rcjtni-.a' pavšalirana!
Šteili 11 Izhaja vsako soboto. Novo mesto, dne 13. avgusta 1921. Posamezna številka K 160 Leto I.
Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Sedanjost“.
Oglasi: Va strani K 750’—, V4 K 380—, Vs K 200-—. Manjši oglasi po 4 K petit -vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
Pozdravljeni bojevniki katoliške misli!
A
V
V	najhujšem jeku težavnih bojev, ko valove razbrzdane strasti nizkih poželenj pohlepnosti in sebičnosti, ko švigajo bliski in udarjajo strele križajočih se idej in načel, se shajate Vi, stari bojevniki Večne Resnice, utrjeni pristaši SLS, nepremagljivi branilci večnoveljavnih krščanskih načel, vstrajni možje in žene, zdravo jedro slovenskega težko preizkušenega ljudstva, cvet naše bodočnosti v — dolenjski metropoli. Odmeve Vaših krepkih korakov spremlja utripanje milijonov za našo sveto stvar navdušenih src!
Pozdravljeni!
Temne, grozeče oblake, ki vise nad vesoljnim katoličanstvom, prešinja luč svete vere in razganja temo brezverstva in brezdomovinstva. Kot orjaški svetilnik, ki stoji na mogočni, nepremagljivi skali sredi razburkanega morja, sveta Kristusova cerkev, zatočišče vesoljnega katoličanstva, vodi ob nfevarnih čereh, skozi skoroda neprehodne soteske v varno pristanišče v božje naročje vse one nepregledne miljon-ske množice, ki npirajo svoje zaupne poglede k Njemu, ki je Stvarnik in Odrešenik človeštva. Kdor je izgubil vero, komur je nepojmljivo odrešenje in milost božja, kdor se odvrača od svete cerkve, ustanove in zapuščine Kristusove, — je v nevarnosti, da utone v svojih grehih. Tem nesrečnežem posvetimo vse naše moči«, .teni nesrečnežem veljaj tudi ta katoliški shod! Rešimo jih. neizogibne časne in večne po* gulu>! Nauke, ki jjh bomo prejeli, raznesimo riied zapeljance, dopovedujmo jim Vat rajno iti neustrašeno, da so v zmoti, da so zabhedli v temo. iz katere je mogoč izhod; edino S trdno vero v Pravičnost in
•	it ■: neskončno Ljiibežep božjo napram vsem. ki tr|« pod težo. svojih in tujih grehov!
Katoličani! Slovenci!
Boj, ki se bije, zahteva celih mož. Nič malodušja! Visoko naj plapola plamen svetega naudušenja v plamtečih srcih vernega slovenskega ljudstva! Omahovanje v naših vrstah bi podžgalo nasprotnike na še večji pritisk in še hujša nasilja. V parlamentu so sklenili zloglasni kancelpara-graf v zavesti, da so s tem zadali katoliški stvari zadnji snnek naravnost v srce. Novomeški liberalci trgovci in samostojneži so se začutili tako močne, da so prepovedali sveto mašo na glavnem trgu. dočim so celo komunistom dovolili javen shod pred rotovžem. Še malo in sveta razpela
Za križ in domovino.
En krik, en klic, en vdar zvona srce vzplamti
in duše v eno pretopi; — čimbolj divja vihar pekla,
tembolj zastava vzplapola in v temi križ tembolj svetli. ..
Ob rame ramo, roj ob roje, ob sloje sloj, v celoto eno zgrinja boj, vse misel ena razživi, podžge, prešine Kot blisk z višine in strnjene nam vrste ne prebije nobena moč!
Slovenji križ je kar telesu duša,— le v združenju le-teh življenje je, uspeh; — v ločitvi pa je smrt in peklu robovanje! Za Križ . in Dom živimo, mrimo, za njih svoboda se borimo! f;Mi enh smo ‘V -in k cilju skupnemu stremimo:' za križ Irt dbmoSiino!
Fran RadešČek.
v naših šolah bodo metali na — smetišče Proti temu moramo uporabiti vsa zakonita sredstva. Vsi naši možje in žene, fantje in dekleta, prosvetne in gospodarske organizacije morajo na krov v obrambo svete katoliške vere in s tem v obrambo naših državljanskih pravic!
Katoličani! Slovenci!
Nasprotniki, ki imajo stike s frama-zonskimi ložami, v katerih sede denarni in državni mogočneži celega sveta, imajo obilna gmotna sredstva na razpolago. Njim stoje ob strani tudi taki, ki so po svoji službi poklicani braniti pravico in resnico. S tem denarjem in s tako pomočjo se plačuje in podpira protiversko časopisje. Tudi iz žepov katoliškega ljudstva gre denar v te namene. Nedavno je sarajevski „Narod“, ki velja kot glasilo bosanske vlade, prinesel vest, da so samostojneži prejeli 200 milijonov kron. V današnji neznosni draginji edino nasprotniško časopisje stalno narašča. Mnogi izmed vas čitate in naročate ter s tem podpirate to in tako časopisje, ki seje v vaša katoliška srca strup malodušnosti in omahovanja. Proti tem in takim listom je mogoč in uspešen boj le s pridnim naročanjem, z nabiranjem naročnikov in z gnotnim podpiranjem katoliških listov.
Zato snujte orlovske in prosvetne organizacije, gospodarske in kmetijske zadruge stanovska in podporna društva. — nikdar in nikjer pa ne pčzabite na katoliški tisk, ki stoji odločno-ob naši strani.
V	to ime bodite - pozdravljeni in katoliški shod v IŠoVeiu mestu.naj obrodi a polnim in zdravim plodom v korist in v obrambo ,naše svfete .vere in vernega sle* venskega katoliškega ljudstvi'! ; -
•	. jPčždiavljeni bojevniki katoliške; misli!
Turško carstvo.
Sarajevski „Težački Pokret" (Kmetijsko gibanje) z dne 28. m. m. prinaša fotografsko sliko ruševin neke kmetske hiše in izpod nje te-le vrstice:
„Gornja slika pokazuje kmetsko rodbino Kovača iz Ričica pri Travniku. Ta rodbina živi že 120 let na tem prostoru. Pred 15 leti je Hadži Rifaet Smailkabič — kot načelnik travniškega okraja — nasilno pretvoril v begovsko posestvo. Dne 9. maja t. 1. je prišla komisija z orožniki in pregnala Kovačevo rodbino iz hiše, nato pa je Hadži Rifat prinesel slamo in je pred komisijo in pred očmi vaščanov zažgal hišo s treh strani. Na sliki se vidi samo še pogorišče in objokano Kovačevo rodbino."
V	nadaljnem sarajevsko kmetsko glasilo prinaša še celo vrsto takih in enakih slučajev in pravi, da je 51.000 kmetov, ki se morajo izseliti iz svojih domačij v korist turškim begom.
Za vso to strašno krivico kmetskemu stanu pa je sokriva tudi stranka, ki si lasti ime »samostojne kmetijske stranke", in katere zastopniki so glasovali proti kmetijskim interesom.
Dopisi.
Iz Velike Bučne vasi. V naši vasi živi zakonska d vojica Marija in Janez Kopič. Žena je izročila vse svoje premoženje ob poroki pred dvemi leti svojemu možn. Sedaj j«* pa žnjo tako surovo pos-stopal in jo osuval. da je pred enim nipsecem dobila splav, pretekli teden pa jo je zaprl v sobo in nabnnkal po obrazu in životu, da je hila vsa črna! Odšla je k ,svojemu bratu in polega cele dneve ter
je njeno življenje v nevarnosti. Mož pa je prodal od hiše kravo, prašiče, voz in perotnino ter misli sedaj prodati še celo posestvo tako, da bosta žena in otrok prišla na beraško palico. Prepričani smo, da bode v| ta kruti slučaj poseglo državno pravdništvo in sodišče neusmiljenega moža zaslužno kaznovalo.
V Sv. Križu pri Kostanjevici bo 21. avg. orlovski tabor in blagoslovitev novega krasnega Katoliškega doma. — Ob 10 uri je sv. maša (cerkveni govor ima g. Martin Kerin), po sv. maši blagoslovi g. leskovški( dekan A. Kurent novi Kat. dom, nato je tabor pred domom. Popoldne ob 3, uri javna telovadba. Igra šentjernejska orlov, godba. Pohitimo na tabor in oglejmo si novi Kat. dom!
Sv. Lovrenc na Pohorju. Zeleno Pohorje naziva svet naše krasne planinske kraje. Pač zato, ker jih dičijo zares velikanske, pred vsem smrekove šume, celo pragozd, koder še ni zapela sekira.
Prebridko pa bi se motil oni, ki bi domneval, oziraje se na to lesno bogastvo, da imajo revnejši sloji tukaj drva po ceni na razpolago. Samostojneži in lažidemokratje («p rij at eljj i“ kmečkega ljudstva), so se sicer ob volitvah, ko je bilo treba vabiti duše na limanice, ponosno trkali na prsa, Češ gozdove falske graj-ščine bomo razdelili med trpeče delavstvo, med reveže, vsega bo dtiVoij! In sedaj? Komaj so prispeli do polnih korit v Bel-gradn. ne vedo o teli farbarijah ničesar več. Jasno j,e. kakor beli dan. da bost ne nameravajo deliti, ampak jih podržaviti. Dobiček bi imeli od zaplenit Ve, falskih gozdov zopet le samostojneži koritarji. razni velefržci. in drugi podobni elementi, ki izsesavajo iz reveža zadnjo kaplo krvi.
Kočar in delavec, si ti že opravil s tem da si šel za te ljudi volit, takrat se ti je koritar dobrosrčno smehljal, saj si mu s svojim glasom prav ti pomagal stesati lepo, polno korito, h kateremu se pa nisi vlegel ti, ampak on.
Ti ubogo ljudstvo pa garaj in pretakaj znoj od zore do mraka, plačuj, plačuj in zopet plačpj, saj država ni v skrbeh, kam da bi dala ta trdo prislužen denar . . .
Prijatelji, nimate nikogar, ki bi vas branil, zagovarjal? O pač, je to Slovenska ljudska stranka in pod njenim okri-tjem Kmečka zveza. Ta se je potegovala za vas. Krepite jo, naročajte njene liste, pred vsem „Sedanjost" in „Slov. Gospodarja", ki bodo vsej javnosti razkrili vaše težnje in želje. „Sadanjost“ stane mesečno 5 K, torej do konca leta borih 25 K, katere lahko utrpi vsak pastirček.
Poslance Slov. ljudske stranke, predvsem Pušenjaka, pa prosimo, da izposluje pri vladi: 1.) da se dovoli nižjim slojem brezplačno ali proti malemu odplačilu pobirati po velikanskih gozdovih falske graščine že sedaj suho vejevje, ki itak gre v nič, katerega je vse polno: 2.) da se svojedobno poveri izsekavanje host izklju-čivši že itak obogatele lesne veletrgovce, občinskim odsekom, ki bi pravično razdelili drva med kočarje in delavsko ljudstvo.
O priliki kaj več v Sedanjosti, katero naj vsak kočar in delavec kot svoj list nemudoma naroči.
Svečani dan*
Svečani dan. vesel, krasan. za shod katoliški izbran s« že žari
in ljudstvo skup biti.
V obrambo narodne avtonomije.
Ker je tudi kralj Selevk IV. kmalu za tem umrl (176) so začeli ti hudobni Judje z novimi spletkami pri novem kralju An-tiohu IV. Epifanu. t. j. Prosvetlemn. Jazon. brat Onija III. je kupil od kralja za 450 talentov zlata čast velikega duhovnika. S tem so Judje izgubili pravico izbirati sami načelnik'* duhovskili in svetnih oblastnij. Za oseben dobiček je prodal narodove pravice. Šel pa je ta nesrečni Jazon še dalj« v svoji lakomnosti. Ponudil je kraljn še novih 150 talentov za dovoljenje, da sme napraviti v Jeruzalemu grški gimnasij io prodajati Judom sirsko državljanstvo. Ta ponudba je bila kraljn in njegovim svetovalcem všeč. ker so spoznali, da bo . s tem močno zrastel grški vpliv in živelj med Judi. Jazon j« potegnil za seboj **n del duhovništva in mnogo drugih ljudij. 'Večina pa je sp..-' y,n»la nevarnost i-ga početja za narodove
avtonomijo in kulturo in se je uprla tem poskusom. Nastale so stranke in strankarski boji in prepiri. To priliko je hotel izrabiti Menelej. brat tega Simona ter je pdnneil kralju večje svote zlata če dobi službo Velikega duhovnika. Na (tvoru so takoj spozoali. da ne bi bilo za kraljevo blagajno slabo, ča bi se Veliki duhovniki večkrat menjavali in odštevali ob nastopu visoke takse.
Menelej je dobil službo Velikega du-hovnikn, obljubljenih talentov zlata pa ni mogel odšteti, ker ga Judje y Jeruzalemu niso sprejeli in pnstili v tempelj Mene* leju je šlo za glavo, vendar se je rešil z mnogovrstnimi zvijačami in s podkupovanjem vplivnih državnikov, na kraljevem dvoru. Sredstva za to so mu preskrbeli njegovi pristaši v Jeruzalemu z nasilnim ropom tempeljnovih zakladov.
Vse prave rodoljube le bolelo srce. ko so t>|»pttli te žalostne razmere. Poslali so nekoliko zastopnikov na dvor. da bi zopet napravili red v pokrajinski upravi. Pa
niso bili kos hudobnim spletkarjem in iz-dajicam. To poslanstvo se ni več vrnilo iz Antiohije. Menelej je ošabno in kruto vodil upravo. — Med tein časom se je unela nova vojska med Sirijo in Egiptom. Razne novice o zmagah in pobojih so krožile med ljudmi, ona je razglasila, da je kralj Antioh IV. v boju padel. Takoj je izbruhnil v Jeruzalemu upor. Jazon na čeln upornikov je prisilil Meneleja, da se jn umaknil v trdnjavo. — Ph ta novica ni bila resnična. Kralj se je kmalu vrni iz Egipta skozi Jeruzalem. Jazon In njegovi tovariši ga niso čakali. Vzeli so po sili. kar so dosegli 'n pobegnili. — Jeni-, lemčatli in večina ljudij po Judeji je bilo nevtralnih, ni maralo ne za Jazona, ne za Meneleja. ampak hoteli so le stari red in samoupravo. Kralj pa tega ni hotel razumeti. Upor zoper Meneleja je vzel za upor proti kralju in državi in ga kruto zatrl. Zdaj je im-1 izdajica Menelej priliko kralja nagraditi templje« vlh zakladov.	(Konnc	prih.(
Povsod odmeva klic: na borbo sveto!
Ne damo vzeti si pravic, ki dalo jih je nam nebo!
Junaško delo je začeto, tesno ti bo, sovrag, tesno!
Ti našo deco si lastiš,	v
iz šol nam hočeš vzeti križ; a naše verno, glej, srce in naše strnjene vrste vele: ti zmage nedobiš!
Peklenski tvoji vsi načrti, sovražna klika, bodo strti.
Na vero je naš rod oprt, — zatorej k zmagi ali v smrt! B. G.
Tedenske novice.
Služba božja na praznik Vneb. M. D. v Novem mestu ob priliki katol. sboda. V kapiteljski cerkvi: prva sv. maša ob V26 uri, druga ob.1^ uri in tretja ob V28. uri. Ob 9. uri pont. sv. maša s cerkvenim govorom na prostem pred cerkvijo, potem slavnostno zborovanje. Popoldne po slavnostnem zborovanju, ki se prične ob 2. uri pop. na prostem, ■okrog 4. ure pete litanije z blagoslovom, posvetitev presv. Srcu Jez. in zahvalna pesem.
V	samostanski cerkvi: prva sv. maša ob 5. uri, druga ob 7. uri, tretja ob 7a8. uri in zadnja ob 11. uri.
Katoliško ženstvo v Novem mestu in okolici se vabi, da se udeleži slavnostnega sprevoda na dan katoliškega sboda v pondeljek dopoldne v narodni noši.
Katoliški starlšl v Novem mestu in v okolici naj pošljejo svoje otroke z zastavicami k slavnostnemu sprevodu kat. shoda. Zbirališče pri kan-dijski bolnišnici.
Kraljevi namestnik g. Ivan Hribar se je v četrtek mudil v Novem mestu. Vkapitelju, kjer je sprejemal razne deputacije, je priredil v čast povabljenim gostijo, katere seje udeležilo do 60 oseb. S tem svojim nastopom je g. Hribar poskusil izbrisati spomine iz preteklosti svojega nepomirljivega nasprotstva napram naši stranki, podrejenemu uradništvu in mestnim „očetomu pa je dal primeren poduk, da je SLS in v njej organizirana katoliška duhovščina še.vedino odločujoč Činitelj vsaj v Sloveniji. Upamo, da bo kraljevi namestnik vsaj omilit dosedanji neznosni režim diktature neznatne manjšino v Sloveniji in v to ime ga pozdravljamo v Novem mestu.
Seja novomeškega občinskega sveta 3. t. m. je bila za razmere v katerih 'živimo, zelo značilna. S tem dnem je večina odbornikov s svojim županom načelu še bolj-poostrila itak napeto razmerje med opozicijo in vladajočo kliko. Prepoved sv. maše na trgu, katero so povzročili združeni samostojneži in liberalci, je pretrgala še tisto rahlo nit, ki je doslej vezala našo okolico na liberalne trgovce v mestu. Mi itak nismo imeli nikdar niti najmanjšega dvoma o tem, da se izza firme SKS skriva n^jgrše liberalstvo. Sedaj pa se bodo odprle oči tudi mnogim zaslepljencem, ki se sicer po srcu niso nikdar odrekli katoliški misli, da se takozvano ^samostojno kmetsko in obrtniško gibanje11 podžiga z liberalne strani. Da ni bilo takih zaslepljencev, novomeški liberalizem, ki ga podpirajo s kmečkimi žulji obogateli brezverci, bi uc imeli poguma brest« obzirno in naravnost zasmeldjivo prepovedati *v. mašo, ki jc jedro in bistvo verskega živ-
ljenja sploh. Za tako brezmejno surovo žalitev verskega čuta katoliško čutečega prebivalstva so predvsem odgovorni tisti trgovci in obrtniki, ki so glasovali za prepoved božje službe in cerkvenega govora. Njihova imena smo ugotovili že v zadnji številki, posledice pa naj pripišejo le sebi in svoji brezmejni mržnji napram vsemu, kar je katoliško.
Nekateri liberalni trgovci in njihova smola se posmehujejo ogorčenju našega ljudstva proti prepovedi božje službe in cerkvenega govora. Svoje odjemalce, ki so začasno bodisi kakorkoli navezani nanje, predrzno žalijo, češ, zakaj ne gredo kupovat v katoliške trgovine. Zaenkrat ne objavimo njih imen, opozarjamo pa tiste, ki se pritožujejo, naj se izognejo žalitvam, ker je še dovolj poštenih trgovin v Novem mestu.
Ameriška darila in — koruza. Že pred dvema letoma so bila poslana na naslov gospoda župana Rozmana ameriška darila, da jih kot župan razdeli med mestne reveže. Mestna oskrbovalnica je proti koncu vojne' nakupila večjo množino koruze v isti namen. O vsem tem tavajo novomeščani v popolni temi nejasnosti. Župan seje zapel z deseterimi gumbi tajanstvenosti. To je dalo povoda najrazno-vrstnejšim govoricam, ki so potrjevale splošno znano dejstvo, da je mestno gospodarstvo v rokah malovestnih ljudij, ki se ne upajo pred javnost z odprtimi računi. — V zadnji plenarni seji obč. odbora pa je obč. odb. g. Kraigher spravil na razgovor tudi te stvari in početje župana opravičeno ožigosal kot javen škandal, da že dve leti trobne ameriška darila, dočim mnogi mestni reveži stradajo in trpe. Vse druge občine, ki so taka darila prejela, so jih že davno razdelile in zahvalile dobrotnikom, le novomeška občina, katere župan ne pozna reveža drugače kot ob volitvah, tega ni storila in s teni že vnaprej odbila vsako nadaljno kakršnokoli podporo mestu. Kaj mislite, kaj je odgovoril župan Rozman na vse to? Očividno neprijetno zadet je skušal celo stvar spraviti s sveta s temi-le besedami: *Zaboj z ameriškimi darili leži tu v dvorani. V smislu pisma, ki sem ga prejel iz Amerike, bom razdelil stvari, kadar bom jaz to smatral za umestno in kadar bo za to potreba. Sicer pa izjavljam, da se sklepom občinskega sveta v tem oziru ne bom pokoril.1 To je višek najdrznejšega cinizma, katerega je zmožen v naši državi iufenda edino le še zlatozobi Pribičevlč. Pogum za tak odgovor je imel župan le zato, ker pozna svojo uepo-sredno okolico, katera je vezana nanj z vezmi sličnimi onim, ki vežejo razne poštenjako-viče, da se ne izdajo. V to temo bo treba luči. — Obč. odbornik g. dr. Fischinger je predočil županu vso gorostasnost takega postopanja in ga z rokavicami primerno obdelal tudi glede koruze, katero so morda že zdavnaj snedle rotovške miši in podgane. Ker jo župan trdovratno ostal na svojem čudnem stališču kot kak zakrknjen hudodelec pred poroto, je obč. svet sklenil, naj ubožni odsek ugotovi, kaj je s temi stvarmi ter v prihodnji seji poroča o zadevi. Prepričani pa smo, da bo tudi to pot župan izšel iz te zagate popolnoma zdrav. Le v Trški gori, kjer se toči resnica v zidancah, je v nevarnosti, da si nn»tegne žile".
Ulično razsvetljavo je končno sklenil upehati mestni občinski svet. Za enkrat sc namerava n vesti le 50 60 žarnic. Čas je že bil.
Zaplembo 10. številk« BSedanjostis, ki jo je odredilo državno pravdništvo, je okrdžuo sodišče potrdilo. Mi »mo se proti temu pritožili
in uložili ugovor, dotlej pa se vzdržujemo vsakega komentarja.
Himen. V soboto se je v tukajšnji kapiteljski cerkvi poročil g. Srečko Borštnik, učitelj v Novem mestu z gdč. učiteljico Josipiuo Mikolič. Bilo srečno!
Umrla je v tukajšnji ženski bolnišnici vsled zastrupljenja krvi gospa Olga Schiller, soproga nadučitelja v Črnomlju. N. p. v m.!
Rezervni častniki se sprejemajo v orožniško službo. Pojasnila daje komandir 4. čete v Novem mestu.
Za porotno zasedanje, ki se začne 29. t. m. SO' določeni za porotnike gg.: Mirko Majerle, Franc Juvančič, Jul. Mazelle, Franc Vončina, Iv. Keržan, Rom. Koritnik, Iv. Slauc, Alojzij Jaklič, Fr. Hočevar, Jos. Divjak, Ant. Opara, Jak. Derganc, Mat. Cesar. Iv. Peterlin, Ant. Knavs, Leop. Zupančič, Iv. Varšek, Fr. Poljanec, Fr. Spendal, Jož. Grahek, Jož. Petrič, Fr. Jerič, Jož. Marn, Iv. Kegljevič, Jak. Povše, Mat. Lesar, Mili. Mirtič, Ig. Košir, Fr. Zdravic, Ant. Drobnič, Pet. Maurin, lv. Grebenc, Iv. Mihelič, Jož. Strmole, Jos. Javornik in Iv. Plut. Kot namestniki pa gg.: Jož. Erpič, Jan. Znane, Jož. Turk, Iv. Kastelic, Fr. Medved ml., Ant. Senica, F. Kumelj, F. Bon in F. Avsec.
Občinski odbor Šmihel -stopiški je minule sobote izvolil za župana g. Alojzija Vovka iz Gotne vasi. Županov namestnik in prvi svetovalec je g. Janez Cimermančič iz Podgrada, ostali svetovalci pa so sledeči gg. odborniki: F. Berkopec, A. Sedlar, F. Brulc, Jože Judež, Jože Juršič' F. Murn, M. Kren, J. Benkovič in A. Dular. — Župan in vsi svetovalci so pristaši SLS. — Živeli!
Za tiskovni sklad „Sedanjosti“ so nabrali po končanih volitvah občinskega starešinstva naši odborniki 100 krOn. — Bog plačaj!
Veliki semenj bo v Ljubljani od 3. do 12. septembra. Razstavljeni bodo razni industrijski in obrtni izdelki iz naše države in iz inozemstva. Vstopnina na sejmišče, ki obsega 25.000 m2, znaša 100 kron. S to vstopnico imajo, obiskovalci pravico na polovično vožnjo po železnici in vstop v razna zabavišča in koncerte.
Iz Dragatuša smo to nedeljo prejeli dopisnico, v kateri se nam poroča o krasno uspelem semiško-dekaniskem shodu Marijinih družb, ki se je vršil 10. jul. t. 1. Torej po štiritedenskem potovanju je ta dopisnica srečno prispela na svoje mesto. Celo iz Amerike dobimo prej poročilo kot iz sosednjih dekanij.
Dr. Korošec se še vedno zdravi v Karlovih Varih na Češkem. Njegova bolezen je težka in se bo moral podvreči operaciji. Naša najiskrenejša že^‘a je, naj mu Bog dodeli skorajšnje ozdravljenje in nam zopet vrne našega voditelja čilega in zdravega.
Nova stranka. Mi smo že v prvi številki »Sedanjosti* opozorili javnost, da je s pri-liodom g. dr. ŽupaniČa v Slovenijo v zvezi tudi ustanovitev slovenske pobočne stranke srbskih radikalcov. „Jugoslavija“, ki je takrat ponatisnila to našo vest, je dodala, da je taka stranka mogoča le na vrhovih Gorjancev. Imenovanja g. Iv. Hribaija, sedaj srbskega radikalca, kralj, namestnikom v Sloveniji in razni pojavi potrjujejo to našo vest v poiuem obsegu tudi če bi ne bilo dr. Županičevih kolobocij v „Slov. Narodu1*.
„Živela Jugoslavija! Doli srbski separatizem
tako jc vzkliknil dr. Bertič y Zemunu, ko so 29. julya t, 1. demonstranti kričali „Živela Velika .Srbija!“ Na zahtevo ministra notranjih zadev Pribičeviča jc bil dr. Bertič aretiran in
protokol, anohčni in reklamni zavod
„HERMES‘<
. ■ ;|)i }	'	■	;	■	'	■	■
Ljubljana, Zgor Šiška &9
Rezerve okrog 8.000.000 kron
'Banko ih'Srbsko Banfcfr-v Zagrebu
Hrouilnc vloge. '— Na Akreditivi.Boriti.
.	..	'	".I	<1
p in prodaja: efektov,
!„	ZH
ivfij 'in /•*	'i~<: 17'
Eslcornpt menic,1 t;eVjat'0v, •faktiil;
■'	:“ ■:	1; ;S1i
Tiska J. Krajec nasl. v Novem mestu
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Rarlešček
odpeljan v Belgrad, nato v Mitrovico in tam izpuščen. — Tako vsaj vemo, pri čem smo. Kdor je Jugoslovan, ta je že s tem „p'roti-državen element11 pa naj je še toliko storil za Jugoslavijo in naj si še toliko prizadeva v zboljšanje razmer v Jugoslaviji. Mi „Velike Srbije11 ne priznamo in je ne bomo nikdar priznali, ker poznamo način vladanja pod komando Velesrbijancev. Naša bodočnost je le v avtonomistični Jugoslaviji.
Kolinske kavine izdelke priporočajo slovenske gospodinje kot najboljši domač izdelek, o čemer sc vsaka gospodinja že ob prvem poiz-kusu prepriča.
Živelj Orli! Na
mednarodni tekmi v Strassburgn je zmagala in dosegla prvo inesto jugoslovanska orlovska tekmovalna vrsta. Ta sijajni uspeli je dvignil do mednarodnega slovesa jugoslovanske Orle in ves naš narod. Fantje, zbirajte se pod orlovško zastavo!
stva. vsled suše pa je v hipu bila v plamenu vsa senožet. — Delavske razmere so zelo slabe. Velika podjetja kar trumoma odpuščajo svoje delavce. Mnogi naši rojaki ki imajo kaj prihrankov, kupujejo trgovine, hiše in posestva, da se obdrže. Še več pa je takih, ki nimajo ničesar in povečavajo številu brezposelnih ter slab zaslužek. — Blizu Elyja Minn. so naši rojaki Brožič, Veiti n in Smrekar uredili lepo letovišče ob hladnem jezeru, kjer jim podjetje prav lepo uspeva.
Poročil se je v Jolietu Jurij Pikuš z Rozalijo čerkek.
Umrli so. V Babertonu Ohio je padel s češnje Franc Debelec in se ubil. Brezversko društvo, čegar član je bil, ni dovolilo cerkvenega pokopa, dasi so sorodniki to zahtevali. Kogar hudič dobi v svoje pesti, ga več ne spusti. — Martin Stefin
v Ely Minn. je bil ustreljen od neznanca na svojem polju. — Janez Šuštar iz Dola na Gorenjskem si je v Mihvaukee, Wis. pognal krogljo v srce. — V Chisholnm Minn. je od solnčarice umrl Jernej Turk iz Retij pri Loškem potoku.* V panazi UL je nenadoma umrl Ignac Zore iz Št. Larn-herta pri Zagorju. — V Clevelandu je umrla Kristina Aupič. Dopotovala je iz stare domovine, na potu je dobila nalezljivo bolezen in takoj drugi dan po prihodu k svojim starišem je že umrla. —
V	Ne\vburgu je po dolgi bolezni umrla Angela Godec, doma iz Hinj pri Žužen-berku. Zapušča moža in več otrok, v domovini pa stare stariše.
Ameriški dolarji stoje izredno sisoko, zato naj še - čimprej zamenjajo. Najbolje plačuje denar tujih držav Podružnica Slov. Eskomptne banke v Novem mestu.
Iz vagona.
Samostojnež: „Pravijo,da so samostojni zoper vero. To je laž! S kancelparagrafom varujemo cerkev pred politiko.
Jajca rica iz Ribnice: „Počasi! Kdo pa trdi, da ste zoper vero? Saj je splošno znano, da imate samostojni tri vere: Pri agitaciji krščansko, pri žepu judovsko, pri babah pa turško?11
Ameriški novičar.
Raznoterosti. Vročina še vedno ne popušča. Dogajajo se slučaji, da ljudje kar nagloma umirajo od vročine. Šaša je neznosna. Nekdo je poskušal z dimom pregnati velikansko kačo s svojega pese-
Katoliškemu občinstvu
Gostilne:	............
se
Jernej Fabjan.
Jakac, Rokodelski dom. Franc Jakše.
Ivan Košak.
Amalija Poula.
Anton Sedlar, Kandija. Josip Zalar.
Josip Zurc *Štembur“
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
Novo mesto
se priporoča.
priporočajo:
Obrti:
Josip Klemenčič izdelova-telj pečij.
Franc Pelko, krojač. J.Preželj, ključavničarstvo Al. Pungrčar, krojač.
A. Vovk, ključavničarstvo, Gotna vas.
J. Vovk, pekarga, Kandija.
Alfonz Oblak,
špecerijsko, kolonijalno in galanterijsko blago.
- Trgovine: Al. Windischer,
J. Picek,	Al. Windischer,	Fr. Zobec,
specerisko blago	galanterijsko in	lesniizdelki in
in železnimi.	manufaktur, blago.	galanterija.
Gospodarska zveza
špecerijsko blago, usnje, manufaktura.
Gospodarska Zveza
centrala za skupni nakup v Ljubljani
Podružnica v Novem mestu
ima v zalogi vse špecerijsko in kolonijalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd.
Lahki in težki bencin za poljedelske stroje.
POZOR!
Kdor reflekiira na najcenejšo reklamo in anoncei naj se obrne na:
»SL SLOVENSKA ESKOMEIMAEANKA
*	1	.	w	,	;	t’i.	U/>i>i Cii/ V
Interesna skupnost s Hrvat. Eskompmo PQQRH_P Jf NflOjV NOVO MESTO IzvršujeV^hj bauč/ie transakcije
’	-u	;	A	’
•: ‘ir >(■.{>?• tff Ut <>•:*:. le .v.'j/:..	.	ti...