Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednSc«. zavod » samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: Antoo Bauman. Uredništvo ta uprava Ptuj. Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptul št 604-19-3-206 Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnna ra tuzemstvo 1000 din. za tnoz mstvo 1500 din Številka 42. PTUJ, 3. NOVEMBRA 1961 CENA 20 DIN Letnik XIV V Juršincth za 20-letnico vstaje Nova M\nu postaji! odprla NAČRT ZA PRIHODNJIH 5 LET v Juršincih so se tudi tokrai v nedeljo, 29. oktobra 1961, do- bro pripravili na izredno sloves- nost: otvoritev nanovo urejene zdravstvene postaje z imenom dr. Metoda Spindlerja, ki je vklesano na spominski plošči padlim borcem lega kraja. Pravočasno so ustanovili pri- pravliaLni odbor, ki si je razdelil delo in z njim tudi začel. Raz- poslali so vabila. Povabili so zveznega poslanca dr. Jožeta Po- trča iz Ljubljane, sekretarja ob- činskega komiteja ZKS Jank^ Vogrinca, predsednico občinske- ga ljudskega odbora Lojzko Stropnikovo, republiškega po- slanca Ivana Kranjčiča, pred- sednika občinskega odbora ZB NOV Franca BeLšaka in druge politične in upravne predstavni- ke, zdravnike in kolektiv zdrav- stvenega doma Ptuj in druge. S posebno pozornostjo so povabili vdovo pokojnega dr. Metoda Spindlerja in njegove tri hčerke ter svojce dru.gih padlih borcev in žrtev. Povabili so na sloves- nost domače prebivalstvo z od- borniki organizacij in druitev na čelu. Nekateri so molče spre- jeli vabilo, drugi so se zanj pi- smeno ali ustno zahvalili. Veči- na je prišla. Spominska plo.šča na steni zdravstvene postaje V nedeljo zjutraj, 29. oktobra 1961, so bili vsi odborniki SZDL, zdravstveno osebje in utitclj- stvo na noKah. Ob pogledu na temno nebo niso postali malo- dušni. Se bo že zvedrilo in se tudi je. Zvoki godbe na pihala ».Svobode« iz Ptuja so zgodaj zdramili vso okolico in dan se je dobro zaicl. Pred novim zdrav- stvenim domom in na cesti ol- noma pa smo si v svcsti tega, da hi bila toka nas izredno huda vojna. Trdno smo prepričani, da bo v tej vojni, če nam jo bodo imperialisti vsilili, zmagal soci- alistični tabor, kapitalizem pa bo za vselej uničen.« Po vsem povedanem so lahko navzoči razumeli, v čem je glav- na vsebina miroljubne politike Jugoslavije in izvenblokovskih dežel ter njihove podpore v svetu.' Jasen je bil tudi dr. Potrčev poziv za večje sodelovanje ljud- stva v KZ pa tudi njegova iskre- na želja, da bi nova zdravstve- na postaja v celoti služila na- menu. ■¥■ Dr. Mitja Mrgole, upravnik ZD Ptuj. je med drugim dejal: »Ni potrebno posebej omenja- ti, kakšnega pomena je ta zdrav- stvena postaja za preventivno zdravstveno dejavnost na tem področju. Statistike povedo, da išče sedaj približno JOO žena let- no nasvete v posvetovalnici za žene in matere. Prej so bile pre- puščene same sebi in starim na- vadam ter vražam, kar jc imelo čcsto hude posledice. Isto lahko, trdim tudi za otroke. Posveto- valnico za otroke je obiskalo v letu in,")'! 400 otrok ob 61 roj- stvih, v letu 1960 — .'51,") otrok ob ,),'} rojstvih in v letu 1961 — 18'i otrok ob 'M rojstvih. Vsak otrok je bil 5—6-krat v posveto- valnici. Nedvomno mora to delo roditi uspeh.« Ob kcrncu svojega nagovora je še dejal: »Dovolite, mi. da sc šc enkrat zahvalim skupnosti za vso pomoč, zahvaljujem pa sc tudi vsem, ki so s svojim oruaniza- cijskim delom pripomogli k urc- ' sničitvi te humane ideje.« Predsednica občinskega ljud- skega odbora tov. Lojzka Strop- nikova je dejala: »Želim, da bi zdravstvena postaja v .Juršincih čimbolj služila ljudstvu tega ob- močja zlasti v preventivni služ- bi in pomoči!« Vsi .so se strinjali z njeno že- ljo in so jo s pogledom sprem- ljali od tribune do vrat. kjer je v znak otvoritve prerezala vrv:- co. S tem je bila postaja sveča- no odprta in izročena namenu ter predana v varstvo zdrav- stvenemu osebju s tov. dr. Ko- madinom na čelu. Mnogi gostje in domačini so prišli na povabilo tov. Martina SlodniMka na Ogled prostorov. (Nadalievanje na 2. strani) Dr. Joze Potre m drugi gostje 'ja tribuni Lepo urejena zdravstvena postaj a Tov. Lojzka SIROPNIKOVA je prerezala trak K0MEM0R-\C1JA 1. novembra pred spomenikom borcev na ptujskem pokopališču Na območju Nove zemlje, na [ skraijnem sev&ru. eksplodirajo te dni 5>:'Vijetike jedrske supsr-bom- be. Kakor poročajo, je bila naj- močnejša doslej že 70-megaton- ska. Napoved Hruščeva, da bodo preizkusili tudi orožje 100 mega- tonov, lebdi v zraku. V ZDA pre- izkaš-ajo podz;mske jedrske bom- be razmeroma manjše moči. Do- slej se še niso oločili za poizku- se v ozračju. Opozorilo brez odmeva Generana skupščif.a QZN je v soboto sprejea resolucijo, v ka«- teri poziva SZ, naij ne preizkuša 50-megatonske bombe. Kak,:.r ka- že, je poziv naletel na gluha uše- sa. Jugoslavija je podprla resolu- cijo Z'3iradi svojega načelnega sta- lišča, da je siploh treba prenehati z vsemi jedrskimi poizkusi, ki vse bolj za.strup jajo ne le poitično, temveč tudi dejansko ozračje. Jasno je, da bi tak poziv moraiU poslati vsem tistim deželam, ki že imajo jedrsko orožje, in tistim, ki si prizadevajo, de na kakršen kcM način pridejo do njega. V ča- su, ko se na svetu še močno čuti berlinska kriza, vplivajo kaj ne- ugodno uradne izjavi v Bonnu, da se bo Zahodna Nemčija v pri- meru, da bi prišlo do sporazume med SZ in ZDA glede Berlina in Zahodne Nemčije, lotila izdelave — jedrskega orožja. Ta gr.ožnja j3 spričo vejkih zahodnonemških industrijskih in pogonskih zmo- gljivosti in visoko kvalificranega kadra zelo reama! Tako se lahko zgodi, da se bo idejnim naslednikom Tretjega rajha, ki pod nacističnim vod- stvom ni m.ckulta osebno- sti" Ci tistih, ki b; t^ kult hoteli gojiti tuidu naprej. , V spomin nanje, ki jim mnogo dol- gujemo Sreda, 1. novembra 1961 — mrtvili. Nekateri so ga sma- trali za nedeljo, vsi pa za praz- nik. Kjer imajo spomenike in spo- minske plošče, so jih obložili s cvetjem in so se zbrali dopoldne ali popoldne oki"og njih ter so se spomnili padlih borcev, talcev, žrtev in preminulih svojcev. Za- igrala je godba, zapel je pevski zbor. govoi-nik je pozval zbrane k 1-minutnemu molku in je z go- vorom potem obudil spomin na nje, katerih imena so vklesana v spomenik in na neznane juna- ke, ki počivajo v skupnih grob- nicah ali na grobovih, kjer so bila najtežja bojišča. Nazadnje je častni vod vo.jakov izstrelil 3 salve. Tako je bilo v Ptuju, sko- raj tako povsod v občini, pred spomeniki in spominskimi plo- ščami. Vsako leto je enako za dan mrtvih in vendar ni tako. Iz le- ta v leto je ob spomenikih več mlajših, i/ leta v leto je manj starejših, izmed katerih so se mnogi drug za drugim, večinoma neopazn^i poslovili, nekateri iz- nenada, drugi po bolehanju, tret- ji pa zaradi vojnih posledic. Vedno lepše so urejeni skupni grobovi. Predstavniki kolektivov prinesejo na nje vence, otroci iz šol prinesejo šopke, svojci pri- žgejo svečke in uredijo grobove ter prinašajo najlepše cvetice, kar Jih premorejo vrtnar ali vrto- vi. (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTt'J. DNE 3, NOVEMBRA 1961 f''>'j.cd na Jursince z južne strani Zbrano ljudstvo ob otvoritvi zdravstvene postaje Odborniki SZDL in združe nih odborov na slovesnosti Obvestila našim bralcem Delovni čas upr. organov Obč. ljudskega odbora Upravni organi Občinskega ljudskega odbora Ptuj uradujejo od 1. septembra 196i dalje od sredah od 7. do 12. in od 13. do 17. ure; ob sobotah od 7. do 12. ure , ostale delovna dni pa od 7. do 14. ure. Stranke sprejemajo upravni organi na sedežu občine Ptuj vsak torek in petek m.ed 8. in 12. uro in vsako sredo med 15. in 17. uro oziroma med 16. in 19. uro. ■¥> LJUDSKA KNJIŽNICA PTUJ MLADINSKI ODDELEK izdaja in spreiemt knjige dnevno med 11. in 1.3.30 za vse učence osnovnih šol od 6. razreda za zunanje učen- ce osnovnih šel /. in 8. razreda ter za zunanje dijake. Za ptui.5ke učence osnovnih šol 7. in 8. raizreda, za ptujske dijake in za vaj;nce je knjižfiica odprta dnevno od 15. do 16. ure. ODDELEK ZA ODRASLE je od- prt dnevno od 7.30 do 9.30 in od 16. do 18 uiie. Ob sobotah knjiž- nica za odrasle ni od«prta. Ob nedeljah je knjižnica zaiprta. Čitalnica štud. knjižnice Ptuj čitalnica Študijskrs knjižnice Ptuj je odprta oh torkih, četrtkih in soijotah od 13. do 18.30 v pO-i nedeljkih in petkih pa med 11.! in 12. uro. Muzeji in mitreji Oddelek NOB, kulturno zgodo* vinska zbirka in arheološka zbir-j ka so odprti v delavnikih med 9. in 12. uro jn med 14. in 16. uro. Ob ponedeljkih je muzej za- prt. Ob nedeljah so odprte zbirkt v ptujskem gradu samo dopoldne. Za ogled mitreja na Zg. BregU se oglasijo obiskovalci pri dru- žini Rudolf zraven mitreja, ki ima ključe, na Sp. Hajdini pa pri družini Gojkovič. Nova avtobusna proga Z 21. oktobrom 1961 je uvedlo Avtobusno podjetje Celje novo progo Celje-Maribor-Ptuj-Ormož- Čakovec-Lendava s prihodom v Ptuj ob 7,25 in z odhodom iz Ptu- ja ob 7,35. V Ptuj se vrne ta avtobus ob 12,45 in odpelje iz Ptuja ob 13. uri v Maribor, od tam pa v Celje in Ljubljano, kamor prispe ob 16.45. Potniki imajo takoj zvezo v Primorje in na Gorenjsko. Delavska univerza Ptuj V.se informacije v zvezi s pre- davanji in predvajanji filmov, s predavatelji in izobraževalnimi centri daje uprava Delavske uni- verze Ptuj, Trg mladinskih delov- nih brigad, tel. št. 223 (nad NA- MO) v.sakodnevno med 7. in 12. uro. Občinski odbor ZB NOV Ptuj Vse informacije in potrdila v zvezi s pravicami članstva ZBNOV lahko dobite v pisarni Občinskega odbora ZBNOV Ptuj, Trg mladin- skih delovnih brigad 4, tel. št. 221 (nSd Namo), dnevno med 7. in 12. uro. V tem času tudi lahko oddat« svoje zapiske po spominih iz na- rodno-osvobodilne vojne. PTT služba Ptuf Za denarni, pisemski, brzo,iavni in paketni promet je pošta odpr- ta dnevno od 8. do 13. in od 16. do 18. ure. Telefonske zveze lahko dobite iilj brzojave lahko oddaste med 3. in 21. uro v tt oddelku, Lackova 6^ I nadstropje. i Komunalna banika Ptuj Za ineresetUe za potrošniška posoijila, ki zaradi zaposlitve teh zadev v dopodanskem času ne morejo opraviti, je uveden tudi popoi'danski čais poslovanja, in si- cer vsak četrtek od 13. do 17. ure. LUNINE SPREMEMBE in VRE- MENSKA NAPOVED za čas od 5. do 12. novembra 1961 Mlaj bo dne 8. novembra 1961 ob IL uri. Okrog 9. novembra dež. sicer pa ves teden hladno ui nestanovitno vreme. Za 20 letnico vstaje v Juršincih Nova zdravstvena postaja odprta (Nadaljevan.je s 1. strani) Prižli so jih pogledat tudi sošolci pokojnega dr. Metoda Spindler- ja. ki so dan prej slavili v Ro- gaški Slatini 35-letnico mature. Med njimi je bil tudi dr. Miro Gulič, predsednik sveta za zdrav- stvo OLO Maribor, pa še dr. Rudi Les'kovar. inž. Lojze Funkl, Ferdo Hudina in drugi. V osimih prostorih postaje je nova oprema, rentgen, instru- menti, V ordinacijo prihaja vsak dan mnogo ljudi. Se več jih bo prihajalo, ko bo v pritličju do kraja urejena še javna kopal- nica z banami, tuši in parna ko- pel. Ko bodo za to na razpolago sredstva, bo delo hitro gotovo. V glavnem do tega ni daleč. Po slovesnosti so se gostje in odborniki SZDL ter krajevnih odborov zbrali v šoli ter so se ob prigrizku še pomenili o vpra- šanjih, ki so vsakogar zanimala. Dr. Komadina je še nekaterim raztolmačil načrte Juršinec za bodočili pet let, ki liažejo na na- črtno delo društev in organiza- cij ob pomoči in podpori vsega ljudstva, da bi se Juršinci čim- bolj razvili in da bi dobili pro- store, ki so jim potrebni za pra- vilno funkcioniranje raznih služb ter družbenih organizacij. Vsi odborniki gledajo optimi- stično na te načrte in so prepri- čani, da bodo v celoti izvedeni, če bodo vsi pravilno razumeli skupen interes, ki tudi zahteva skupne žrtve in žrtve vsake5» posameznika. VJ Zdravnik dr. Komadina v razgov oru z dr. Kvasovo iz Gorišnice o novih načrtih LVCHE IN VENCI OB SPOMENIKIH PADLIH V NOB Ko se ob dnevu mrtvih spo- minjamo pokojnih svojcev, se tem spominom pridružuje še spomin na vse. ki so morali umreti za boljši svet, za ideje bratstva in miru v boju proti fašizmu. Med milijonskimi žrt- vami lega boja proti fašizmu je milijon sedem sto tisoč Jugoslo- vanov, iz ptujskega okoliša pa nad sedem sto. Spomin na padle, ki se svečano izraža na dan mrtvih, ko na spomenike in ob spominske plo- šče polagamo vence, cvetje, ze- lenje in prižigamo lučke, bo živel iz roda v rod. Naša generacija pa je dolžna postaviti dostojne spo- menike najvažnejšim dogodkom, ki so prispevali k osvoboditvi, in spomenike padlim, da bodo za- beležena na spomenikih vsa ime- na smrtnih žrtev v boju proti fašizmu. Načrti v letošnjem letu 20-lctnice vstaje proti fašistič'nemu oku- patorju si je občinski odbor ZB v Ptuju zadal nalogo, postaviti še preostale spomenike in spo- minske plošče, da bi ne bilo več nevklesanega imena žrtve za našo osvoboditev. Le za Ptuj, kjer imamo 107 žrtev v boju proti okupatorju, a na raznih ploščah zabeleženih samo 65, je organizacija Zveze borcev načrt za spomenik preložila. Zanj so prezahtevni načrtni in denarni pogoji, ki terjajo daljši čas za premislek in izvedbo načrta. Najbrž bodo v okviru gradnje kulturnega doma rešili tudi po- častitev spomina naših žrtev. Občinski odbor ZB v Ptuju pa je pripravljal načrt za spomin- ske plošče 21 žrtev v Vidmu, 10 v Lovrencu, 7 v Stopercah, 9 v Cirkovcah, 14 v Grajeni. 8 v Tr- novski vasi, 8 v Leskovcu. za Ptuj pa šestim talcem, padlim aprila 1945 ob Dravi. V Gorišnici so nameravali postaviti spome- nik 32 žrtvam, v Cirkulanah pa 30. Spomenik v Kidričevem Kidričevo, ki skriva zgodovino delovnega fašističnega tabori- .šča, je nameravalo postaviti spo- menik pred upravno zgradbo tovarne z napisom, ki bi pomenil trajno, javno in kratko z.t^odo- \-insko izpoved: »Ob 20-letnici vstaje — žrtvam nacističnega ta- borišča Strnišče, političnim za- pornikom in vojnim ujetnikom — graditeljem temeljev naše to- varne«. Zakaj ni Kidričevo iz- polnilo te zamisli, ne vemo. Ve- mo le, da so angažirani arhitek- ti, muzej in organizacija ZB iz- gubili za to zamisel, ki se je ro- dila v Kidričevem — precej časa. povezanega z nepotrebnimi vož- njami, razgovori o osnutku za spomenik in podobno. Morda se bo Kidričevo le oddolžilo začet- nemu obdobju svoje zgodovine v naslednjih letih! Neizpolnjeni in izpolnje- ni načrti Občinski ljudski odbor v Ptu- ju je spomladi odobril denarna sredstva za spominske plošče in spomenike v Vidmu, Lovrencu, Stopercah. Cirkovcah, Grajeni, Trnovski vasi, Leskovcu, v Ptu- ju pa talcem ob Dravi, Olgi Me-^i glič in ustanovitvi odbora OF- v Ptuju. Ob obletnici ustanovitve OF' slovenskega naroda smo aprila odkrili spominsko ploščo na hiši,] kjer je leta 1941 ustanovil Jože) Lacko osrednji odbor OF zi, ptujski okoliš; na občinski praz-, nik pa spominsko ploščo naj-i pogumnejši ptujski revolucio- narki Olgi Megličevi na Vičavi. Drugih načrtov pa nismo mogli izpolniti, ker je moral Občinski ljudski odbor v Ptuju preklicati obljubljeno dotacijo za spomeni- ke. Vse priprave, ogledi za loka- cijo spominskih plošč in spome- nikov, meritve, osnutki, vse za- četo delo smo prekinili in pre- ložili. Žrtvam, ki so dale največ za našo domovino — ostajamo še naprej dolžni svoj dolg. Ali smo v naši občini zadnji v domovini, ki še odlagamo spo- minske plošče žrtvam? Ne, ni- smo edini. Še so ponekod junaki, katerih imena nosi ljudstvo le v svojih srcih in o njih bi pri- povedovali, če bi mogli, gozdovi, kjer so domovali, in kraji, kjer so se bojevali, ječe. Iki partizani, ki so padli avgusta 1942 pri Mostju: Kram- berger, trije brati Reši, Alojz Zavec in Stojko Drago. V grob- nici so posmrtni ostanki talcev, ki so padli 8. februarja 1945 za Mestnim pokopališčem v Ptuju. V grobnico so pripeljali od dru- god ob 10-letnici osvoboditve še posmrtne ostanke heroja Toneta Znidariča iz Ptuja, partizanskega oficirja Mirka Langusa iz F^uja, ki jo padel na Hrvaškem, Jožefa Plušca, tkalskega mojstra iz Sel in hajdingkc talce iz leta 1941 Slavka Zajška, Milana Ošlovnika in Franca Grabarja ter žrtve fašističnega nasilja juristke Smi- Ijane Senjor iz Ptuja. Spominske plošče v po.sebnem grobijgje na ptuj- skem pokopališču pokopanih še pet borcev jugoslovanske voj- Sike, ki so padli v ptujskem oko- lišu aprila 1941. Nekateri kraji so imena doma- činov, padlih v domovinski vojni vklesali v spominske plošče že prva povojna leta. nekateri pa •lozneje. Največ zaslug ima pri em organizacija Zveze borcev. Na Desterniku so odkrili spn- ninsko ploščo na stavbi sredi vasi že leta 1951. Na plošči je vklesano 21 imen. V Desencih so leta 1949 odkrili spominsko ploščo slovenjegoriškemu juna- ku Francu Osojniku na njego- vem domu. Leta 1952 je KO ZB v Dornavi odkril ^pominako ploščo na Zadružnem domu 11 žrtvam. Na Hajdinski šoli sO odkrili spominsko ploščo 18 žrt- vam leta 1953. v Juršincih pa 10 žrtvam leta 1957 na stavbi, kjer* je stanoval organizator OF dr. Metod Spindler. V Markovcih visi na zadruž- nem domu spominska plošča 37 žrtvam, ki so jo odkrili leta 1953. V Kicarju je spominska plošča na rojstni hiši heroja Lacka. Odkrili so jo leta 1957. Na zadružnem domu v Muretin- cih so vzidali spominsko ploščo 10 žrtvam leta 1952. V Novi vasi pri Ptuju so odkrili spominsko ploščo na hiši revolucionarja Franca Krambcrgerja, na stavbi krajevnega urada v Rogoznici pa 16 žrtvam leta 1957. Spomin- ska plošča je tudi na domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka v Novi vasi pri Ptuju. V Ptuju so še razne sjiominske plošče. Na stavbi nacističnih za- porov v Prešernovi ulici je plo- šča v spomin žrtvam nasilja v zaporih: na stavbi, kjer je imel svoj sedež gestapo v Ptuju, v Lackovi ulici, je spominska plo- šča posvečena spominu žrtvam in trpljenja v njej. V gledališki avli v Ptuju so vzidali spomin- sko ploščo že leta 1948 — dese- tim padlim gledališkim igralcem. Ptujska pletama pa je leta 1955 odkrila na svoji stavbi spomin- sko ploščo z imenoma pletarskih delavcev, pobornikov za svobo- do. Olge in Albina Meglic. Na gimnaziji je v avli pritrje- na .■spominska plošča 18 oadlim dijakom in profesorju Sifrerju. V Podlehniku so leta 1958 od- krili spomin.sko ploščo petim žrtvam svojega okoliša na za- družnem domu, na Polenšaku pa 8 žrtvam na gasilskem domu. Spomeniki V Majšpcrku .■^loii od lo'a 1956 polkrožno zgrajeni spominski zid s ploščicami 46 padlih in s fontano pred njim. Na.ša najlepša s?pomenika sta v Mostju, kjer visoki vitki obelisku podoben kamen nosi kratke, a pomembne besede: »Prva slovonjegoriška — Lackova četa — mesto nje- nega zadnjega boja« — in pa kip heroja Lacka v Ptuju na Slo- venskem trgu, delo kiparja Jaka Savinška. Za mestnim pokopališčem v Ptuju je spomenik, ki so ga od-j krili leta 1950 na mestu, kjer i« okupator ustrelil 8. februar- ja 1945 20 talcev, pripeljanih od drugod. Ptujski železničarji so svojim devetim delavcem, padlim v na- rodnoosvobodilnem boju, posta- vili spomenik že leta 1949 za svojimi delavnicami, na peronu pa spominsko ploščo 4 padlim uslužbencem. V Vitomarcih so sredi vasi postavili spomenik 12 žrtvam leta 1959. Osem spomenikov. 7 nagrob- nikov in 22 spominskih plošč — so trajni dokazi narodnoosvobo- dilnega boja. ki je terjal toliko dragocenih življenjskih žrtev. Sedanjim spomenikom se bodo pridružili še trije, v Ptuju, Cir- kulanah in Gorišnici ter .spomin- sko plošče v Vidmu, Lovrenca, Stopercah. Grajeni. Trnovski vasi ter Leskovcu. Na njih bo vklesanih še 178 nezaznamova- nih imen borcev ljudske revolu- cije v ptujski občini. Izpolnimo čimprej to svojo častno nalogo! Naj še njim zasvetijo lučke vsa- ko leto na dan mrtvih. V R. TE DNI v občini Danes. 3. novembra, ob 16. uri se sestanejo na posvetovanje čla- ni predavateljskega aktiva druž- beno-ekonomskega sektorja De- lavske univerze Ptuj in člani upravnega odbora Sindikalne po- litične šole. Na skupnem posve- tovanju bodo proučiij naloge, ki jih zastavlja program Sindikalne politične šole v novem šolskem letu 1961/62 za izobraževanje ka- drov za delo .v sindikatih in or- ganih delavskega samoupravlja- nja. Posebno pozornost bodo po- svetili vprašanjem novih oblik in mietod podajanja predavanj jn uporabljanja pripomočkov pri predavanjih, kot so; film. diapo- zitiv, grafikon, shema, flanelo- graf. tabla in drugo. Na posveto- vanju se bodo tudi pogovorili d ostalih novih obljkah dela v šolah v Ptuju, Kidričevem in Maj- šperku. V spomin na nje, bi jim i mnogo dolgujemo ; Skoraj pov.sod so letošnji go- vori izzveneli v dobri veri, da bo v svetu zmagal duh sklepov ne- angažiranih držav, sprejetih na 1. konferenci v Beogradu in da bo prej ali slej nehala nevarna oborožitvena tekma med bloko- ma, ki drug drugemu grozita z uničenjem. In s komurkoli govo- rite, vsi imajo načrte še dolgo! živeti, ustvarjati in biti ob otro*| kih, da bi jim bilo čim lepše.' Nidko rad ne govori o nevarno-; .sti vojne, čeprav se te vsakdo zase dobro zaveda in upa, da bo našim mlajšim vojno gorje pri-« hranjeno. Na pokopališču so se na dan mrtvih srečali stari znanci in' pri.jateiji. ki jih je življen,iski metež razpostavil po raznih kra- jih domovine. Z vseh strani so prihiteli. S seboj so prinesli cvet- je in mnogi so s seboj pripel,jali otrokp Lepota jesenskih cvetic, ra/nnl>-'i-vnih kri/anfPin ,c;p je kar čez noč preselila na pokopališče in bodo tam kmalu nvenele, čft ,iih ne bo nikdo pridno zalival. Marsikje je iz venca ali šopka pad'a rožica in teh jp p(>''nn ob- ležalo ob robovih ceste. Trga in vrtov ne bodo več krasili sopi boiih in rdečih ter rumenih kri- zantem, kot so ga doslej. In dan mrtvih je marsikje dan sprave. Preminuli so naročili svojim mlajšim: »Če se boiste drugače razhajali zaradi raznih življen.jskih drobnarij in težav, se zberite v rojstni hiši vsaj na dan mrtvih, ko se nas bostft spomnili, ostanite skupaj uro, dve in obudite spomine na nas, ki smo se vam umaknili . . !« Zvečer je še na marsi^katerem grobu ali pri grobnici ali plošči brlela po dnevu nedogorela sve- ča in osvetljevala okolico in za- poznele svojce, ki se niso mogli posloviti od groba in od nešti»tih spommov, ki jih vzbuja s cvet- jem obložena gomila ^ PTUJ, DNE 3 NOVEMBRA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Konec zlorab v „Dravinji" pri Lovrencu spoznanje, da skozi razmere v kolektivu spoznavamo ljudi m nji- hove odnose, bo bržkone starejše od zloraib in nepravilnosti, odkri- tih v bivši Obrtni zadrugi »DRA- VINJA« v Lo'vren,cu na Dravskem polju. Če ugotovitve sodišča po- stavljajo to podjetje v slabo - na mesta in pasivnost družbenih organov neijugodnejše 'Pogoje za samovoljo posameznikov dn odtod dalje dc- gospodarakega kriminala. Ker se organi upraivijanja in družbeno politične organizacije podjetja, kot je bilo že uvodoma rečeno, niso ukvar.iali z vprašanji notranje kontrole ter odkrivan.ja in preprečevanja vzrokov in pogo- jev, ki so vcdili do gospodarske- ga kriminala, so morali škod/jivci podjetja polagati račune za svoje škodljivo, nezakonito in malomar- no poslovanje šele pfed sodniki, namesto da bi jim kolektiv pra- vočasno stopil na prste in jih po- učil o osnovnih po.jmih sociali- stične morale. Prvi se je zagovarjal Ludvik Strel, ki je bii vse od ustanovitve pcdjetju je nastopal kot neomejen zadruge. Spričo takih razmer v pod.]teju je nastopal kct neomejen gospodar. Njegov odnos do članov delovnega kolektiva se skorajda ni spremenil od odnosa, ki ga je imel do pred vojno v svoji čev- ljarski delavnici zaiposlendh mezd- m'h delavcev. Delavski s\-'et in upravmi od'bor sta imela zanj le podre.jeno vlogo. Zairadi pasivnosti in zastarelih nazorov nekaterih članov se kot samoupravna organa skorajda nista uveljavila. Razpra- ve o načinu in pogojih gospodar- jenja so bile le slučajne in vezane običa,jno le na ozek k^og vodi nih ljudi. V vseh važnejših zadevah pa je imel le upravnik prvo in zadnjo besedo. Samoupravni orga- ni so mu ob;cajno služili le kot sredstvo, za katerim je spretno prikrival svoje nepravilnosti. Or- ganizacijo dela in poslovanje pod- jetja je organiziral po principih, k; veljajo za primitivne zasebne obrtne delavnice. Materiailno in finančno poslovanje zadruge sploh ni bilo urejeno. Več.}i del finanč- nega poslovanja je vodil kar sam mimo banke in knjigovodske evi- dence podjet.ja. Mimo določb ta- krat ve!l.iavnega tarifnega pravi>- nika je posameznikom določal; nagrade in druge ugodnosti, ki' jim niso pripada^le. Na vodilna de-i lo\Tia mesta v pod.jetju so bili z< njegovim priporočilom postavljenlj ljudje, ki spričo sodnih predkazni,] šolske izobrazbe in deiloane preksej niso ime*li strokovnih, še manj pal moralnih pogojev za opravl.ianjel vodilnih poslov. Skratka v pcslo-j vanju pod.jetja je napravil tako anarhijo, da so inšpekcijski orga- ni z velikim trudom ugotovili le pribižno materiailno škodo. Člani delovnega kolektiva, ki so v za- drugo '\'ložili tudi del svojih sred- stev, pa sploh niso imeli vpcgleda v poslovanje podjet.ja. Vse to je na eni strani zaviralo oblikovanje in razvoj sociailističnih odnosov v podijetju, na drugi strani pa omo- gočalo obdolžencem, da so si s pomočjo na,jraz!ičnejšlh mahinacij od kršitve samoupravnih in dru- gih predpisov, do sklepan.ja špe- kulativnih poslov, ki z obrtno de- lavnostjo zadruge niso imeli zve- ze, kreditiranja izdelave neku- rantnega blaga, za katerega na trgu ni bilo povpraševan.ja in dru- gih zlorab, nekontrolirano prila- ščali družbeno premožen.je. Spričo takih razmer je imela zadruga .stalne težave z obratnimi sred- stvi. Tudi koeficient obračanja te^ sredstev je bil zaradi neekono- mične uporabe in brezobrestneg«! kreditiranja zasebnikov mimo ve- ljavnih predpisov znatno počas- nejši. Posledica tega je bila, da so se medsebojni odnc&i v kolek- tivu neverjetno zaostrili, posebno še zato, ker nekateri člana ko- lektiva po več mesecev niso pre- jeli izplačanega mesečnega do- hodka. Prikrajšani pa so bili tudi na nekaterih drugih pravicah, ki jim pripadajo iz delovnega raz-j merja. Namesto da bi skušali pri obH stoječih možnostih s solidnejšittl pcslovanjem izboljšati obstoječa stanje, so ga s posameznimi škodljivimi in samovoljnimi ukre-> pi še poslabšali. Vprašanje obret-i nih sredstev pa so skušali sanirati s špekulativnimi posli, ki po re-5 gistraoiji niso spadali v obseg zadiružne obrtne delavnosti. Na pobudo računovodje Edija Rupni- ka, ki je bil kolektivu že poznan po svojih problematičnih renta- bdUnih idejah, še bolj pa po pre- stanih predikaznih za gospodarski •kriminal, so po sklepu Ludvika Strela, Borisa Zorča — tehničnega vodje in obeh trgovskih potnikov Alije Omeragiča in Alojiza Volma^ jerja organizirali izdelavo tele- fonskih signalniih lučk ter sestarv- nih deiov. Izdelovati so jih pričeli brez vsakih izkušenj, brez tehnič- ne dokumentacije in brez eko- nomske analize o možnostih pro- daje. Glavni organizator proizvod- nje je bil Edo Rupnik, ki je hkrati nastopal kot neke vrste kcoperant podjetja. Pripadal na i bi mu tudi levja delež dobička od tega moč- no tveganega posla. Izdelavo pred- metov je organiziral kar v Ljub- l.jani v ikrogu svoje družine. Le čudno je, da ni nihče podvomil v rentabiilnost in prcblematičnost tega posla, čeprav ni Rupnik ni- komur prikrival, da mu bo ta po- sel a-ngel v neikaj mesecih poleg mesečne plače kar okrog dva mi- lijona dinarjev. Navzlic težavam z obratnimi sredstvi je našel za finansiranje tega posla vselej do- volj denarja. Navzlic temu, da lučke še niso bile izgotovl.jene in dostavljene pcdjet.ju. še manj pa prodane, si je izplačal na račun izdelave kar 600.000 din. Seveda je za izplačila izstavi", fiktivne račune na imena svojih hčera. Še- le, ko je že bilo izdelanih 15.000 kosov lučk in več tisoč kosov »e- stavnih delov, se je ugotovilo, da so lučke zaradi tehničnih hib in nepoprav'jivih proizv-cdrih napak neuporabne za kak"šn°kol: svrhe. (nadaljevanje na 6. strani) ^ Otvoritev razstave v Ptuju Zanimiva in svoje- vrstna razstava v nedeljo, 29. X., je odprl tov. Kari Šepec, direktor Pedagoškega zavoda, v refektoriju ptujskega muzeja razstavo, kj prikazuje le- deno dobo pri nas. Razstavo je priredil Prjrodoslovni muzej iz Ljubljane, uredila pa sta jo nje- gov ravnateli prof. dr. Polenec in kustos tov. Cimerman. Ledena doba ali pleistocen je nastopila v najmlajšem veku ze- meljske zgodovine, v kenozoikn. Ozračje se je takrat močno ohla- dilo, zato je bil sneg edina pa- davina. Ta pa se ni mogel to- piti, temveč se je nalagal v viso- ke sklade, jz katerih se je zaradi pritiska napravil led. Led je pre- kril vsa gorovja in vjšje griče in je bil marsikje debel tudi do 2000 metrov. Toda to mrzlo ob- dobje So prekinjala štiri toplejša obdobja, v katerih se je razvilo bujno življenje. Zaradi tega, je ledena doba iz- rednega pomena pri oblikovanju zemlje. Ledenjki so se počasi po-j mikali in dolbli široke doline, kj imajo številne terase. Tako je na-1 stala n. pr. naša Logarska dolina.^ Ledenik se je tudi topil in cesto si je z nadolbenjm materialom sam zagradil pot. Nastala so lede- niška jezera. Taka sta pri nas Blejsko in Bohinjsko jezero. Še najbolj se opaža delovanje našega največjega ledenika, to je bohinj- skega, ki je dokončno oblikoval bohinjski kot in mu vtisnil vso njegovo lepoto. V ledeni dobi pa je trpelo ži- valstvo in rastlinstvo. Zato je za- radi slabih življenjskih pogojev izumrla marsikatera živalska ali rastlinska vrsta. Od njih pa so se nam ohranila okostja in drugi ostanki, ki so edina priča njiho- vega obstoja. Razstava je zanimiva, ker nam odkriva daljno in še precej skriv- nostno preteklost v razvoju naše zemlje in življenja na njej. Raz- stavljene so makete, ki prikazu- jejo nastanek ledenikov, kateri deli Slovenije so bilj pokriti z le- dom, skice in modeli živali, ki so živele v tem času ter ostanki pr- ve umetnosti človeka, ki se je po- javil prav v ledeni dobi. Razstav- ljen je tudi skelet jamskega med- veda in deli mamutovega okostja. Na razstavi so vodiči dijaki ptuj- ske gimnazije, odprt pa bo do 13. t. m. Boštjan Pire Sindikalna poli- tična šola Ptuj V ponedeljek. 6. novembra 1961, ob 16 uri: Svečan pričetek pouka Sindikalne politične šole Ptuj, v Delavskem klubu v Ptuju, Ormo- ška cesta 2. Uvodni referat o pomenu šo- lanja kadrov za delo v sindikal- nih organizacijah in organih de- lavskega samoupravl.janja ter na- logah sindikatov v novih pogojih, bo poda! predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, Jože Še- gula. V četrtek, 9. novembra 1961, v času od 16 ure do 18.30 tema I. ^Začetek delavskega gibanja«. Predava Voda Ivan. Po predava- nju razgovor s predavateljem. Slušatelje Sindikalne politične šole Ptuj obveščamo, da bodo redno vsa predavanja ob pone- deljkih in četrtkih v času od 16. ure do 18.30 v Delavskem domu v Ptuju, Ormoška cesta 2. Predavanj se lahko udeležujejo tudi ostali člani sindikata, ki jih bodo z.animale posamezne teme. O predavanjih, ki bodo na pro- gramu v tekočem tednu, bomo redno obveščali slušatelje in čla- ne sindikata v iistu »Ptujski ted- nik« v tej rubriki. Upravni odbor Sindikalne politične šole Ptuj }esensba sapica je zapih- Ifala Hladno je zopet kljub sončne- mu in vedremu nebu. Na poljih je živozelena barva ozimin. Trav- niki in pašniki so še zeleni. Ko- ruzne razstave čakajo, da jih bo- do pospravili v kopice ah pod streho. Gozdovi so se pokazali v svoji novi lepoti. Rudeče, ruja- vo in zlatorumeno listje pada, pada na tla .. . Marsikje v gozdu je se neod- krit partizanski grob. Namesto belih, rudečih ali rumenih kri- zantem ga krasi list.je stoterih barv. Ni razvrščeno po grobu, ni v vencu niti šopku, ker ga ni razporejala niti materina, se- strina ali ženina roka. Razvršča- lo se je samo, ko je padalo z dreves in kakor ga je obrnil je- senski veter. Namesto spomeni- ka stoji ob grobu neznanega ju- naka smreka, bor, kostanj, bu- kev ali celo gozdna lepotica — breza. Namesto ihtenja svojcev se čuje njihovo šumenje, name- sto njihovih solza kane na grob kaplja — rosa ali dež. In ne sa- mo v nedeljo ali na dan mr- tvih .. . Kdorkoli pogleda to našo ču- dovito lepo pokrajino v jeseni, se spomni vseh, ki so morali v vojni v borbi s sovražnikom v prerani grob m zazdi se mu, da je vsa ta jesenska lepota name- njena spominu na nje in hvalež- nosti za njihovo žrtev. Otroci iz Osnovne šole v Dor- navi vsako leto okrasimo na po- kopališču grobove padlih borcev in prižgemo svečke njim v po- zdrav. Stopimo do spomenika borcev iz prve in druge svetovne vojne, čitamo njihova imena in se jih spomnimo. Mnogi prine- sejo s seboj jesensko cvetje in ga položijo pred spomenik ter na grobove. Nekateri prižgejo svečke, drugi zopet recitirajo pesmi. Različno se na dan mrtvih oddolžimo sp>ominu na padle ju- nake.. Po dnevu mrtvih ostane jesen- ska narava- najprej tiha in bar- vita, le veter ubira njeno lei>o. pesem vse do dne, ko jo skrija bela, mehka snežna odeja in ko čez njo zapihajo hladni vetrovi. Verlak Marjeta, O.snovna šola Domava Pismo vojaka iz Krive Palanke Pred 15 meseci sem zapusti domačo vas na Ptujskem polju in stopil v vrste JLA. Slučajno sem bil razporejen v Krivo Pa- lanko, v malo mestece v Make- doniji. Sprejem v novem okolju je bil nadvse prisrčen in tovariški. Starejši tovariši so nas novince najprej seznanili z življenjem v vojašnici. Pozneje so nam tudi pripovedovali, da prirejajo skup- no z mladino mesta razne pri- reditve. O teg^^^gm sg j^^neje MURETINCI Muretinci je vasica z okrog 70 hišnimi številkami in okrog .370 tudi sam prepričal, ko smo pri- rejali skupaj z mestno mladino tekmovanja v odbojki, šahu in v streljanju z zračno puško. Po- leg tega smo vojaki mladini iz mesta pomagali pri gradnji' več objektov. Med našim bivanjem v tem kraju je nekaj naših starejših tovarišev že zapustilo naše vrste, na njihova mesta pa so zopet prišli novi. Tudi jaz sem dobil znanca med novinci, ki mi je ta- koj po prihodu opisal vse spre- membe in novice od doma in jz okoliških krajev. 2e precej časa sem naročnik in zvest čitatelj »Ptujskega ted- nika>. Priporočam vsem voja- kom ter sploh vsem ljubiteljem naših krajev in posebej Ptuja, da si naročijo ta časopis, ker bodo tako lahko zvedeli za vse domače novice. Lepe pozdrave vsem znancem in prijatel.iem. Stanko Laura. prebivalci. Vendar je dosegla v zadnjih letih lep napredek. Zgra- dila si je zadružni dom, kjer je sedaj kino dvorana, pozneje se je lotila gradnje 54 m dolge strojne lope, v katerih sta me- hanična delavnica in podzemna klet. Na pobudo agilnih vašča- nov. prvega med njim naj ome- nimo tov. Petra Horvata, so se vaščani lotili letos še gradnje stavbe, ki bi v njej naj našla prostor vaška gostilna, trgovina, prosvetna dvorana s knjižnico ter garaža. Vaščani so opravili pri gradnji veliko delo. saj je stavba že pod streho. Trenutno se je delo zaustavilo, ker so po- trebna pri dograditvi stavbe le določena denarna sredstva, ki pa jih vasica sama trenutno ne zmore. Ni osamljeno mnenje, da bi bilo potrebno tako agilnim lju- dem priskočiti na pomoč, da bi zgradba čimprej služila svoje- mu namenu. K. S. t Sedem Nemcev sa Zofi jo Odlomek iz knjige »Izpol- | njena obljuba«, ki bo v pre- vodu Katje Spur izšla letos v založbi Borec v Ljubljani. Odlomek objavljamo kot enega izmed sestavkov, ki jih prinašamo letos za 20- letnico začetka našega revo- lucionarnega boja za osvo- boditev. Dobro smo spali in se odpočili. Noč je bila mirna, ko pa se je zasvitalo, smo bili brž vsi na nogah. Povedali so nam, da bo kosilo ob enajstih. Spet smo se zbrali na verandi. Ob deseti uri je bil izdan ukaz, da moramo pri priči od tod. Videti je bilo, da je nekje v bližini velika nem- ška patrulja. Vsi smo se dvignili in čakali povelja za odhod — a nič se ni zgodilo. Razdelili so nam obed; štirje Britanci smo ostali na ve- randi. Pat je omenil nenavadno dejstvo, da že od jutra ni bilo na spregled tistih dveh lepih ■Zagrebčank«. V tem trenutku je bilo na verandi precej parti- zanov in še več beguncev. Pat je pravkar nehal govoriti, ko j' nad verando zalajala strojnica. Kakor hitro je prižvižgala prva krogla, sem se nemudoma vrgel na obraz. Drugi mi niso tako hitro sledili, ker je bilo na mah dvanajst zadetih. Kri je porde-. čilo verando, ženske so vreščale,] moški preklinjali, tisti pa, ki ni-i so bili zadeti, so se pognali skozi vrata v veliko izbo in iz nje skozi' vežo iz hiše. Ležal sem nepoško- dovan na tleh in ko sem se naglo ozrl, sem videl partizane, kako tečejo stran od hiše in go-i spodarskih poslopij in kakor blazni streljajo proti drevju, od koder so bile priletele sovražne krogle. Spet je počilo in zdaj sem videl, da se je zabliskalo iz cevi strojnice na robu gozda, kakih 150 m od tod. Na vso moč sem se prižel k tlom, ko je še dvakrat udarilo preko verande in so se krogle razletele po hiši. Ko pa sem nato pogledal okoli sebe, sem presenečen opazil, da so vsi moji prijatelji zbežali, tudi tisti, ki so bili ranjeni. Na verandi je obležalo samo devet trupel, štiri od teh so bila trupla žensk. Nenadoma sem zaslišal tisto votlo bobnenje, ki som ga dobro poznal, da mi je na mah stopil strah v kosti. Verjel sem, da od tistega časa naprej, odkar sem prišel v ujetništvo, nikoli več ne bom slišal tega grozljivega bobnenja. Bila je granata. Nennci so bili silno ponosni na" svoje' topove. Še bolj sem se prižel k tlom. medtem ko sem štel ob- veznih osem sekund pred vzbu- hom. Granata se je razletela na- tanko čez osem minut; zaslišal sem grozljivo pokanje in grme- nje tik nad seboj. Čutil sem, da se veranda maje — granata je zadela streho. Drobci so pršeli okoli mene in padali v gozd za hišo. V tleh blizu mene je zazi- jala široka luknja; granata je bila težka! Zaslišal sem praske- tanje ognja. Vnela se je streha. Zavedel sem se, da moram ne- mudoma od tod, vendar nisem vedel, kaj se je pravzaprav zgo- dilo. Slutil sem. da smo v so- vražnikovi zasedi, čutil, da se moram prebiti — ampak kod? Očitno je bilo, da smo obkoljeni. Nenadoma sem začutil tujo roko na svoji in nekdo me je spraševal, ali nisem ranjen. Bila je Zofija. Ležala je med vrati in mi dajala znake, naj ji takoj sledim. Nasmehnila se je, ko sem ji rekel, da je z menoj vse v redu. Zašepetala mi je: »Hitro! Ne smemo izgubljati časa, ob- koljeni smo!« Splazil sem se čez verando in skozi vrata v sobo. Tedaj je znova zabobnelo — še ena granata je padla kraj hi.ie. Ko sva se znašla v sobi, se j€i. Zofija obrnila k meni in rekla: Stotine Nemcev je okoli nas! Prišli smo V zasedo, nekdo je izdal naše položaje sovražniku.« Pomignila mi je, naj ji sledim,- izvlekla me bo od tod. Pazljivo' sem pogledal skozi vrata. Za- gledal sem dolgo kolono nem- ških vojakov, ki so prihajali od gozda sem prek čistine in se bližali hiši. Med pohodom so s strojnico streljali proti hiši. Krogle so letele proti nama, ker pa sva bila v pritličju, so naju vse zgrešile. Še ena granata je padla na vrh strehe! Ogenj je močneje vzplapolal, gotovo je bila že cela streha v plamenih. Spet grana- ta! ... Drobci so se vsuli skozi stene in so padli na ognjišče. Planila sva na noge. Zofija mi je dala znak, naj ji sledim. Pognala se je skozi zadnja vrata iz hiše in jaz za njo. Hiša je bila zdaj med nama in napredujočimi Nemci; nekaj trenutkov naju bo varovala pred njimi. Pred gra- natami pa seveda nisva bila var- na. Po strmini, ki se je dvigala za hišo, sva se vzpenjala v hosto in se na vrhu hriba zarila v gosto grmovje. Tu sva bila varna. Zdaj mi je odleglo; tudi granate nama niso mogle do živega, ker je bilo drevje okoli naju tako gosto, da bi zadržalo tudi iz- strelke. Tedaj pa me je Zofija nenadoma potisnila na tla, sama pa je hitro stopila za drevo in položila prst na usta. Nikjer ni- sem opazil nič vznemirljivega, ona pa je bila gotovo nekaj od- krila, ker je pazljivo gledala ne- kam naprej med drevesi. Na tem mestu je bilo grmovje bolj redko in ko sem dvignil glavo, sem zagledal nekaj, da me je zamra- zilo po vsem telesu. Med drev- jem sta počasi stopala dva nem- ška vojaka in vlekla za seboj »spandajko«. Cev strojnice je bila obrnjena naravnost proti kraju, kjer sem ležal. Drugi Ne- mec je nesel pas z naboji, da bi lahko takoj začela streljati. Brez težave naju bosta odkrila. Nisem vedel, kaj naj storim, sicer pa mi ni kazalo drugega, kakor da mirno ležim na svojem mestu in upam, da se bo vse dobro iz- teklo. Ozrl sem se navzgor, da bi videl, kaj namerava Zofija, skrita za drevesom. Videl sem jo, da je snela bombo s pasu, jo z zobmi odvila, stopila iz svo- jega skrivališča, stegnila roko daleč nazaj in zagnala bombo proti Nemcema. Malone v isti sekundi je zadonel rafal in toča nabojev je prerešetala Zofijino telo. Omahnila je preko mene, ki sem še vedno ležal v travi. / - ^lu-šujoč pok je odjeknil skozi _ ..'.d — bomba se je bila raz- počila! Potisnil sem ubogo, krva- veče Zofijino telo s sebe in planil na noge. Bomba je pošteno opra- vila svoje delo! En Nemec je ležal tam z razbito glavo, dru- gemu je odtrgalo roko in telo mu je bilo polno izstrelkov. Sam sem bil ves krvav. Preiskal sem Zofijo in se prepričal, da je zares mrtva, preden sem ji snel rdečo ruto z vratu, znamenje njenega velikega poguma. Potem sem s travo pokril njeno truplo; to je bilo vse, kar sem mogel storiti zanjo. Pri sebi nisem imel nič takega? da bi ji lahko izkopal grob. Šel sem do ubitih Nemcev In ugotovil, da je »spandajka'< ne- poškodovana. Dolg pas z naboji sem si ovil okoli ramen, {»bral sem dva samokresa in si oprtal strojnico. Uboga Zofija! Zakaj je stopila iz svojega skrivališča in se tako izpostavila kroglam sovražnika? S prav takšnim uspehom bi bila lahko odvrgla bombo tudi izza svojega dreve- sa. Pogumno dekle mi je rešilo življenje — nikoli je ne bom po- zabil, padla je kot junakinja! Nenadoma je pribrenčalo še več krogel v mojo bližino. To- povi so se pogosteje oglašali, (Nadaljevanje na 5. strani) Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 3, NOVEMBRA 1961 OB MESECU TEHNIKE TEHNIKO MLADINI tudi najoddal jenejših šol Obisk na Rodnem vrhu Za mesec tehnike je sklenil od- bor Ljijdske tehnike pri Tovarni avtoopreme Ptuj obdariti s knji- gami in športnimi rekviziti eno izmed šol v ptujski občini, kjer si učjteljstvo skupno s starši nadvse prizadeva ustvariti za de- lo šole m vzgojo mladine čim- boljše pogoje. Na predlog neka- terih odbornikov bi naj bila le- tos te pozornosti deležna osnovna šola na Rodnem vrhu v Halozah. Sporazumno z upravo Delavske univerze Ptuj h[ naj ob izročitvi knjig bjlo na Rodnem vrhu tudi predvajanje zgodovinskih, pouč- nih in zabavnih kratkometražnih filmov. 1 1.)6 nas r z vseh okoliških hribov Zdaj še prenašajo, kmalu pa bodo na hrib vse vozili V soboto. 28. oktobra, v lepetr. jesenskem dopoldnevu so čakal- pri Krušičevih pod Rodnim vr- hom na cesti učenci iz šole Rod- ni vrh na 2 avtomobila s pred- stavniki T.AP in DU. Prišli so, da bi pomagali nesti dele filmske aparature, zavoje s knjigami, zračne puške za tekmovanje v streljanju in drugo. Cesta na Rodni vrh je namreč gotova le do Krušičevih in ko bo cela go- tova, bo lahko vsako vozilo za- peljalo prav do šole. Kar naravnost po strmini so jo mahnili vsi skupaj, oprtani z vsem, kar so pripeljali s seboj.! Hitro so bili na vinorodnem hri-j bu, od koder se je odprl krasen, razgled na vse strani te prelep« okolice, ki se ji v jesenskem ča-' su ni mogoče dovolj načuditi.i Iz nje se belikajo na raznih vi-l šinah. razdaljah in v skupinah posamezne hišice haloških prebi-, valcev. ki pošiljajo skozi svoj« pridne roke svetu žlahtno kapljiJ co. Njej podležejo tudi najboljj močni, če podcenjujejo, njen© moč. j Levo — učiteljski dom Glej, kako dolg je film Prva skupina je kar precej hi- tela in z njimi tehnični vodja delavske univerze tov. Jože Vrb- njak. Z njimi je hitel tudj mali Stanko, ki je nosil kaseto s fil- mom. Nesreča je hotela, da se je Stanko spotaknil ob nogo druge- ga in je padel na robu ceste. Kaseta se je odprla in film se je skotalil na rob in razmotaval po hribu navzdol. En konec je ostal na hribu, drugi pa je bil 1 km niže v grabj. Otrocj so občudovali dolžino filmskega traku, tov^ Vrbnjaka pa je oblival znoj, ko je navzgor po hribu zvijal fjlm. Nepoškodovanega je spravil nazaj v kaseto in ga dalje sam nosil. | Kako lepe knjige ste nam prinesti! v šoli "a Rodnem vrhu, ki jo obiskuje 156 učencev, od tega ravno polovica deklet, je že bilo! vse nared. Otroci so bili zbrani v' razredu in z njimi upravitelj in 3 učiteljice. Hitro je bilo na zidu razpeto platno in vse pripravlje- no za kino predstavo. Po uvodnem govoru tov. Beloglavca in tov. •Ambroža iz Avtoopreme so ugas- nili luč in več kot uro in pol so otroci z Rodnega vrha gledali svet na platnu. Film »Napad na Drvar« je tolmačil tov. Kaučič iz Avtoopreme. j Po kino predstavi je prevzel pionir Simon Zajšek od predstav- nika društva LT tov. Ambroža Stanka 93 knjig, večinoma doma-1 čih avtorjev. Janeza Potrča. Miš-' ka Kranjca in drugih. Vseh knjig so učenci z Rodnega vrha zelo veseli, zlasti pa jih je prijetno presenetila debela knjiga »Za ce- lo leto«, priročnik iger in dekla-, ! macij. ki jo je izdala 1960 Mla- dinska knjiga. Po njej bodo pri- pravljali razne prireditve. Pred- stavnik pionirjev se je gostom iz Ptuja za vso pozornost lepo za- 1 hvalil. I Tudi dekleta liar dobro I streljajo strelsko tekmovanje, kj ga je vodil tovariš Kelenc je pokazalo ' nekaj razveseljivih rezultatov po skupinah strelcev in posamezni- kov. Po končanem strelskem tek- movanju je tov. Lukman razre- dom razdelil praktične nagrade, in sicer 6 manjših globusov, ve- liko žogo in šah. Ob koncu so se zopet vsi sku- paj zbrali v razredu in šolski zbor je zapel. Posamezno so za- pele tudi najboljše pevke. Njihove nežne glasove so posneli na ma- gnetofonski trak. Elektrika, radio, televi- zor, lep učiteljski dom in kmalu še razširjena šola v razgovoru med šolskim upra- viteljem tov. Beloglavcem in učiteljicami tov. Anico, Marijo ifl Pavlo ter 8 Ptujčani je tov. Be- loglavec opisal delo in življenje ter skrbi učiteljstva na Rodnem vrhu. Za 156 učencev so v tej šoli 3 učilnice s 6 oddelki in po,^ uk je v 2 izmenah. Kljub prvotj nim težavam se tudi na tej šoli ob pomoči Občinskega ljudskega odbora in raznih prijateljev teh predelov razmere sčasoma izbolj- šujejo. Na bivšem Prejačevem je za učiteljstvo urejen učiteljski dom. Sama šola že ima televizor, UKV radio z ojačevalcem. Z elektriko samo je tudi šola na Rodnem vrhu veliko pridobila. Šolski prostor je sicer razmero- ma tesen in vse kaže, da bo v doglednem času tudi ta šola pri- dobila na prostoru, da bo dobila novo opremo itd. Pod šolo so si uredili sicer tesno, vendar za prvo silo dobro igrišče. Sem gor od Krušičevih je v gradnji nova avtomobilska ce- sta, ki bo peljala prav do šole. Tako bo Rodni vrh vedno bolj povezan s svetom in tudi laže dosegljiv vsem, ki si bodo z nje- govih vrhov želeli ogledovati krasno haloško okolico. »Tukaj je rss krasno,«« porečejo vsi obiskovalci, domačini pa dodajo: »Sa- mo, ko je lepo vreme.«« z vzpetine severno od šole je krasen razgled na v,se strani. Vi- delo se je tja dol do Velike Ne- delje. na Bori. na Ravno goro, n« Donačko goro, na Vildon in Po- horje, na Kidričevo, celo do Vi- tomarc in Polenšaka. Čudovito lep svet je zlasti v je- seni, ko se belikajo iz zlatoru- mcne preobleke hiše in hišice z vseh hribov in hribčkov, kot da bi se vse obrnile k soncu in obrnile hrbet vsemu hrupu in strahu pred atomskimi poskusi in nevarnosti atomskega prahu. Med malimi hi. šami pa je tu in tam še bivša gosposka velika hiša. Tako je v smeri Podlehnika dobro vjdna bivša Ornikova velika hiša, ki jo bo prej ali slej Kombinat Ptuj ali pa podjetje »Slovenske gorice« Ptuj preuredilo v letoviški dom z restavracijo in s prenočišči za goste, ki bodo prišli na te lepe hribe na oddih. Prišli bodo v stik s prijaznimi prebivalci Haloz, sedaj večinoma zaposlenimi pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, ki radi odstopijo gostu tudi zadnjo kapljico in se pri tem pogovarja« jo, kako je bilo nekdaj gospodi in viničarjem. haloškim vino- gradnikom in ptujskim trgovcem in kako je v Halozah danes ter kako bo jutri • •. Govorijo z za- upanjem kot da se je istočasno t njimi v Halozah tudi po svetu vse spremenilo na novo, na bol.i- še in da nikdar več ne bo vojn in uničevanj ter da se bodo Halo- ze dalje spreminjale v urejen vinski vrt. VJ. Šofa na Rodnem vrhu Učiteljica Pavla uči sti-p|jati ŠTUDENTSKA KRONIKA 26. oktobra 1961 je bil v Stu- : dentskem naselju v Ljubljani I prvi sestanek odbora Kluba j ptujskih študentov v novem' ; šolskem letu. Za spremembo od j prejšnjih let so se tokrat zbrali odborniki pravočasno in polno- številno ter <^n zares samokri- tično pregledali opravljeno delo v preteklem študijskem letu. Naloga tega sestanka le bila, pripraviti material za redni let- ni občni zbor kluba, ki bo 16. no- vembra na univerzi, predlagati nov odbor in vodstvo kluba ter pripraviti kup drugih potrebnih reči. Na prvem letošnjem sestanku so .študentje ugotovili, da je bilo v preteklem šolskem letu mnogo manj storjenega kakor predlani, toda kljub temu delo v Klubu ni zamrlo, sa,, so Ptujčani v pri- merjavi z drugimi študentskimi klubi precej naredili. Vsakdo se spominja uspelega novoletnega plesa, ki je zahteval toliko po- žrtvovalnega dela študentov I 25. marca 1961 je sledil izlet na Krvavec, katerega se je udele-1 žilo precej študentov. ■ Precej je bilo storjenega si predpripravami na tradicionalni; Akademski ples, ki pa je morali letos zaradi finančnih težav mi zaradi dvorane prvič odpasti.^ Študentje upajo, da se kaj ta-j kega letos ne bo več dogodilo. Tradicija je že. da so v Kluba' ptujskih študentov .športnikih v.sekakor najaktivnejši. Tudi v' preteklem letu so se izkazali. S; podporo kluba in s samopn-' spevki so krili najemnino za lepo telovadnico, ki so jo imeli! čez zimo v najemu. V njej sa redno trenirali košarko in od-! igrali par prijateljs^kih tekem ^ košarkarji Akadem?kega kole-j gija in Kluba primorskih štu-' dentov. Ko je postalo vreme to- plejše, so se preselili iz telovad-^ niče na letna igrišča v Tivolijti pod Cekinovim gradom. TudJ tukaj so odigrali par košarkar- skih tekem s Primorci in pa s košarkarji Zavoda za gluho mla- dino. Ptujčani so bili v večini tekem boljši in so zasluženo zmagali. V letošnjem letu bo končan »Dom študentov mariborskega okraja«. V njem bodo imeli za- točišče študentje mariborskega, ptujskega in koroškega akadem- skega kluba. Prispevke za dogra- ditev obnovljenih prostorov so dala predvsem mariborska pod- jetja, s prostovoljnim delom pa se je udeležilo tudi nekaj ptuj-l skih študentov. Prostori bodoj kmalu končani in opremljeni ini tudi televizor ne bo manjkal. i Ob koncu sestanka je odbori pripravil načrt za delo v pri- hodnjem letu ter predloge za novi odbor, ki naj ga bi potrdil^ ali pa zavrnilo članstvo na obč*^ nem zboru. Za predsednika je' bil predlagan Marjan Borovšek, ki je znan kot prizadeven in ve- sten študent ter mladinski de- lavec. Njegov namestnik naj bi bil mlajši študent in odbor ee le zedinil za predlog — Marjan •lesih. Za člane novega odbora pa so bili predlagani: Cvim Vika, Kostanjevec Miro, Flor- jančič Tone, Vukasovič Branko, Trop Milan, Fras Peter, Vučar Sonja, dva pa bodo predlafali še naknadno. Študentje upajo, da bo novi odbor pod vodstvom prizadevnega in agilneja lo- rov.ška u.^^pešno vodil delo v no- vem študijskem letu. Ob koneu je odbor soglaano ugotovil, da ima največ zasduf za uspešno delo kluba v zad- njih letih prizadevni študent m .študentski funkcionar Stanko Debeljak, ki je vedno žrtvoval svoj prosti čas za čim uspešnejif delo kluba. —eč Iz programa RTV Ljubljana NEDELU, 5. NOVEMBRA 1961 5.00—7.00 \edri zvok! za nedeljsko jutro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila ia dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijska koledar in pri- reditve dneva. 7.35 Da bi biva liepa ura . . . 8,00 Mladinska radijska igra. 8.37 >-lz albuma skladb za otroKe« Drobne skladbe velikih mojstrov. 9.00 Poročila. 9.05 Zabavna glasba za novi trden. 9.48 Partizanske — tri resne in ena šaljiva, in.00 Se pomnite tovari- ši .. . DuSan Azanjac: Taboriščni »vara« pirji«. 10.30 Pisan glasbeni spored. 11.30 Silvo Matelič: Vije se cesta mla- dosti. 11.50 Zabavni orkester RTV Ljub- ljana. 12.00 Poročila. 12.05 Kaši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 .Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Pojo Fantje na vasi". 14.15 Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Majhen mozaik opernih melodij. 16.00 Humo- leska tega tedna — .Mark Twain; Ro- jak. 16.20 Dve Gricgovi skladbici. 16.31 Bedrich Smetana: Irio v g-molu. 17.00 Poročila. 17.05 Orkester Mantovani. 17.15 Radijska igra — Anatole France: Skrivnostni Putois. 17.50 jules Mas- $enet: Divertimento iz scenske glasbe 'Erinlje . 18.05 Zvoki za razvedrilj. 18.30 Športno popoldne. 19.00 Obvestila 19.05 Lepf melodije z velikimi zabav- nimi orkestri. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Izberite melodijo tedna. 30.45 Hammond orgle. 21.00 Nastopa violinist Campoli (z Vitalijem. Saint-Saensom in Paganinijem). 21.26 Vrtiljak zabavnih zvokov. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PONEDELJEK, i. NCVEMBRA 1961 5.00—8.00 Dobro iutfc (pisan glas- beni sporedi — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napoved Časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenski napoved in radijski koledar. 8.00 Poro- čila. 11.00 Logarski fantje t pevci ia brez njih. 11.15 Naš podlistek — Vlij- ko Begovič; Spomini iz Španije — 1. 11.35 Pri naših mladih avtorjih. 12.00 Poročila. 12.05 Trio Avgusta Stanka. 12.15 Radijska kmečka univerza. 12.25 Zabaven opoldanski spored. 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavni glasba. 13.30 Zvočni kaleidoskop. 13.55 Rossinijeva glasba v novi obleki. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo. 17.00 Poročila. 17.05 Vsak dan z« vas. 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Casals igra , . . 18.29 Josef Suk: Pomlad. Pet ikladb za klavir. 18.45 Radijska univerza. 19.00 Obvestila. 19.05 Pevski zbor »Ko- rotan« in solisti iz Clevelanda pojo slo- venske narodne in umetne pesmi. Di- rigira Metod Milač. 19.30 Radijski' dnevnik. 20.00 Ponedeljkova j)anorama. 20.45 Kulturni globus. 21.00 Vovi po- snetki romunske zabavne glasbe. 21.30 —23.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Ramo Hubad, solist Rogcr Delmotte (Pariz), — vmes ob 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pre- gled sporeda za naslednji dan, TOREK, 7. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa. poročila, vremenski napoved in radijski koledar. 8.00 Poro- čila. 11.00 Gabriel Faure: Balada za klavir in orkester, ll.lj Utrjujte svojo angleščino — 26. lekcija (ponovitev) 11.30 Mezzosopranistka Fedora Barbieri v Verdijevih operah 12.00 Poročila. 12.05 Deset minut z ansamblom Jožeta Privška. 12.15 Kmet. nasveti 12.25 Du- naj melodije. 12.40 Skladbe H. Svctda lodije. 12.40 Skladbe Heriberta Svetela poje Mariborski komorni zbor p. v. Baj- ka Sikoika. 13,00 Napoved čaia. poro- čila, vremenska napoved, prireditev dne- va in objava dnevnega sporeda. 13,15 Obvestili in zabavna glasba. 13.30 Ali vam ugaja? 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Tolminski punt. 17.00 Poro- čila. 17,05 Vlak dan za v»i. 18,00 Po- ročila, aktualnosti doma in t svetu. 18.10 Kotiček 7i mlade ljubitelje glas- be. 18.45 S kniižncga trga. 19.00 Obve- stila. 19.05 Orkestra Dick Jacobs in Helmut Zacharias z zborom. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Poje zbor Sov- jetske armari p. v. Aleksandrova, 20.30 Radijska igra — Pretihov Voranc — Mitja Mejik; Judenburi;. 21.17 Voznica. 30 variacij Marijana l.ipovSka na ljud- ski motiv. Pri klavirju avtor. 21..30 Če- trt ure s pevko Ljiljano Petrovič. 21.45 Ljubljanski jazz ansambel. 22.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA. 8. KKJVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5,10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00--fi.l0 Na- poved časa, poročila, pregled liska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vrtmcnska na- poved in radijski koledar. S.00 Poročila. 11.00 Miro Krnjak poje koroške narodne pesmi. 11.15 Človek in zdravje.. 11.25 Za oddih in razvedrilo. 12.00 Poročila. 12.05 Pavel Sivic: tiganka. 12.15 Radij- ska kmečka univerza. 12.25 Zabaven opoldanski spored. 13.00 Napoved časa, poreiila. vremeiiska lapovtd, prireditev dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Zvoč- na mavrica. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev). Živali se pripravljajo na zimo. 17.00 Poročila. 17.05 Vsak dan za vas. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 21.00 Melodije za vse. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ment. 19.00 Obvestila. 19.05 Pavel Si- vic: Sonata za violino in klavir. 19.30 lUrla in čembalo. 18.45 Ljudski parla- pregled sporeda za naslednji dan. ske oddaje iz studia 14 RTV Ljubljane.) Radijski dnevnik. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. (Prenos javne mladin- CETRTEK, 9. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Elegija in ScherzoiFrana Lothtke. 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 27. lekcija (ponovitev). 11.30 Slovenske po- pevke in slovenski zabavni ansambli. 12.00 Poročila. 12.05 Veseli hribovci za deset minut. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zabaven opoldanski spored. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja. 13.50 Plesni ritmi iz koncertnih dvoran. '7.00 Poročila. 17.05 Vsak dan za vas. 18.00 Poročila — ak- tualnosti doma in v svetu. 18.10 Hector Berlioz in Richard Wagner prefis''viika francoske in nemške romantične opere. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvestila. 19.05 Naši vokalni solisti zabavne glas- | be in orkester RTV Beograd. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Cetrtko* večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Igra Kvintet Art van Damme. 21.00 Literarni večer — Pesem izpod Lovčena 21.40 Iz Jugoslavije — Kratek glasbeni spo- red. 22.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK, 10. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila, 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Prizor iz 3. dejanja Donizettijeve opere Lucia I.ammermoore. 11.15 Naš podlistek. 11.35 Olasba z obeh strani Pirenejev. 12.00 Poročila. 12.05 Tri na- rodne v priredbi Tončke Maroltove zapoje Gašpr Dcrmota. 12.15 Radijska kmečka univerza — Vet. Marko Osredkar: Vprašanje odškod. in zavarovanje živi- ne. 12.25 Zabavni orkester Raphaelc. 12.40 Za ljubitelje operne glasbe. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabav- na glasba. 13.30 Zabavni zvoki za vse. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Zgodba, ki jo je povedal svinčnik. 17.00 Poročila. 17.05 Vsak dan za vas. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Pesmi in plesi iz Bolgarije. 18.45 Iz n^^ih kolektivov 19.00 Obvestila. 19.05 Nizozemski Filharmoniki igrajo Saint-Saensa. 19.30 Radijski dnevnik. lO.Ot) Po tipkah in strunah. 20.15 Te- denski zuanjepolitični pregled. 20.30 (lojmir Krek in Fran Gerbič. 20.45 Šti- ri sto let klavirske glasbe. 21.15 Oddaji 0 morju in pomorščakih. 22 00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved ia pregled sporeda za naslednji dai. SOBOTA. 11. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan flasbe- ni spored) - vmes ob 5.05—5.10 Poro- čila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.60— 7.15 Vapovcd časa, poročila, vremenski napoved in radiiski koledar. «.00 Po- ročila. 11.00 Trio Bardorfer s pevski* sekstetom bratov »PleškO'. 11.15 Angle- ščina za mladino — 28. lekcija (po- novitev). 11.30 Dopoldanski operni kon- cert. 12.00 Poročila. 12.05 Trio Dorki Skoberneta, 12.15 Kmetijski nasveti. 12.15 Pihalni orkester Ljudske Milic« p. v. Rudolfa Stariča. 12.40 Iz operet- nega sveta. 13.00 Napoved časa. poro- čila, vremenska apovd, prireditve dne- va in objava dnevnega sporeda, 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13..30 S po- pevkami in zabavnimi melodijami p« svetu 14.00 Iz boli redko izvalanih Chopinovih del.. 17.00 Poročila. 17.05 Vsak dan za vas. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 M«d arjiami in dueti. 18.45 Okno t svet. 19.00 Obvestila. 19.0/) Domači aniaiibll io "iirežeio« na svoi način. 19.30 Radii- ski dnevnik. 20.00 Vedri zvoki t izved- bi velikih zabavnih orkestrov. 20.20 Ra- diiska komediia. 21.00 Za nrijeten ko- nec tedna. 22.on Napove«! časa. poročila, vremenska nanoved in pregled spereda za naslednji dan. PTUJ. DSZ 3. NOVEMBRA 1961 (»TUJSKI TEDNIK Stran 5 Vedno več ljudi na zemlji v zadnjih štiride^etiih '.etih je število prebivalstva Zemlje nara- hlo za mil^ijardo. Približno polovi- co te štev;:'.:ke, to ie okoli 400 mi- lijonov, j? prirp.stek •:■ zadnjiih de- setih >t;h. V letu 1963 bo na sve*- tu 3 mi i j srde pretolvalstiva. Ti podatki izvirajo iz Demo- flirafskega letnika OZN. ki so ga prei --inov: objavili v N€w Yorku. Letnik vsebuje številne zanimive podatke. Tako znaša, na primer, letni prirastek prebivalcev zemlje 46 mlijcnov, od tega pa odpade polo.ico nd Azijo. Število rojenih — 36 promiij —, je gotovo diva- krat večje od števi' a umrlih — 19 promi . Na,jvečja prirastek s-< za- bplezi'ii v Afriki, tam pa je tudi umrljiivost največja. Najmanjši prirastek prebivalcev je v Evropi in tudi smrtnost ie v Evropi naj- manjša (10 promil) v priimerjavi z 19 promilami v ZDA. Najgosteje naseljeno mesto na svetu je Tokio, za njim pa Nevv York. Najgosteje naseljena dežeila pa je Holandija .s 350 prebivalci na kvadratni kicmeter. V Evropi in .Ameriki prev.aduje ženski spol. nasprotno pa je v Kanadi, Avstra- li^.jii in azijskih državah, kjer pre- vladujejic rao.ški. Če vzamemo kot bazo sedanji prirastek prebivalcev, kažejo .'ita- tistični izračuni, da bo v 1. 1980 na Zemlji 4 milijarde prebivalcev, I. 2000 oa okoli 6 millijard. čez 300 let bo na zemlji (če bo prira- stek narašča', v i»ti meri) okoli 200 milijard prebivalcev. Po\ipreieno človeško življenje j« najdailjše v nordijskih deželih — Šved.ski, Norveški, Fin.ski in Ho- landiji — 71 let. Najhitrejši pri- rastek ima Kitaj.ska in sicer 36.000 dnevno, kar je ena tretjina skupnega prirastka letno. Določene cene televizorjev Državni »ekretariat za blagovni promet je izdaji odločbo, po ka- teri proizvajalne gospodarske or- ganizacije ne smejo zvi.šati seda- njih prodajnih cen televizorjev. S sedanjimi cenami je treba reizu- meti cene, po katerih so proiz- vajalne organizaciije prodajale te- levizorje na dan 2,^. oktobra. Kdaj ni treba plačati carine za uvoženi avtomobil Zvezni iTivršni svet je dopolnil uredbo o začasni splošni carinski tarifi. Po tej dopolnitvi ni treba plačeti carine od osebnih avtomo- biilov, ki .so jih uvozili ali ki jih bedo uvozili v šestih mesecih iz tujine jugoslovanski državjani, vanje v inozemstvo afli ki so do- ki so bili premeščeni na sužbo- bili štipendijo v inozemstvu s po- gojem, da so žir.eli od 15. okto- bra 1959 do 15. marca 1961 v ino- zemstvu nepretrgoma več kot eno leto. Majhen in veliki avto Majhni avtomeš ali se vozili s kočijami (le-ii so bili bolj redki). Morate priznati, da ni vseeno, če potre- buje človek za 'parkiranje svojega avtomobila 6 kvadratnih metrov ei pa kar 12 a i še več. Torej — tudi taki vzrcki govorijo v prid majhnih avtomobilov, ki se jim morajo podrejati celo tisti, ki jim nakup večjega avtomobila ne bi osušil denarnice. In ker se podrejajo kupci, se morajo podrejati tudi konstruk- torji. Letošnji pariški salon je prepričal, da konstruktorji tekmu- jejo v tem, kdo bo naredi! manj- ši a^vtomobil in ori tem ne bo pre- veič okrnil udobnost:. Pariški salon je prikazal veliko novega* linij, motorjev, karoserij in rekleimnih domislic. Strokovnja- ki in novinarj,i .so oblegali ultra moderne in .strahovito luksuzne ter še bolj strahovito drage am^e- riške in angle.ške avtomobilp. ma- sa obiskovalcev pa se je ste*kaila k avtomobilom tovara Renaut, Simca in Citroen, ki so bile v ospredju pozjcrnosti s svojimi maioIitra7.nimi vozi'li. Omenjeni salon je bil v pravem smii.slu be- sed tekmovanje med temi tremi avtomobil.skimi tovaimami. >>Rp- nault 4 Le, »Simca 1000« in »Ci- troen Am'i-6« so imeli največ nav- dušenih obiskovalcev. Na pariškem salonu je bila kon- kurenca nemškili, itaflijanskih in- anflpleških avtomobilov zelo moč- na, vendar je franocsika aivtomo- biilska industrija z visoko carino tako dobro zaščitena, da se hd vsaj devet de.setin interesentov morslo odilooiti za domače avto- mobile. Kot rečeno — veliki avtomo- bili niso več zanimivi: zaradi par- kiranja in ne-okretnostii in tudi zaradi neekonomičnosti. Uve.javiio se je pravilo, da sme ekonomično vozilo uporabiti največ 6 do 7 li- trov goriva na 100 kilometrov. Vse prednosti pa seveda ni mogoče imeti. Cenen in ekonomičen avto ne more biti obenem tudi lep. Novi meli Renault je manj grd od malega Citroena. a o kakšni lepoti tudi pri njem ne more biti govora. Nova tisoč kubična .Simca je vsa nekam štirioglata, a Ami 6 izgle- da kot ostanek avtomobila, ki je bi'l pod p i jot in o. Toda vsi trije imejo raTiveseljive prednosti: so- razmerno nirko ceno. majhno po- rabo goriva, okrutnosti in čk+cajš- njo brzino. Vprašanje je le. kako bodo uspeli na zunanjem tržišču, kjer zanje velja visoka carina. Razen tega imajo močno konku- renco v starem Volkswagnu in v 'ičkotu. Nevtronske bombe Nekoč smo sljšali (in obt'utili) za razdojalne, zažigalne in podob- ne bombe, danes nas strašijo z atomskimi, hidrogenskirnj, super in kdo ve kakšnimi bombami .še. Med temi Je na primer nevtroti- ska. Kakšna pošast je to? Res je pošast. Pri eksploziji atomske bombe nad Hirošimo je bilo da- leč od rušilnega dejstva še vedno ogromno žrtev. To So bile žrtve radiacije — ali bolj znanstveno — žrtve nevtronov. Zamislite si ci- nizem, ki navaja eno in drugo §tran k raziskovanju v tej sme- ri: — Nevtronska bomba prj svoji eksploziji le bo delovala rušilno in ne bo povzročala nobene gmot- ne »kode. V primerjavi z atom- skimi in vodikovimi bombami pa bo imela neprimerno višje koli- čine radioaktivnih snov; in silno široko polje radiacije . .. Ta bom- ba bi bila po velikosti zelo majh- na in z njo bi lahko operirala mala skupina vojakov v čisto tak- tične namene. Bilo bi jo mogoče uporabiti za sabotaže ob sodelo- vanju vtihotapljenih diverzantov. Uporabna bi bila zlasti v go- sto naseljenih krajih, saj je njena o d 1 i k a, da ubija vse, kar je živo — od slonov do mikrobov , .. Cinizem, ki bi ga mogli pripisa- ti 1(!> brezsrčnemu elektronšlp in absorbi- rajo tem manj kisika, čim sta- re.jši smo, s čimer se zmanjšuje njihov metabolizem. Vemo pa, da so prav živčne celice živega or- ganizma tisti del, ki najbclj na- tanko zaznava .spremembo v pre- skrbi s kisikom, ker se pri stara- nju — tako, kot to zatrjuje ome- njena hiprteza — doggja v vedno večji meri. . 1 Včasih na ptujskem trgu ni popuščanja Atomska radiotehniba Profesor Lev .Artisim^ovic eden najbolj znanih sovjetskih fizikov, je izjavil, da bo čez pet do deset let mogoče postaviti radijske atomske postaje, ki bodo tako močne, da bo tehnika prometa spremenjena. Vsak atom. je re- kel profesor Artisimovič, lahko smatramo kot ma.jčkeno radijsko postajo, ker ima elektromagnet- ske vaiove. Ko se bo pripravijo to svojstvo atomov m uravnalo, bo moč njdho'Vo izžarevanje ko- ordinirati. S pomočjo radi.jskih aiomskin postaj — je rekel sovjetski uče- njak — bomo lahko proizvajeli snope elektromagnetskih valov, tankih kot igla, a v resnici zelo močnih. Po n.jego,em mnenju bo mogoče pos'ati signale tudi' izven sončnega sistema, na daljavo 1 miilijarde kilometrov. Fotoamaterji so razstavljali Za mesec tehnilce je organizi- ral Fotoklub v Kidričevem v po- spbnih prostorih restavracije Ki- dričevo razstavo 40 fotografij svojih članov, ki je trajala en teden in je končala 28. oktobra 196L Fotoamaterji so razstavili naj- več slik iz raznih krajev z zgradbami, motive iz narave, po- snetke živali in živalic, motive iz dela n počitka ter motive z otro- ci pri delu in igri. Slike je oce- nila 3-člarLska komisija in .je pri- poročila odboru kluba 3 avtorje slik za nagrado, nekaj pa za po- hvale, obenem pa je predlagala, da bi se take razstave ponav- ljale večkrat na leto ob raznih praznikih — vb 1. maju, dnevu vstaje ali pa 29. novembru, in da bi pridobili ves amaterje, da bi razstavljali svoja dela. Nagrajene so bile slike tov. Vlada Serca, Petra Gegiča in Franca Kranjca. V glavnem je razstava dose<5la svoj namen. Vzpodbudno je vpli- vala na številna amaterje v Ki- dričevem, ki so jim raz.«;tavljen0 slike pokazale, kako je treba za- jemati s fotokamero odlomke iz življenja, ki mnogo povedo in ki vzbujajo na razstavah posebno občudovanje. Prav verjetno bodo prireditelji te razstave s pridobljenimi iz- kušnjami lažje organizirali še več razstav, k bodo privabile na obisk in ogled tudi druge foto- klube ter da bodo člani fotokluba iz Kidričevega lahko odšli na ta- ke razstave tudi drugam. VJ. Ulica nevest Ulica Grand street v New Vor- ku je v najstarejšem in najrev- nejšem kraju Manhattan, otoku nebotičnikov. Iz nje so se že zdav- naj izselili »fini« ljudje, namesto njih pa so prišli novi siromašni priseljenci in se začeli ukvarjati s trgovino. Še danes je moč opa- ziti njihovo prejšnjo navado, u- stvarjati v stroki »branže . Tako, na primer, v Clinton streetu pro- dajajo samo žensko konfekcijo v neki omi'Hdi tu cveteti češnje in m'anid'ei'iine. Todsi od tega ti ijiudje ne morejo živeti. Predaleč je to na severu in če- prav jim Zalivski tok prinaša po- leti nekaj .južnih sap. je poletje prekratko, da bi se prebiva stvo ukvarjalo s pol.jedelstvom. Zato je njih življenje izk jučno na mor- ju. Toda ti kitok'vri niso navadni kitolovci. ali bolje povedano, (Ktali so »pravi« kitolovci. ka.)ti res jp, da imajo .svo.je tri ladje 7*1 o. na kite. tnd» gre /.» tak''' ladje, s ka'kršnimi so hod'i'li na ki-4 le pred desetlet.jii. in ne s kakrš- nimi hodijo danes, ko se je adj« spremenila tudi v tovsrno za pre-j delavo ulova. V fjordu .Andalsnes z;ve se »pCli starem«. Ko se odpravijo poznaj .j^^seni s svoiffli »remi lad.:9mi na lov, ost-3n'-'o vt-raic^tf-Di ri^ mofju le po dva ledna, da se nato vrn'jo spet za teden, dva. In tako vso zimo. Ko 'adja odpiuje iz matičnega pristanišča in se neKje sreča s »čredo« kitov uiane m ubije ene- ga aH dva. kot se ji pač posreči, ga nato napihne ;n pusti tu. Nato nadalju.je pot da je. dokler r.e po- bije kakih sedem. osem. tudi de- set večjih ali manjših kitov, na- to ubere pot proti domu in spro- ti pobira kite, ki jch je Ujela in ubila prej. Ko pride ladja v svoje matično pristanišče, ima privezanih za se- boj celo :;čredo-, tudi do deset kitov, ki jih pre.zamejo v prede- lavo »mesair.ji«. Kot ponosni lov- ci na kite omalovažujoče ime'n'jje- jo svoje sorojake. ki ne spadajo v njih kategorijo. Ker pa .so pri svojem iovu ostali še tam, kjer so bili njih predniki pred desctlet.ji, .je n.jih lov na mnrju zelo težak, naporen, nered- ko tvegan kajti 200-tonske ladje niso kdo ve kako priporočljive na reizhuirkanem Severnem mo^rju v dobi zimskih \ihar.j'ev. Včasih pa jim zagode kakšno tudi kak kit velikan, ki več ur vleče za seboj ladjo, ko so ga Iz topiča zade''i z usodno harp'ino. In vrndar se ti Ijijdje, n? bi hoteli sprij?zniti s sodobnim ri-činnm ova, ka.jti živeti hočejo svo^« živl.j-enje stairih navad tradicij in vseqa tega, kar jih veže na pretPk'ost, pa čeprav se že sami zavf^daio, da ie mmila doba zoodb o »Moby Dicku« in razn-? druge zgodbe, ki so se v n.iihovih še danes Icsmifi in s s'?mo kritih ko. ii'b3h nriDovedovailo še v d'obi nji- hovih dpdov in pradedov. pa če- P-a'^ v zelo razviti in napredni Norveški. Marjan Remec KLOPOTECJ Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 3. NOVEHVTBRA 1961 Rokomet Jelka Fric odide v Ljubijana z rokometno tekmo v nedeljo. 29. oktobra 1961. v Ptuju med ženskima ekipama Branika in Drave se je končal jesenski del Nedeljska tekma je bila poslo- vilna tekma Jelke Fricove, ki mo- tega tekmovanja, ra v Ljubljano na študij. Prav bi se bilo spomniti na v.se tekme, v katerih je sodelovala Jelka, pa tudi. kdaj in kje se je začela intenzivno baviti z roko- metom pri RK Dravi. Začelo se je pred 5 leti z med- razredno tekmo na ptujski nižji gimnaziji. Takrat so jo opazili in pravilno ocenili njene spo- sobnosti ter navdušenje za roko- met. Na povabilo, naj bi prihaja- la k treningu, je zardela in ob- ljubila, da bo prišla. V kratkem! času se je izkazalo, da je Jelka skrit talent. In res, postala je steber ekipe, ena izmed najbolj- ših strelk in ena izmed najbolj- ših igralk Slovenije. Svoj ognjeni krst je prestala na prvenstveni tekmi s Svobodo v Ljubljani. Od takrat je bila stalna članica prvega moštva. Na treningih je bila vestna, pridna in disciplinrana. Pravilno si je znala razdeliti čas, da ji je poleg študija ostalo še nekaj za šport. DRAVA - BRANIK (mladinci) 12:9 v prijateljski rokometni tekmi je Drava ponovno premagala Branik, tokrat mnogo prepričlji- veje kot v prvenstveni tekmi. Začetek je pripadal domačinom, ki so kmalu povedli s 5:1. V tem času so igrali lepo in premišljeno, nato pa so s precejšnjo nepazlji- vostjo dovolili nasprotniku, da je rezultat nevarno znižal. Šele na koncu je Drava v razburljivem fjnišu dosegla prednost treh go- lov. Zmaga bi lahko bila še višja,, če bi izkoristili vse idealne priJ ložnosti. i de 1 ATLETIKA Na atletskem mitingu v Ptuju niso bili doseženi nobeni boljši rezultati. Največ tekmovalcev je bilo ponovno med pionirji, med- tem ko starejših mladincev sploh ni bilo. Najzanimivejša discipli- na je bil skok v višno, kjer sta Primorac (ŠAG) in Carli (Drava) s prvim poskusom preskočila vse višine, pri 161 cm pa sta oba tri- krat podrla. dč Leta 1960. je bila prav Jelka izbrana za najboljšo športnico Ptuja. Sodelovala je pri mnogih tekmah, pri najmanj 120. Več kot 400 je stresla nasprotnikovo mre- žo. Bila .je odlična v obrambi in' v napadu. Prvega moštva Drave si brez nje ni bilo mogoče zamiš- ljati. Slovo v nedeljo je bilo Jelki priznanje za vse prizadevanje in uspeh. Poslovila se je od igralcev in občinstva. Med odmorom sta jo obe moštvi obsuli s cvetjem, domača ekipa pa se ji je oddolži- la s skromnim darilom. Prisrčno je bilo ob njenem slove.su tudi moštvo Branika. Dobri športnici Jelki želijo športni tovariši pri študiju v Ljubljani mnogo uspehov. Tam ne bo imela težav pri vstopu v vrste RK Slovenija, če ji bo le ostaja- lo za šport od študija kaj časa. Vsekakor bodo na kemičnem od- delku univerze v Ljubljani spo- znali v Jelki dobro tovarišico in marljivo študentinjo. _FCK- HUMOR VOJAŠKA Rekrut, ki so mu ukazali lupiti krompir, se obrne k naredniku: — Kaj, v letu 1961 še ni stro- jev za lupljenje krompirja? — Se razume, da so — odvrne narednik — prav ti si najnovejši model. • OTROŠKA Pri zajtrku:' — Očka, je res, da se velike ribe hranijo s sardinami? — Seveda sinko. — Kako pa odpirajo konzerve? POSLEDICE — Da bi se prikupil zaročenki — pripoveduje mladenič — sem ji povedal, da imam zelo bogate- ga strica. No, sedaj imam pa še zelo lepo teto. ŠOLSKA — Ivanček, tvoja naloga o psu je do pičice enaka nalogi tvojega brata. — Saj sva pisala o istem psu. V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Petrovič Terezija, Ljubljana, Tovarniška 42 — padla je in si poškodovala rebra; Hronek Jože, Stoperce 7 — padel je in si po- škodoval glavo in prsni koš; To- polovec Franc, Gruškovje 104 — nekdo ga je napadel in mu po- škodoval telo; Jurgec Darinka, Medribnik 21 — padla je po stopnicah in si poškodovala gla- vo; Podgoršek Matilda, Zetale 74 — padla je in si poškodovala; hrbtenico; Belci Avgust, Zg. Hajdina — podrl ga je avto in' mu poškodoval telo; Zelenko Te- rezija, Gomilce 8 — popekla se je s kropom po telesu; Mlakar Janez. Popovci 8 — pri delu mu je stroj poškodoval desno roko; Vogrinec Marija, Strelci 7 — padla je in si poškodovala nogo; Hertiš Franc, Kungota 34 — po- drl ga je avto in mu poškodoval telo; Vičar Milan, Rotman 12 —' padel je in si poškodoval levOj nogo; Plohi Roman, Krčevina 4I> — s sekiro si je poškodoval des- no roko; Kajnih Ignac, Gaber- nik 36 — padel je z drevesa in si poškodoval glavo; Lah Tere- zija, Naraplje 32 — s kropom se je opekla po desni nogi; Skrlec Jože, Maribor, Smetano- va 60 — padel je z motorja in si poškodoval glavo; Masten Vladi- mir, Frankovci 34 — pri delu mu je stroj poškodoval levo ro-:. ko; Rober Jože, Sestrže 2o — podrlo ga je dvokolo in mu po- .škodovalo telo; Pšajt Franc, Jir- šovci 31 — nekdo mu je vrgel kamen in mu poškodoval glavoj F^alčec Stanko, Orehovec 49 —' podrla ga je krava in mu poško- dovala desno nogo; Majcen He- lena. Kidričevo 9 — padla je in si poškodovala levo nogo; Kir- biš Branko. Gerečja vas 6 — pri delu si je poškodoval levo roko. Športsia fJefavnost na gimnaziji Gimnazijski športni aktiv, ki so ga ustanovili lani, je dosegel že precejšnje uspehe. V lanskeml šolskem letu je imel štiri med-* šolska srečanja. Ptujski dijakj so bili najuspešnejši v rokometu, kjer so trikrat zmagali in le en- krat izgubili, v ostalih športnih panogah so se pa po začetnih po- razih počasi popravili. Zelo dobra je bila tudi nogometna ekipa, ki je v sindikalnem prvenstvu zase- dla 2. mesto. Letos bo športni aktiv nadalje- val začeto delo. V načrtu imajo več medšolsk^h srečanj, ki zbli- žujejo dijake srednjih šol. Zraven tega se bodo vse sekcije udeležile sindikalnega prvenstva in raznih srednješolskih tekmovanj. Glavna skrb aktjva pa bo mno- žičnost na zavodu. V ta namen se bodo organizirala razredna tekmovanja v rokometu nogome- tu, košarki, odbojki, namiznem tenisu in šahu. Največja ovira te- ga tekmovanja je pomanjkanje prostora in časa, vendar z razu- mevanjem tov. Hlupiča, bodo del tekmovanja dijaki izvedli kar med telovadnimi urami. Neka,teri raz- redi so pričeli celo že z vestnimi pripravami, medtem ko je tek- movanje v šahu Ž4 v polnem raz- mahu. Po zaslugi dijaka Nežmaha, ki vodi to tekmovanje, potekajo igre v redu in disciplinirano, dosežena pa so bila tudj že prva presene- čenja. Tako so drugošolci v prvem kolu porazili četrtošolce s 3:0 ob eni prekinjeni partiji. Tekmova- nje se nadaliu'e vsako soboto. Po mnogih letih se je tudi športno življenje na ptujski gim- naziji razgibalo. Dejavnost ptujskih študentov- športnikov pa se je nadaljevala še med počitnicami, ko so se preusmerili na mirnejšo odboj- ko. Po dve tekmi z odbojkarji TAP in JLA so gladko dobili. Pomembno je tudi 2. mesto v odbojki na tradicionalnem šport- nem turnirju v Kidričevem, kjer jim je prvo mesto za las ušlo. V letošnjem letu so finančne razmere v Klubu ptujskih štu- dentov zelo slabe. Športniki se tega zavedajo, ker pa ne želijo, da bi bila ogrožena njihova de- javnost, so začeli z zbiranjem; prostovoljnih prispevkov medj članstvom. j Ce govorimo o športnih uspe-j hih ptujskih študentov, vseka- kor ne smemo pozabiti uspelega^ 1.-majskega turnirja, ki so ga organizirali študentje v Ptuju v Zclezničarskem domu. Sodelo- vale so ekipe JLA, gimnazije, Ptuja in PAK. Tekmovali S(i v šahu, namiznem tenisu in od- bojki. Študentje so zasluženo osvojili največ prvih mest in tako dostojno proslavili delav- ski praznik. ' i ULICA MEVEST (Nsdi jevan.je s 5. strani) v Grand streetu pa obleke za ne- veste. Tukaj je razporejenih druga po- leg druge, 17 takih prodajaln. Ne- kateri lastniki jmajo tudi po dve ali tri take prodajalne, pa se jim vseeno izplačajo dvakratni ali tri- kratni stroški, ker imajo kupci občutek, da je razporejeno raz- lično blago. Lastniki pa imajo več priložnosti prodati obleko. In čeprav ) dolnje mesto« uživa glas cenenosti nasproti drugemu )^gor-| njemu mestuu-, se tudi tukaj cenai poročne obleke suče od 35-500 do- larjev. V Ameriki ni navada, da, bi si ljudje naročali obleke po me-^; ri pri krojaču ali šivilji. Izjema je le poročna obleka. Tukaj na- ročajo obleke stranke iz vseh kra- jev dvojnega kontinenta med Al- jasko in Ognjeno zemljo. Priha- jajo cele družine (velikokrat po 15 oseb), da izberejo obleko za nevesto. Dobro je, če .so naročili obleko tri ali štiri mesece prej, toda zgodi se, da se mlada zjutraj odloči, da se bo zvečer poročila. V tem primeru je treba svečano obleko sešiti v roku sedmih ur, kar pa je treba tudi temu primer- no plačati. Te specialne trgovine rade tr- gujejo tudi na veliko. Nobena po- sebnost niso poročne obleke v bar-^ vi za drugo, tretjo, a tudi za še^ sto poroko, ker je starost nevest med 15 in 65 leti. Pravijo, da so, poročne obleke zanesljiv posel. Če je vojna alj mir, zima ali po- letje, doslej se še ni noben last- nik pritožil, da mu trgovina sla- bo nese. Konec zlorab v „Draviiiji" pri Lovrencu (Nadaljevanje z 2 strani) Četudi bi bile tehnično brezhib- ne, bi jih pod.jetje težko prodalo, ker po tem blagu na trgu ni bilo posebnega povpraševanja. Škoda, ki je pri tem nastala na vloženem delu in materialu znaša vk'jučno z obrestmi 3,093.656 din. Podjetje .jih je v kn.jigovodski evidenci iz- brisalo kot nekurentno blago. Ker lučke niso šle v promet,' se jih je skušal Strel po nasvetu osta- lih pajdašev zopet znebiti na špekulativen način. Podjetje jih je dalo v hrambo nekemu pod- jetju v Ljubljani s tihim dogo- vorom, da naj prevzemnik pred- mete kljub neuporabnosti proda, če bo našel dovolj naivnega kui>ca. Ko pa do prodaje ni pri- šlo, je vložil upravnik pred go- spodarskim sodiščem proti temu podjetju tožbo na plačilo pre- vzetega blaga. Tožbo je seveda izgubil. Poleg že itak visoke škode pa je povzročil zadrugi še nadaljnjih 189.084 din nepotreb- nih .sodnih stroškov. Na podoben način se je lotil tudi prodaje neuporabnih stikal za nekega zasebnika iz Izole in izdelavo žlindrine opeke, ki jo je organi- ziral kar na svojo roko pod firmo in s sredstvi zadruge. Kakšna je dejanska pri proizvodnji opeke nastala škoda najbrž ne bo mo- goče nikdar zanesljivo ugotoviti, ker o tem ni vodil evidence. Pri proizA/'odnji opeke zaposlenih de- lavcev pa ni prijavil socialnemu zavarovanju. Poleg takih za pod- jetje tveganih, pa je znal pod firmo zadruge organizirati tudi zase donosne posle. V teku zad- njih osmih let je kupil pri kme- tih za svoj račun najmanj 4.500 litrov vina in večjo količino žga- nja. Kupljene pijače je pozneje in to največkrat kar med rednim delovnim časom prodajal v pod- jetju zaposlenim delavcem, kar je še poslabšalo že itak nizko delovno disciplino. Na svojo roko je kupoval in prodajal čevljar- skim pomočnikom in vajencem drobno čevljarsko orodje sum- ljivega izvora. Del?!vcem čev- ljarske delavnice je dajal sest mesecev namesto plače kar nove čevlje. Na tak način jim je po približnih podatkih dal 302 para čevljev, katere so pozneje kot krošnjarji prodajali svojim od- jemalcem. Poleg čevljev pa jim je dajal tudi zgornje in spodnje usnje. Ker so delavci iz prevze- tega usnja običajno med rednim delovnim časom izdelovali svo- jim privatnim strankam čevlje, je zajelo šušmarstvo v podjetju nesluten obseg. Ob koncu leta je z delavci obračunal prevzete čevlje in usnje. Odtegnjeno pro- tivrednost za prevzeto blago, ki je znašala skupaj s še nekimi dohodki okrog 950.000 din, pa ni odvedel v blagajno podjetja, pač pa je organiziral iz tega zne- ska črni fond. Potem ko je skrb- no uničil vso dokumentacijo, ki se je nanašala na prodane čev- lje in usnje, si je iz tega zneska za dve leti nazaj izplačal potne stroške brez vsake dokumenta- cije v znesku 215.800 din. 796.900 je porabil za plačilo prevoznih stroškov zasebnikom, 50.000 din za kolektivne izlete, 200.000 din pa za črne nakupe lesa. Ostanek črnega fonda v znesku 227.660 din pa je izginil neznano kam. Samovoljno je tudi izigraval do- ločbe tarifnega pravilnika. Tako je izplačal trgovskima potniko- ma Omeragiču in Volmajerju, ki sta se skupno z njim znašla na zatožni klopi, kar preko 1.300.000 din na račun provizije. Nezako- nito izplačilo pa je prikril tako. da sta oba navedena po njego- vem priporočilu izstavila lažne obračune potnih stroškov in dnevnic. Na račun potnih stro- škov je izplačal sebi in Ivanu Pernatu za uporabo zasebnega avtomobila okrog 50.000 din za pogonsko gorivo in amortizacijo. Na račun podjetja je za njun osebni avto kupoval tudi posa- mezne rezervne dele. Tudi Alo"z Volmajer je lahko iz obratnih sredstev podjetja kupoval zase tekstilno in drugo blago. Ediju Rupniku in Borisu Zorču je sa- movoljno priznal provizijo pri prodaji ■•■■U« omaric v znesku okroig 470.000 din. Izdatek fa_i9 v plačilni listi evidentirali, kot da je bil izplačan na račun pre- sežka norme. Zasebnikom, ki so za podjetje opravljali prevoze, je izplačeval račune, ne da bi pred- hodno plačali ustrezni davek. S tem jim je omogočil, da so se izognil plačilu davka v znesku 76.650 din. Tudi s črnim naku- pom lesa je omogočil zasebni- kom, da so se izognili plačilu družbenih prispevkov v znesku okrog 70.000 din. Vzorno je svo- jega šefa posnemal tudi računo- vodja Edo Rupnik. Čeprav je v podjetju glede prostega časa užival izredne ugodnosti, si je za zasebna potovanja v Ljubljano k svoji družini zaračunaval pot- ne stroške in dnevnice. Tako si je neupravičeno izplačal kar 100.425 din. Svoji hčerki Ireni, ki je bila pri podjetju nekaj časa honorarno zaposlena, je namesto urnega honorarja za opravljeno delo, ki ji ga je določil delavski svet, obračunal kar potne stro- ške in dnevnice. Na ta način ii je preveč izplačal okrog 17.000 din. Prometni davek v znesku 120.000 din, ki bi ga moral .sam plačati na znesek 600.000 din. ki ga je prejel za izdelavo signal- nih lučk, je plačal kar iz sred- stev podjetja. Lahko bi še na dolgo naštevali .•številna kaznivn dejanja, ki jih je vsem skupaj očitala obtožnica. Sodišče je po dolgem m izčrpnem dnknznem postopku obsodilo zaradi pone- verb, zlorabe uradnega položaja, ponarejanja uradnih li.stin, ne- vestnega gospodarskega poslo- vanja in drugih kaznivih dejanj upravnika Ludvika Strela na dve leti in pet mesecev slroRCija zapwa. računovod.jf) Fdija Rup- nika na dve leti in dva meseca strocicfira zapora, trgovska pot- nika Ali.io Omerai^iča in Alo.lza Volma.jer.ia pa vsakega na štiri mesece zapora, medtem ko je tehničnega vodjo Borisa Zorča oprostilo od obtožbe. Javni toži- lec je vložil pritožbo zaradi pre- nizkih k.^^zni in zaradi oprostil- nih delov sodbe. Poleg tega pa se je tožilec pritožil tudi zato, ker sodišče ni izreklo obtožen- cem varnostnega ukrepa prepo- vedi opravljanja vodilnih funk- cij v .gospodarstvu, ker ?o s svo- jimi dejanji brez dvoma doka- zali, da jim takih ftmkrii v go- spi^d^rstvu v bodoče ne bi bilo več varno zaupati. ec. Sindikalna podružnica obrtnih delavce^/ Ptuj vabi na VESELO MARTliAOVANJE ki bo v soboto, 11. novembra 1961, v prostorih Narodnega doma v Ptuju s pričetkom ob 19.30. Godba »Veseli prleki« — ples — bar — bogat srečolov. Predprodaja vstopnic v prodaji loterije. Pripravljalni odbor !im\ darovalci iirvi Dne 17. oktobra 1961 so daro- vali kri'krvodajalci iz Cirkovc: Petrovič Milan, Lah Anton, So- latnik Jaka, Sagadin Jože, Ba- klan Franc, Brglez Adolf, Bab- šek Franc, Klasiinc Jože, Gradiš- nik Ivanka, Hergan Magdalena. Vcdlin Helena. Kacjan Leopold. Dne 19. o'^-^tobra 1961 so se od- zvali iz Vidma naslednji krvo- dajalci: Gabrovec Jožefa, Bra- sar Ana, Duh Terezija, Letonja Marija, Smolinger Julčka. Ciglar Julijana, Ceh Marija. Kmetec Ivana, Drevenšek Anica. Zem- Ijak Ivan. Cafuta Peter, Dre-i venšek Marija, Selinšek Ana Krček Ana, Murko Jože, Sirov- nik Katarina. Dne 24. oktobra 1961 so daro- vali kri krvodajalci iz Leskovca: Cajger Marija, Bračič Veronika. Vidovič Marija, Topolovec Gi- zela. Kozel Cecilija. Vidovič Julčka, Krajnc Barbara. Arnej- čič Liza, Meško Filomena, Vin- diš Liza, Drozg Marija, IVIlakar Gera. Dne 30. oktobra 1961 so daro- vali kri krvodajalci iz Dester- nika: Mohorič Martin. Bezjak Anton. Kramberger Ar!'on, Ko- lednik Terezija, Črnko Katari- na, Marinič Marija, Slegl Mari- ja Kovačič Terezija. Vmes so darovali kri še po- samezni krvodajalci: Kirbiš An- ton, Potočnik Adolf, Perger Sla- vica, Krajnc Anastazija, Hergan Franc, Kuhar Jakob, Salkovič Slavko, Pongračič Milivoj, Pajn- kiher Katica, Drozg Marija, Kontaršek Marija. Pihler Gera, Kontaršek Alojz, Pajnkihcr Va- lent, Mohorko Jurij, Mohorko Anton, Kramberger Ivan, Kozjak Pavel. Prav lepa hvala vsem organi- zatorjem in krvodajalcem, prav posebno pa tistim, ki so se od- zvali v nujnih primerih! Rdeči križ Ptuj. Splošna bolnišnica Ptuj