771318 607007 primorski uVptGi ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER _________ ____________ __ ______________________ Podružnica Inženiring Ljubljana September 2009 Leto 15 Številka 187 CENA 1 EUR IZHAJA Vj. V MESEC U /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Referendum - eden ali nobeden Primorska počasi v izgube * I I I III I I II II I I Neto izpuha nrimnrskih nodietii znaša že blizu 9% vse izrnihe v S loven Pogled na novo garažno hišo pred Piranom. FOTO: FK-Primorski utrip. Medtem ko prva velika garažna hiša z 830 parkirnimi mesti pred mestom Piran lepo napreduje (otvoritev bo na dan pred občinskim praznikom, 14. oktobra), v občini Piran še ni dokončno znano ali bodo trije, dva, eden, ali pa referenduma, na katerem bi se občanke in občani Pirana odločali ZA ali PROTI razveljavitvi odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Piran, sploh ne bo. CI za dostojno življenje v mestu Piran mora do 5. oktobra zbrati 750 podpisov zahteve sicer z akcijo ne bo nič. Kaže, da tudi predlog občinskega svetnika Sandra Kravanje za razpis referenduma o uveljavitvi odloka (seja OS 15. septembra) nima posebnih možnosti. Tudi župan sije očitno premislil in verjetno ne bo predlagal razveljavitve že sprejetega odloka. Druga CI v Piranu (Slavko Šebrek) je že zbrala 400 podpisov v podporo odloka. Nihče se še ni vprašal kaj v resnici prinaša referendum PROTI in ali res nekdo hoče v Piranu v nedogled podaljševati prometno zmedo? Kdaj garažna hiša v Izoli? Na sedanjem parkirišču za Pošto v Izoli (na fotografiji) bodo čez kakšno leto ali dve zgradili garažno hišo s 375 parkirnimi mesti. Kot je povedal župan Tomislav Klokočovnik bo Občina poiskala najboljšega investitorja - zasebnega partnerja. Vložek občine bo stavbno zemljišče, poslovnemu partnerju bo podelila stavbno pravico za gradnjo garaže, poslovnih prostorov in nekaj stanovanj, ta pa naj bi ji zagotovil v last morda celo do 140 parkirnih mest, ostala pa bi tržil sam. Tudi glede izolske garaže je bilo veliko pripomb opozicije. Olli Rehn II Na Hrvaškem vsi veseli! Daje naš premier Borut Pahor čudovit človek priznajo tudi na Hrvaškem. Njihova šarmantna premierka Jadranka Kosor bo šla v zgodovino kot političarka, ki lahko doseže doslej nemogoče. Na nedavnem obisku v Ljubljani je izposlovala naravnost fantastične ugodnosti; Slovenija bo umaknila blokado Hrvaške pri njenih pogajanjih za vstop v EU, Hrvaška pa pristane na stanje meje na morju in na kopnem na dan 21. 6. 1991, ko še meje na morju ni bilo in ko je z zaselki Bužini, Škrile in Mlini “de facto” upravljala naša južna soseda, umaknila pa bo vse dokumente, ki morebiti prejudicirajo mejo. Po predlogu evropskega komisarja Ollija Rehna naj bi dobili (neposreden?) stik z odprtim morjem. V Washingtonu so zadovoljni. SLS napoveduje referendum. Neto izguba primorskih podjetij znaša že blizu 9% vse izgube v Sloveniji. Podatki kažejo, da se zaradi peščice velikih podjetij, katerih menedžeri so telovadili z vrednostnimi papirji, izjemno poslabšuje gospodarski položaj Primorske. O Primorski in njenih razvojnih perspektivah so govorili tudi člani SDS v Portorožu, 14. septembra. Več o strokturi prihodkov in izgubah primorskih poslovnih subjektov v primerjavi s Slovenijo preberite v oktobrski številki. Visoko priznanje Društvu invalidov Piran STRAN3 Župan občine Piran Tomaž Gantar je na svečanosti ob 25-letnici društva v portoroškem Avditoriju (12.9. 2009) predsednici društva Hildi Vuga izročil Plaketo Občine Piran. Dan turizma v Portorožu Na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu bo v soboto, 26. 9., ob 16. uri praznik. Obeležili bodo Svetovni dan turizma in praznik krajanov Portoroža. Pripravljajo zanimivo ponudbo na stojnicah. V sejni sobi KS Portorož bo razstava likovnih del Portorožana Slavka Pušnika, TZ Portorož pripravlja brezplačno vodenje po Piranu, organizirane bodo otroške delavnice, sledil bo pester glasbeni program. Ob 19. uri bo župan Tomaž Gantar podelil priznanje Grb odličnosti v turizmu. lllUftVlMTftrlFVllSrniftnik ■ FOTO C0L0R LABORATORIJ 16. Unesco tabor Q UIG kio ■ BERNARDIN 1 Sggggjj^. ‘Tel.: +386 05 674 08 80 V portoroškem Avditoriju bo 25.9. ob 17. uri 16. Mednarodni Unesco tabor s posvetilom "Korenine in krila", v sodelovnaju OŠ Ciril Kosmač Piran. Vstop prost. Dnevi Evropske kulturne dediščine 2009 V organizaciji Anbot in Občine Piran bodo na Tartinijevem trgu 26.9. ob 9. uri. Vstop prost. Za prenos fotografije s CD, diskete Stnovt Media, Compact Fiash iz digitalnega totoaparato na totogiatski papir E-mail: fotoquicklab@siol.ne ,www.geocities.com/quicklab fotolaboratorij Zmagovita Anika Horvat Pirančanka Anika Horvat, ki jo vsi dobro poznamo po naj lepši pesmi z MMS Lahko noč Piran, je že drugič slavila zmago na Slovenski popevki v Ljubljani, tokrat s pesmijo Samo ti. Pesem je napisal Izolan Rudi Bučar. Prejela pa je tudi nagrado za najboljšo interpretacijo. Program prireditev za oktobrski praznik Občine Piran, stran e Dogovor o organiziranem trženju oljčnega olja. stran s (Bogomir in Marija %ante zfatoporočenca V soboto, 5. septembra 2009, je bilo veselo pri Kantetovih v Parecagu, saj sta zlato poroko praznovala Bogomir in Marija Kante. V cerkvi Sv. Martina v Sečovljah sta si ob 11. uri ponovno izrekla svoj “DA”. Z velikim veseljem se spominjata prvega dne, ko sta stopila na skupno življenjsko pot. Njuno slovesnost sta po sveti maši delila skupaj z družino in z najbližjimi sorodniki v restavraciji Laguna - Marine Portorož. Njuna otroka Robi in Mirjana z družino se jima iz srca zahvaljujeta za lep dom, ki sta ga zgradila, ljubezen in starševstvo, ki sta jim podarila ter za vse, kar sta storila v teh letih. Vsi jima želimo, da bi bila še naprej srečna. porToroE ikt° o -> - -- 3 Delavnica o informacijsko komunikacijskih tehnologijah I K T - PORTOROŽ 20 0 9 »PRIHODNOST JE ZELENA« Avditorij Portorož, 24. september ob 9. uri VSTOP PROST 9 HI IM* mA SlOVt NIM UN1$IHStVO tA VISOKO SOIS1VO. rNANOSI IN IEMNOlOOuO A IMORELIATO (^Pj) GUJ (4 5BCTOR ZZERCv A j 7 jP mUviM Ustavno sodišče prepovedalo pohod neonacistov Nemški neonacisti tu in tam spet dvigajo glave. Običajno priredijo kakšne spominske slovesnosti ali shode, na katerih javno izražajo občudovanje ali poveličevanje nekdanjih nacističnih veljakov. Po nemškem ustavnem zakonu so poveličevanja nacizma prepovedana. Kot piše Bild so za mesec avgust načrtovali pohod, na katerem bi se spet spomnili na nekdanjega nacističnega politika, Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hessa, kije leta 1941 samoiniciativno odletel v Veliko Britanijo na “pogajanja”. Interniran je bil na Škotskem, leta 1946 pa so ga obsodili na dosmrtno ječo. Zaprt je bil v zloglasnem zaporu Spandau. Cerkev v duhu časa V posvečenih prostorih dovoljuje postavitev bankomatov, da bi verniki lažje prišli do gotovine. Dogmatizem je način mišljenja, nekritičen odnos do česa, slepa vera v kaj, dogma pa neizpodbitna verska resnica, ki je že dve tisočletji najbolj zakoreninjena v cerkvenih krogih. Praznik Marijino vnebovzetje, na primer, ki ga verniki slavijo 15. avgusta, je uradna cerkvena dogma, o kateri katoličanom ni dovoljeno dvomiti. Ko pa vse bolj prihaja v ospredje “materialna resnica" seje cerkev pripravljena čemu tudi odreči. Med mašnimi obredi pobira od vernikov prostovoljne prispevke “v gotovini”. V Kostariki so prišli duhovni očetje katoliške cerkve do nove bolj praktične rešitve. V posvečenih prostorih naj bi dovolili postavitev bankomatov, da bi verniki tako hitreje in lažje prišli do gotovine, namenjene za plačilo verskih obredov, spominskih maš in darovanj. Nabirka se bo zagotovo povečala. Milano Italijanski loto pritegnil tudi številne tuje turiste. Rekordni glavni dobitek je bil 147,8 milijona evrov. Kar 140 bralcev nemškega časopisa Bild iz Berlina seje 13. avgusta z letalom Air Berlin odpravilo po srečo v Milano in tam vplačala loto, hkrati pa so si tudi ogledali turistične znamenitosti in poleg nakupa srečke tudi nekaj zapravili. Glavni dobitek lota je narasel na 147,8 evrov, kije že izžreban. Dobil gaje 47-letni zidar in mizar iz vasi Bagnone v Toscani, ki je vplačal listek loto samo za dva evra! Možnost zadetka bila 1:10 milijonov! TRST 27. septembra zvezne parlamentarne volitve v Nemčiji Velik preizkus za Krščansko demokratsko zvezo (CDU) Angele Merkel Nemški mediji so po nedavnih deželnih volitvah (Saarland, Sachsen, Thueringen) v nedeljo, 6. septembra, ko je CDU v dveh deželah prejela skupaj kar 12 % manj glasov kot na preteklih volitvah, polni komentarjev ali bo koalicija CDU - SPD tudi na prihodnjih parlamentarnih volitvah, v nedeljo 27. septembra, toliko uspešna, da se bo obdržala na oblasti? Med konservativci in socialdemokrati se že bije hud politični boj, kaže pa, da ima na tokratnih volitvah velike možnosti za uspeh prav levica in po dolgem času bi torej v Nemčiji zavladala nekakšna redeče - rdeča koalicija. Videli smo, da v času volilne kampanje tudi v Nemčiji ni nič drugače kot kje drugje; velike kritike na “diletantsko" zastavljeno volilno kampanjo, stran vržen denar, mesta - skorajda vsak stebriček, so preplavljena z velikimi plakati, na katerih se smejijo strankini kandidati, soočenja na TV - obljube boljših časov. Na nedavnem obisku v Nemčiji smo lahko videli podobno sliko kot se je zgodila pri nas v Sloveniji. Neki predsednik uprave velike družbe je prejel kar 15 milijonov evrov odpravnine, delavka pa je na protestnem shodu jezno povedala kako so se zaposleni odpovedali regresu in povišanju plače, da bi si še naprej zagotovili delo... Razlika je samo v tem, da njihovi menedžerji prejemajo občutno višje odpravnine in nagrade kot naši. Nemčija zadolžena za 1600 milijard Po ocenah znaša nemški dolg trenutno okoli 1600 milijard evrov, ob tem pa je še vedno okoli 4,6 milijona brezposelnih. Na razpravah o gospodarskem in socialnem stanju v še vedno gospodarsko najmočnejši sili v Evropi vedo povedati, da kljub vsemu ni tako slabo kot se je govorilo. Vsi nekako čutijo konec recesije in to pripisujejo deloma tudi odločnim korakom vlade Angele Merkel (CDU), ki je s finančnimi olajšavami, poroštvi bankam in subvencijami (na avtomobilskem trgu v znesku kar 6 milijard evrov) znala vsaj obrniti gospodarski tok v smer. Glede turizma pa, da je letos kakšne 4 milijone družin ostalo doma, kar se pozna tudi v Sloveniji in da imajo v nemškem gostinstvu Kanclerka Angela Merkel na volilnem letaku v mestu Donzdorf. Napis: Mi smo močni. Velika verjetnost je da bo CDU z Angelo Merkel še naprej vodilna stranka. FOTO: FK- Primorski utrip. veliko dela, a manj zaslužka! Vedeti je namreč treba, da so nemške družine maloštevilne, saj pride na eno Nemko povprečno 1,38 otroka. Po združitvi šteje Nemčija že skoraj 82 milijonov prebivalcev. nekoliko pozitivno Gledališču naj pomagata obe državi! Finančni položaj Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu je tako slab, da trenutno ni mogoče začeti nove sezone. Pogovor Pahor-Belusconi v Rimu 18. septembra. To so povedali predstavniki gledališke ustanove na nedavni novinarski konferenci v Trstu in dodali, da Dežela FJK, Pokrajina Trst in Občina Trst kot ustanoviteljice gledališča očitno ne bodo izpolnile svojih obveznosti glede financiranja ter da naj bi bila vsa prizadevanja kako to vprašanje, ki se v bistvu ponavlja skorajda pred vsako gledališko sezono rešiti, zaman. Razlogov za krizo je več, očitno pa so letos ogrožena tudi delovna mesta gledaliških delavcev. Predsednica UO SSG v Trstu Martina Kofol je orisala vlogo gledališča ter povedala nekaj tudi o prizadevanjih pri iskanju za financiranje te ustanove. O številkah in finančni krizi gledališča je govoril tudi ravnatelj te kulturne ustanove Tomaž Ban. Redni primanjkljaj znaša okoli 400 tisoč evrov. Če bi ta sredstva dobili od ustanoviteljic in če bi malce več pomagala tudi matična Slovenija, bi morda vsaj za silo skrpali finančno konstrukcijo in gledališče bi lahko začelo s svojim načrtovanim repertoarjem. Seveda pa je treba tudi povedati, daje SSG ob državnem prispevku v višini 378 tisoč evrov v letu 2008 prejelo skupno 911 tisoč evrov samo od Dežele FJK, kar naj bi bilo precej več kot je predvidelo samo gledališče s statutom. Kaj bosta glede vsega tega kar je nastalo storili krovni slovenski organizaciji v Trstu SKGZ in SSO - in ali bosta uspešni pri pogajanjih v Ljubljani in Rimu, bomo šele videli. Upanje ostane, da predstave vseeno bodo. Sicer pa naj bi slovenski premier Borut Pahor 18. septembra uradno obiskal Rim, kjer naj bi tekla beseda tudi o tem kočljivem vprašanju - in zagotovo tudi o načrtovanem uplinjevalniku v Žavljah. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip Ustanovitelj in izdajatelj: primorski u'r'p Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip. Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tclefav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Spomini na propad fašizma V Italiji in Sloveniji, zlasti tudi na Primorskem, se spominjajo fašizma, ki je domnevno propadel skupaj s kapitulacijo fašistične Italije 8. septembra 1943, ko je veliki fašistični svet odvzel Benitu Mussoliniju vrhovno poveljstvo in ga aretiral. Današnja italijanska ustava je vzklila iz antifašističnega boja in je zaznamovana z vrednotami svobode in socialne enakosti. Od takrat je minilo že 66 let. Prvi fašistični odredi so se pojavili že leta 1919. Leta 1922 jim je buržoazija izročila oblast (pohod na Rim), takoj zatem so fašistični odredi razbili delavske in strokovne organizacije ter prepovedali KP. Mussolini je vladal od 1925. Pod fašistični jarem so prišli tudi Primorci. Prepovedane so bile slovenske šole in popolna uporaba slovenskega jezika, Italija okupira tudi Ljubljano. Leta 1943 Mussolinija aretirajo, poveljstvo prevzame kralj. Mussolinija aretirajo, za nekaj čas ga reši Hitler. Mussolini okliče savojsko republiko. Mussolinija na pobegu izsledijo italijanski partizani in ga skupaj s prijateljico Klaro Petaci obesijo v Milanu. Takoj po kapitulaciji Italije so delavci tržaških tovarn šli na ulice in ustanovili Proletarsko brigado, ki seje že leta 1943 borila na Goriški fronti. Monte Carlo Umrl je Mike Bongiorno V 85. leto starosti je zaradi infarkta, 8. septembra 2009, umrl znani italijanski voditelj televizijskih oddaj Mike Bongiorno. V mladih letih je bil partizanski kurir, nato pa je na italijanski državni TV RAI dolga leta vodil najbolj znane televizijske kvize; Lascia e radoppia, enajstkrat je vodil sanremski festival, po odhodu iz državne televizije pa je postavil na noge Berlusconijevo Mediaset, pripravljal razne zanimive kvize in podobno. Pa še res je Podatki ne lažejo Koprčan mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacije, je za Delovo revijo Pilot povedal, da so k zanimanju tujcev za Slovenijo v zadnjem času močno prispevali vstop v EU, uvedba evra in vstop naše države v območje Schengena. Prezaposlen kot je morda ni utegnil brati uradnih statističnih podatkov o turizmu, ki kažejo bolj klavrno sliko. Po začasnih podatkih Statističnega urada RS je bilo do konca julija 2009 v Sloveniji za 4% manj skupnih turističnih prenočitev in kar za 10% manj prihodov tujih turistov. Še dobro, da naš turizem letos rešujejo domači gostje. Slovenski novinarji na Kitajsko Dvanajst slovenskih novinarjev se bo v začetku oktobra udeležilo 51. kongresa FIJET 2009 (Federation internatoionale des Journaliststes et Ecrivains du Tourisme) v Šanghaju na Kitajskem. Po uspešni organizaciji jubilejnega 50. kongresa FIJET v Sloveniji, od 17. do 23. oktobra 2008, ko je našo deželo obiskalo blizu 200 tujih novinarjev (generalna skupščina je bila v Ljubljani, novinarji pa so obiskali tudi Primorsko), so organizatorji 51. svetovnega kongresa, ki bo med 7. in 23. oktobrom v 24-milijonskem kitajskem mestu Šanghaj, povabili tudi vodstvo slovenskega dela FIJET. Udeležilo se ga bo verjetno kar dvanajst novinarjev, med njimi celotno vodstvo UO FIJSLOV Drago Bulc RTV (predsednik), Cveta Potočnik Radio Slovenija (generalna sekretarka) in Franc Krajnc odgovorni urednik Primorskega utripa (predsednik NO). Trenutno poteka obsežni postopek prijave in pridobitve vizumov za člane slovenske delegacije, ki se bo mudila na Kitajskem dobrih 14 dni in bo obiskala tudi druge kraje v veliki deželi, ki je zadnje čase dosegla ogromen napredek. Slovenska delegacija novinarjev bo podala poročilo o lanskem kongresu, predstavili bomo Slovenijo kot lepo in privlačno turistično deželo ter položaj slovenskega dela novinarstva s poudarkom na pisanju o turizmu. Na programu niso predvidene obravnave političnih tem, na primer o novinarski svobodi pri gostiteljih. Ljudska republika Kitajska (Chung-hua Jen-min Kung -ho-kuo) ima danes okoli 1,3 milijarde prebivalcev. Samo v zahodnem obmorskem mestu Šanghaj, kjer bo kongres, živi okoli 24 milijonov prebivalcev (toliko kot jih je štela celotna nekdanja Jugoslavija). Površina Kitajske meri 9,5729 milijona kvadratnih kilometrov in je 473 krat večja od Slovenije. Državna ureditev: Socialistična ljudska republika (od leta 1949). Vsa oblast je v rokah komunistične partije. Denarna enota je Juan. Kitajska je v zadnjih letih postala omembe vredna svetovna gospodarska velesila. Zaradi ogromne velikosti je tam zelo pestro tudi podnebje. iMfc 25 let Društva invalidov Piran V portoroškem Avditoriju je bilo 12. septembra 2009 jubilejno srečanje Društva invalidov občine Piran. Župan Občine Piran Tomaž Gantar je predsednici društva Hildi Vuga izročil Plaketo Občine Piran in se pri tem zahvalil društvu za njihovo poslanstvo - dolgo in uspešno že 25 let ter jim zaželel še veliko uspeha. Na prireditvi z bogatim programom, ki jo je povezovala Elizabeta Fičur, so podelili tudi številna priznanja najzaslužnejšim dolgoletnim članicam in članom. Ob tem so še posebej omenili najstarejšo prvo članico Olgo Lipušček. FOTO: FK-Primorski utrip. “Občina Piran si vztrajno prizadeva k odpravi socialne prikrajšanosti invalidov ter spodbuja njihove enake možnosti pri sodelovanju v civilnem, političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem prostoru. Pomembno vlogo pri osveščanju tako invalidov kot širše družbene skupnosti imajo tudi invalidske organizacije in društva, zato pozdravljamo vaše bogato delovanje”, je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim povedal župan Tomaž Gantar. Zbranim v Avditoriju je čestital tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. “V Društvu invalidov Piran, kot invalidski organizaciji delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, ste lahko ponosni na vaše delo, na vaše člane. Ne smemo pozabiti tudi na nesebične prostovoljce na področju prostovoljnega socialnega dela, ki so v dobro skupnosti žrtvovali svoj prosti delovni čas, izkazali svojo srčnost in vero v življenje. Vam, ki obeležujete 25-letnico delovanja, čestitam za dosedanje delo in vam želim še veliko uspehov v prihodnje”, je zaključil svoj pozdravni govor in izročil predsednici Hildi Vuga posebno priznanje Zveze. Zbrane na slavnostnem srečanju so pozdravili tudi predsedniki in predstavniki društev iz Izole, Kopra, Sežane, Pivke, Postojne in iz drugih občin. Društvo invalidov Piran je bilo ustanovljeno 6. avgusta 1984 in šteje danes več kot 400 članov. Imajo tudi svoj pevski zbor, ki je zapel na proslavi. Slavnostna govornica predsednica društva Hilda Vuga je dejala, daje bilo na njihovi poti veliko ovir, tudi takih, ki so presegale njihove sposobnosti, a so jih vztrajno premagovali s svojim znanjem, trudom in dobro voljo. Zahvalila seje Občini Piran, Zvezi društev invalidov (Dl) Slovenije, vsem društvom obalno-kraške regije, pobratenim društvom Ptuj, Škofja Loka, Cerknica-Loška dolina, Trbovlje ter vsem članicam in članom ter sodelavcem za požrtvovalno delo. Ob obletnici je izšel tudi zbornik, v katerem najdemo številne zapise o delovanju društva. Kopenski plinski terminali Prvi v Žavljah, naslednji v Kopru? Po veliki polemiki, ki jo je zlasti v Sloveniji sprožila okoljevarstvena mreža Alpe Adria Green češ, da so dokumenti za gradnjo kopenskega plinskega terminala v Žavljah pri Trstu deloma ponarejene in ko je celo minister za okolje Karl Erjavec večkrat napovedoval morebitno tožbo na Evropskem sodišču, če bi se izkazalo, da je to res, je sedaj že skorajda jasno, da terminal v Žavljah bo, tečejo pa tudi priprave v TGE za pridobitev vseh dovoljenj za gradnjo kopenskega plinskega terminala v Kopru, kajti lahko se zgodi, da bomo na koncu plin drago uvažali iz Žavelj namesto, da bi imeli svojega. Ranljivost severnega Jadrana , še zlasti Tržaškega zaliva je očitna, zato ni čudno, da so se proti pred leti predvidni gradnji plinskega terminala v italijanskem teritorialnem morju - v Tržaškem zalivu - odločno postavile nekatere okoljevarstvene organizacije, ob tem pa je bilo tudi veliko govorjenja in pisanja na pamet, še več pa izkazanega nestrokovnega znanja o domnevni nevarnosti terminalov, stroke pa tako ali tako nihče noče poslušati. Sedaj je že jasno, da plinski terminal v Žavljah bo in da tečejo priprave na pridobivanje soglasij za gradnjo konkurenčnega terminala v Kopru, medtem pa vse kaže, da plinskega terminala na morju v bližini slovenskih obalnih mest ne bo! Poudariti je treba da plinski terminal na kopnem ne potrebuje morske vode. Da bi povečali lokalni pritisk zoper plinske terminale v Tržaškem zalivu so župani severnojadranskih občin, civilnih skupin in okoljevarstvenih organizacij v občinski palači v Piranu, v času županovanja Vojke Štular, 20. junija 2006, sklenili Zavezništvo za severni Jadran in odločno protestirali proti domnevni gradnji plinskega terminala v italijanskih teritorialnih vodah in skladiščenju zemeljskega plina v Žavljah pri Trstu. Pozneje je na novinarskih konferencah protestiral tudi minister za okolje Karl Erjavec, saj bi Slovenija glede na evropsko okoljsko zakonodajo morala iz Italije dobiti zagotovila (analize) glede morebitnega negativnega vpliva na okolje. Zanimivo je tudi kako se je pri vsem tem obnašala Evropska komisija. Stavros Dimas (Grčija), evropski komisar za okolje, je v kratkem pismu, ki gaje poslal nekdanjemu našemu okoljskemu ministru Janezu Podobniku, v desetih stavkih v bistvu pozdravil gradnjo plinskega terminala na kopnem, saj gre v tem primeru za velik napredek glede čistosti energije in s tem varovanja okolja. Ne vemo, če si je to pismo prebral sedanji okoljski minister Karl Erjavec? Italija tudi nima lastnih energetskih virov in se kot kaže ne bo odrekla postavitvi plinskega terminala tudi v Žavljah, je pa sama dolžna razčistiti ali gre res za ponarejene dokumente v zvezi z ocenami o zagotovitvi varstva okolja, ali pa si je AA Green vse lepo izmislila in si lahko nakoplje še tožbo. Okoljevarstveno dovoljenje za terminal v Žavljah je dano, projekt v izvedbi. FK Razstava del 10-letnega EX-TEMPORA v SEČOVLJAH Otvoritev bo v petek, 18. septembra ob 19.00 uri v Casermi v KP Sečoveljske soline na Leri in bo na ogled od 18. 9. do 18.10. 2009. Prvič bodo javnosti celovito predstavljene prvonagrajene slike iz zbirke TD Taperin Sečovlje, ki je to desetletje tudi glavni organizator vse bolj priljubljene likovne manifestacije, v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran. Ustvarjalci predstavljenih slik so: ELSA DEL1SE, ATILIO RADOJKOV1Č, LIVIO ZOPPOLATO. TEO TAVŽELJ, MARTINA ŽERJAL; FULVIA ZUDIČ, VANDA VLAČIČ, MIRNA SIŠUL, EMILIJA PODJAVORŠEK, ADRIJANA ŠURAN, NIKO RIBIČ in JELENA KOVAČIČ. Po otvoritvi razstave bodo slikarka Fulvia Zudič ter glasbenika Marino Kranjac in Andrej Žibert izvedli osli kan koncert »NONA, PUVEDTE ŠE ENO«. Bodo palme vzdržale? Nepridipravi, ki so pred nedavnim na koprski promenadi zažgali štiri palme, se morda niti ne zavedajo, da so s tem povzročili za okoli 36 tisoč evrov škode, ki jo bomo morali plačati davkoplačevalci. Palme v Istri so sicer ogrožene tudi od palmovega rilčkarja, še posebej, če so poškodovane kot je ta v Kopru. O pisanju v Dnevniku še višje sodišče Slogan “Najboljši pišejo Dnevnik”, se je glede objave v Dnevniku o italijanskem poslovnežu Ceraniju menda sprevrgel v svoje nasprotje. Okrajno sodišče v Ljubljani je Dnevnikov ugovor na začasno odredbo o omejitvi poročanja o italijanskem poslovnežu Pierpaulo Ceraniju zavrnilo. Pravna zastopnica Geranija Nina Zidar Klemenčič je bila na TV jasna: “O posamezniku ne moreš napisati, da je vpleten v številne zgodbe s kriminalnim ozadjem, ne da bi to vsaj deloma razjasnil. Sodišče je odredbo izdalo na podlagi tehtanja med pravico do svobode izražanja in po drugi strani pravice posameznika do zasebnosti oziroma do časti in dobrega imena”. Vsi lahko pišemo o Ceraniju, tudi Dnevnik, a brez osebnih žalitev ali podtikanja. Govoriti in pisati sedaj o cenzuri v novinarstvu je malce smešno in pomeni zavajanje javnosti! Poneumljanje sistema nadomestil Veliko se govori in piše o visokih nadomestilih za plače nekdanjim poslancem in ministrom prejšnjega mandata, ki še niso našli dela, nihče v DZ pa ne predlaga ustreznih rešitev. Ena od teh je, da bi se visoki uradniki, poslanci DZ ali ministri po izgubi njihove službe (funkcije) prijavili na borzi dela in prejemali ustrezno nadomestilo za brezposelnost, kot vsi drugi, pač glede na število let zaposlitve. Takrat jim tudi ne bi pripadal regres za letni dopust. Od 49 poslancev, ki lansko jesen niso bili več izvoljeni, se jih je sprva za nadomestilo odločilo 43, še vedno pa ga prejema 34 oseb. Nadomestilo v povprečju mesečno nad 5.500 evrov bruto še vedno prejema 12 ministrov in en državni sekretar nekdanje Janševe vlade. Previsoka bruto nadomestila? Je normalno, da je na primer poslanka, ki to ni več, v mesecu juliju prejela 5.407 evrov bruto nadomestila za brezposelnost? Normalno morda res ni, je pa zakonito,saj je pravila za izplačevanje nadomestil poslancem, ki niso bili več izvoljeni in si niso mogli poiskati nove službe, sprejel Državni zbor, ali drugače rečeno poslanci so si dobro postlali za primer “njihove brezposelnosti” po končanem mandatu. Nadomestila pa ne prejemajo le poslanci prejšnjega mandata. Ne gre za čas kislih kumaric, ko novinarji naj ne bi imeli kaj drugega pisati. Podlaga za novinarske komentarje na to nehvaležno temo, ki se vleče že nekaj časa, so ljudske govorice in zgražanja, na katera novinarji ne moremo biti imuni. Beremo, daje ekonomska kriza, daje to lakomnost, da delavci nimajo plač, pa tudi kako je mogoče, da si nekateri vrhunski strokovnjaki, ki so bili v parlamentu tudi odlični govorniki in so znali predlagati kako je treba reševati državo iz težav, ne morejo najti službe. Mladi Forum SD se sklicuje na dejstvo, da smo priča brezposelnosti, stečajem, odpuščanju, poslanci pa prejemajo tako visoka nadomestila, pa še regres jim menda pripada, čeprav je ta vezan na dopust. Noben brezposelni - pa naj bo poslanec ali minister ali običajni delavec - ne more dobiti odločbe o dopustu. Do konca julija 40.000 bruto nadomestila na posameznika Nekdanji poslanci so vključno dojulija prejeli povprečno po več kot 40.000 evrov bruto nadomestila, piše Delova revija Mag. Skoraj vsi “brezposelni” nekdanji ministri (teh je 12) so prejeli po več 5500 evrov julijskega bruto nadomestila. Le nekdanji minister Zver je prejel samo 2.232 evra bruto nadomestila Zanimive številke 1,75 milijona evrov bruto j e državni proračun do avgusta 2009 stalo 43 poslancev iz prejšnjega mandata, ki so uveljavili pravico do nadomestila; 34 jih nadomestila še vedno prejema, vsi skupaj pa so že prejeli 22.848 evrov regresa za letni dopust; 50.000 evrov na mesec državo stanejo nadomestila; 9 ministrov iz Janševe vlade kljub visoki izobrazbi in strokovnim izkušnjam še vedno ni našlo zaposlitve. Zakaj bi bilo poslance in ministre sram Zakaj neki bi jih res bilo, saj so z dnem nastopa poslanske funkcije, kijev bistvu služba, dobili status zaposlenega in torej so glede pravic iz dela izenačeni z vsemi ostalimi delavci. Zato se brezposelnim nekdanjim ministrom Ivanu Žagarju, Janezu Podobniku, Marjeti Cotman, Lovru Šturmu, Milanu Zveru, Mojci Kucler Dolinar, Vasku Simonitiju, Zofiji Mazej Kukovič, Andreju Bajuku, Gregorju Virantu, Dragutinu Mateju Žigu Turku in generalnemu sekretarju vlade Božu Predaliču ni treba nič bati, saj si tudi ta DZ verjetno ne bo skopal lastne jame in sprejel kakšne drugačne odločitve? Razlika med poslanci in običajnimi delavci pa je vendarle očitna; delavci lahko mesece ostanejo brez plače in brez vsakih pravic, poslanska plača, ki ji pravimo nadomestilo, pa je zagotovljena še kar nekaj mesecev po končanem mandatu in nikomur od njih ni treba iti na zavod za zaposlovanje! Franc Krajnc Želite na svetlobo in ne vidite izhoda? taivt in egipčanske karte. 24 ur na dan! Valler Gajzer s p- Nazorjeva 9, Izola pokličite na tel. ŠL 041 825 481. Že dve leti sta minili, ko pri tebi je tišina, v naših srcih velika bolečina. Minevajo dnevi in dolge noči, ampak prišel bo dan, ko ti ne boš več sama in jaz več sam. Rihard Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njen grob. Družina Knez, Strunjan ■ S* primorski utp Kanfanar Ocenjevali so poslušnost in težo Boškarinov Konec julija je bilo v istrski vasici Kanfanar (nedaleč od Rovinja), ki je znana tudi po kamnolomu, tradicionalno srečanje kmetovalcev pasmo volov - Boškarine. Te lepe mirne, močne in poslušne živali z velikimi rogovi, so prikladne za vprego, oranje in druga dela na poljih. Kot nam je povedal Edo Vižintin iz Parecaga, ki sije ogledal to tradicionalno prireditev, so tekmovali v oranju in ugotavljali tudi težo posameznega Boškarina. Na razstavi je bilo 15 živali. Kar šest jih je preseglo po eno tono. Uspešni so tudi poskusi, da bi spet oživili razmnoževanje te prijetne živalske pasme tudi v Slovenski Istri. hrvaške Istre, kjer z delno pomočjo države še vzrejajo znano istrsko FOTO: Edo Vižintin. Glasujmo za najboljšo Krajevno skupnost Krajevne skupnosti v glavnem nimajo velikih občinskih pristojnosti, a so nekatere kljub temu zelo aktivne in uspešno gradijo lokalno samoupravo, opozarjajo na probleme in povezujejo krajane. V uredništvu smo ocenili, da si nekatere v Slovenski Istri in na Krasu zaslužijo tudi primerno javno priznanje, zato bomo vse do konca novembra 2009 v vsaki številki Primorskega utripa objavljali vprašalnik s točkami, seštevek katerih bo na koncu ponudil najboljši rezultat. Glasujete lahko za krajevne skupnosti v Slovenski Istri in na Krasu /občine Piran, Izola, Koper in Sežana/. Rezultate s priznanji prvim trem Krajevnim skupnostim bomo razglasili 14. decembra na javni prireditvi v Portorožu. f — — — — — — — — n j Glasovnica štev. 6 - september 2009 | Glasujem za Krajevno skupnost:_________________________ j (Obkrožite število točk) a. ) Aktivno deluje za razvoj kraja 10 točk | 30 točk 50 točk b. ) Organizira prireditve in srečanja s krajani | 5 točk j 10 točk j 20 točk c. ) Redno obvešča krajane o svojem delu in sklepih sveta KS , 0 točk 5 točk | 10 točk Id.) Aktivno spremlja delo najvišjega organa občine, občinskega | sveta I 1 toč ka 3 točke j 5 točk e.) Redno obvešča krajane o sklepih občinskega sveta in izvajanju i I nalog, ki zadevajo KS I 0 točk I I 3 točke 5 točk I I d. )Pomaga krajanom pri iskanju informacij ali njihovih pravic j 5 točk 10 točk I 30 točk , Izrežite vsakokratno objavljeno glasovnico in jo do 10. v , mesecu pošljite ali osebno dostavite na naslov: Primorski utrip, | Obala 125, 6320 Portorož. Z vami in za vas primorski uMp radio capris dobra družba Kje je rešitev za Istrabenzov holding? Holdinška družba Istrabenz d.d., mati 76 družb v skupini Istrabenz, v kateri slednje delujejo kot samostojne pravne osebe (t.i. Istrabenzove divizije) in v katerih ima Holdinška družba d.d. lastniške deleže, je šele v postopku prisilne poravnave. Do polletja visoka izguba. Je rešitev “ finančno očiščenje” in nova statusna organiziranost vseh nekdanjih samostojnih družb? Banke upnice naj bi se končno dogovorile o načinu izterjave danih posojil holdingu v znesku 450 milijonov evrov, razliko do približno 930 milijonov evrov pa bodo upniki izterjali od t.i. Istrabenzovih divizij. Sodeč po bruto bilanci je imel holding že v prvem polletju 2009 kar 59,6 milijona evrov izgube, ki izvira iz stroškov obresti, zmanjšanja vrednosti kapitala, celotna skupina pa je dosegla 62 milijon izgube. Novi predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz bo tako Bogdan Topič vse težje govoril kaj bodo odtujili (prodali) pač pa bodo o tem odločali upniki (konzorcij bank), ki si bodo tako ali drugače poplačali terjatve. Če ne drugače, s pomočjo sodne izvršbe. Žal bodo dolgovi in še povrhu izguba v dveh nekdanjih ključnih gospodarskih družbah - v Istrabenzu (do polletja 62 milijona evrov) in Intereuropi (3,1 milijona izgube) vplivali na celoten izkaz obalno- kraškega gospodarstva, ki tako počasi tone v težave. Če upniki do konca leta ne bodo glasovali o prisilni poravnavi ali našli drugačne rešitve, lahko sledi stečaj holdinga ne pa verjetno katere od ostalih družb skupine Istrabenz, v kateri je zaposlenih skoraj 4600 delavcev. Čudijo se neznanju novinarjev V Istrabenzu se čudijo nekaterim zapisom v medij ih, “ko se novinarji nič ne naučimo in trdimo, daje Istrabenz v prisilni poravnavi”. V dobro si lahko štejemo, da tega v Primorskem utripu nikoli nismo zapisali. Kot pravijo gre v zapisih in komentarjih za napačno trditev in to kar iz dveh razlogov; prvič noben Istrabenz ni v prisilni poravnavi, pač pa je v postopku prisilne poravnave Holdinška družba Istrabenz d.d., ki upravlja s finančnim premoženjem in ima v t.i. Istrabenzovih divizijah (samostojnih pravnih osebah) lastniške deleže. Torej gre le za postopek, kar pa še ni prisilna poravnava. Predsednik uprave Holdinške družbe je bil, kot je znano, Igor Bavčar, ki seje na zahtevo upnikov (predvsem bank) maja umaknil in ,je nekje v Sloveniji", se nikoli ni vprašal zakaj so tako zapletli celoten Istrabenzov sistem, ki je po našem mnenju dokaj nenaraven in ga zato skorajda nihče ne razume. Se najbolj zmotne naj bi bile pri tem nekatere banke. Bolj jasno ločiti dolgove Dolgovi Holdinške družbe Istrabenz d.d. kot samostojne pravne osebe z lastno bilanco stanja in uspeha so torej eno, dolgovi ostalih samostojnih delniških družb, vključno z Drogo Kolinsko d.d., Istrabenz Turizmom d.d. in Instalacijami, pa so nekaj drugega. Skupaj naj bi pred meseci ugotovili okrog 930 milijonov evrov dolgov, razdeljeno na Holding in ostale družbe približno 40:60. Pomembno se zdi, da Finančni holding lahko odloča le o morebitni odprodaji svojih deležev, ki jih ima v t.i. Istrabenzovih divizijah. To pa kot kaže ne zadošča. Banke upnice usmerjajo svoje terjatve ločeno. Tja pač odkoder izhajajo garancije (hipoteke), ki jih je nekdo v podjetjih moral podpisati, zastaviti določeno premoženje ali vrednostne papirje. Prav tukaj bi raziskovalni novinarji morali ugotoviti koliko posojil je bilo danih pod hipoteko in kol iko „na lepe oči“ (menda celo okoli 500 milijonov evrov?), za katere bi se lahko nespretne in menda med seboj celo malce na tiho skregane banke obrisale pod nosom? Ugotavljanje kaj dejansko drži in kaj ne je ob skopih informacijah težko, zato je tudi javnost največkrat obveščena bolj površno. Se najbolj čisto bo, ko se bodo vse te številčne družbe „osamosvojile“ in poslovale kot nekoč in to brez nekih finančnih tutorjev, ki so vse skupaj zakuhali. Ali poskusi rešitev propadajo? Poskus, da bi upniki odložili zahtevke za poplačilo terjatev ali celo dokapitalizirali Holdinškodružbod.d., očitno še ni povsem uspel, nekatere bolj spretne banke UniCredit) pa so še pravočasno zasegle delnice in so si, ali si bodo, s prodajo teh poplačale večino terjatev. Zadava za banko je lahko zelo huda, saj si, če ne dobi povrnjenega dolga, mora ob bilanci spremeniti t.i. kapitalsko ustreznost - vrednost kapitala. Po sklepu koprskega sodišča v Holdinški družbi d.d. poteka, kot že rečeno, postopek prisilne poravnave. O tem ali bo predlog reprogramiranja dolgov uspel ali ne, bodo nekje do konca leta odločali upniki, ki morajo pri glasovanju izkazati najmanj 60% vseh terjatev. Na dan 26. avgusta še vedno premalo. Če to ne uspe skoraj zagotovo sledi stečaj Holdinške družbe d.d., ne pa tudi ostalih družb, ki so prav tako hudo zadolžene, a imajo še dovolj premoženja, ki ga lahko zasežejo in prodajo banke upnice. To zlasti velja za divizijo turizma. O morebitni prodaji Hotela Kempinski Banke upnice naslavljajo svoje terjatve tudi na družbe, ki so samostojno (brez Holdinga) najemale kredite in podpisale razne hipoteke. Ker je močno zadolžena tudi delniška družba Istrabenz turizem Portorož (predvsem zaradi prenove starega hotela Palače - in ne preveč dobre sezone), bo ob zapadlosti kreditov zagotovo treba tudi kaj prodati. Družbo vodi znani hotelir Marino Antolovič, predsednik uprave, kije že uspešno odprodal dva objekta tik pred morjem (Restavracija Figarola in objekt Tivoli) in tako vsaj za nekaj časa zapečatil prenovo tega dela Portoroža. Gostinski sindikat mu je pred nedavnim grozil celo s stavko, do katere pa na srečo ni prišlo. V bilanco stanja te družbe sodijo številni nastanitveni objekti - Grand hotel Portorož, stari Palače hotel - s spremenjenim imenom Kempinski Palače, Hotel Slovenija, Hotel Riviera, depandanse Apollo, Mirna Neptun, hotel v Postojni in Opatiji, pod skupno tržno znamko LifeClass). Ali to premoženje zadošča za poplačilo vseh dolgov bi znal pojasniti edinole Antolovič, ki seje znašel v zelo težki situaciji. Glede dolgov in morebitnih konkretnih odprodaj premoženja so vsi nekam skrivnostni. Lahko se zgodi, da bo stari dobri Palače hotel, za prenovo katerega so v Istrabenzu porabili morda blizu 100 milijonov evrov, zaradi še neodplačanega posojila (okoli 50-60 milijonov evrov), poleg hotela Adriatic v Opatiji med prvimi „žrtvami“ in bo dobil novega lastnika. Na jok bi šlo predvsem delavcem, ki so tam pustili dobršen del svojega življenja. Težko je reči, če hotel pripravljena odkupiti veriga Kempinski.^ Vsak čas pričakujemo odgovor. Če ne, bo je veliko vprašanje kaj bo s tako imenovano pogodbo o upravljanju med Kempinskim in lastnikom hotela Istrabenz turizmom. Je Bavčar res deloval sam? Nedvomno drži predvsem to, da Bavčar vendarle ni mogel delovati kar sam in spraviti celotni sistem Istrabenza v tako nepojmljive zadolžitve, ki so presegale 900 milijonov evrov, kar je skoraj 10% neto dolga Slovenije, pač pa so za to morali vedeti tudi vsi ostali akterji -direktorji, saj so verjetno tako ali drugače podpisovali ali sopodpisovali bančne hipoteke. Govoriti, da niso bili zraven je navadno sprenevedanje, sicer pa se bo to vprašanje razkrilo ob resnih trenutkih, pred katerimi je Istrabenz. Istrabenz je morda tudi najbolj čisti primer zlitja internih kontrolnih organov (Nadzornih svetov) z upravami. FK Odpadki v Morje je v začetku septembra na obalo pri Čolnarni pred Bernardinem naplavilo veliko trave, plastike, polivinila in celo deske. V neposredni bližini uživajo kopalci, umazanija pa očitno ne moti tamkajšnje šolske ustanove, kluba Pirat in gostincev. KZ Agraria Koper in DOSI: Direktor Kmetijske zadruge Agraria Koper Radovan Rajčič, predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre (DOSI) Dino Pucer in vodja sheme kakovosti mag. turizma Danilo Markočič so 8. septembra v prostorih KZ Agraria v Kopru predstavili zanimiv projekt sodelovanja KZ Agrarie in DOSI z osnovnim ciljem še povečati kakovost in pospešiti prodajo ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla in to v okviru prodajnih aktivnosti Izbrani okusi Slovenske Istre. V okviru DOSI se je organizirala skupina pridelovalcev ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla EDOSI ZOP - 60 oljkarjev , ki so že dobili pravico uporabe zaščitene označbe porekla, v kratkem pa naj bi se priključilo še 9 oljkarjev tega koprskega društva. Kot je povedal predsednik Dino Pucer naj bi ta skupina oljkarjev pridelala in ponudila v prodajo med 60.000 in 80.000 litrov certificiranega ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre, kar predstavlja okrog 20 odstotkov M- m Dogovor o organiziranem trženju oljčnega olja Predsednik DOSI Dino Pucer in direktor KZ Agraria Koper Radovan Rajčič pred polico v marketu, kjer že prodajajo ekstra deviško oljčno olje DOSI. oljčnega olja pridelanega v Slovenski Istri, na Goriškem in v Brdih. Novost je, da bo certificirano olje za nadaljnjo prodajo v slovenskih marketih (Mercator, deloma Tuš in Interspar) prevzemala za določeno provizijo prevzemala KZ Agraria Koper. Kot je povedal Dino Pucer pripravljajo tudi strategijo tega posebnega oljčnega olja tudi v Ruski federaciji in v skandinavskih državah. DOSI pripravlja tudi program in prijavo na javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev (Ukrep 142 - podpora za ustanavljanje in delovanje skupin pridelovalcev v znesku 22.311,10 EUR in Ukrep 133 II - podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane. Pričakovani delež nepovratnih sredstev 185.060,56 EUR). S podpisanim dogovorom s KZ Agraria Koper želijo na slovenski trg v okviru programa Izbrani okusi Slovenske Istre ponuditi oljčno olje pridelovalcev EDOSI z enotno blagovno znamko, kar naj bi bil prvi resen začetek organizirane prodaje, kajti ob dobri letini, ki žal letos zaradi suše zagotovo ne bo, bi se znali pojaviti celo viški oljčnega olja. Letošnje oljčno olje pol5 evrov za liter! Po približnih ocenah starejšega datuma v Slovenski Istri, na Goriškem in v Brdih pridelamo od 400 - 600 ton kakovostnega oljčnega olja. Večina tega olja se ne znajde na trgovskih policah, pač pa ga pridelovalci uspejo prodati na različne načine - znancem, stalnim odjemalcem, na tržnicah ali pa ga podarijo prijateljem in sorodnikom. “Uradno” stisnemo le okoli 30 ton oljčnega olja. Na vprašanje novinarja Dela Dušana Grče po čem bodo oljkarji prodajali letošnje oljčno olje je mag. Markočič povedal, da se bodo o ceni dogovorili 10. septembra. Predlog je, da bi liter ekstra deviškega oljčnega olja veljal 15 evrov, nekateri pa bi ga prodajali po ceni 16 ali celo 17 evrov za liter. Obiranje županove oljke bo 6. oktobra Tradicionalno obiranje županove oljke v oljčnem nasadu Markočičevih na Belvederju bo letos relativno zgodaj - v torek, 6 oktobra. To bo tudi prvo najboljše oznanilo glede letošnje oljkarske letine, ki bi zaradi dolge suše znala biti celo slabša od lanske. Strokovnjakinje za oljkarstvo Viljanka Vesel, Milena Bučar Miklavčič in Irena Vrhovnik pa bodo na uvodnem srečanju oljkarjev na Belvederju podale oceno kakovosti in količine letošnjega pridelka, ki uspeva že na približno 1700 hektarih površin. Kot je znano kljub grožnjam zaradi davščin nihče ni posekal oljčnih nasadov, kar bi bila velika škoda. Danilo Markočič s polnim zabojčkom izbranih okusov Slovenske Istre. FOTO: FK-Primorski utrip. So Koreliču hoteli škodovati? Kanal Sv. Jerneja - in vendar se premika! Razsodba prvostopenjskega koprskega okrožnega sodišča glasi, da Bruno Korelič ni oškodoval Luke Koper. Nekdanji dolgoletni uspešen predsednik uprave Luke Koper d.d. diplomirani ekonomist Bruno Korelič nam je že večkrat dejal, da z nobenim dejanjem ni oškodoval podjetja, kar se je tudi izkazalo na gospodarskem oddelku koprskega okrožnega sodišče. Razsodbo je razglasila sodnica Samanta Nusdorfer. Da je bil to del znanih koprskih zdrah, ki so segale vse do državnega podjetja Luke Koper, kajpak verjetno z namenom, da bi rušili prvega moža Luke Koper, je sedaj že skoraj popolnoma jasno. Nadzorni svet Luke Koper (predsednik Boris Popovič) je očitno novi upravi, ki jo je do nedavnega vodil diplomirani pravnik in član SDS Robert Časar, naročil naj izpelje obtožnico češ, da je Bruno Korelič oškodoval podjetje za 722.000 evrov. Prejšnjo upravo je zastopal znani odvetnik iz Kopra Franci Matoz. Očitano škodo naj bi Bruno Korelič povzročil zaradi svoje odločitve v letu 2003, da Luka Koper d.d. od Slovenske odškodninske družbe (SOD) kupi delnice Autocommerca in jih potem 15% dražje proda novomeški družbi FINS. Nekaj mesecev pozneje je prišlo do menedžerskega prevzema Autocommerca, ko so delnice dosegle nekoliko višjo ceno (očitno skupaj za 722.000 evrov?) in ker naj bi Korelič vedel, da bo tako, naj bi torej po logiki vrhunskih strokovnjakov, ki so bili takrat v NS Luke Koper, podjetje oškodoval za omenjeni znesek. Kaže, da se Luka Koper na sodbo (15-dnevni rok) ni pritožila. Razsodbo so objavili skorajda vsi obalni mediji in Delo. Gustav Guzej devetdesetletnik Gustav Guzej, dolgoletni novinar in komentator ter prvi odgovorni urednik Primorskega utripa, letos slavi svoj visok življenjski jubilej - 90 let. Odraščal je v težavnih družinskih razmerah. 2. svetovno vojno je preživel v partizanih, kjer je pomagal urediti ilegalno partizansko tiskarno in se že v mladih letih, takoj po vojni, zapisal novinarstvu. Je diplomirani politolog in absolvent ekonomske fakultete. Skoraj dvajset let je na gimnaziji poučeval filozofijo. Bilje novinar Ljudske pravice, urednik notranjepolitike pri Dnevniku,dopisnik Borbe, notranjepolitični urednik Ljudske pravice, novinar in komentator osrednjega slovenskega časnika Delo in politični delavec. V svoji dolgoletni novinarski praksi je kot strokovnjak v preteklih svinčenih časih, ki morda niso bili najbolj naklonjeni svobodnemu novinarstvu, napisal nešteto člankov, komentarjev in razprav, vzgojil in pomagal s strokovnimi nasveti številnim mladim novinarjem. Poleg državnih odlikovanj je prejel tudi Tomšičevo nagrado za življenjsko delo. Po upokojitvi pri časopisni družbi Delo ni odložil peresa v predal, pač pa je s svojim širokim in bogatim novinarskim znanjem kot prvi odgovorni urednik januarja 1994 začel tlakovati uspešno pot Primorskega utripa, za kar je ob 15. obletnici časopisa v Portorožu prejel posebno priznanje. Gustav Guzej ostaja živa legenda slovenskega novinarstva. Franc Krajnc Na še enem od številnih pogovorov, ki ga je 28. avgusta v Gostilni Ribič na Seči organizirala C1 glede natrpanosti kanala s “črnimi” privezi in iskanja ustreznih rešitev, so sogovorniki končno prišli do nekaj ključnih spoznanj. Tokrat se je razprave udeležila le peščica sogovornikov. Eden izmed njih je potožil, da naj bi bil Krajinski park svojevrstna ovira napredka, saj ne more nič spremeniti, dozidati... FOTO: FK-Primorski utrip. Župan Tomaž Gantar in predstavnica CI Andreja Humar Fatorič. Civilna iniciativa s Seče, ki jo predstavlja Andreja Humar Fatorič, je tudi tokrat povabila na sestanek več pristojnih iz Ljubljane, a so se vsi po vrsti opravičili. Vabilu sta se odzvala predsednik Sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič in župan Občine Piran Tomaž Gantar, ki je na kratko (tokrat res le peščici sogovornikov) obrazložil stanje. Kot prvo, Občina Piran nima nobene pristojnosti glede kanala Sv. Jerneja, pač pa se njena lastnina prične s cesto, od tu naprej proti polotoku pa je še vrsta zasebnih parcel. Lastnica morja in vseh priobalnih voda, torej tudi morskih kanalov, je država, ki jo v tem primeru predstavlja Ministrstvo za okolje in prostor. Če kdo, potem je država tista, ki bi morala ukrepati, podeliti komu vodno pravico, so menili. 100 evrov za srečolov. Dobrosrčni odvetnik Boris Capuder je predsednici iniciativnega odbora za organizacijo praznika S. Bortolo - za srečeolov - podaril 100 evrov. Na vprašanje Primorskega utripa, ali obstaja kakršen koli dokument, odlok, predpis in podobno o prepovedi sidranja ali vezanja plovil v kanalu Sv. Jerneja, smo dobili nedvoumen odgovor NE, ni uradne prepovedi! Torej, kar ni prepovedano, je dovoljeno. Potem še eno neprijetno vprašanje Primorskega utripa: Nekateri prisotni domačini na teh srečanjih ostro kritizirajo stanje v - in ob kanalu, a hkrati sami na črno sidrajo čolne v kanalu. To je že druga ali tretja resnica o Jernejevem kanalu, svari pa se ne premaknejo niti za milimeter. Država bo podelila vodno pravico Občini Piran Župan Tomaž Gantar je uvodoma ugotovil, da tudi takšne civilne iniciative, kot je ta na Seči, pripomorejo k temu, da se nekaj premika. “Sem zmeren optimist, da se bo dalo nekaj narediti”. “Občina ne vodi aktivnosti kako urediti ta kanal, ampak je eden od partnerjev v dogovorih. Res, imeli smo nekaj sestankov s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in predstavniki Solin. Občina na tem področju nima nobene večje pristojnosti. Zato tudi doslej ni moglo biti na tem področju nobene bistvene spremembe. Vodna pravica Občini Piran še ni bila podeljena in tudi Jernejev kanal je še vedno del naravnega parka, kar pomeni, da ima v tem trenutku na tem območju v celoti pristojnost država! Toliko glede tega kaj lahko kdo dela. Zadnji dogovor, ki je bil z Ministrstvom za okolje in prostor (dr. Kopač, mag. Hus), poteka v smeri, da bi Občina Piran do konca septembra od ministrstva mogla pridobiti vodno pravico z namenom, da lahko potem tudi sama do konca leta 2009 oblikuje ustrezen odlok o pristanišču, plovnem režimu in podobno ter na podlagi sprejetega odloka postavi neka pravila za vse, ki imajo trenutno plovila v Jernejevem kanalu. Sledile bi ustrezne pogodbe z vsakim od lastnikov plovila v Jernejevem kanalu”. Župan še ni mogel povedati komu bi občina potem naprej podelila vodno pravico, verjetno pa bo to ali JP Okolje Piran ali Marina Portorož? Župan je še povedal, da so imeli razgovor s tremi kandidati za investitorja. Eden med njimi je z našega konca. Občina ne more sklepati konkretnejših dogovorov ali pogodb z morebitnimi investitorji ali partnerji dokler nimamo črno na belem, da je ona tista, ki lahko to počne, je bil kratek Tomaž Gantar. Povedal je tudi, da so mu z ministrstva sporočili, da Soline prejmejo določena sredstva za sanacijo porušenih nasipov. Ob tem smo izvedeli, da se podjetje Soline Pridelava soli d.o.o. ne “zanima” več za vodno pravico za Jernejev kanal, pa tudi, da so nekateri tamkajšnji lastniki plovil pripravljeni plačevati priveze, samo, da se kaj uredi! Trenutno je v kanalu “na črno” privezanih okoli 300 plovil. Razprava v organizaciji CI glede znane zgodbe o Jernejevem kanalu je pokazala, da so vendarle blizu ustrezne rešitve. September 2009 ■ primorski urr'p Javna tribuna SDS v Portorožu Primorska in njene razvojne potrebe Odgovorno socialno-tržno gospodarstvo je odgovor na krizo Prvak opozicijske SDS Janez Janša je na novinarski konferenci v Hotelu Marko v Portorožu (14. 9. 2009) najprej ocenil gospodarsko stanje na Primorskem, ki po njegovem ni več tako cvetoče kot takrat, ko so bili oni na oblasti in so redno obiskovali gospodarske subjekte na terenu, sedanja vlada pa da ne gre iz Ljubljane na teren, da bi videla kaj se dogaja. Omenil je tudi, da SDS ni bila seznanjena s podrobnostmi dogovorov Pahor-Kosorjeva o reševanju mejnega spora na kopnem in na morju. Predčasne volitve? Član SDS iz Postojne je vprašal ali so možne predčasne volitve. Andrej Vizjak: "Ne verjamem, koalicija je lahko v trenutku homogena ", Če dobro razumemo bi torej moralo biti tržno gospodarstvo bolj usmerjeno v socialo, za katero pa bi morala v našem novem družbenem redu predvsem skrbeti država, ki od tržnega gospodarstva pobira davščine. Tako kot celotna Evropa, seje tudi naša država konec leta 2008 znašla v precejšnji finančni in posledično tudi v gospodarski krizi. Nekako naivno se zdi, da nas iz te krize lahko potegne nova vlada, ki se ji ob nastopu niti sanjalo ni kaj jo čaka. Ključni razlogi za nastop finančne in gospodarske krize so znani - niso pa tako enostavno rešljivi. Če pustimo ob strani, da je se je kriza pritihotapila iz ZDA in je udarila globalno, je treba upoštevati dejstva relevantna za Slovenijo: - Gospodarska kriza ni nastala danes, niti včeraj, pač pa je nastajala počasi dobri dve leti. - Tuje zahodne banke, ki so se same znašle v likvidnostnih težavah, so priprle pipe za napajanje s kratkoročnimi dnevnimi likvidnostnimi posojili naših bank, te pa so potem postale nezaupljive, previdne in so omejile posojilne aktivnosti. Naše gospodarstvo ni imelo več možnosti najemanja kratkoročnih kreditov, kar je vplivalo tako na proizvodnjo kakor tudi na priprave na izvoz. - struktura našega izvoza kaže, da 70% blaga izvozimo v prostor EU, 17% v prostor nekdanje Jugoslavije in 6% v skupnost neodvisnih držav ter nekaj malega drugam, problem pa nastaja v padajočih trendih pokritja izvoza z uvozom. V letu 2008 le še 86-odstotno. Trgovinski deficit s tujino: 5,6 milijarde evrov. - Javni dolg in padec rasti BDP postaja realnost in nova vladaje pri tem skorajda nemočna. Andrej Vizjak, nekdanji minister za gospodarstvo je na javni tribuni SDS v Hotelu Marko v Portorožu (14. 9. 2009) povedal, daje opozicijska SDS predlagala 16 zakonov in kar 63 ukrepov za ublažitev krize, vendar koalicija ni hotela sprejeti nobenega od teh. Na tribuni so se pohvalili z gospodarsko rastjo v preteklosti (tudi + 6% in več), niso pa povedali, daje ta temeljila na zadolženosti državnih podjetij, ki so potem financirala gradnjo infrastrukture - izvajalci pa so prikazali enormno visoke prihodke. Seštevek tega pa jasno delno pomeni tudi rast BDP. - Posebno poglavje je bruto dolg Slovenije (banke, podjetja, posamezniki), naj bi znašal že okoli 37 milijard evrov. Neto dolg Slovenije znaša 11 milijard evrov, Slovenija se še zadolžuje, je glasno potrdila Sofija Mazej Kukovič, ki si je ogledala tudi Splošno bolnišnico Izola in ugotovila, da se je tam veliko spremenilo- kot kaže na slabše. - Dohodnina, ki je pomemben sestavni del državnega in občinskih proračunov, v strukturi davkov na dohodek znaša kar 63%, ki pa zna z manjšimi osebnimi prejemki posameznih državljanov precej pasti. Vplačila davkov na dohodek in dobiček so se v zadnjem času zmanjšala kar za 27%! Kaj naj stori in kako naj ukrepa sedanja vlada, če pada proizvodnja, če raste brezposelnost v domovini in če se na še vedno bogatem Zahodu ubadajo s krizo izobilja ter ko bliskovito padajo naročila podjetjem in ali je za sedanje prekomerne zadolžitve Slovenije res kriva sedanja vlada? Andrej Vizjak: "Nikoli nismo rekli, daje za vse kriva sedanja vlada, res pa je, da se ukrepi, ki jih je doslej sprejela niso “prijeli”. Franc Krajnc Kdaj od statističnih regij do pokrajin? V Sloveniji se kot kaže zadovoljujemo z 12 statističnimi regijami, glede oblikovanja pokrajin pa očitno ni pravega političnega soglasja. Na problematiko še neustanovljenih regij je opozoril tudi prvak SDS Janez Janša na obisku v Portorožu, 14.9.2009. Zdi se kot daje vse še daleč od stvarne regionalne politike Evropske unije in da na tem področju nismo storili koraka naprej že od leta 2000. Ustava Republike Slovenije je v besedilu, ki se nanaša na širše lokalne skupnosti, vključno s pokrajinami, govorila o tako imenovanem prostovoljnem povezovanju občin v pokrajine, a iz tega ni bilo nič. Zakon o pokrajinah, ki je bil sprejet pozneje, temelji na pokrajinah kot teritorialnih, političnih in samoupravnih enotah in pokrajino prepoznava kot drugo raven ali stopnjo lokalne samouprave z lastnim premoženjem, lastnimi finančnimi sredstvi, izvirnimi pristojnostmi in neposredno izvoljenimi organi - pokrajinskimi sveti. Vnele so se velike razprave - in strah -kakšen bo odnos pokrajin do navadnih in mestnih občin in kar se zdi še bolj pomembno, ali z uvedbo pokrajin ne bo prišlo do podvajanja dela med obstoječimi upravnimi enotami in bodočimi pokrajinami? Vsak je zagovarjal svoje, nekdanji minister za regionalno politiko in samoupravo dr. Ivan Žagarje miril prenapeteže -in na koncu obupal. Prišli smo celo s tako neumnimi predlogi, da bi Primorsko razkosali na dva ali celo tri dele, pri tem pa nismo niti vedli kaj je pokrajina. Nekateri so vse skupaj mešali z regijami, ki niso niti pravne osebe. V Sloveniji imamo dokaj razvejano lokalno samoupravo; 210 občin in pravo množico krajevnih skupnosti, ki so v bistvu brez pooblastil in finančni privesek občine, za povrh pa še številne upravne enote. Celoten aparat javnih uslužbencev se je (skupaj z vojsko in policijo) povzpel na fantastično številko 154.000 plačanih uradnikov. Statistični urad RS in AJPES si sedaj pomagata tako, da zbirata ali razvrščata relevantne statistične podatke po statističnih regijah, ki jih je v Sloveniji 12. To hkrati tudi pomeni, da je pač taka ekonomsko-geografska členitev Slovenije, pa če nam je to všeč ali ne. V EU so nam nekoč že dali vedeti, da bi bilo najbolje, če bi se celotna Slovenija prelevila v eno samo regijo. Potem so med seboj začele tekmovati tudi politične stranke katera bo predlagala več pokrajin in številke so segale celo do 14! Seveda regija ni pokrajina. Regionalizacija pa je bila pogoj za vključitev Slovenije v strukturno politiko EU. Rekli smo, daje uporaba tako imenovanih statističnih regij začasna rešitev - do oblikovanja pokrajin. Medtem ko smo v Sloveniji na veliko politizirali kašne in sploh koliko pokrajin naj ustanovimo, kaj bo pokrajinam odstopila država, kakšno naj bo povezovanje in na koncu kakšna bo vloga občine? Italija je ta čas, ko smo se v Sloveniji prepričevali kaj je prav in kaj ni, s tako imenovanim “Cross border” (čezmejnim) sodelovanjem potegnila iz EU marsikakšen dodatni evro. Sedaj je že popolnoma jasno, da smo v močnem zaostanku pri uvajanju pokraj i n kot vmesne upravno-politične ravni med občinami, državo in njenimi podaljški - upravnimi enotami. Ali bo sedanja vlada Boruta Pahorja v svojem mandatu uspela uresničiti staro zamisel o uvedbi pokrajin in končno tudi prišla na dan s primernim številom, ki ne bo zahtevalo množice novih in novih uradnikov, bomo šele videli. Evropski denar za pomoč regionalizaciji in čezmejnim povezavam ne čaka rad predolgo. Franc Krajnc Skupnost Italijanov »Giuseppe Tartini« Piran Samoupravna skupnost Italijanske narodnosti Piran PRIREDITVE SEPTEMBER 2009 Razstava del keramičarske skupine pod vodstvom Apolonije Krejačič “PIRAN IN TARTINI” v tartinijevi hiši v Piranu bo na ogled do 30. septembra od 11.-12. ure ter od 17,-18. ure. V sredo, 16. septembra2009 ob 19. uri v prostorih Mestne knjižnjice Piran predstavitev slikanice “TONIN”. Na predstavitev bosta pisatelj Vanja Pegan in akadenska slikarka Fulvia Zudič. Prireditev organizira Mestna knjižnjica Piran. Četrtek, 17. septembra 2009, ob 18. uri, Srečanje z umetniškimi vodji Skupnosti ItalijanovPiran, sledi ob 19. uri v dvorani vedut Tartinijeve hiše KONCERT - Enrica Birsa, saksofon, za klavirjemMichele Bravin. Prireditev je organizirana v sodelovanju z 1’Associazione Accademia Regionale di strumenti a fiato Serenade ensamble di Muggia. Petek, 18. septembru 2009 ob 19. uri v prostorih “Caserme” krajinskega Koper Prenovili so poslovalnico SKB V Kopru, na Ferrarski 6, bodo 16. septembra ob 12.30 svečano odprli prenovljeno poslovalnico SKB. V prenovljenih prostorih bodo bančniki strankam lažje nudili osebno obravnavo in jim na ta način še izboljšali ter olajšali bančno poslovanje. Ob tej priložnosti bosta Cvetka Selšek in Andre-Marc Prudent, predsednica in podpredsednik uprave SKB, izročila tudi donacijo Osnovni šoli Koper ter odprla razstavo otroških likovnih del, ki so jih ustvarili otroci vrtca in osnovne šole Koper. Je/faz Novak Katona predstavnica za odnose z javnostmi Korporativne komunikacije parka Sečoveljske soline na Leri, »10 LET EX-TEMPORA SEČOVLJE Likovna dela bo predstavila Nives Marvin, kustosinja Obalnih galerij Piran. Po odprtju razstave vabljeni še na »Oslikani koncert« v izvedbi Marina Kranjca, Fulvie Zudič in Andreja Žiberta. Prireditev organizira Turistično društvo “Taperin” iz Sečovelj. Sobota, 26. septembra 2009, v Portorožu, “ KRAJEVNI PRAZNIK” ob Svetovnem dnevu turizma. Od 24. do 27. septembra 2009, XVI EX tempere v Grožnjanu Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Z mesecem septembrom se bodo ponovno začele vršiti aktivnosti kultumo-umetniških skupin po vnaprej določenih urnikih. Vse nadaljnje informacije so na volju v tajništvu skupnosti, (delovnik med 9. in 12. uro) Fulvia Zudič SD Piran prireja VEČER S PATRICKOM VLAČIČEM HOTELI BERNARDIN dvorana AURORA (pritličje, ob morju) torek, dne 15. 9. 2009 ob 18.30 uri. Gost večera Dr. JANEZ STANOVNIK Predsednik ZZB za vrednote NOB. Boat show v Izoli Tradicionalna prireditev, na kateri razstvaljao in prodajajo plovila ter opremo za navtiko bo v izolski marini od 22. do 27. septembra 2009. Prireditev ni konkurenčna Internautici v Portorožu, postaja pa vedno bolj zaznavna in uspešna. Ali bo splošna kriza v svetu vplivala na manjši uspeh te dejavnosti, bomo videli na sejmu. GOLDEN DRUM -ZLATI BOBEN PORTOROŽ 5.-9.10.2009 BAKLADA 2009 Že veste, kje boste preživeli sobotni večer? Za vas, letos že sedmič organiziramo najlepši, najbolj romantičen, najbolj čarobni in najbolj simpatični pohod, ki smo ga poimenovali:BAKLADA2009, v soboto, 19. september 2009, ob 19.59 uri. Enostavno! V soboto, 19.9.2009 se dobimo ob 19.59 na parkirišču ob križišču v Jagodju. S seboj prinesite bakle in vžigalice. Pripeljite prijatelje, otroke, brate in sestre, ostale sorodnike in hišne ljubljenčke (pse, mačke, zlate ribice, papige...). Iz Izole se bomo odpravili po bivši progi ozkotirne železnice v Portorož. Šli bomo skozi dva tunela, skozi strunjansko dolino, nad nami bo sijalo na milijone zvezd in prav vsak med nami si bo lahko izbral svojo. Seveda lahko svoje »zvezdice« pripeljete tudi s seboj. Mogoče pa bo tudi kakšen utrinek, da si bomo lahko zaželeli kakšno skrito željico. Pridite, udeležujete se pohoda zaradi romantike, prijetne družbe, neponovljivega doživetja in zdravja. Posebno obvestilo: Če ste zaradi navala na pohod ostali brez bakle, pokličite 041 72 42 62 in baklo bomo priskrbel za vas. Info: 041 72 42 62 Moimir Kovač rMALIOGLAS | Ugodno prodam Masažni bazen za na prostem (jakuzi) z vsemi pripomočki, velikost za 6 I oseb. Pokličite: 041 507 696. _ September 2009 Posebna priloga primorski uTr'p iS|. trli PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU OKTOBER 2009 Občina piraN COMUNE Dl PIRANO DATUM URA KRAJ PRIREDITEV ORGANIZATOR 28. september - 3. oktober 2009 11.00 Piranski zaliv Regata Banka Sarasin RC 44 Portorož C up 2009 Jahtni klub Portorož Sreda, 30. september 2009 15.00 Osrednja plaža v Strunjanu Slovesna otvoritev obnovljenega pomola v Strunjanu Občina Piran Petek, 2. oktober 2009 17.00 17.15-18.45 Kulturni dom Sv. Peter Telovadnica ob stadionu v Piranu Ogled Kulturnega doma Sv. Peter in sedeža KS Sv. Peter, razstava Opojnost Istre avtorice Teje Bučinel Gibalne urice za najmlajše Kulturno društvo Sloga Sv. Peter Športni in mladinski center Piran, Fundacija za šport RS 20.00 Galerija Duka Piran Otvoritev razstave del Martine Štirn Galerija Duka Piran 2. - 4. oktober 2009 Cinqueterre, Italija Izlet za odrasle Planinsko društvo Piran Sobota, 3. oktober 2009 Piranski zaliv in Ribiški trg v Piranu Odprto prvenstvo Pirana v ribolovu - zaključni krog državnega prvenstva v podvodnem ribolovu, tehtanje ulova ob 14. uri Ribiško in potapljaško društvo Piran Nedelja, 4. oktober 2009 18.00-21.00 Športna dvorana Lucija Športna nedelja za mlade Športni in mladinski center Piran, Klub študentov Občine Piran, Fundacija za šport RS Torek, 6. oktober 2009 18.00 Palača Apollonio v Piranu Razstava Muzeja novejše zgodovine Celje z naslovom Josip Pelikan - portretist Pomorski muzej Sergej Mašera Piran 7.-10. oktober 2009 Kongresni center Portus v Portorožu v Hotelu Slovenija Seminar Javne storitve v lokalnih skupnostih in območni management in predstavitev EMUNI Institut de Management Public et Gouvemance Territoriale de 1’Universite Paul Cezanne iz Aix-Marseilie III, EMUNI 9. -11. oktober 2009 Karavanke Izlet za mlade Planinsko društvo Piran 10.00- 11.30 Igrišče Vrtca Morje Lucija Športno dopoldne Vrtec La Coccinella, Vrtec Morje Lucija 16.00 Center za starejše občane Lucija Proslava varovancev Centra za starejše občane Lucija in Združenje borcev za NOB Občine Piran ob občinskem prazniku Združenje borcev za NOB Občine Piran, Center za starejše občane Lucija Petek, 9. oktober 2009 17.15-18.45 Telovadnica ob stadionu v Piranu Gibalne urice za najmlajše Športni in mladinski center Piran, Fundacija za šport RS 19.00 Mestna galerija Piran Otvoritev razstave slik Valentina Omana Obalne galerije Piran 19.00 Obzidje nad Piranom Slovesna otvoritev prenovljenega mestnega obzidja Občina Piran 11.00 Trg prekomorskih brigad v Portorožu Spominska svečanost v počastitev padlih partizanskih pomorščakov in 65 letnica ustanovitve mornariškega Občina Piran, Združenje borcev za vrednote NOB Občine Piran Sobota, 10. oktober 2009 15.30 17.00 18.00 20.00 Nogometno igrišče na stadionu v Piranu Krajevna skupnost Padna Kava bar Domen v Luciji Športna dvorana Lucija odreda Tekma med NK Portorož - Piran in NK Korte Avtoplus Opasilo v Padni 2009 Obalni pokal 2009 v pospešenem šahu Tekma med KK Splošna plovba Portorož in KK Tolmin Športni in mladinski center Piran, NK Portorož - Piran Krajevna skupnost Padna Šahovsko društvo Piran Športni in mladinski center Piran, KK Splošna plovba Portorož Nedelja, 11. oktober 2009 15.30 Piranski zaliv in Restavracija Pirat v Piranu Tartinijev trg v Piranu Mednarodno tekmovanje v trnkarjenju iz zasidranega čolna za 10. pokal RPD Piran, tehtanje ulova in podelitev priznanj od 14. ure dalje Ulični rokomet za osnovne šole v občini Piran Ribiško in potapljaško društvo Piran Športno društvo Rokometna šola Piran, Športni in mladinski center Piran 18.00-21.00 Športna dvorana Lucija Športna nedelja za mlade Športni in mladinski center Piran, Klub študentov Občine Piran, Fundacija za šport RS 15.00 Tomšičeva ulica 25 v Piranu Slovesna postavitev spominske plošče na hiši Pavla Zamarja - Zappe Obalne galerije Piran Ponedeljek, 12. oktober 2009 16.00 Ribiški trg v Piranu Slovesna otvoritev prenovljenega Ribiškega trga in Akvarija Občina Piran, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Pomorski in tehniški izobraževalni center Portorož 18.00 Galerija Impresije v Piranu Otvoritev razstave Impresije 2009 Likovni klub Solinar Piran 10.00-11.00 Plaža Portorož Mesto gradov, igre na plaži Vrtec La Coccinella Torek, 13. oktober 2009 11.00 Savudrijska ulica 5 v Piranu Slovesna otvoritev prostorov Piranskega arhiva in otvoritev razstave z naslovom 130 let občinske palače Občina Piran 12.00 Občinska palača Slovesna predaja zbirke faksimilov Valvazorjevih grafik SAZU Obalnim galerijam Piran Obalne galerije Piran, Občina Piran DATUM URA KRAJ PRIREDITEV ORGANIZATOR 15.00 Fornače pred Piranom Slovesna otvoritev nove garažne hiše Fornače Občina Piran 18.00 Mestna knjižnica Piran Srečanja v Piranu, gostja dr. Sonja Ana Hoyer Mestna knjižnica Piran Sreda, 14. oktober 2009 19.00 Pastoralno kulturni center »Georgios« - dvorana Sv. Peregrina v Piranu Komorni večer učiteljev Glasbene šole Piran Glasbena šola Koper, Podružnica Piran Četrtek, 15. oktober 2009 10.00-11.00 10.00-11.00 Park pred TPC Lucija Marina Portorož in lucijska plaža Otroški Ex-tempore Otroški Ex-tempore na plaži Vrtec La Coccinella Vrtec Morje Lucija 10.00 Osnovna šola Sečovlje Srečanje s pisateljem Vanjo Peganom in ilustratorko Fulvio Zudič Mestna knjižnica Piran 11.00 Pri Osnovni šoli Sečovlje Slovesna otvoritev novega Športnega parka Sečovlje Občina Piran, Športni in mladinski center Piran 17.15-18.45 Telovadnica ob stadionu v Piranu Gibalne urice za najmlajše Športni in mladinski center Piran, Fundacija za šport RS Petek, 16. oktober 2009 19.00 Avditorij Portorož Osrednja slovesna prireditev ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanja Zlati grb Občine Piran Občina Piran, Avditorij Portorož 20.00 Muzej podvodnih dejavnosti Piran Premierno predvajanje filma Sprehod po Piranu Muzej podvodnih dejavnosti Piran 20.30 Tartinijeva hiša v Piranu Predstavitev knjige Mangiar memoria Društvo za zgodovinske in geografske študije Piran Muzej podvodnih dejavnosti Piran Dan odprtih vrat Muzej podvodnih dejavnosti Piran 9.00 Pred ZD Lucija Skupaj delamo za zdravje Center za promocijo zdravja Zdravstvenega doma Piran 12.00-17.00 Tartinijev trg v Piranu Sejem soli, vina, oljk in spominkov Krajevna skupnost Piran Sobota, 17. oktober 2009 9.00-21.00 Balinišče BK Antena Portorož Mednarodni prijateljski balinarski turnir trojk - člani Balinarski klub Antena Portorož 16.00 Delovišče simpozija na Seči Zaključek mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva Portorož 2009 Obalne galerije Piran 18.00 Tartinijev trg in Zelenjavni trg v Piranu Koncert in mediteranska pogostitev Občina Piran 10.00 Parkirišče na plaži v Strunjanu Turnir Pandolo Salsa Turistično društvo Solinar Strunjan Nedelja, 18. oktober 2009 18.00-21.00 Športna dvorana Lucija Športna nedelja za mlade Športni in mladinski center Piran, Klub študentov Občine Piran, Fundacija za šport RS Sreda, 21. oktober 2009 17.00 Krajevna skupnost Lucija Lutkovne igrice z naslovom Prijateljice lutke, dober dan Kulturno društvo Lutka Četrtek, 22. oktober 2009 18.00 Gledališče Tartini v Piranu Predstava 50 let poučevanja v italijanskem jeziku v Piranu v Palači Bartole - Fonda Osnovna šola Vincenzo e Diego de Castro Piran 17.15-18.45 Telovadnica ob stadionu v Piranu Gibalne urice za naj mlaj še Športni in mladinski center Piran, Fundacija za šport RS Petek, 23. oktober 2009 19.30 Kulturni dom v Sv. Petru Letni koncert Portoroškega zbora Portoroški zbor Balinišče BK Antena Portorož Balinarski turnir Društvo invalidov Občine Piran 14.00-23.00 Balinišče BK Antena Portorož Mednarodni prijateljski balinarski turnir ženskih trojk Balinarski klub Antena Portorož 18.00 Športna dvorana Lucija Tekma med RK Piran Vrtovi Istre in RK Olimpija Športni in mladinski center Piran, RK Piran Vrtovi Istre Sobota, 24. oktober 2009 20.15 Športna dvorana Lucija Tekma med KK Splošna plovba Portorož in KK Globus Ljubljana Športni in mladinski center Piran, KK Splošna plovba Portorož Tartinijev trg v Piranu 100 let tramvaja Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran 17.00 Sv. Peter Predstavitev zgoščenke Godmo na jtigne Triušupetre Nedelja, 25. oktober 2009 18.00-21.00 Športna dvorana Lucija Športna nedelja za mlade Športni in mladinski center Piran, Klub študentov Občine Piran, Fundacija za šport RS 19.00 Gledališče Tartini v Piranu 8. gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo Ol JSKD Piran, ZKD Karol Pahor Piran, Društvo baletnih umetnikov Slovenije 26. - 30. oktober 2009 10.00- 14.00 Športna dvorana Lucija Športni program za otroke z naslovom Hura, prosti čas - odprimo telovadnice Športni in mladinski center Piran, Ministrstvo za šolstvo in šport RS Petek, 30. oktober 2009 17.15-18.45 Telovadnica ob stadionu v Piranu Gibalne urice za najmlajše Športni in mladinski center Piran, Fundacija za šport RS Sobota, 31. oktober 2009 15.00 Nogometno igrišče na stadionu v Piranu Tekma med NK Portorož - Piran in NK Rakek Športni in mladinski center Piran PROGRAMMA DELLE & MF// MANIFESTAZIONI °BtmA hram COMUNE Dl PIRANO IN OCCASIONE DELLA FESTA DEL COMUNE - OTTOBRE 2009 DATA ORA LUOGO MANIFESTAZIONE ORGANIZZATORE 28 settembre -3 ottobre 2009 11.00 Golfo di Pirano Regata »Banka Sarasin RC 44 Portorož Cup 2009« Vacht club di Portorose Mercoledi 30 settembre 2009 15.00 Spiaggia centrale a Strugnano Inaugurazione solenne del molo ristrutturato a Strugnano Comune di Pirano Venerdi 2 ottobre 2009 17.00 Časa del la cultura a Sv. Peter Visita alla Časa della cultura a Sv. Peter ed alla sede della CL di Sv. Peter, esposizione delle opere »L’inebriante Istria« delPautrice Teja Bučinel Associazione culturale »Sloga« di Sv. Peter 17.15-18.45 Palestra presso lo stadio di Pirano Ore di moto per i piu piccoli Centro sportivo e giovanile di Pirano, Fondazione per lo šport della RS 20.00 Galleria Duka di Pirano Inaugurazione della mostra di lavori di Martina Štirn Galleria Duka di Pirano 2-4 ottobre 2009 Cinqueterre, Italia Gita per adulti Associazione alpinistica di Pirano Sabato 3 ottobre 2009 Golfo di Pirano e Piazza dei Pescatori a Pirano Campionato pubblico di Pirano di pešca sportiva - finale del campinato nazionale di pešca subacquea, pesatura del pescato alle ore 14.00 Associazione per le attivita subacquee e pešca sportiva di Pirano Domenica 4 ottobre 2009 18.00-21.00 Palazzetto dello šport di Lucia Domenica sportiva per giovani Centro sportivo e giovanile di Pirano, Fondazione per lo šport della RS, Club degli študenti del Comune di Pirano Martedi 6 ottobre 2009 18.00 Palazzo Apollonio a Pirano Mostra del Museo della storia contemporanea di Celje intitolata »Josip Pelikan - ritrattista« Museo del mare »Sergej Mašera« di Pirano 7-10 ottobre 2009 Centro congressi Portus a Portorose presso 1’albergo Slovenija Seminario »Servizi pubblici nelle comunita locali e management locale e presentazione delPistituto EMUN1 Institut de Management Public et Gouvemance Territoriale de PUniversite Paul Cezanne da Aix-Marseille III, EMUNI 9 — 11 ottobre 2009 Alpi »Karavanke« Gita per i giovani Associazione alpinistica di Pirano 10.00-11.30 Čampo gioco della Scuola delPinfanzia »Morje« di Lucia Mattinata sportiva Scuola delPinfanzia »La Coccinella«, Scuola delPinfanzia »Morje« di Lucia Venerdi 9 ottobre 2009 16.00 17.15-18.45 Centro della terza eta Lucia Palestra presso lo stadio di Pirano Celebrazione degli assistiti del Centro della terza eta Lucia e delVAssociazione combattenti per i valori della LPL del Comune di Pirano, in occasione della festa comunale Ore di moto per i piu piccoli Associazione combattenti per i valori della LPL del Comune di Pirano, Centro della terza eta Lucia Centro sportivo e giovanile di Pirano, Fondazione per lo šport della RS 19.00 Galleria civica di Pirano Inaugurazione della mostra di quadri delLautore Valentin Oman Gallerie costiere di Pirano 19.00 Mura cittadine di Pirano Inaugurazione solenne delle ristrutturate mura cittadine Comune di Pirano 11.00 Piazza delle brigate d’oltremare a Portorose Cerimonia commemorativa in mcmoria dei partigiani marittimi caduti e 65" anniversario della costituzione del Distaccamento marino Comune di Pirano, Associazione dei combattenti per i valori della LPL del Comune di Pirano Sabato 10 ottobre 2009 15.30 Čampo da calcio presso lo stadio di Pirano Partita di calcio fra il CC di Portorose - Pirano e il CC »Korte Avtoplus« Centro sportivo e giovanile di Pirano, CC Portorose - Pirano 17.00 Comunita locale di Padna Sagra a Padna 2009 Comunita locale di Padna 18.00 Caffe bar »Domen« a Lucia Coppa costiera 2009 di scacchi a tempo Associazione scacchistica di Pirano 20.00 Palazzetto dello šport di Lucia Partita fra il CP »Splošna plovba« di Portorose e il CP »Tolmin« Centro sportivo e giovanile di Pirano, CP Splošna plovba di Portorose Golfo di Pirano e ristorante »Pirat« a Pirano Competizione internazionale per la »Xa COPPA RPD PIRAN« di pešca alfamo da imbarcazione ancorata, pesatura del pescato e conferimento dei riconoscimenti a partire dalle ore 14.00 Associazione per le attivita subacquee e pešca sportiva di Pirano Domenica 11 ottobre 2009 15.30 Piazza Tartini a Pirano Pallamano alPaperto per le scuole elementari del Comune di Pirano Societa sportiva »Scuola di Pallamano di Pirano«, Centro sportivo e giovanile di Pirano 18.00-21.00 Palazzetto dello šport di Lucia Domenica sportiva per i giovani Centro sportivo e giovanile di Pirano, Fondazione per lo šport della RS, Club degli študenti del Comune di Pirano 15.00 Via Tomšič 25 a Pirano Posa solenne della targa commemorativa presso la časa di Pavle Zamar - Zappa Gallerie costiere di Pirano Lunedi 12 ottobre 2009 16.00 Piazza dei Pescatori a Pirano Inaugurazione solenne della Piazza dei Pescatorei e dell’Acquario ristrutturati Comune di Pirano, Ministero per 1’educazione e lo šport della RS, Centro di formazione e istruzione nautica e profesiionale Portorose 18.00 Galleria »Impresije« a Pirano Inaugurazione della mostra »Impressioni 2009« Club artistico »Solinar« di Pirano 10.00-11.00 Spiaggia di Portorose Castellandia - la terra dei castelli - giochi sulla spiaggia Scuola delPinfanzia »La Coccinella« Martedi 13 ottobre 2009 11.00 Via Salvore 5 a Pirano Inaugurazione solenne dei locali ristrutturati delPArchivio di Pirano ed inaugurazione della mostra intitolata »130 anni del Palazzo comunale« Comune di Pirano 12.00 Palazzo comunale Solenne consegna della raccolta dei facsimile delle grafiehe di Valvasor da parte delPAccademia slovena delle scienze e delParte alle Gallerie costiere di Pirano Gallerie costiere di Pirano, Comune di Pirano DATA ORA LUOGO MANIFESTAZIONE ORGANIZZATORE 15.00 Fornace alTentrata della citta di Pirano Inaugurazione solenne del nuovo Autosilo di Fornace Comune di Pirano Mercoledi 14 ottobre 18.00 Biblioteca civica di Pirano Incontri a Pirano, ospite dott. Sonja Ana Hoyer Biblioteca civica di Pirano 2009 19.00 Centra pastorale e culturale Serata di mušica da camera degli insegnanti della Suola di mušica di Scuola di mušica di Capodistria, »Georgios« - Sala di San Pellegrino a Pirano Pirano Succursale di Pirano 10.00-11.00 Parco presso il Centra commerciale Ex-tempore per bambini Scuola delTinfanzia »La Coccinella« Giovedi 15 ottobre a Lucia 2009 10.00-11.00 Marina di Portorose e spiaggia di Lucia Ex-tempore per bambini in spiaggia Scuola delTinfanzia »Morje« di Lucia 10.00 Scuola elementare di Sicciole Invontro con lo scrittore Vanja Pegan e Tillustratrice Fulvia Zudič Biblioteca civica di Pirano 11.00 Presso la Scuola elementare di Inaugurazione solenne del nuovo Parco sportivo di Sicciole Comune di Pirano, Športni in Sicciole mladinski center Piran 17.15-18.45 Palestra presso lo stadio di Pirano Ore di moto per i piu piccoli Centra sportivo e giovanile di Pirano, Fondazione per lo šport della RS Venerdi 16 ottobre 19.00 Avditorij di Portorose Solenne manifestazione centrale in occasione della Festa del Comune con il conferimento del riconoscimento lo Stemma d’Oro del Comune Comune di Pirano, Avditorij Portorož 2009 di Pirano 20.00 Museo delle attivita subacquee di Pirano Film in prima visione »Passeggiata per Pirano« Museo delle attivita subacquee di Pirano 20.30 Časa Tartini a Pirano Presentazione del libro »Mangiar memoria« Societa per gli studi storici e geografki di Pirano Museo delle attivita subacquee di Pirano Giomata delle porte aperte Museo delle attivita subacquee di Pirano 9.00 Piazzale presso il Poliambulatorio di Lavoriamo insieme per la salute Centra per la promozione della salute del Pirano Poliambulatorio di Pirano 12.00-17.00 Piazza Tartini a Pirano Fiera “Šale, olio, vino e souvenir” Comunita locale di Pirano Sabato 17 ottobre 9.00-21.00 Čampo di bocce delTAssociazione Torneo di bocce intemazionale amichevole di gruppi a tre - membri Associazione “BK Antena” di Portorose 2009 “BK Antena” Čampo di lavoro del simposio a Finale del simposio intemazionale di scultura Forma viva Portorose 2009 Gallerie costiere di Pirano 16.00 Sezza 18.00 Piazza Tartini e Piazza delle Erbe a Pirano Concerto e rinfresco in stile mediterraneo Comune di Pirano Domenica 18 ottobre 10.00 Parcheggio presso la spiaggia a Stru gnano Tomeo »Pandolo Salsa« Associazione turistica »Solinar« di Strugnano 2009 18.00-21.00 Palazzetto dello šport di Lucia Domenica sportiva per i giovani Centra sportivo e giovanile di Pirano, Fondazione per lo šport della RS, Club degli študenti del Comune di Pirano Mercoledi 21 ottobre 2009 17.00 Comunita locale di Lucia Giochi di burattini intitolati »Salve, amici burattini« Associazione culturale »Lutka« Giovedi 22 ottobre 18.00 Tearo Tartini a Pirano Celebrazione in occcasione dei 50 anni di insegnamento in lingua italiana Scuola elementare »Vincenzo e Diego de 2009 nel Palazzo Bartole - Fonda a Pirano Castro« di Pirano 17.15-18.45 Palestra presso lo stadio di Pirano Ore di moto per i piu piccoli Centra sportivo e giovanile di Pirano, Fondazione per lo šport della RS Venerdi 23 ottobre 2009 19.30 Časa della cultura a Sv. Peter Concerto annuale del Coro di Portorose Coro di Portorose Čampo di bocce delTAssociazione Torneo di bocce Associazione invalidi del Comune di “BK Antena” Pirano 14.00-23.00 Čampo di bocce delTAssociazione “BK Antena” Tomeo intemazionale amichevole di bocce per gruppi femminili a tre Associazione “BK Antena” di Portorose 18.00 Palazzetto dello šport di Lucia Partita fra il CP di Pirano »Vrtovi Istre« e il CP »Olimpija« Centra sportivo giovanile di Pirano, CP Sabato 24 ottobre di Pirano »Vrtovi Istre« 2009 20.15 Palazzetto dello šport di Lucia Partita fra il CP »Splošna plovba« di Portorose e il CP »Globus« di Centra sportivo giovanile di Pirano, CP Lubiana »Splošna plovba« di Portorose Piazza Tartini a Pirano 100 anni del tram Comunita degli Italiani »Giuseppe Tartini« di Pirano 17.00 Sv. Peter Presentazione del CD »Godmo na jiigne« Triušupetre 18.00-21.00 Palazzetto dello šport di Lucia Domenica sportiva per i giovani Centra sportivo e giovanile di Pirano, Fondazione per lo šport della RS, Club 2009 degli študenti del Comune di Pirano 20.00 Teatra Tartini a Pirano 8° serata di gala delle nuove coreografie di balletto su mušica slovena Unita locale del Fondo pubblico per le attivita culturali di Pirano, TUAC »Karol Pahor« di Pirano, Associazione degli artisti di balletto della Slovenia 26 - 30 ottobre 2009 10.00-14.00 Palazzetto dello šport di Lucia Programma sportivo per bambini intitolato »Urra, il tempo libero - apriamo le palestre« Centra sportivo e giovanile di Pirano, Ministero per Teducazione e lo šport della RS Venerdi 30 ottobre 2009 17.15-18.45 Palestra presso lo stadio di Pirano Ore di moto per i piu piccoli Centra sportivo e giovanile di Pirano, Fondazione per lo šport della RS Sabato 31 ottobre 2009 15.00 Čampo da calcio presso lo stadio di Pirano Partita fra il CC »Portorose - Pirano« e il CC »Rakek« Centra sportivo e giovanile di Pirano ik: Obi jšfc ■ W izoia: Spor z Marsnvestom bo reševalo sodišče Občina Izola in Marinvest se v vseh dolgih zadnjih letih očitno nista mogla sporazumeti o tem komu kaj sodi, kdo je kaj izgubil, kdo dejansko razpolaga z vodno pravico v akvatoriju izolske marine in kdo je upravičen do gradnje pomola B, zato sedaj vidita rešitev na sodišču. Marinvest je vložil odškodninsko tožbo zoper Občino Izolo, Občina pa bo tožila Marinvest. Zupan Tomislav Klokočovnik:V vseh teh letih Občina ni dobila nič in bo sedaj ona tista, ki bo zgradila pomol B! Podrobnosti o sicer stari zgodbi, katere oblikovalci so znani, vključno s prejšnjo občinsko garnituro, so obrazložili na novinarski konferenci na sedežu Občine Izola, 9. septembra. Zupan Tomislav Klokočovnik: “S strani našega odvetnika gospoda Možine imamo v pripravi odlok o gradnji pomola B, ki bo, upam, sprejet na občinskem svetu 24. septembra. Kot veste je Občina Izola že leta 2008 dobila vodno pravico in smo v bistvu lastniki dela zemlje oziroma vode, imamo pa vseskozi spore - že desetletje in več - z Marinvestom in se nikakor ne moremo dogovoriti. Tako, daje žal vse to odšlo na sodišče. Občina je v bistvu tožena stranka, ne vem po kakšnem konceptu, gre pa za odškodninsko tožbo, ki jo je vložil Marinvest - Enrico Galassi (za znesek 2,8 milijona evrov? op. p.) in zajema tudi izračun “izgubljenega dobička”. V tem času smo seveda tudi mi na občini opravili postopke in poizvedbe o vseh mogočih podrobnostih - in seveda tudi glede lastništva - kaj je naše in kaj ni naše. Kaj smo pri tem zelo pomembnega ugotovili? Ugotovili smo, da 31.000 m2 zemljišča - to so pomoli, prostori, suhi privezi - uporablja družba Marinvest brezplačno! V teh 12 letih, odkar obstaja marina, Občina Izola ni dobila niti enega evra. Če drugače povem, letno nam Marinvest dolguje okoli 400 do 430 tisoč evrov. Zakaj potem Marinvest gre v tožbe? Ker mu ta način odgovarja, ne plačuje pa nič. Občina bi torej morala dobiti od Marinvesta okrog 400 tisoč evrov letno. Vse to so preverile naše službe. Občina Marinvestu ni izstavljala računov, ker smo se stalno pogajali. Marinvestu smo ponudili celo koncesijo. In kaj je občina želela od Marinvesta? Da dokonča pomol A, marino oziroma pomol B. Ta sedanja oblast z mano na čelo pa je želela, da se razdeli na polovico Občini in Marinvestu, na kar pa gospod Galassi ni pristal. Hotel je vse. Hotel je, da jaz kot župan vrnem nazaj vodno pravico državi in da rečem ne, nočem - in bi jo dobili oni, kar bo bil politični samomor. Menim, da je zelo nekorektno z njihove strani, da so to sploh zahtevali od mene. Sedaj pripravljamo in bomo vložili tožbo mi proti Marinvestu. Zal pa mi ne moremo iskati denarja oziroma Tu v marini bo Občina Izola zgradila pomol B. plačila za 12 let nazaj odkar obstaja marina, pač le po zakonu do treh let. Tako smo prišli v fazo, ko Marinvest služi, Občina Izola pa ne dobi nič. Mi bomo zgradili B pomol, kljub temu, da bodo oni vložili razno razne ovire pri tožbi. Da bo jasno; Marinvest je zoper Občino Izolo vložil odškodninsko tožbo ne pa tožbo o zoper gradnjo B pomola. EX - TEMPORE KERAMIKE IN SLIKARSTVA PIRAN 2009 Na Tartinijevem trgu v Piranu so v soboto, 5. septembra 2009, zvečer ob malce vetrovnem vremenu slovesno podelili nagrade ustvarjalcem jubilejnega 10. Ex-tempora keramike in 44. EX-tempora slikarstva 2009. Najvišjo nagrado - Grand prix -vredno 2000 evrov je osvojil mladi slikar iz Celja Matej Čepin - za sliko Prečudoviti vrtovi gospe R. Najvišjo nagrado za izdelek iz keramike »Brez naslova« je prejela Anja Radovič iz Ivančne Gorice. Številne udeležence je pozdravil župan Občine Piran Tomaž Gantar in jim čestital za dosežene uspehe. Ex-tempore v organizaciji Obalnih galerij Piran velja za eno največjih in tudi vedno bolj obiskanih prireditev v Piranu. Za popestritev prireditve so poskrbeli pantomimiki Igen Dance teatra iz Celja. Na Tartinijevem trgu je bilo tudi letos več vzporednih prireditev, med drugim tudi otroški slikarski ex-tempore Vtrca Mornarček Piran. X. mednarodni ex-tempore keramike 79 oddanih del iz 14 držav Mednarodna žirija v sestavi: - Franco Bertoni iz Faenze (Italija - predsednik) - Iztok Maroh iz Maribora - Rachele Riviere iz Biota (Francija) - Tatjana Sirk iz Kopra (tajnik žirije) Izmed 79 oddanih del iz 14-ih držav je strokovna žirija za razstavo izbrala 38 del, pri čemer pa eno ni prispelo, eno pa se je tako poškodovalo, da se ► NAGRADE ZA AKVAREL „ . n Nagrado za najboljše delo v tehniki Razočarane iz Domžal. Nic dobile. ga žal ne more razstaviti. Razstava je postavljena v Galeriji Herman Pečarič. Mednarodna strokovna žirija je podelila 4 razpisane nagrade. Nagrado v obliki samostojne razstave v Galeriji Herman Pečarič za najbolj izvirno delo so podelile Obalne galerije Piran, prejela pa jo je Andreja Trkman. Odkupno nagrado podjetja Scarbo d.o.o. iz Kopra je prejel Japonec Voshinori Akazavva. Veliko odkupno nagrado podjetja Artinvest d.o.o. iz Pirana je prejela Piva Bianca. GRAND PRIX X. mednarodnega ex-tempora keramike Piran 2009 je podelilo podjetje GASSPAR d.o.o. PORTOROŽ, prejela pa jo Anja Radovič iz Ivančne gorice. Delo nosi naslov »Brez naslova«.. XI JV. mednarodni slikarski ex-tempore Mednarodna strokovna žirija v sestavi: - Branka Benčič, Pula - Enzo di Martino, Benetke (predsednik) - Nives Marvin, Portorož - Toni Biloslav, Piran (tajnik) Prijavilo se je 351 udeležencev. Oddanih je bilo 311 likovnih del. Razstava je postavljena v prostorih Mestne galerije in v skladišču soli Monfort. Razstavljenih je 149 del. Podeljene so bile: ► ODKUPNE NAGRADE GRAND PR1X XLVI. mednarodnega slikarskega ex-tempora Mednarodna strokovna žirija je najvišje priznanje Obalnih galerij Piran podelila MATEJU ČEPINU za likovno delo z naslovom Prečudoviti vrtovi gospe R. akvarela po izboru mednarodne žirije so podelile Obalne galerije Piran, prejela jo je Barbara Ravnikar za likovno delo Spomin na Piran. ► POSEBNE NAGRADE ► HOTELSKE IN PENZIONSKE NAGRADE ► ODKUPNE NAGRADE ► VELIKE HOTELSKE NAGRADE Nagarjena slika: Prečudoviti vrtovi gospe R. mladi avtor sta ga prejela Barbara Jurkovšek in Karlo Bonačič. Odkupno nagrado za najboljše delo avtorja starega do 35 let, je izbrala mednarodna strokovna žirija. Nagrada je v obliki samostojne razstave v piranski galeriji Herman Pečarič. Podelile so jo Obalne galerije Piran Tei Bičič za likovno delo z naslovom Kralji. Pred podelitvijo Grad Prixa so podelili še častna priznanja. Prejemnika: Alen Floričič in Nikola Ražev. ► Častno priznanje Po sklepu strokovne žirije v kategoriji ► POSEBNI VELIKI NAGRADI ► VELIKE ODKUPNE NAGRADE Občinska nagrada. Tartini festival 2009 Z Verdijevim Rekviemom se je v Avditoriju začel osmi Tartinijev festival, ki je trajal od 28. 8. 2009 do 12.9. 2009 na različnih prizoriščih v Piranu in Izoli. Verdijevo največje sakralno delo je tako po nekaj letih ponovno na slovenskih odrih in na Primorskem smo ga slišali prvič. Občinstvo portoroškega amfiteatra je z gromkim aplavzom izkazalo navdušenje nad to nepozabno glasbeno izkušnjo. 29. avgusta 2009 so v amfiteatru portoroškega Avditorija prisluhnili enemu naj lepših romantičnih sakralnih del, Verdijevemu Rekviemu. 170-članski nizozemski orkester in zbor I Romantici je pod vodstvom dirigenta Chrisa Pouvva z žarom odigral mašne stavke vse od mogočnega Dies Irae do nežnega Libera me. V sojih vlogah pa so se izkazali tudi solisti: Lucija Minister pozval učence naj bodo na cesti pazljivi Na prvi šolski dan je pospremil šolarje v Luciji prek prehoda za pešce sopranistka Marieke Steenhoek, mezzosopranistka Maaike Poorthuis, italijanski tenorist Angelo Villari in bas-baritonist sirijskega porekla Atfeh Ziyan. Gala koncert, ki je bil pripravljen v soorganizaciji z Avditorijem Portorož, je tako veličastno odprl vrata osmega Tartini festivala. Zbrano občinstvo je pozdravila direktorica festivala Katja Pandel. Vabilu na gala dogodek so se med drugim odzvali tudi veleposlanica Brazilije Nj. eksc. Debora Vainer Barenboim s soprogom, novoimenovani veleposlanik Nizozemske Nj. eksc. Johannes Douma, piranski župan in častni pokrovitelj festivala Tomaž Gantar in drugi pomembni gostje. Večer seje zaključil s sprejemom v avli Avditorija Portorož. Direktorica festivala Katja Pandel je po koncertu dejala: »Menim, da je nocojšnji koncert ponovno korak naprej v rasti Tartini festivala. Kljub temu, da je osnovna ideja festivala priprava manjših komornih koncertov, se mi zdi, da nam po zaključku takšnega koncerta občinstvo z dolgim aplavzom in potem še z iskreno pohvalo potrdi, da so tudi takšna velika dela in zasedbe zelo dobrodošle na obalnih odrih. Upam, da nam bo tudi v prihodnje uspelo pripraviti še več takšnih in podobnih projektov.« Tartini festival seje nadaljeval v Izolski Besenghijevi palači, kjer smo lahko prisluhnili brazilskima glasbenikoma, violinistki Fernandi Krug in pianistu Antoniu de Arrudi Ribeiri. Predstavila nam bosta izredno zanimiv program, med drugim bosta odigrala Tartinijevo »Didone abbandonata«, Nigun iz skladbe »Baal Shem« skladatelja Ernsta Blocha, Bartokove Romunske ljudske plese in prvo sonato »Desesperance« Heitorja Ville-Lobosa, s katero letos obeležujemo 50. obletnico njegove smrti. Prisluhnili smo še enemu koncertu, in sicer t. i. koncertu pod zvezdami na Prvomajskem trgu v Piranu, na katerem se že tradicionalno predstavljajo mladi slovenski glasbeniki. Tokrat sta nas z arijami iz Mozartove Čarobne piščali razvajali flavtistki Mateja Prunk in Agata Kvartič. Oba nedeljska koncerta bosta brezplačna. Letošnji nadvse uspešen Tartinijev festival so zaključili z glasbenim nastopom v kristalni dvorani hotela Kempinski Palače v Portorožu, 12. septembra 2009 ob 20.30. Obiskovalce je navdušil ansambel II terzo suono: Jasna Nadles (flavta), Lavard Skou - Larsen (violina), Jackie Xiao (violina), Fenella Humphreys (violina), Milan Vrsajkov (violončelo), Vilmos Buza (kontrabas) in Florian Birsak (čembalo). ... Fotografija s sprejema -piranski župan Tomaž Gantar, direktorica festivala Katja Pandel, dirigent g. Chris Poinv in nizozemski veleposlanik g. Johannes Douma. FOTO: BK- Primorski utrip. Prvega septembra je bilo v vseh slovenskih osnovnih šolah in okrog njih spet zelo živahno. Osnovno šolo Lucija je takrat obiskal prometni minister dr. Patrick Vlačič in še posebej opozoril na cestnoprometno varnost ob začetku šolskega leta na prehodih za pešce v neposredni bližini osnovne šole Lucija, ki jo je obiskoval tudi sam, skupini učencev nižjih razredov pa je simbolično pomagal pri prečkanju ceste. Za varnejše sodelovanje v Minister Vlačič je novi ravnateljici OŠ Lucija Katji Arzenšek preda! varnostno čelado. prometu je minister Vlačič OŠ Lucija letos obiskuje skupaj 482 otrok. učencem 5. razredov, ki se FOTO:AKV-Primorski utrip. pripravljajo na kolesarski izpit, podaril preventivni material za večjo vidnost in varnost otrok. Podaril občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, združenj šoferjev in avtomehanikov, društev upokoj encev, avto-moto društev in drugih organizacij civilne družbe, ter policiji, redarjem in drugim službam, ki skrbijo za varnost otrok. Poleg ministra se je dogodka udeležil še gospod Bojan Žlender, vodja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri DRSC, ki je opozoril tudi na dejstvo, da je v je 30 kolesarskih čelad ter odsevne trakove, knjižice in priročnike. Začetek šolskega leta je že tradicionalno povezan s preventivnimi akcijami za večjo prometno varnost udeležencev v prometu, zlasti otrok. Ko se začne novo šolsko leto, morajo biti vozniki še posebej pozorni in previdni, saj se takrat šolarji zopet vračajo na šolske poti. Ob tem je najbolj pomembna skrb za prvošolčke, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo in tudi ne slutijo vseh nevarnosti. Obisk ministra je na ta način tudi zahvala vsem prostovoljcem iz Minister Vlačič: Bodite previdni na cesti! občini Piran dolga leta Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu odlično deloval, a ga že od maja 2009 niso ponovno imenovali, zato je izrazil upanje, da se bo dobra praksa v Piranu zopet obudila. AKV Zanimiv program Avditorija Portorož Za abonente letos tri novosti V Avditoriju Portorož so po opravljeni anketi pred snovanjem gledališko-glasbenega programa preučili želje svojih abonentov, obiskovalcev gledaliških uspešnic in drugih obiskovalcev ter na novinarski konferenci predstavili program, ki letos zajema kar nekaj novosti. Z novinarske konference: (z leve) Barbara Jakomin, Mojmir Suhar, Ervin Brce in Gregor Mahnič, ki je predstavil projekt IKT. Slogan letošnje abonmajske sezone je Življenje je komedija, ko ni tragedija, in je rdeča nit šestih gledaliških predstav. Vpis abonmajev v Avditoriju Portorož je za stalne abonente potekal med 7.9. in 11.9., za nove abonente pa med 14. in 18. septembrom. Letos prvič ponujajo 5 različnih abonmajev: gledališki (G), glasbeni (g), gledališki in glasbeni (G+g), Samo moj abonma (MG+g) in otroški abonma (Mavrična ribica pluje v Gledališče Tartini Piran). Za najmlajše so tako kot vsako leto pripravili otroški abonma (Mavrična ribica pluje v Gledališče Tartini Piran). Predstave bodo uprizorjene enkrat mesečno ob sobotah, dopoldne ob 11 .uri. Otrokom med 3. in 10. letom starosti bodo ponudili 5 predstav Gledališča Koper in Pipi ja in Melkijada v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Strokovni sodelavec Avditorija Portorož Ervin Brce je pripravil Glasbeni abonma (g) z naslovom Glasbe in zvoki dežel: sestavlja ga pet koncertov različnih zvrsti, od šansona do etno in sodobne glasbe. Gledališki in glasbeni abonma (G+g) omogoča ogled vseh predstav gledališkega in poslušanje vseh koncertov glasbenega abonmaja; skupaj torej 11. Kulturno darilo za imetnike tega abonmaja je brezplačen ogled uspešne plesno-gledališke predstave Dama s kamelijami mednarodno priznanega koreografa Igorja Jelena v izvedbi Studia [gen iz Celja. Samo moj abonma (MG+g) sestavijo obiskovalci sami tako, da v gledališkem in glasbenem abonmaju izberejo šest najljubših predstav ali koncertov. Imetnikom Samo mojega abonmaja bodo za ogled vseh ostalih predstav gledališkega ali koncertov glasbenega abonmaja, ki ne bodo razprodani s strani abonentov, omogočili 10 odstotni popust pri nakupu vstopnice. Darilo vsem abonentom Avditorija je brezplačen ogled predstave Tri sestre A.P. Čehova v produkciji Gledališča Koper. Gostovanje Slovenske kinoteke v Avditoriju Portorož Vodilo pri pripravi sodelovanja Slovenske kinoteke je ponudba nekomercialnih filmskih predstav in hkrati izobraževanje. Zastavljeni koncept tako predvideva prikazovanje nemih filmskih klasik ob živi glasbeni spremljavi (otvoritvena projekcija bo 24. oktobra ob 20. uri, filme bo v živo spremljal pianist in skladatelj Mitja Reichenberg). Sledilo bo 12 projekcij (po 2 mesečno) v tistih mesecih, ko sicer vlada na področju filma določeno zatišje in ko ni glavne turistične sezone (januar, februar, marec, april, oktober in november). Izbranih 12 filmov sodi v železni repertoar filmske zgodovine in jih le stežka vidimo na velikem platnu. Pripravili so tudi novost na področju seminarske dejavnosti / izobraževanja - sodelovanje Avditorija pri izvedbi IKT delavnice. Njen namen je spodbujanje mreženja med ponudniki in povpraševale! na področju informacijsko komunikacijske tehnologije. In še podatek o primerjavi s preteklimi leti: število abonentov Avditorija se je v sezoni 2008/09 v primerjavi s sezono 2007/08 povečalo skoraj za polovico. Bilo je 439 gledaliških abonentov (odraslih) in 25 otroških abonentov, skupaj 464 ljubiteljev gledališča. AKV Ekskluzivni koncert Slavka Ivančiča V soboto, 19. 9. 2009, ob 20.30 uri bo v amfiteatru portoroškega Avditorija koncert Slavka Ivančiča. Gosti: Nuša Derenda, Tinkara Kovač in Klapa Solinar. Pohitite z nakupom vstopnic - v recepciji Avditorija Porotorož vsak delavnik med 8.00 in 14.00 uro ter dve uri pred koncertom pri blagajni Amfiteatra. Cena vstopnice je 10€. Kljub znakom prepovedi parkirajo pred zabojniki Delavci JP Okolje Piran so se včasih zaradi dobesedno zaparkiranega dostopa do odlagališč za smeti prisiljeni vrniti s praznim kamionom, stanovalci, ki želijo red in čistočo, pa se zaradi prepolnih zabojnikov jezijo. Nekakšen začarani krog, ki se marsikje ponavlja in to zlasti poleti, ko se število avtomobilov na Obali zaradi obiskovalcev potroji. Znaki torej so, zabojniki tudi, komunalci, ki bi odvažali smeti tudi, manjka le še tretji za popis registrskih tablic in pisanje “vljudnostnih evrskih” pisem. Dve posebnosti v središču Portoroža Se vedno prekrižan znak in vožnja 10 km/h! Od prenove portoroške promenade sta minila že dva meseca, na križišču pri KS Portorož pa še vedno stoji z belim prelepljen znak, ki nakazuje smer za Koper, ki pa kot tak zmede tudi kakšnega voznika, ki ne pozna teh krajev. Očitno ni nikogar, ki bi bil pristojen za ta del ceste, da bi očistil znak in ga postavil v stanje kot je bil pred prenovo promenade. Vsi mediji pa smo po elektronski pošti (ne od bralcev) prejeli tudi obvestilo, daje na območju umirjenega prometa ob novi promenadi od gostišča Kapelca do teniških igrišč dovoljeno voziti s hitrostjo le do 10 km/h, kar pa je v bistvu zelo težko, kazni za prekoračitev hitrosti pa so velike. Kaj pravi zakon 7. točka 32. člena Zakona o varnosti v cestnem prometu opredeljuje prekrške za prehitro vožnjo: Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju, se kaznuje za prekršek z globo: a) če prekorači hitrost do vključno 10 km/h, z 80 evrov; b) če prekorači hitrost nad 10 do vključno 20 km/h, z 250 evrov. Enako se kaznuje voznik, ki do vključno 10 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke. c) če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h, s 500 evrov. Enako se kaznuje voznik, ki nad 10 do vključno 20 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk. d) če prekorači hitrost za več kot 30 km/h, z najmanj 1.000 evrov. Enako se kaznuje voznik, ki za več kot 20 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. 8. točka istega člena: Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se izreče vozniku motornega vozila, ki v naselju prekorači dovoljeno hitrost za več kot 50 km/h, ali v območju za pešce, v območju umirjenega prometa oziroma v območju omejene hitrosti za več kot 30 km/h, poleg globe določene v prejšnjem odstavku tudi 18 kazenskih točk. 18 kazenskih točk pa pomeni ponovno opravljanje vozniškega izpita. Ob 70. obletnici začetka 2. svetovne vojne II. del Kdo jc bil Hitler Človek, ki si je kot dijak na Dunaju delil sobo z Židom. Znal se je razjokati, ko mu je poginil kanarček. Rad je imel otroke, mladino, hkrati pa je pošiljal v grozovito smrt na milijone nedolžnih ljudi! Naskok na oblast Kot smo zapisali že v prvem podlistku v številki 186 je Adolf Hitler že od leta 1919 pospešeno gradil svojo nacionalsocialistično stranko (NSDAP). Njegov poskus 9. novembra 1923, da bi na silo zrušil takratno oblast (bavarsko in državno vlado) je klavrno propadel in obsojen je bil na pet let ječe. Režim, ki se je takrat nagibal na desno, ga je že po enem letu spustil na svobodo in mu tako v bistvu omogočil, daje s svojimi pristaši nadaljeval črni scenarij za nemško ljudstvo. Zavezan cinizmu in samopašnosti se je imel celo za večjega znanstvenika od na primer Karla Marca. Okrog njega so se začeli zbirati malomeščani in zločinci. Ljudje pač, ki sojih v prvi vrsti zanimale strankarske koristi. Eni pač zato, da ne bi izgubili dotedanjih funkcij, drugi pa, da bi se na politični lestvici povzpeli čim višje na oblast. Znano je, daje bil Hitler po svoje nezaupljiv človek, a je vedno in povsod znal stvari presekati. Nekoč je dejal: “Jaz bom naredil red”!. Seveda takratni njegovi bolj zmerni partijski tovariši niso slutili kaj se skriva za njegovimi besedami, ko pa je začel razkrivati svojo zunanjo politiko, je bilo za marsikaj že prepozno. Morda je danes manj znano, da so “v imenu nove revolucije” (ne smemo pozabiti, daje v letih 1929 -1933 v Nemčiji vladala gospodarska kriza) nekateri blizu stranke že leta 1933 načrtovali atentat na Hitlerja, pa tudi iz tega ni bilo nič. To, kar je bilo najhujše je tudi, da je Hitler že takrat poskušal zlomiti moč nekaterih gospodarskih slojev v Nemčiji (na primer dobro organiziran židovski ceh). Kot navaden srednješolski risar je poučeval ekonomiste kako je treba voditi gospodarsko politiko in niti slišati ni hotel za inflacijo. Nemških mark je bilo vedno dovolj (na novo tiskanih, seveda, kar je med vojno pripeljalo do večmilijonske inflacije). Hitler se je kot kaže norčeval tudi iz Društva narodov - mednarodne organizacije, ki je bila ustanovljena leta 1919 na pobudo takratnega predsednika ZDA W. Wilsona, da bi zagotovila svetovni mir in spodbujala sodelovanje med državami. Nemčija kot kaže ni vzdržala in je oktobra 1933 v izstopila iz Društva narodov. Hitlerju, ki se je hitro vzpenjal na oblast, so bile v napoto vse demokratične organizacije, pa naj gre za nacionalne ali mednarodne. V glavi je imel samo eno politiko - politiko hitre oborožitve, čeprav je po drugi strani vedno znova poudarjal kako je pripravljen podpisati nenapadalne pakte in prijateljske pogodbe. Toda vrag se je skrival v podrobnostih; ko druga stran tega ni hotela, je bila avtomatsko sovražnica nemškega Reicha. Hitler je dal jasno vedeti, da si želi (za začetek) Danzig, Sudete in pruske dele Poljske, zato je slednji tudi ponudil (in podpisal) sklenitev nemško-poljskega pakta, da bi si okrepil hrbet. V resnici se je bal napada z zahoda. Toda ta se je do Hitlerja, kljub opozorilom kam pelje Nemčijo, obnašal skrajno popustljivo, če že ne hlapčevsko. Triumfalno leto 1933 Leto 1933 bo v Nemčiji zapisano kot prelomno iz več razlogov; Začela je pojenjati huda skoraj 4-letna svetovna gospodarska kriza, nemški feldmaršal Hindenburg, Paul von Beneckendorf von Hindenburg (* 1847,+1934) je januarja 1933 poveril mandat za sestavo vlade Adolfu Hitlerju in tako formalno predal oblast nacistom. Zmagovita stranka, ki je imela takrat že okoli 5 milijonov članov, je slavila. Hitler seje vrnil s partijskega kongresa v Nuernbergu ves nadut. Zanj ni bilo več ovir. Poljski je uspešno podtaknil “pakt podjarmljenja”, seveda z grožnjo, da jo, če ne bo ubogala, lahko uniči v nekaj dneh. Požvižgal se je na opozorila, da bil lahko to kvarilo svetlo luč o bodoči “državi sveta” Nemčiji. Začel je uresničevati načrt “Drang nach Osten” (Pritisk na Vzhod). V njegovi glavi je bilo predvsem to, kako bi rešil nemško ljudstvo pred rastočim slovanstvom. Pa tudi, če je kaj podpisal, zanj ni imelo posebne vrednosti, ker se je počutil močnega - in to tudi izkazoval s krilatico “Deutschland ueber alles’7 Nemčija nad vsem/. V Nemčiji se je lata 1933 začela prava histerija, pogojena s trdnimi namerami po “odpravljanju krivic”, ki naj bi se zgodile nemškemu narodu. Takrat je malokdo resnično vedel kakšne so prave namere nacistov in da bodo Nemci na koncu plačali tako strahotno ceno. V Nemčiji sta zavladala strah in obup. Uvedba vojne industrije Za uresničitev osvaj alnih vojn je H itler, kije bil hkrati komandant oboroženih sil Nemčije, potreboval sodobno orožje - veliko orožja! Cilj: “Blitz Krieg” (bliskovita vojna) - in hitra zmaga. Za uresničitev svojih tajnih načrtov obvladovati ves svet, uvesti nov red (Neue Ordnung), odpraviti “krivice”, vzgojiti posebno arijsko čisto raso in podobno, kar je temu norcu rojilo po glavi, je potreboval somišljenike, okrutneže, ovaduhe, posebno državno policijo (Gestapo), jurišnike - in veliko vojakov (12- 16 milijonov), ki jih je zlahka rekrutiral tudi na “osvobojenih” ozemljih. Zgradil je mogočno nemško armado (Wehrmacht), ki so seji priključevali tudi prostovoljci, sodelavci Gestapa in izdajalci lastnega naroda. To v posmeh vsem na Zahodu, ki so sklenili, da se Nemčija kot poraženka v 1. svetovni vojni ne sme oboroževati. Popuščali soji zaradi nevarnost komunizma. Nemško gospodarstvo seje po zmagi Hitlerja v trenutku spremenilo v vojno industrijo. V letih 1933 - 1945 so v nemških tovarnah Krup in podobnih izdelali na deset tisoče tankov in vojaških letal, tudi zloglasnih Štuk, malo pa je manjkalo, da bi nemškim znanstvenikom uspelo izdelati tudi tajno orožje stoletja- atomsko bombo. Uspeh z raketami VI in V2, ki sojih poganjali posebni motorji in so z njimi kar nekaj časa bombardirali London, je bil v bistvu minimalen. Gladko uresničevanje temačnih ciljev 1. september 1939 Napad na Poljsko in začetek 2. svetovne vojne Že v prvem naletu nacističnih bombnikov in znanih letal po specifičnem zvoku t.i. štuk, 1. septembra 1939, je bila močno uničena Varšava. Mesto je bilo razrušeno, življenje je izgubili 23.000 Poljakov. Hitler in Stalin sta se že prej tajno dogovorila kako si bosta razdelila Poljsko. V poznejši propadli vstaji leta 1944 je bila uničena obzidana židovski četrt in v nacistična taborišča je bilo iz geta odpeljanih (pozneje umorjenih) približno 400.000 Zidov. Nemški vodja Adolf Hitler je dokaj gladko in uspešno uresničeval svoje temačne cilje. 12. 3. 1938 se je zgodil znameniti “Anschluss”, ko so nacisti so brez boja vkorakali v Avstrijo in jo priključili 3. Rajhu. Septembra 1938 so priključil k nemškemu Reichu še češke Sudete, hkrati pa seje nemška mogočna armada že pripravljala na nove pohode. Hitler je 1. septembra 1939 (kljub sporazumu o nenapadanju) napadel Poljsko in s tem začel pogubno 2. svetovno vojno. Nemška vojska je hitro razbila poljsko armado in zasedla ozemlje do Buga in Sane, preostali del pa so po pogodbi s Hitlerjem zasedli Sovjeti, kar je bilo za Poljake veliko presenečenje, saj so pričakovali, da jih bodo Sovjeti branili. Nacionalno orientirano odporniško gibanje proti Nemcem je bilo uničeno v varšavski vstaji septembra leta 1944. Glavno mesto Varšava je bilo porušeno, številni Poljaki - Židje - pa so se znašli v koncentracijskih taboriščih. Iz tega dela "nemške" zgodovine lahko razberemo še več podrobnosti. Nemški Gestapo (tajna državna policija) in zloglasni sovjetski KGB (tajna Stalinova policija) sta v bistvu dobro sodelovala - in si (pred in deloma takoj po začetku vojne) delila plen. Pri napadu nemškega vojaškega stroja na Poljsko je kar nekaj zanimivih ugotovitev: 1.) Vojaški spor Poljske s Sovjetsko zvezo. Samostojna Republika Poljska je nastala novembra 1918 iz ruskega, avstrijskega in pruskega dela. Takrat je bilo nekaj poljskega ozemlja še pod Nemčijo. Poljska je z Versajskim sporazumom dobila izhod na Baltik, svobodno mesto Gdansk pa je bilo vključeno v poljsko carinsko zvezo. Dve leti po prvi svetovni vojni, leta 1920, se je mlada poljska država zapletla v spopad s Sovjetsko Rusijo in poljska vojska je s pomočjo sil Antante tik pred Varšavo premagala sovjetsko armado. 2. ) Nenapadalni pakt z Nemčijo Takratna neenotna poljska vlada leta 1934 sklenila nenapadalni pakt z nacistično Nemčijo, kar pa je ni rešilo, daje Hitler ne bi napadel 1. septembra 1939 in s tem začel 2. svetovno vojno. 3. ) Pogodba med Hitlerjem in Stalinom o delitvi Poljske Nacistična Nemčija in Sovjetska Rusija sta pred napadom na Poljsko sklenili tajni pakt ali dogovor o delitvi te nesrečne dežele. Nemci so zasedeni del Poljske spremenili v generalno Gubernijo in ga enostavno priključili 3. Rajhu, Sovjeti pa so - namesto, da bi branili slabotno poljsko vojsko -sprva na svoji zasedbeni polovici (po osvoboditvi pa v celotni državi), uvedli totalni sovjetski komunistični režim. 14. maja 1955 pa še t.i. Varšavski sporazum o (bratski) vojaški pomoči in skupnem vojaškem poveljstvu. To predvsem kot odgovor na Nato pakt. 4. ) Huda kazen za Žide Nemci so, ko so uničili židovski geto, vodili Žide (v glavnem civiliste) v nacistična taborišča in jih tam izstradali in usmrtili. Tako naj bi po pričevanju v taboriščih umrlo okoli 5 milijonov Židov! Sovjeti pa poražene poljske vojake vozili Sibirijo, odkoder se jih je vrnila le peščica. Zasliševali (in pobijali) so tudi člane odporniškega gibanja). Sovjeti so v znamenitem Katynskem gozdu pobili okoli 20.000 mladih poljskih častnikov in ta zločin kar veliko let uspešno prikrivali. Vsi so bili namreč prepričani, da so to storili Nacisti. Naslednjič Prisilno delo in taborišča Milijoni nedolžnih žrtev Hitlerjev neslavni konec in obsodba nacifašizma. Zivopisana jadra deskarjev prekrila Piranski zaliv Jadralni klub Pirat Portorož je v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije 5. septembra organiziral že drugo mednarodno športno- družabno prireditev Windsurf regato PIRANJA 2009. Na regati Piranja pri Bernardinu je sodelovalo več kot 60 deskarjev. FOTO: F K-Primorski utrip. Ob zaključku letošnjega poletja so živopisana jadra tako domačih kot hrvaških, italijanskih in avstrijskih deskarjev prekrila morsko gladino Piranskega zaliva. Ob močni burji in visokih valovih seje opoldne na progi med Bernardinom, Portorožem in Piranom pomerilo preko šestdeset deskarjev. Med udeleženci sta bila znana slovenska olimpijca Stojan Vidakovič. Sani Žvanut, začetnik, danes legenda jugoslovanskega regatnega jadranja na deski v sedemdesetih letih, se zaradi premočnega vetra in velike možnosti uničenja svoje zelo čuvano old-timer surferske opreme ni odpravil v boj z zanj premočnim vetrom. Tekmovanje je potekalo v treh razredih: Open, Formula FW in Olimpijska RS:X. Z močnim vetrom v jadra so prvi skozi cilj »prisurfali« surfarji razredov formule FW, zmagovalec zelo zahtevne regate je Hrvat Oliver Bilj man skupno in v razredu FW iz Jadralnega kluba Hi stri a Umag, sledili so mu Stojan Vidakovič z desko FW in Koprčan Simon Sedmak (FW). Med ženskami, 12 tekmovalkami, se je najbolj izkazala Helena Burger (Open), in sicer pred Portorožan Dušan Puh in Mariborčan Olimpijec Portorožan Dušan Puh. slovensko olimpijko v deskanju Vesno Paoli Dekleva (RS:X) in Portorožanko Sandro Rogič (Open). Med najmlajšimi udeleženci, ki so se letos pogumno borili z burjo, pa se je svojega uspeha veselil Anže Podlogar. Trener Alan Železnik (na fotografiji levo); »Verjamem, da bomo skupaj s sodelavci dosegli, da bo »Piranja« postala tradicionalna »srfarska Barcolana« in da bi morda dosegli magično mejo 3000 udeležencev, kolikor je v Sloveniji ljudi, ki bolj ali manj resno srfa.« Uspešne mlade rokometašice Pirana V sezoni 2008/2009 so ostale v 1. A državni rokometni ligi in zasedle odlično 9. mesto ter tudi 3. mesto v mladinskem državnem prvenstvu. V piranski občini beležijo 55 -letnico igranja rokometa (1955-2009). Ob tej priložnosti je vodstvo Športnega društva Rokometna šola Piran 26. avgusta na ladji Solinarka priredilo novinarsko konferenco in predstavilo igralke ter program tekmovanj. Veseli in ponosi so na vsemlade igralke, ki so si pridobile kategorizacijo, še zlasti na tiste, ki so bile izbrane v širši ali ožji izbor slovenske reprezentance. “Verjamemo, da bo ženski rokomet v Piranu tudi v naslednjih tekmovalnih sezonah imel vso podporo lokalne skupnosti, sponzorjev, donatorjev, celotne športne javnosti in navijačev”, je na predstavitvi na ladji Solinarka povedala Vida Murovec in izrazila željo, da bi rokometašice napravile preskok in se uvrstile na sredino lestvice, morda na peto mesto. Ženski rokomet Pirana je predstavila tudi Jasna Softič. Na sprejemu so podelili tudi priznanja sponzorjem in donatorjem. Klub vstopa v novo sezono z nekaterimi novostmi, med katerimi je tudi sprememba imena kluba, ki se sedaj imenuje Rokometni klub Piran Vrtovi Istre; krajše RK Piran Vrtovi Istre. Izdelali so tudi klubsko spletno stran. Na osnovi dobrih rezultatov so pridobili kategorizacijo 16. igralk. Že v avgustu so potekale določene aktivnosti (Turnir prijateljstva za pokal Pirana), družabna srečanja veterank in veteranov, septembra in oktobra pa bodo na Tartinijevem trgu organizirali ulični rokomet za najmlajše rokometašice. Članice bodo odigrale 32 tekem, mladinke pa 16. Podelitev priznanj sponzorjem. Tekme so ob sobotah ob 18.00 uri v Športni dvorani v Luciji. 19. 9. 2009 se bodo piranske rokometašice pomerile z RK Celeia Žalec, 24. 10. z RK_ Olimpija, 14. 11. z ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, 28. 11. gostijo RK Evrocasino Kočevje, 12. 12. ŽRK Izola, 19. 12. RK Krim Mercator, 16. 1. 2010 bo v gosteh ŽRK Brežice, 23. 1. ŽRK Celje Celjske mesnine, 30. RK Burja Škofije, 13. 2. ŽRK Krka, 24. 2. RK Zagorje. Vstopnina za posamezno tekmo je 3 evre, otroci 2 evra. Letni abonma 25 evrov. Ženska ekipa - registrirane igralke RK Piran Vrtovi Istre: Trenerka: Dalija Erceg Pomočnica trenerja: Nada Tutnjič Igralke: Suzana Veseli, Eneja Čulina, Mia Carboni, Eva Krajnc, Tina Pahor, Jelena Čvorak, Katja Maršič, Dijana Lakič, Nina Bizjak, Jessica Batista, Sara Tutnjič, Valentina Panger, Tamara Posavec, Ika Staniša, Elena Gobbo, Amra Čehič, Lea Krajnc, Beisa Medič, Nina Bužekijan, Katja Durdevič. FOTO: FK- Primorski utrip. Diplomati na Tijuana Križman v Piranu vodila izolski regati Medobmočni plesni seminar Le malo katero slovensko mesto (z izjemo Ljubljane) se lahko pohvali s tako številnim diplomatskim obiskom kot Izola. Na 7. tradicionalni diplomatski regati (13.9. 2009) v Izoli je bilo namreč kar 22 diplomatov - veleposlanikov, ki so lahko izbirali med 100 jadrnicami. Prišli so tudi štirje ministri, med njimi srbski zunanji minister Vuk Jeremič. Regate se je udeležilo blizu 800 jadralcev in več kot 400 pomembnih (V1P) gostov. Na morju je zmagala Maxi Jena, ne vemo pa, če je na njej bil tudi kakšen diplomat. Na diplomatski regati se uradno niso pogovarjali o politiki. AKV Portorož 12. festival slovenskega filma bo v Avditoriju Portorož od 1. do 3. oktobra. Foto: Nataša Pogačar V piranski osnovni šoli Cirila Kosmača je baletna solistka Pirančanka Tijuana Križman že tradicionalno med poletnimi počitnicami vodila petdnevni Medobmočni plesni seminar 2009 - klasika in klasične variacije. Udeleženke je razvrstila v starostne skupine in tako »izpilila tehniko«. Predvsem mlade baletke iz Baletne skupine Metulj iz Pirana so bile nad Tijuano zelo navdušene in povedale so, da vsako leto nestrpno čakajo poletno srečanja z njo. Ravno tako je bila zadovoljna Tijuana in pravi, dajo deklice napolnijo z energijo. AKV Koncert pri 40 stopinjah Počasna reinkarnacija portoroške noči? Le kaj je navdajalo organizatorje, da so kljub opozorilom, da bo vroče, vztrajali pri izvedbi koncerta v dvorani Pokrajinskega muzeja v Kopru? Letaki so že nekaj dni pred 21. avgustom vabili na “The most beautiful Songs” (najlepši napevi), ki so ga izvajali tenorist in operni pevec Neven Stipanov, za klavirjem ga je spremljala Lucienne Lonchina, napovedana pa je bila tudi gostja večera Valentina Čuden. V muzejski dvorani je bila neznosna vročina, morda kar pri 40. stopinjah Celzija in maloštevilni gostje so neuspešno kar z letaki mahali in si tako vsaj poskušali napraviti malo vetriča. Po nekaj minutah čakanja sta na oder prišla pianistka Lucienne in sopranist Neven Stipanov, kije zapel nekaj svojih najljubših. Zaradi vročine v dvorani, ki poleti sploh ni primerna za takšne in podobne prireditve, ker nima klimatske naprave (menda zaradi dragocenih slik?) seje tudi on tako spotil, daje bil ves moker. Delavec v pritličju nam je povedal, da so organizatorjem povedali, da bo v dvorani vroče in priporočili koncert na vrtu, a so vztrajali pri dvorani. Škoda, a vendar seje kljub vročini splačalo malce potrpeti in poslušati odličen sopran Ne vena Stipanova, ki je začel peti že pri svojih treh letih. Študij opernega petja je začel pri sedemnajstih letih na koprski glasbeni šoli Iz opernega petja (koncertna smer) je diplomiral na tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini. Stipanov je pel že na različnih pomembnih glasbenih predstavah in prireditvah. Na proslavi posvečeni otvoritvi Gledališča Piran je pel z orkestrom Sv. Cecilije iz Rima. Zaposlen je kot pedagog in vodja pevskega zbora Giuseppe Tartini. Novembra bo pel v Veroni kot solist v Deutsche Requiem J. Brahmsa. Sopranistka Valentina Čuden je bila rojena v Slovenj Gradcu. Leta 1982 se je skupaj s starši preselila v Kanado in kasneje na Dunaj., kjer je tudi začela s klavirjem na Musikschule der Stadt Wien (Na Glasbeni šoli mesta Dunaj). Leta 2007 seje preselila v Slovenijo in sedaj nastopa na različnih glasbenih koncertih. Lucienne Lonchina seje rodila v Angliji. Že kot štiriinpolletna deklica je začela obiskovati zasebno šolo za klavir, prepevati v zborih in madrigalskih skupinah ter igrati v ansamblu angleških flavt. Lucienne sklada, piše besedila, prevaja in nastopa. Danes odlična pianistka je večkrat je nastopala tudi na Bernardinu. Leta 2001 je za Nušo Derenda napisala skladbo Energy in z njo kot pianistka tudi nastopila na Eurosongu. Nastop odličnih glasbenikov. Neven Stipanov in Lucienne Lonchina. FOTO: Primorski utrip. Kljub neznosni vročini je bilo v dvorani prijetno vzdušje. Nekdanji hotelir je nekoč dejal: “Takšne portoroške noči pa že ne potrebujemo” - in tradicionalnega masovnega nočnega veseljačenja z veliko dogodki (tudi pijančevanjem in pretepi), gostinsko ponudbo in ognjemetom vsako leto drugo soboto avgusta, ob zaključku glavne turistične sezone, ni bilo več. Podobno prireditev z množičnim obiskom so nekaj časa prirejali tudi v Kopru. Sprva pod imenom Koprska noč, po nekakšnem sporu glede avtorstva pa so jo preimenovali v Rumeno noč...Vsi so se spraševali ali izkupiček odšteje škodo, ki jo povzročijo obiskovalci, ko pomendrajo parke, plaže, zelenice, parkirajo po pločnikih in na zelenicah. Po nekakšnem zatišju so nekdanji sklop prireditev pod imenom Portoroška noč verjetno elegantno preimenovali v Portoroško poletje in to s številnejšimi in z bolj kulturno usmerjenimi programi - in kajpak tradicionalnim ognjemetom. V mesecu avgustu smo v piranski občini doživeli kar dva ognjemeta - v Piranu in Portorožu. Razlika med nekdanjo Portoroško nočjo in današnjim Portoroškim poletjem je le v tem, da so letos glavni dogodek preusmerili na plažo, na terasah in pločnikih pa ni bilo videti stojnic z gostinsko ponudbo, kot da onih, ki letos sicer beležijo slabši promet, to niti ne zanima. Ljudje so si tudi letos, 15. 8. 2009, prišli ogledat prireditev na osrednji portoroški plaži, kjer je uvodoma nastopila portoroška glasbena skupina SONS, nato pa je pretežno mlade razveselil že skoraj abonirani v Portorožu Jan Plestenjak. Očitno je bilo nekaj neusklajenega v času prireditve, saj so rakete začele švigati v nebo v trenutku, ko se je na odru pojavil pevec in zapel prvo pesem. Takoj po zadnjem poku je množica (z izjemo mladih na plaži) odkorakala veselo domov. Kaj so imeli ali bolje rečeno iztržili od prireditve gostinci ne vemo. Zagotovo bolj malo, stroške nastopov in ognjemeta pa je, kot je na odru na plaži na kratko povedal podžupan Marino Mahnič, plačala Občina. Zaključni turnir v odbojki na mivki V soboto, 5.9.2009, je Volley club Portorož, ki ga že vrsto let vodi Milovan Stubelj, organiziral zaključni turnir v odbojki na mivki. Med mlajšimi udeleženci do 12 let je bilo prijavljenih 5 ekip, ki so se potegovale za lepe nagrade Unikatoy. Vestnojih trenirata Kliment Čočorovski in Milan Bulič. Pri starejših igralcih se je prijavilo 6 ekip. V napeti finalni igri je povedel Čoko - team, ki so ga sestavljali: Karmen Kveder, Kliment Čočorovski in Leo Mohorčič. Volley club Portorož šteje približno 50 članov in članic. Letos se bosta udeležila svetovnega prvenstva v Angliji Klemen Ponikvar in Leo Mohorič, ki pa imata trenutno nekaj smole s poškodbami. NAROČILNICA . primorski u¥p IME IN PRIIMEK:_________________________ TOČEN NASLOV:___________________________ POŠTNA ŠTEVILKA:________________________ LETNA NAROČNINA (ta številk) 12,00 EUR datum:____________ podpis:________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: 0 Primorski utrip. Obala 125, 6320 Portorož ]lfW©G$l/jj® TT primorski uMp September 2009 Si Center tehnike Koper Ljubljanska cesta 5, tel.: 05/662 69 10 Sanitarna armatura Herz Unitas Simpaty art. 00381, za kopalno kad s prho, gibljivo cevjo in obešalom $ Vfjljll,' Laminatni pod Neutral bukev natur 26500 suhomontažno polaganje, klik sistem, dim.: 1290 x 194 x 7 mm, razred obrabe W31 pakiranje 2,252 m2, cena za m2 Ponudba velja do 14.10. 2009 oz. do prodaje zalog. Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike. IVIercator najboljši sosed oU let