192. številka. Ljubljana, petek 24. avgusta. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
lakaja vsik dan, isv^cmši pouedeljke in dneve po praanicih, ter velja po polti preioman *a avstro-operske dežele za celo leto 16 pld., za pol leta 8 sjld, 6etrt leta < gld. — Za Ljubljano brc« pošiljanja ua dom za celo leto 13 gld., za «etrt lota 3 gld. 30 kr., za en meaeo 1 srld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom ae r&oana 10 kr. sa mesec, 30 kr. za corrt lota. — Za t nje dožele toliko već, kolikor poštnina iznaia. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ia dijake veMa aniiana oeua in sioer: Za L ju bij ano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poiti nrejeman za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila »e plačuje od oetiristopno petit-vrate 6 kr., ce »e oznanilo enkrat tiHka, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkm tiska. Dopisi naj te iivole rrankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmauovej hifti št. 3 gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, etnanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koluanovej hi it.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Peterburg 22. avg. Oficijalno se iz Gornji-Studena 21. avgusta porora: štirideset turskih bataljonov Sulejmano-vih je nas prijelo davi pri Šipka-sotcski. Več naskokov je bilo odbitih, ali boj traje še naprej, da si je tema.
Troti polu dnevu je pri Selvi začela ruska prva straža boj s Turki, ki od zjutraj od Lovaca sem prodirajo. Izid boja je še neznan.
Peterburg 23. avgusta. Iz Gornjega Studena se oficijalno 22. avgusta ob treh J30 polu dne poroča: Boj pri soteski bipki se divje vojuje na dalje. Do tega trenotka še nij prenehal. Turki so z zinirom novimi vojaškimi oddelki ruske pozicije naskakovali (šturmali) ali dozdaj so še naše ruske vrle in hrabre vojske odbile vse turške naskoke, z velikanskimi turškimi izgubami.
Dunaj, 22. avgusta. Pismo iz Aten v „Pol. Corr.u sklepa s tem, da bode Grška de le kot Spremljevalka, ne pa na čelu vstaje Tesalcev in Epirotov stopila v akcijo, pa tudi to še le po odločilnih ruskih zmagah in ako si bode svesta končnega evropskega varstva.
Taistemu listu se iz Kima poroča, da je italijanski poslanik v Carigradu, grof Corti, dobil nalog, da javi turškemu ministru vnan-jih poslov, in ako bode prilika, tudi velikemu vezirju bolestni vtis, kateri je turško klauje v Kavarni naredilo ua italijausko vlado.
Carigrad 20. avgusta. Ker Be je v novejšem času ruska vojska motno pomnožila,
" Ltatek.
Na planinah!
(Pišu Ve. II—akt.)
„Pritli vrli planin Niž.ivo sin !"
Človek, Bedeč celo leto v zatulilej sobi pri s knjigami obloženoj mizi, in čitajoč mičue popise uaravskoga prostega življenja, začuti pekov notranji nagon, koji ga tira ven na prosto, vodno dalje ia dalje, dokler ue dospe do zaželenega cilja; onda še le se čuti srečnega, presrečnega; vsaj pa i diha duša njegova vse bolje prosto in ves drugačen, svež zrak. Tu v krilu matere narave, obda ga neka tarovna mo6, odpre se mu cel zaklad narav-■JUD čudes, vsa njegova prejšnja domišljavost Izpremeni se v istinitost, in takrat je človek najsrečneji mej srečueži. — A gotovo jo nij večje razvedritvo, nego, kadar dospemo vrh gora, ua vzvišeni svet, kjer se nam odpre prekrasen razgled na okolo iu okolo, kadar
sklenila je porta brž novo rezervo v Adrijano-polji, Sofiji in drugod po llulgariji do 50.000 mož sestaviti. Poleg tega se še druga rezervna armada 00.000 v Carigradu ima zbrati.
Bukurešt, 21. avgusta. Zadnjih osem dnij so se obdržavala jako važna posvetovanja generalnega Štaba ruskega glavnega stanu. Premotravalo se je, da bi se, ker se vojska bržkone no bode končala pred zimo, popustile pozicije v Šipki-soteski, pri Trnovem, da bi se armada pomeknila nazaj črez Dunav in da bi se le oblegale turške podunavske trdnjave. Toda z ozirom na neugodni moralični upliv take operacije iu iz strahu, da bi se potlej ne začelo splošno klanje Bul-garov, sklenilo se je, da a e operacije takoj krepko začno in da se nobena p ozicij a ve č ne popusti radovoljno.
Vojska.
Kakor dva naša d e n a S nj a telegrama poročata, vojuje se zdaj velevažen in krvav boj in za oba protivnika odločiven. Turki pod Sulejmanom so napali z veliko silo Sipko-sotesko, katero imajo Rusi v rokah, in dva dni so jo naskakovali. O izidu še nemarno končnega poročila. Ali te moremo vedeti, da je v dvoduevuem napadu moralo pasti strašno mnogo Turkov. Rusi so dozdaj zmagovalni. Naskok, ali „ j uriš," ali „šturm" — to je v vsakoj vojni uže najstrašnejše; tu pada največ ljudij. Kakor bo pri Plevni padali Rusi, tako je videti, da so te zadnje dui Turki padali pri Sipki. Prihodnje dni dobimo razjasnila.
Zatorej pričakujemo v prihodnjih dueh velikih poročil.   Izid končnega boja pri Sipki
gledamo z lastnimi očmi doli na doljance, kadar nas obdaja krog in krog gruča od solučnih žarkov obsejanih goni. Pa nij le okoličina mičnost, koja nas uči, ljubiti gore, i prebivalci, njihova bivališča in življenje uuin podaje mnogo posebnosti in mičuosti, in gotovo se nikdo ne pokesa, ako si ogleda živ ljenje po gorskih krajih. In v resnici nam potrdujo to turisti v Švici, na Tirolskem, Koroškem, Štirakem in drugod, koji Be nikdar ue mogd načuditi lepoti iu priprostosti biva-teljev na naliuahu.
I naša kranjska dežela nije zadnja v tem oziru; le žalibog, da se njeni bivaki sami premalo zanimajo o krasoti njenih vzvišenih krajev. Vsaj imamo i mi „ahnew — „planine", bodisi na Karavankah, ali julijskih alpah, ali kje drugod. Res, da je pohoditev kakovega velikana, kot Triglava, siluo težavna in nevarna, pa vsaj se nahaja i vrh nižjih gora, postavim, na planinah, ista mičnost, ista prirodina slikavost, akopram v manjoj meri.
bode važen. Kajti tu je gotovo, da turški poveljnik Suh' j man paša na ukaz turškega glavnega poveljnika mora predreti, če hočejo Turki kaj opraviti na dalje v ofenzivi. Zato se tako krvavo bori, kakor se je prej v Črnej gori. Ali so Rusi tu doli dovolj močni, ali ne, o tem nas bode uže jutrajšnji dan prepričal. Vsak a ko smo iznenađeni, da čujemo o močnej ofenzivi v soteski, kjer smo mislili, da je le malo ruske vojske. Uže štirinajst dnij so nam naznanjali, da Turki primbjo višje gori pri Razgradil, itd.
Težko je nam zdaj, dokler nemarno daljših telegroličnih poročil, ugibati ali prorokovati. Mi nečemo radi biti onim turkoljubim listom enaki, ki svoje želje uže naprej kot gotove proglašajo. Vse je mogoče. Verjetno jo pa, da se bodo Turki v svojej ofenzivi smrtno opekli.
Ruski listi čudno soglasno energično govore zoper svojo vlado, očitaje jej, da nij pred bojem pri Plevni in sploh pred vojsko postavila več vojske na noge. Oni priznavajo, da smo turško vojno moč vsi premalo cenili, in da bi nas Slovane bila morala srbsko-turška vojska podučiti. Vsi so pa te misli, da o končnem izidu vojske nij dvomiti, ker Rusi ne odnehajo, predno Turčije ne podero.
IzAdrijanopolja se piše: Iz Eski-Sagre je včeraj (5. avgusta) prišlo 4000 ubeg-lih Bulgarov sem, največ žensk in otrok. Čo so še ondan bulgarski vstaši hudo divjali zoper Turke, zdaj turške soduije strahovito počenjajo. Ne mini dan, da ne bi obesili v tem ali onem kraji po 10 do 15 Bulgarov. Obešajo jih na močna košata drevesa za veje.
Uže od narave radoveden in poizvedalen, k temu pa izpodbujen še po lektiri mičnih potopisov, nij se m si mogel kaj, da bi se ne napotil i jaz meseca julija kamo dalje, nego le do domače vasice, kjer mi je znana uže itako vsaka pot in kjer i v okolici uže nij stvari, koje bi ne bil uže cestokrat pregledal.
Dospevši in preuočivši v Tržiči, trgu v romantične] in krasnej dolini ~v znožji Karavank ležečem, napotimo se 19. julija zjutraj — bili smo četirji — otovorjeni z vsem k tako-vemu pod vzet j i potrebnim , proti planinam. Prav za prav bil je nas cilj vrh vKošuta", eua izmej najvišj ih gora Karavank, kakih 7000' visoka. Pot drži proti severovzhodu uže precej v zatišji. Uro hoda od Tržiča dospemo do tt'ko zvanega „TeufelBbrlicke", po domače „dolžanini ali veliki mo<t". Človek bi mislil, bližnje se, da se tu ne more dalje, temveč, da je zaprla tukaj narava sama z mogočuim skalovjem vsak daljši prehod. A gorovljani, sreeevojoči te z ogljem naloženimi ali praznimi s konji ali voli vpreženimi vozovi, potr-
Iz Carigrada se piše „A. A. Z.u. Osmanski podložniki grške narodnosti se dajejo četoma vpisa vati kot prostovoljci, pa ne v turško, ampak v grško vojsko. Pretočeni teden so jih šle tri ladij e v Piraus od tod.
Ruska vlada je izdala oncijalni zapisnik o izgubah v vojski do 9. t. m. Mrtvih, ran* jenih in vjetih je vsega skupaj 14.459 mož. Vendar pa nijso še vsi oddelki, ki so bili v bitki pri Plevni, poslali svojih izkazov. Skupna Številka bode torej nekoliko večja. Več ko polovico vseh i/gub zadeva deveti kor. Kori Vanovskega, Voronzovega, Hahna in Gobec-kega nemajo skoraj nobenih izgub. V Aziji je divizija Tergakasovega največ trpela.
V Bosni se vstaši bore ravno tako vspešno in hrabro proti Turkom, kakor prej. Slučaj, da je general Despotović bil ujet, nič ne dene, ker druge čete, ki so še večje, pod Golubom in drugimi, so vedno neodvisno delovale in baš zadnje dni Turke preteple.
O konci abhazkega upora se piše „Pol. Corr.", da je bitka pri Očenčiriji 27. junija vso stvar obrnila.
„General Albazov nij bil toliko nerazumen, da bi ne bil porabil prepirov mej Fazli-pašem in Abhazi; zato so Rusi počasi, a sigurno poprijeli ofenzivo na celej liniji. Sicer se je še posrečilo Abhazom 6. julija prekoračiti Galisgo in zasesti vas Tkvarčeli, katere Btanovniki so se morali vstašem pridružiti, a uže drugi dan, 7. julija, vdarila je proti vstašem ruska kolona, ki je po 11 urnem boji, ki je trajal še v črnej noči, vzela vas in jo do tal podrla; Abhazi so bežali črez Galisgo in so popustili za soboj vso poropano živino.
Uže 6 dnij pozneje, 13. julija, se je Ga-lisga lehko prekoračila pri Pakveši. Dve koloni sta šli črez-njo. Sovražnika so Rusi nenadoma napadli, zapodili v divji beg in posedli so ozemlje pri G ubi ji.
Eden del konjice in dve kompaniji pehote sta preganjali sovražnika do Mokve. Proti polu dnevu je bilo vse ozemlje mej Galisgo in Mokvo od upornih Abhazov popuščeno. Rekogno-scirali so potem vse ozemlje ob Mokvi in so naredili most črez Galisgo. Ena kolona pa je dobila povelje, energično ravnati, vse vasi požgati, imetje vstašev uničiti in priplenjeno živino za-se porabiti. Ta ukaz se je tudi točno izvršil.
15. julija je major Tomajev zopet ofenzivno začel postopati. Porinil je Abhaze do reke Dudebi. Ko je general Albazov vstaie strogo kaznil, izdal je na-nje proglas. 250 osob je naznanilo, da se podvržejo. 1. avgusta pa je prišla vesela vest, da so Turki Očen-čiri izpraznili in da so ga ruski vojaki zasedli."
O turškem zverskem obnašanji piše dopisnik angleških „Times" iz glavnega stana pri Karabunarji: Od vseh krajev slišim eno in isto, samo morjenje, klanje, požiganje in skrunjenje. Skoz več vasij sem uže šel, kjer sem videl samo pse in kuretino, vse hiše so požgane in oropane. Lepa žetev gnjije po polji, kmetje so se na vse kraje razkropili, njih živina je razgnana in poropana, seno požgano, stanovanja uničena, kar se tiče posameznih slučajev zverstva, nij mogoče popi-Bavati jih, tako brezštevilni so in prav nič se dokazom ne da ugovarjati. Zdaj človek skoraj brez občutka gleda, pred čemer ga je še pred nekaj dnevi groza bilo. Tam pa tam visi ne* koliko Đulgarov, odsekane glave pa se kakor kamenje brcajo pred soboj. Vsako uro privajajo kmete z najbolj ničevimi zatožbami in turški sodniki jih kar meni nič tebi nič obsojajo k smrti. Na čast Rusom moram reči, da nij sem nobene tožbe čul o njihovem ravnanji, akopram sem veliko Turkov o tem povpraševal. Včeraj sem obiskal veliko bulgarsko vas Kara-atli, katero so bašibozuki požgali. Prebivalci so pobegli, a mnogo so jih Turki dohiteli in posekali. Psi in zdivjane svinje glodajo trupla, živina pa brez gospodarja tava po ulicah. Šole Turki nijso podrli, v njej so — vjete sekali. Toda te krutosti nijso Še nič proti onim v Genla-Mahalissi, kjer so Čerkesi posekali ženske in otroke, ki so bili ubežali v cerkev. Angleški polkovnik Lennox in poročnik Chermside, oba vojaška pribočnika, in zdravnika Leslie in Mevrick so izlekli iz cerkve 175 trupel žensk in otrok, ter so jih pokopali. Razen teh je ležalo okolo vasi še mnogo mrtvih, 3G ranjencem pa bo zavezali raue. Imenovani očevidci prepisujejo ta nečloveški prizor kot čez vse mere strašen. Klanje je še dalje trajalo, ko so bili omenjeni gospodje prišli užo v vas in oni sami so bili v Bmrtnej nevarnosti. Čerkesi so streljali na-nje. Jaz sam sem videl razmesarjene ženske, otroke in starce."
Francosko.
Sicer odjemlje kljubu vojnemu prestanka, ki celi ta mesec uže traje, glavno pozornost vsega sveta turško-rnska vojska za sebe, vendar se evropski politiki od časa do časa obračajo tudi drugam, in sicer na Francosko. Tam se pripravlja nov volilen boj, vendar je njegov izid principi jalno tako važen, da za nekaj časa more celo zanimanje popolnem na-se povleči.
Vodja republikanske večine dozdanje zbornice, Gambetta, je bil te dni v Lille in je govoril govor, kateri baš to važnost francoskih volitev naglasa. Rekel je, da bode ne le vseh 363 prejšnjih republikanskih poslancev gotovo zopet voljenih, temuč, da bode število republikanskih poslancev naraslo na 400 in morda še črez. O vladi Mac-Mahonovej, ki je 16. maja brez uzroka razpodila republikansko ministarstvo, izrazil se je Gambetta z veliko ostrostjo, tako, da konservativni listi celo trdijo, da ga hoče ta vlada pred sodnijo klicati.
Vlada namerava tudi pred volitvami, ki bodo baje oktobra meseca, obsedno stanje uvesti. Boji se celo slik republikanskih mož in jih po javnih gostilnicah konfiscira. Poleg tega reakcijonarni listi vlado hujskajo, naj vrže republiko ob tla in kraljevsko oblast vzpostavi, naj se „ osvobodi od bastard republike, ker 16. maj bi bil nesmisel, Če nema namena, kraljestva ponoviti."
Iz tega malega se vidi velika razburjenost duhov, ki vlada na Francoskem. Mi želimo iskreno, da bi zmerni republikanci, ki z neko morda preveliko gotovostjo zmage upajo, res tudi zmagali.
Kajti uže to, da tisti, kateri žele monarhistom zmage na Francoskem, precej naveš-čajo svojo željo po zvezi Francoske, Avstrije in Angleške — mora nas avstrijska Slovane napotovati, kam želje obračamo in od kod jih odvračamo. Poleg tega pa ne smemo in nečemo v nobenem vprašanji pozabiti svete stvari svobode, in ta je zmi-rom v zgodovini nahajala svojo največjo zaščit nico in najvarnejše zavetje v republikanskoj državnej obliki, katere Francozom želeti, da jo ohranijo in utrdijo, mora vsak svobodnjak sploh.
s tremi kočami; višje in višje nahaja se mnogo druzih do blizu vrha Karavank.
Tu gori v planinah imajo glavni ulog majarice, lovci, drvarji in kopiščarji; zadnji žgo oglje na tako zvanih kopiščih, kojih je sem ter tja mnogo.
Komaj se je približala pomlad in uže se veseli prosta gorska hči veselih dnij, ko bode vživala na planinah polno prostost, akopram je čaka mnogo teškega dela in jej preti mnogo nevarnosti.
Okolo kresa priženo živino na planine in tedaj je prava svečanost za kmeta in njegovo družino, posebno pa za planišarico, planišarja in pastirja, koji vendar le raji sedi v travi na prozračnej višini, nego v zatuhlej sobi v šolskej klopi.
Kaka pa je prav za prav planina? Mala ali vsaj ne velika trata sredi gozda ali poleg skalovja, prosta prepadov in strmin, blizu kake vodice ali studenca, kjer vsaj po večjem rase trava in je nasajeno morda še kako drugo celo plodonosno drevje. Na takovem, marsikje
juj6 ti nasprotno. In v istini, storivši nekaj korakov naprej, odpre se ti velikanska raz-poklina, skozi kojo gledaš še daleč naprej, vedno više in više. Razpoklina pa te nehote spominja vulkanske moči, koja je morala tu sodelovati, da se je razkrojilo tako močno in debelo pečevje. V dnu tega predora, globoko doli, pa po skalovji teče vodica, imenovana Bistrica, ki teče skozi Tržič in se izliva v Savo. I tu je bilo treba naravine moči, da se je mogel učiniti črez to vodo, ali bolje, nad tem propadom — most. Pa ti je tudi most prav po božjej volji. Od jedne stene do druge, na levi strani vode pa še naprej preko skalovja držeči most iz nekoliko po dolgem vloženih brun in počez nametanih žaganic in vejevja — to je vsa naprava, koja veže nasprotne strani, to je tako zvani „Teufels-briicke" pri Tržiči na gorenjem Kranjskem v kotu mej Košuto in Kokovnico. Prišedšemu do sredine mostu, se ti začne majati in gu gati, -— pogled v vodo v propadu, pogled proti nebu, kjer te obdajejo od obeh stranij strme pečine proti vrhu se ožeče,  vse to ti
privede skoro vrtoglavico, a uže prvi poskus te preveri o varnosti prehoditve tega mostu, o kojem bi si človek mislil, da je elastičen in čudotvoren, posebno, ko vidi gorjance b konjem in vozom vred prekucniti se v vodo, a kmalu zopet na dan Be splaziti. Vse to in enako vzvišuje zanimivost tvojega ogledovanja in težkim srcem zapustiš ta kras divje romantike.
Na levem bregu visoko v steno vdelana tabla z napisom pa ti svedoči o obisku grofa Korinskega — take redke naravske posebnosti ; pa i druga po stenah vrezana ali napisana imena pričajo o premnogih občudovalcih.
Zapustivši ta kraj in prelazivši skozi navlašč v skalovje presekana vrata, ker bi se inače ne moglo dalje, odrinemo ob desnem bregu Bistrice in za tem Dolžanke proti planinam. Pot pelje vedno bolje navkreber, početkom mimo kake hiše, mimo planinskih vrtov in logov, a kmalu se zavije v gozd, bukovje in gabrovje, ter se vije po skalovji preko spodaj v dolini bobneče vodice.
Črez kake tri ure hoda je prva planina
Sivino, tudi v tako nesrečo prišel. Tudi briz-galnice iz Mirne in s t. Ruperta ste hitro na omenjeni kraj dospeli ter neutrudljivo delali, kakor tudi g. grof sam z ročno brizgalnieo; ter na tak način obvarovali še druga blizu stoječa poslopja.
Škoda je cenjena na 2000 gl. Poslopje je bilo zavarovano. Uzroki tega požara nijso nikomur znani. — Po mnenji najbrže je uzrok — pipa morala biti!
Tk snvliajshe doline 20. avg. [Izv. dop.] Srce je moralo vsačega poštenega Slovana boleti, če je bral ali slišal, kako nesramno so oholi Magjari na brezštevilnih mee-tingih ali taborih zoper naše brate Ruse in Slovane sploh sklepali in zabavljali. Njih brez-mišljene in neumne simpatije za najhujšega sovražnika vsega Slovanstva in za dednega sovražnika habsburžke dinastije, morale so vsako pravično srce žaliti in to tem bolj, ker se nikjer nasprotna stranka ganila nij in ie bilo videti, kakor da bil glas peščice Magja-rov res tudi glas cele Avstrije.
Kakor hladilno olje v Bkeleče rane prišla nam je iz Ljubljane vesela novica, da hočejo ondotni Slovenci tabor sklicati, na katerem bi zbranemu slovenskemu ljudstvu jasno dokazali, da more prijateljstvo z Rusijo Avstriji edino le koristiti. Dalje, kako neumne so magjarske terjatve, ki vedno le en dan kričijo, naj bi Avstrija svoj dosedanji, še precej ugodni, položaj zapustila in Rusiji, v lastno škodo in pogin, vojno napovedala, samo da reši krvoželne tirane, magjarske brate Turke, gotovega pogina.
Glas o tem slovenskem taboru je odmeval po celej Sloveniji, po slovenskem Štajerju ne manj ko po Kranjskem in Primorskem. Posebno radostno pa je bil sprejet ta glas v vedno narodnej savinskej dolini in kmalu se je spoznala potreba, da tudi mi v smislu ljubljanskega tabora   ljudski shod skličemo.
Prvi so se o tej zadevi oglasili vrli Žav-čani. Hitro so bili namreč pripravljeni, da prevzamejo težavno nalogo aranžerjev in od-govornikov in pokazali so s tem sijajno, da še nijso pozabili časov žavske preteklosti, da so še vedno navdušeni sinovi matere Slave. Kakor slišimo, so tudi Mozirčani slovensk tabor sklicati hoteli in za njimi bi tudi drugi
narodni trgi v savinski dolini in na Štajerskem sploh — zaostali ne bili.
Dvakratna prepoved ljubljanskega tabora je to podvzetje tudi pri nas nekoliko zakasnila, če ne popolno nemogoče storila. Žav-čani so namreč sklenili še le potem prošnjo za dovolienie tabora vložiti, če ae v Ljubljani dovoli. Po zadnjej skušnji ljubljanskih Slovencev pač tudi mi sedaj n<? moremo upati, da bi se nam dovolil. Naj pa bo uže zdaj, kakor hoče, svetu smo vendar pokazali, kako mislimo in navdušenje, katero zdaj je mej ljudstvom zaradi tabora, bo gotovo tudi pri prihodnjih volitvah primerno uplivalo.
Nek ljubljansk dopisun nas štaierske Slovence uže dolgo v graškej „Tagespost" huj-ska, naj nikar ne poslušamo liubljanako-slo-venskih prvakov, ker si ti neki močno prizadevajo, da bi brco, ki so jo pri kranjskih volitvah dobili, na Štajerskem poravnali. Naj si bo omenjeni možicelj zvest, da bomo mi ove može kot buditelje in voditelje slovenskega naroda vedno spoštovali in njih svete poslušali; kar se pa naše narodnosti sploh tiče, jo bomo tudi brez njih sveta pred nem-čursko silo varovati znali!
Domače stvari.
— (Slovftnsko društvo) se snuje v Trstu. 15. t. m. imeli so tam živeči Slovani v ta namen shod, katerega so se udeležili vsi odločni Slovani, ki so sklenili, da imajo v tem društvu zastopani biti vsi slovanski elementi, živeči v Trstu in okolici.
— („Slovensko knjižnico") zadržujemo iz uzroka, ker „inter arma Musae si-lent." Na jesen izide pa zopet nov zvezek. Do tedaj se bode založništvu menda tudi stari dolg poplačal.
— (Znani ruski profesor Baud. de Courtenay), ki je pisal v ruskih novi-nah o Rezijanih in sic r črte o Slovencih, mudil se je te dni v Ljubljani.
— (Cesarjev r o j s t v e n i dan) se je praznoval po vseh večjih krajih slovenske domovine, kakor nam več krajših dopisov priča.
— (Skozi Ljubljano) se je pr-ddsi-nočnjem vozil v Pulj cesarjevič Rudolf. Tam ostane šest dnij, da ogleda pomorska vojna orodja. Totem pojde „incognito" tudi v Dalmacijo gledat naturno lepoto dežele.
Politični razgled.
Motranje 4.«i«le.
V Ljubljani 23. avgusta. ifii»»ft/ski listi, ki o bojišči nemalo fesa pisati, ugibajo zopet o miru, češ, da bodo zverstva, ki jih oba dela   rini t a, dala diplomaciji povod, da začne o miru obravnavati.
V galiJfkem deželnem zboru se je začela adresna debata. Videti je, da bode zmagala stranka, ki je protivna vsakej sovražnej demonstraciji proti Rusiji.
V Čer»wvicih je vlada odvzela mestu pravico davke pobirati. Ker ta pravica mnogo denarja stane, so Černovičanje s tem zadovoljni. — Morda bi tudi Ljubljančanje bili.
Tnaitle driave.
V Relgratl je prišel general Bogoljubov; tudi se vidi tam vsak dan več tujih častnikov. Zato je zmirom bolj verjetno, da Srbija začne vojno akcijo.
MinmuMjrkt* vlada baje ne zna, kam bi se obrnila. „Romanul" piše, da je mogoče da Rumunija svojo aktivno divizijo pokliče z bojišča.
l£f/»l>t<>r>ski kralj pošilja turškemu sultanu vedno več vojakov na pomoč. Ali morda bi jih potreboval krvavo sam, kajti Abisinija mu je hudo na vratu, v Darfura nij upor za-tert, in še zmirom so egiptovske finance v največjem neredu.
Dopisi.
Iz Št. Rlipcrta 19. avg. [Izv. dop.] 17. t. m. je grofu Josipu Barbo pl. Waxen-steinskemu na Dobu pri Rakovniku okolo 4. ure popoludne začel goreti pod, senice in hlevi, kjer je bila živina Rakovniških "pogorelcev shranjena. Ljudstvo je prihitelo iz vseh krajev na pomoč in neutrudljivo pomagalo gasiti in rešiti, kar je bilo mogoče. — Tu se je pokazalo, kako ljubi ljudstvo tega gospoda. Nobene nevarnosti se nijso bali, ampak, ko je uže vse skupaj padalo, hiteli so korenjaški dečki v ogenj, kjer je bilo mnogo žita in druzih reči v nevarnosti, ter rešili, kar je bilo mogoče. Res, vsacemu se je mogla solza v očeh zaiskrati, ko je videl, s kako marljivostjo je ljudstvo delalo, kot za svojega lastnega očeta; in zraven pa se je videlo na obrazih srčna žalost, da je ta dobrotljivi gospod, kateri je toliko dobrega revežem storil, posebno pa Rakovniškim pogorelcem, katere je dolgo časa hranil in nekoliko še hrani,  ter jim dal stanovanja za ljudstvo in
nekaj vzvišenem prostoru se nahaja po ena, navadno pa po tri ali več koč s svinjaki in utam podobnimi hlevi, za kojimi je tako zvani planinski vrt. In takovih planin je mnogo, kar ravno mi doljanci zaznamo varno z imenom „na planinah", a gori ima vsaka planina svoje posebno ime s posebno zaznamovanimi kočami, tikajočih se imen dotičnih gospodarjev. Tako postavim je prva planina, h kojej smo prišli „Dolžanina planina" in koče na njej: „Lenartova, Čenčeva itd.
Planinske koče so zelo priprosta poslopja, navadno lesena, malokedaj na kamenitej podlogi postavljena. Skoro vse koče imajo po jeden prostor, v kojem je ob jednem kuhinja in spalnica majarice. Iz tega prostora se pride skozi nizke duri v majhen hram za ndeko. Dim si mora iskati izhoda skozi nizke duri, kajti tu ne najdeš nijednega dimnika. Veliko ognjišče je sredi prostora, nad njim visi na vrtečem se tramu mogočni kotel, v kojem se kuha piča kravam, prešičem iu ovcam. V nekaterih kočah je za posteljo napravljen nekak posteljnak, toda tako visoko, da se mora kar
po lestvi zlesti v posteljo; zopet po drugih pa je prav nizko ali še celo na tleh. Miza je navadno kaj slaba v kakem kotičku postavljena, a stola v našem pomenu ne dobodeš na planinah, timveč je napravljena preko zakajene stene kakova klop, vrhu tega je okolo mize še kak dolg stol brez naslonila. A je li uže nujnost, zadosti i kak poveznen škaf ali lonec.
Zraven koče je postavljen lesen svinjak za prešiče, in zraven svinjaka pak utam podobni hlevi v prenočitev krav in ovac. — Kar se zunanjosti planinskih koč in njih bližnje okolice tiče, se krasno strinja od sobica temno ožgano tramovje so srebrno-sivo z deskami pokrito streho, in s svitlim zelenjem, s temno zelenimi jelkami in smrekami in se sivim kamenjem. Pred kočo so ob steni nakopičena drva in vsakovrstno orodje leži na okolo; tu in tam je razobešeno planinarično perilo, se ve, ne tako belo, kot pri nas. V pobližnjej okolici planinske koče je planinski vrt, kojega meji plot od družili pašnikov. Trava, ki tu rase, se ne popase, temveč pokosi in posuši,
da jo imajo za krmitev, ako bi prekmalu zapadel sneg.
Živenje planinarice je zelo enolično; zjutraj vstane na vse zgodaj, pomolze, zakuri na ognjišči, pristavi za prešiče in teleta ter skuha i sebi zajutrek. Zdaj spusti živino iz hleva, koja ti mora sama iskati svojega živeža po planinskih pašnikih, mej drevjem, po skalovji in strminah. Le bolna živina in krave s telički pridrže se v hlevu, kjer se malo bolje krmijo. O polu dne se vračajo majarice od svojih vnanjih opravil, kot molžbe bližnje živine, nakoševanja krme, prinašbe vode, kateri pa je treba včasi od daleč nositi. Obed je prost, a tečen in redilen. Iz paše domov prišedša živina se zopet pomolze; do tistikrat pa se pripravlja surovo maslo in sir, ali pa se pospravlja, kida in nastilja sč smerečjem po hlevu, ali pa se nabira in kuha za prešiče, ali sploh mnogo dela ima. Je li dokončano vse delo, tedaj je večer — delopust. Ta čas se porabi v obiskovanje sosednjih koč in evo ti zabave, petja in plesa.
(Daljo prih.)
— (ljubljansko močvirje.) Začeli so se puliti iz vode pri vlivu Ljubanice v Gruberjev kanal stari jezovi koli. S tem se bode odtok vode polajšal, ker bode močvirji na korist prišlo.
— (G. škof Dobrila) je 21. avg. iz Divače odpeljal se po železnici v Pazin, od koder prične kauonieno obiskovanje in se vrne v kakih treh tednih zopet po železnici v Trst.
— (Nesreče.) Iz Gorice se nam piše: Nedeljo sta pri kopanju v Soči utonila v Gradiški dva vojaka, oba od ene in iste kompanije, ponedeljek je pa v Gorici pri manevri padel (artilerist) topničar raz konja tako nesrečno, da si je nogo zlomil in moral biti prepeljan v vojaško bolnico.
— (Požar.) 13. t. m. so pogoreli Janez Golobic ua Kolu pri Semiču, in njegova soseda Janez Drganec in Janez Dajčman. Škode je za 12800 gld. Nobeden nij bil zavarovan.
— (Utonil) je nek vincarsk fant na slov. Štajerskem v Pesnici, ko je ribe lovil. Baje, da je prej vino pil.
— (Samoumor zaradi žaljenja.) V vasi breg pri Loki na Štajerskem živela je 401etna Marija Vočak se svojim možem, jako bogatim posestnikom, uže dalj časa v prepiru. Mož jo je mučil vedno _z ljubosumnostjo, ki pa posebno od početka nij imela nobenega resničnega povoda. Mož jo je karal in pozneje tudi včasi nekoliko pretepel. Ko je potlej enkrat prišlo zopet do prepira in tepeža, vzela si je žena to tako k srcu, da je zavžila veliko arzenika in zaradi tega umrla. Mož je bil torej sumničen, da jo je on zastrupil, a sod-nijska preiskava v Celji je dokazala, da je nedolžen.
— (Toča) je pobila okolo sv. Lorenca na spodnjem Štajerskem; ob enem je udarila strela, ki je uničila štiri hiše. Škoda je neizmerna. Točo so še drugi dan v gozdu in po grabnih lehko z lopatami grebli. Na polji so našli ubite tiče in zajce.
— (Veliko škodo) je naredila toča 18. t. m. v mariborskem okraji, po vseh vaseh okolo Maribora na daleč okolo. Ob treh po polu dne so polja in vinogradi obljubavali še krasen pridelek, potem je šla četrt ure toča in razsajal je strašan vihar. Bilo je kakor po zimi. Več ur na okolo je bilo s točo vse pokrito. Vinogradi so goli in opustošeni, kakor po zimi, grozdje leži strto in raztreseno po tleh. Lepo trsje je razčesano in polomljeno, da tudi še prihodnje leto ue bo nič rodilo. Sadno drevje je brez listja, doli zbite veje in mladike leže po tleh. Kaj pa še polja! Koruza, fižol, proso, ajda, ki je vse tako lepo kazalo, celo otava po travnikih, vse je stepeno in uničeno. Ljudje zaradi neme obupno-sti molče, niti tožiti ne morejo strašne nesreče, ki jih je zdaj uže četrto leto zapore-dom zadela! Ako ne pride izdatne pomoči, mora marsikatera pridna in poštena rodbina pogubiti se.
— (Mili darovi) se bodo po celem našem cesarstvu nabirali za onu kraje na Štajerskem, ki so bili nedavno tako silno po toči poškodovani.
Jtnxne vesti.
* (Zabodel) je na Dunaji nek fijakar s kuhinjskim nožem policijskega komisarja WohIa na kolodvoru zapadne železnice, ker gaje ue-davno obsodil k denarnej kazni.
* (Čudni pojmi.) Na Dunaji je neka osemnajst let stara gospica tožila nekega trgovca, ker jej je ta pri majhenem prepiru mej govorjenjem rekel, da je „zaljubljena". Njej, ki je nevesta, se zdi ta beseda nevarna za „dobro ime".
* (Pogorelo) je, kakor se 20. t. ra. iz Prage javlja, mesto Hostava. Cerkev, mestno zbornico, poslopje okrajne sodnije, šolo — vse je ogenj pokončal.
* (Požar) je uničil tudi malo mesto Marijampol v Galiciji; pogorelo je 130 hiš.
* (Dober oče.) V Klatavi na Češkem je meščan Volek svojo dvajset let staro hčer mej domačim prepirom tako stepel, da je na mestu mrtva obležala.
* (Nesrečen strel.) Načelnik štacije na državnej železnici v Zuojmu na Moravskera, je šel te dni na lov, pa je zraven tako nesrečen bil, da je ustrelil svojega lastnega sina, ki je na mestu mrtev obležal.
* (Žalosten konec.) Neka krčmarica v Soborti blizu Praga, ki je bila še v najlepših letih, imela je moža, ki je bil mnogo starši od nje. Pa ga je bila uže črez in črez sita. Zato naredi peklenski sklep, dati mu strupa v jed. Ko mož zastrupljeno jed po-ržije, čuti takoj bolečine v trebuhu. Urno pokliče zd-avnika, ki mu je dal protivnega strupa. Pa vendar je v nevarnosti. Ker se je bal doma ostati, prenesli so ga v bolnico. Žena pa se je hotela odtegniti roki pravice. Zato se praznično obleče, kakor takrat, ko je šla k poroki in ko ljudje črez nekaj Časa pridejo v njeno stanovanje, visela je mrtva na kljuki.
* (Kuga.) V Odesi na Ruskem so te dni našli moža s nagnjusnimi ranami. Zdravniki so izpoznali, da je to sibirska kuga; umrl je črez malo ur in so truplo sežgali. Vse, kar je bilo z nesrečnežem v dotiki, se je ali sežgalo ali pa desinficiralo.
* (Kuga in lakota) mori prebivalstvo severnega Kitaj a. Kar po tisoč ljudij umrje en dan; kitajska vlada pa nema dovolj denarja, da bi jim pomagala.
* (Kebrov dež.) V Steglici pri Berlinu je šel 14. t. m. kebrov dež. Vse ceste so bile pokrite z majhenimi kebri, ki so bili kaka dva centimetra dolgi. Drug dan nij bilo nobene živalice več videti.
* (Blizu nebes sežgan.) Pri nemškem patentnem uradu je nek človek prosil patenta za novo iznajdbo. Truplo umrlega človeka bi se po njegovej iznajdbi namreč delo v železen koš, katerega bi zračen balon kakor blisk urno potegnil tako visoko, da bi ga nihče ne videl. Kadar bi balon prišel dosta visoko, zgorelo bi truplo in veter bi raz nesel pepel na vse kraje tega sveta. Prosilec omenja, da bi se omenjeni balon lehko večkrat rabil, in bi p od v zet je ne bilo tako drago.
Umrli t JLJ ubijam
od 17. do 20. avgusta: Vilj. Linhartu, profesorju, novorojeno dete vsled slabosti, pa zona Ljudmila roj. Kleinenčič, s7 1, za božjastjo. — Marija Šifrur, lončarskega ptm. žena, 40 1., -i-A pljuČnuo. — Pot Mohorčič, kroji.č, 42 I., Ana Bizjak,  mestna reva, 62 1., oba za uirtvudom.
- Kiirl Polak, kupčev otrok, 6 dui za krčuin. — Ludvik ilaui, delavca otrok, 11 dn., za kičem. — Fridrik Fink, polic. a^. otrok, 113 in., za drisko. — Alojzij Burger, v prisilni delavnici, 22 1., za vnetico.
— (Jtokar Klerr, knj gar, za suS co. — Anton Jelova k, c. kr. knjigovodstva uradu k v pokoji, 08 1.,
Z\   lil II V minili.
Štev.  11310. (2 i 3—3)
Razglas.
Po določilu mestno občinske postave se
a) računi mestne blagajnice od leta 1876,
b) raiuni v mestntm oskrbuištvu stoječih zavodov od leta 1S7G
od 15. clo 30. t. ni. v magistratuem ekspeditnem uradu v očitni pregled razpoložijo, iu tukaj tudi kake opazke o njih v zapisnik sprejemajo.
Od mestnega magistrata v Ljiljani,
11. avgusta 1877.
Dunaj tka borza 23 avgusta,
(Izvirno telegrafi dno porodilo.)
Enotni drl dolg v bankovcih	. 63	ifld. 50		kr
Enotni dri. dolg v srebru	6H		98	
Zlata renta......	. 74		80	
1H60 dri. posojilo       . .	112		—	■
Akoije narodne banke   . •	825		_	
Kredi: ne akuije	181	II	_	
London ....	120	sj	90	
Nanol. ......	9		68'/.	
C. k. cekini .....	5		74	
Ur.bro	10>	H	73	
Državne marke ....	69	f>	30	
ev. 2131.			(S19-	-3)
Razpis
pisarsko <«liiliiarsltc> službe pri c. k.
okrajnem glavarstvu v Sežani z letno plačo od 400, oziroma 450 gold.
Prosilci za to službo imajo vložiti pri omenjenem glavarstvu dotično prošnjo do
d. septembra t. 1. in dokazati, da so popolnem zmožni slovenskega in nemškega jezika, in da imajo lep rokopis.
Sežana, 17. avgusta 1877.
\/uvm bolnim noć in zdravje brez leka in bren stroškov po izvrstni
Bevalesciere in Barry
V Jf/nrerfoa«. 30 let aie je nij boleiii, ki bi jo le bila oidra-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i r.-ocili brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v tolodcu, na živcih, dalje prime, i na jetrah; iioze { naduho, bolečine v ledvicah, jedko, kašelj, nepre-bavljonje, zaprtje, prehlajenje, nespanje. slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otoinoBt, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pro-iuajenje; posebno se priporoča sa dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz is mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravda profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdi-aviiuega svčtnika Dr. Augeliteina, Dr. Shorelanda,, Hx. Lampbella, prof. Dr. Dedd, Dr. Ure, jrrofinje Castle-stuart, alarkize de Brehan a mnogo dražih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zalito vanje zastonj^ Kratki izkaz iz 80.000 spričeralov. Spričevalo št. 73.«70. »pričevalo zdravilnega svfctnika Dr. W u r z o r j a,
Bonn. lO.juL 1862. Eevalescičre Dn Barry v mnogih slučajih na* gradi vsa zdravila. Poaebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolebnem draženji v soalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih iu mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in i a neprecenljivo Bredstvo ne samo pri vratnih in prs-iih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L, S.) Hud. vVnrzer, zdravilni svetovalec in člen umogo učenih družtev.
Winohester, AnpleSko, 3. decembra 1842. Vaia izvrstna ttevalesviere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gleda rasega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranooelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Eevalesoiere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit svetovalec Spričevalo št 76.921. Obergiinptm, (Badouako), 22. aprila 1872. Moj parJent, ki je uže bolehal 8 tudnov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij; mogel, jo vsled rabe Vaše Kevalesciere du Barrv po-poinauia sdrav.
Viljem Burk ar t, ranooelnik. Kevalesciere je 4krat teenejSa, nego meso, wr •o pri odraiičonih in otrocih prihrani 50 krat več ua ooui, ko pri zdravilih.
V pkhasiih pajioah po pol funta 1 gold. 50 kr., t ifcr.i a gold. 50 kr., 2 sur*ta 4 gold. 50 kr- 6 mn-tov 10 gOld,. 12 funtov 20 goUL, U4 funta v a>i gold.
ftcvaies^uure-Bisoaitoo v Du-&o*h in Revalesciere-Uhocolatee v prahu jl'j las 1 feid. 60 kr., 24 vsu 2gl. Ai sjafc 4b tos * gl. 50 kr,, v prahu s& 120 ta* 10 rji. Prodaje: Du Barrv h Comp. rut I3n a,4jji, Wall-.Ji.,oil..*.u.,--ci it B, kakof v i kettib. />ri dobrih J:a, U1 ipcoerijsku trgovoth lađi r.i*po*iija du> uajikii, hiša iu* v»* fu-i.ja j* ^.itn i n-,-;aiu»xi ali povsetjdi. V i.js>fe!£»mii H IS m h*. J. Svoboda, lokar pn „zlatem onu", v lteki pri lekarju J. P roda mu, v Celovca pri lokurju Birn jaoherj u, t »pljetu pri lokurju Aljinoviću, v Trsta pri iekurjU Jakobu aerravallo, pri drotjeristu P. Boco a iu J. Hirscbu, v Ztsdru pri Androviču. (124;
Izdatelj in urednik Jc^ip Jurčič.
Lastnina in tisk B Narod u u tiskarne.u
8188