Telefon št. 119.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1-25 Din.
DELAVSKA
POLITIKA
POLITIČEN DNEVNIK
Izhaja vsak delavnik oh 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II,
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust.
Št. 49.
V Ljubljani, ponedeljek i. marca 1926.
Leto I.
čucfiotvorna politika.
Kakor hitro je bil podpisan sporazum med radikalno itn radičevo stranko, tako hitro je šol iz vlade g. Svetoizar Pribičevic in se podal na agitacijsko potovanje po »prečan-.skih« krajih s konkretnim ciljem, da izkoristi šovinistično protiradi-čevsko in antihrvatisko razpoloženje srbskih mas za svojo stranko in proti novi vladi. G. Pribičevic je čez noč postal večji Srb kot g. Pasic in radikali. V tej svoji novi .politiki se g. Pribičevic ni mnogo brigal za logiko. Njemu »integralnemu Jugoslovanu« je po tej njegovi politiki in agitaciji ljubše, da se Srbi in Hrvati, predstavljeni veliki večini kot dve današnji vladajoči stranki, med seboj prepirajo, kot da bi skupno in sporazumno delali. G. tPribi-ceviča prav nič ne moti, da se lahko vsak p0 uprav otročji logiki vprašuje: če že niso Srbi in Hrvati danes^ integralni Jugoslovani, ali ni bolje, da obstoja med njimi odnosno njihovimi največjimi strankami vsaj neki sporazum, kakor pa, da se med seboj prepirajo in da se nada-1 ju jejo te nespretne in škodljive plemenske 'borbe? Logika nove politike g. Svetozarja Pribičeviča se maje tudi v tem, da je on, ki je posvetil vse svoje življenje zbližanju in zedinjenju Srbov in Hrvatov, zavzel borbeno pozo proti prvi združeni večini Hrvatov in .Srbov v Bel-gradu. Tega ne bi smeli delati oni, ki vedno govore, da vodijo državno in državotvorno politiko, medtem ko vodijo vsi njihovi nasprotniki partizansko politiko. Če pa ni potrebno zastopstvo Hrvatov v vladi, in če stališče samostojnih demokratov proti temu ni partizansko, tedaj res ne vemo, niti kaj je v interesu države, niti kaj je partizanstvo.
Nahajajoč se v takem nelogičnem položaju in hoteč prikriti svojo pravo namero in željo in cilje sv oj ega a g i t ac i j sk eg a p ot o van j a ,an-k top a g. Pribičevic tezo, da so Srbi in Hrvati, ako se takoj ne zedinijo, »integralni Jugoslovani«. Ali še bolje: Takoj naj prestopijo k njegovi stranki in čez noč bodo postali enakopravni in pravi Jugoslovani.
Da bi svojo politiko izkoriščanja srbskega šovinizma prikril ,z jugoslovanstvom, je g. Pribičevic tudi na zadnjem shodu v Sarajevu natrosil toliko brezpomembnih fraz, da se mora človek le čuditi.
S svojim shodom v Sarajevu se je g. Pribičevic trudil, da s ploho besed o »sporazumu«, »integralnem edinstvu«, »barikadah« odvr-no pažn.jo od vprašanj, ki ljudstvo najbolj zanimajo in o katerih vse buržoazne stranke najraje ne govori*, ker hi morale ali lagati narodu v obraz, ali pa priznati, da delajo le proti interesom ljudstva. Še pred kratkim je govoril rstotako v istem mestu Radič, a v kratkem se bodo najbrže na isti način producirali še Pašič, iSpabo, Davidovič in Korošec. O propadanju industrije v naši državi, o bankerotstvu trgovcev, o strašnem 'stanju malih obrtnikov, o zapuščenosti in zapostavljenosti kmetskega ljudstva, o malih plačah delavstva in o brezposelnosti — 0 y.s°h teh nujnih vprašanjih se na-Slm »priznanim državnikom« ne zdi vredno govoriti. Morda pa mislijo, da je glavna naloga buržuaznih strank slepiti ljudstvo in mu lagati . .
Tako tudi ,g. Pribičevic. Kakor hitro je v svojem govoru krenil
Pred rekonstrukcijo vlade.
Belgrad, 1. marca. Po razčišče-nju afere, ki jo je povzročil Radie s svojim potovanjem po Dalmaciji je postalo iznova aktuelno in pereče vprašanje rekonstrukcije Paši-čevega kabineta. Med radikalnimi ministri samimi ni bilo prav nobene homogenosti v naziranju in prav temu pripisujejo mnogi vse neuspehe, ki jih je doživel Pašičev kabinet.
Zato je Stanojevič, ko se je mudil v Belgradu, posvetil vso paž-njo ravno temu vprašanju. In, kolikor se more zvedeti, bo glavni odbor ra dikalne stranke po končani seji takoj izvedel sklenjeno rekon-strukiejo vlade. Gotovo je že sedaj, da bodo izstopili iz vlade vsi tisti ministri, ki že od vsega početka niso
soglašali s sedanjo radikalno-radi-čevsko koalicijo.
Ne more se seveda kantrolirati, koliko je pri tem vplivala intervencija izven vlade stoječih odločujočih faktorjev. Najtežje je pač to, da ni nikogar, ki bi obenem odstranil tudi Pasica, ker je ravno on najbolj nasproten taki koaliciji. Pričakovali pa so, da .se bo Pašič vsaj sedaj solidariziral z onimi ministri, ki bodo morali odstopiti zato, ker so osvojili Pašičeve nazore.
V radikalni stranki se bo seveda medsebojni boj nadaljeval tudi še po rekonstrukciji. Kot prihodnjo etapo v tem razvoju je pričakovati odstop predsednika radikalnega kluba Živkoviča.
Briandov govor.
Pariz, 1. marca. Francoski parlament razpravlja o Locarnski pogodbi. Pri tej priliki je govoril tudi ministrski predsednik Briand, ki je glede Locarnske pogodbe izjavil, da ta pogodba ni storila nobeni državi krivice in ravno zato da se tako različno komentira njen pomen. Izrecno pa je pripomnil, da Locarnska pogodba- še davno ne pomeni absolutnega jamstva za mir in tudi Locarnska pogodba ne izključuje najrazličnejših vojnih nevarnosti.
V svojem nadaljnjem govoru je posegel v zgodovino Versajske pogodbe, pri tem pa po vda ril, da je sam v dnevih, ko so oblegale nem-
ške čete Verdun, razmišljal o tem, kako bi .se v bodoče preprečile take grozote.
Ob splošnem aplavzu pa je rekel Briand, da je lažje pričeti vojno in jo voditi, dvakrat težje pa je vzdržati voljo miru in mirnim potom izravnavati nastale mednarodne, spore.
O Locarnski pogodbi sami je trdil Briand, da je upostavila med državami zopet zaupanje in na tej podlagi je dosegljiv trajni mir v Evropi. Locarnska. pogodba je po Briandovem mnenju prvi znak nove dobe.
Karolyi zaslišan — Teleki aretiran.
Budimpešta, 1. marca. Preiskovalna komisija je sedaj zaslišala tudi Karolyja. Njegovo zaslišanje jo za razvoj falzifikatorske afere največje važnosti, izpoved sama pa brezmejna senzacija. Karolyi je predvsem izjavil, da jo bil med ini-ciatorji falzifikatorske afere tudi minister Teleki. Karolyi je na podlagi uradnih dokumentov dokazal, da je Windisch.gratz obvestil o nameri tudi ministra Telekija, le ta pa je s posebnim pismom pozval Goroja, da sodeluješ svojo strokovno usposobljenostjo pri falzifieira-nju denarja. Poleg tega pa .se je Teleki tudi osebno udeleževal raznih sestankov, na katerih so pretresali vprašanje ponarejanja francoskih frankov.
Po Karolyjevi izjavi so se takoj
posvetovali francoski delegati, ki so dolgo v noč razpravljali o senza-eijonalni Karolyjevi izpovedi.
Vsi poučeni krogi računajo, da bo Teleki na podlagi Karolyjeve izpovedi takoj aretiran.
Francoski poslanik Clincliaut 'se .jo danes zglasil pri ministrskem predsedniku Betblenu in mu izrazil začudenje, da -se upa v Ženevo, še predno je razčiščena falzifika-torska afera. Posebno še, ko je pričakovati, da bo sedajo Teleki s svojo izpovedjo težko obremenil Be-thlena samega in se tudi Windiseh-gratz pripravlja, da ;bo izpovedal popolno resnico.
Gotovo je, da je s Karolyjevim zaslišanjem ugotovljena isokrivda celokupne Bethlenove vlade.
Diktator besni.
Rim, 1. marca. Mussolini seveda ni še pozabil energičnega in jasnega Stresemannovega odgovora. Zato je le čakal pi ilikc, da znova izpade proti nemški vladi in nemškemu narodu. Da dobi priliko, je naročil raz-
govor s korespondentom nekega francoskega časopisa in v tem razgovoru znova pokazal vso brutalno in nepreračunljivo svojo1 naravo. V razgovoru je Mussolini povdaril, da se bori proti pangermanizmu, ki je
preko praznih fraz na realna vprašanja, se je posluževal le neresničnih izjav, ki so bile tako prozorne, da jih je ljudstvo takoj spoznalo. Ro je kritiziral budžet trinajstih milijard, ko je govoril proti vladni politiki glede invalidov, dobrovolj-eev, kmetov, je slišal sledeča očita-ja: »Vse je tako, kot je bilo tedaj, bil na vladi!« — »Nič islabše, mc bolje!« - »Ztt narod slabo, zelo slabo, *za one gori pa, katerim narod veruje, dolbro, zelo dbbro!« Radovednežem je zelo ugajal omladinski m navdušeni nastop g. Pribičeviča, njegovo »samodopadanje«, in da govorimo resnico: tudi 'nam je uga-
jala njegova smelost, da nastopa pred tako obširno areno s svojimi — 127 glasovi v Sarajevu!
Bleščeče puhle fraze, s 'katerimi operirajo pred ljudskimi masami veliki vojvode buržuaznih strank Radie, Pribičevic, Pašič, Korošec in ostali, s katerimi pokrivajo in maskirajo svojo pravo politiko tlačenja in eksploatiranja naroda, jasno 'kažejo, kako silno primanjkuje v našem političnem življenju jake soci-jalistične besede; kako velika škoda je, da ni odkrite, ostre in obsežne socijalistične kritike naših razmer in strank.
največja nevarnost za svetovni mir. Trdil je, da se Nemci niso poboljšali iu ravno zadnje manifestacije v Hamburgu, pri katerih je sodelovala tudi avstrijska socijalistična delegacija, znova potrjujejo pravilnost njegovega nastopanja. Posebej pa jc opozoril še francosko vlado na pretečo nevarnost, ki obstoji v izrednem napredku nemške zračne trgovske floti le.
PREDLOGI SOCIJALNIH DEMOKRATOV ZA OMILJENJE BREZPOSELNOSTI.
Varšava, 1. marca. Na zadnjih posvetovanjih načelnikov koaliranih strank so stavili socijalui demokrati različne zahteve, ki gredo predvsem za tem, da se omili brezposelnost in to nredvsem z izvedbo nujnih zgradb. Nadalje so zahtevali socijalui demokrati takojšnjo rešitev dopisa predsednika republike na ministrski svet glede reorganizacije vojaške uprave. Zahteve socijalnih demokratov bodo tekom meseca marca predložene n' lamentu.
PRED KONCEM MAROŠKE AKCIJE.
Pariz, 1. marca. Kljub protestu iu grožnji ministra Painleveja, je francoska zbornica sprejela predlog socialističnega poslanca Mistrala, da se izdatno znižajo in skrčijo krediti za francoske vojne operacije v Siriji in Maroku. Ker je zbornica sprejela ta socialistični predlog, je pričakovati, da bo skoro likvidirano žalostno poglavje francoske kapitalistične akcije v Siriji in Maroku.
VELIKA RUDNIŠKA KATASTROFA. — VELIKO ŠTEVILO ČLOVEŠKIH ŽRTEV.
London, 1. marca. Iz Newyorka poročajo, da se je v Saniago de Cirile^ pripetila velika rudniška katastrofa in to v rudniških revirjih „Christo^ bol Colon“. Veliko število zaposlenih rudarjev je bilo zasutih. Pričakuje se, da bo izguba na človeških žrtvah velika.
POLjSKO-LH VIŠKI KONFLIKT.
Ženeva, 1. marca. Litviška vlada je zahtevala intervencijo Zveze narodov, da uredi spor med njo in Poljsko državo. Poljske obmejne čete so namreč po zatrdilu lit viške vlade p.ekoračile poljsko mejo in ujele obmejno litviško stražo. Temu nasproti pa zatrjujejo Poljaki, da so bili oni na svojem teritoriju in so zajeli litvi-ške obmejne straže zato, ker so prekoračile mejo.
ZANIMIVA TOŽBA ZA PRIZNANJE OČETOVSTVA.
Dunaj, 1. marca. Pred dunajskim sodiščem so razpravljali te din o tožbi nezakonske matere, ki je tožila za očetovstvo nekega dunajskega igralca. Igralec je očetovstvo zanikal, nakr je sodišče zaslišalo sodnega zdravnika dr. Haberdo. Dr. Ha-berda, ki je tudi vseučiliški profesor je pri tej priliki izjavil, da je zdravniška veda sedaj že toliko napredovala, da se lahko s preiskavo otrokove in očetove krvi ugotovi, če je preiskanec res oče otroku. Po Ha-berdovi izjavi obstoja namreč taka sličnost v sestavi krvi in krvnih telesc med očetom in otrokom, da je mogoč dokaz glede očetovstva. Ha-berdova izjava je seveda vzbudila precejšnjo senzacijo, vendar pa bo le težko uporabljati dosedanje zadevne preiskave v sodnih pravdah.
Ljubljanskemu delavstvu!
V soboto, dne 20. februarja t. 1. so se zbrali zastopniki vseh delavskih strokovnih organizacij na skupno posvetovanje in so sklenili sklicati
v sredo, dne 3. marca
JAVEN SHOD
ki se bo vršil v veliki dvorani hotela „Union“ z dnevnim redoin:
Napad Trboveljske preinogokop-ne družbe na delavske plače, osem-urnik, redukcija rudarjev in obramba delavstva proti temu.
Vsa javnost se vabi, da pokaže s svojo udeležbo na tein shodu, da spremlja s simpatijami težko borbo naših rudarjev za kruh in eksistenco.
Konec velikega rudarskega štrajka v Ameriki.
Te dni se je zaključil v Ameriki eden najveejih delavskih štrajkov, kar jih je bilo celo v Ameriki v zadnjih letih. Štrajkalo je 158 tisoč rudarjev celih 165 dni. Štrajkujoči, ki so v tej dolgi in težki borbi pokazali veliko odpornost in solidarnost, so na celi črti zmagali. Uredile so se jim plače, delovni čas in druge zahteve. Vsled štrajka nastala škoda se eeni na eno milijardo dolarjev. Nova kolektivna pogodba, s katero so se, kakor omenjeno, močno izboljšali delovni pogoji rudarjev, je bila sklenjena za dobo petih let.
Bolgarska soc. stranka o bolgarski krizi.
Bolgarska socijalistična stranka je podala ob spremembi bolgarskega režima v parlamentu po predsedniku njene parlamentarne sekcije Rastup-šovu izjavo, v koji izraža sledeče zahteve: Uvedejo se naj odredbe za ublažitev strašne gospodarske krize v državi; izvede naj se dalekosežna amnestija za vse v državljanski vojni udeležene osebe; upostavi naj se zopet pravni red in svoboda v državi; zagotovljena naj ibode samouprava in volilna svoboda; učinkujoče naj se izvede soeijalno politična zakonodaja kakor tudi skrbstvo za brezposelne, upostavi naj se zopet proporčna volilna pravica; končno naj se izboljšajo odnošaji do balkanskih držav in velesil ter se naj poveča tudi napor v sme-rdi olajšanja reparaeijskih in finančnih bremen.
Kongres angleške liberalne stranke.
Minuli teden se je vršil -kongres angl. liberalne stranke. Otvoril ga je lord Asquith ob navzočnosit do 15.000
članov liberalne stranke. Asquith je izjavil, da se kongres ni sestal zato, da napravi kake obvezne sklepe, nego da se' vrši razgovor o nujnih dnevnih vprašanjih. Lloyd George je pa izvajal: Liberalna stranka mora dokazati, da stremi naprej ter da se ne pusti zadržati od nikakih zaprek. Kongres bodi mejnik v zgodovini angleškega liberalizma. Sprejet je bil sklep, ki zahteva temeljito izvedbo agrarne reforme.
Dvojna mera.
Slučaj bivšega črnogorskega vojvode Plamenaca močno vznemirja še vedno našo politično javnost. Plame-nac ni hotel priznati zedinjenja <3rne-gore z Jugoslavijo in je v to svrho dolgo vrsto let pridno organiziral črnogorske emigrante in jih pošiljal v Črnogoro, da povzročajo nemire in revolte. Naenkrat se je pa taisti Plame-nac pojavil v Belgradu, bil od vlade imenovan za našega poslanika in nato v tem rangu v,pok o j en. Plamenac, znani sovražnik državnega edinstva, kolovodja neštetih črnogorskih pobun, je -danes naš diplomatični minister, proti njegovim somišljenikom v Crni-gori, ki so se po njegovih direktivah zoperstavljali režimu in skušali z od-metuiškimi akcijami odcepiti Črno-g:oro od Jugoslavije, se pa vodijo še vedno v Cetinju »monstre« procesi, se zapirajo, obsojajo in ubijajo. Logično, da naša politična javnost zahteva sedaj, da se te žrtve Plamenčeve gonje amnestirajo in osvobodijo, kajti oni so mnogo manj krivi, nego Plamenac sam, ki je danes ugledni naš minister.
Postopanje vlade v pogledu Pla-menca priča, da je iz strankinih interesov — Plamenac vživa velik vpliv v Črnigori in bo delal sedaj na učvrstitvi radikalne stranke v Črnigori — vsak čas pripravljena mastno nagraditi največje škodljivce države in naroda, kakor je to storila že prej v slučaju Gagliardija, Franka, Saksa in druge — ni pa pripravljena rešiti istočasno nesrečne brezimne žrtve teh političnih eksponentov. Postopanje, vlade mora tudi v tem kričečem slučaju izzvati v javnosti logični sklep, da pri nas povzročitelja zla nagrajujejo, njihove nesrečne žrtve pa preganjajo.
štrajki v Rusiji.
Po uradnem poročilu glasila boljševiške stranke „Pravda“ od 28. junija t 1. je bilo v sovjetski Rusiji !. 1923 2702, 1. 1924 3964 in v samih prvih mesecih 1'. 1925 5527 štrajkov! Povodom teli štrajkov, ki so če-šče zavzemali najostrejše oblike, je bilo ubitih 983 delavcev, ranjenih pa več tisočev!
Tako „Pravda“. — Brez komentarja!
Naval Nemcev v Ameriko.
»Berliner Tagblatt« poroča iz New-Yorka, da je naznanjenih po uselje-niški kvoti že 33.947 oseb iz Nemčije. Do 1. julija je še 17.000 osebam dovo-
ljena vselitev. Vseljevanje Nemcev je večje kot kateregakoli naroda. — Isto poročajo o Nemcih tudi iz Južne Amerike, zlasti Argentini je in Brazilije, kjer vsled nemškega navala ter njih eenega zaposlovanja ne morejo drugi narodi, zlasti Slovani, dobiti službe.
Komunistična afera se po-lega.
Sklepi belgrajske policije za stavljanje delavcev pred sodišče v zmislu zakona o zaščiti države se stopnjema razveljavljajo. Mnogo ovajencev je že izpuščenih na svobodo, le okoli 10 jih je še v zaporu, in ti pridejo najbrže pred sodišče.
Kar pa se tiče razmer v belgrajski „Glavnjači“, priobčuje novinar Novakovič grozna odkritja. Policija ga je prijela brez povoda, izročita ga je sodišču in zahtevala, naj se obsodi po čl. 1. zakona o zaščiti države. Sodišče je to zahtevo zavrnilo. Nato je policija drugi dan izdala nov odlok, ki pa ga je sodišče tudi odklonilo, češ, da so dokazi pomanjkljivi. Policija je vztrajala pri persekuciji, izdala tretje povelje za zapor v zmislu zakona o zaščiti države, ki pa je pri sodišču tudi pogorel. Z ozirom na to je morala policija Kosto Novakoviča izpustiti iz zapora.
Ko je bil Novakovič na svobodi, je na vprašanja odgovarjal, da to, kar se govori o „Glavnjači“ ni niti stoti del onega, kar se tam V resnici godi.
,.Danes sem izmučen,“ je izjavil Novakovič, Jutri pa priobčim izčrpen članek s svojim podpisom o tem, kako se dela v mestni upravi in o režimu, ki vlada tam.“
In priobčil je nato res članek, ob katerem mora -človek obstrmeti. Nepopisne so muke in nezaslišani so slučaji nasilja, ki se gode v tej strašni trdnjavi.
In takih stvari je nešteto. In pri tem pravijo, da smo demokratična država!
Poravnajte naročnino!
STOPILI SMO V TRETJI MESEC, ŠE JE NEKAJ NAROČNIKOV, KI VEMO, DA SO SIGURNO NAŠI, PA NISO ŠE PORAVNALI NAROČNINE. POLOŽNICE SMO VSEM PRILOŽILI. PLAČAJTE NAROČNINO!
AGITIRAJTE ZA »DELAVSKO POLITIKO«, ZAHHTEVAJ-TE JO POVSOD, PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE!
Moderna inkvizicija.
Zgodilo se je v tretjič v teku petindvajsetih let, da je bil v Italiji rimsko-katoliški duhoven izobčen iz cerkve (ekskomuniciran). Ta usoda je zadela sedaj rev. Ernesta Buonaiuta, profesorja za cerkveno zgodovino na rimski univerzi.
Kaj je ta Buonaiuto tako strašnega izvršil, da ga je zadela kazen, ki pomeni obenem, da je vsak katolik izobčen iz cerkve, ki po njegovi ekskomu-nikaciji še z njim občuje! Ali je mo-
goče učil krivo vero! Nič takega ni storil. Spisal je nekaj razprav, ki niso našle milosti v očeh najbolj zagrizenih klerikalcev. Kaj pa je klerikalizem? Ali je to mogoče najčistejša vera? Nič od tega! Pod besedo klerikalizem se razumejo vsa stremljenja, ki imajo namen pojačati namen in vpliv cerkve, posebno katoliške cerkve in njenega poglavarja.
Po načelih strogih klerikalcev izvrši vsak katolik velik smrten greh, če n. pr. govori o rimskih papežih tako, kot jih prikazuje pravična in nepristranska zgodovina. Kdor opisuje slabosti nekdanjih papežev, kot slabosti navadnih ljudi, je že storil greh. Ako to stori duhoven, je v očeh fanatičnih klerikalcev izvršil še večji greh.
Tudi Buonaiuto je imel lahko živo vero. Živel je tako, da je bil vsem drugim vernikom za zgled, ampak kot -profesor cerkvene zgodovine je spisal nekaj razprav in spisov na podlagi zgodovinskih resnic. S tem je pa izvršil velik greh v očeh klerikalcev. Bekli so mu, da mora preklicati, kar je spisal. Buonaiuto pa ni hotel preklicati, kajti ljubil je resnico nad vse. In kdor ljubi resnico nad vse, se ne boji groženj.
Grožnje niso bile prazne in kmalu so se pričele izvrševati. Papež mu je prepovedal nositi od 24. marca naprej duhovniško obleko. Obenem mu je zapovedal,da mora ostaviti svoje mesto kot profesor na univerzi. Tako se je pričel proces izobčenja Buonaiuta. Ta ukaz se je še dvakrat ponovil, pa ni imel uspeha. Buonaiuto se je zavedal, da je pisal resnico, pa je papeževe ukaze prezrl. Izobčenje Buonaiuta je postalo veljavno 26. januarja t. 1. Ampak Buonaiuto se ni udal. Izjavil je, da obdrži svoj kateder na univerzi, ki je državna.
Tako danes. Pred petsto leti bi ga pa bili najbrže mučili in sežgali na grmadi. Časi so se izpremenili, katoliška reakcija pa ne.
Pravijo...
Reklama je zelo važna .stvar. Ob
dobri in primerni reklami človek tudi kranjsko klobaso s konjskim mesom in postanim zeljem z apetitom in naslado poje. Zato reklamirajo birti povodenela in premešana vina s tem, da obešajo kitare na kljuke, postavljajo šramelkvartete s harmoniko in citrami v kote. Trgovci pa italijansko rolbo z jugoslovanskimi trobojnicami in domačimi markami.
Tudi potovanje v Lurd .ne sme ostati brez reklame. Na vidnem in važnem mestu priobčujejo v »Slovencu« povabila in priporočila. Pri tem pa različne zabele in vabe, ki vlečejo, mikajo ... Za začetek je kar dobra reklama:	doslej
•sta se javila za Lurd že dva gospoda škofa, ki se 'bosta v prvem razredu brzovlaka peljala po blagoslov z ljudstvom tretjega razreda.
lt
Miroslav Krleža:
GOLGOTA.
Drama v petih dejanjih.
Prevel FERDO DELAK.
Tretje dejanje.
Profil strojnega oddelka oklopnjače „Republika“. Kovinska rebra; ogrodje oklopja; mastodontski zmaj skozi katerega se naliva solnce. Črni trejekti v polutmi v kontrastu solčne iluminacije. Naoljene vzemti, cilindri, scsalke, kolesa, tlakomeri, kotli, verige, nakovala, kladiva, orodje. Nekoliko lakti nad sceno, galerija oklopljenih trdnjavic s topovi najvišjega kalibra. Tam se sprehajajo straže v čeladah. Parne sile in svedri vrtajo in pilijo, žage režejo, mehovi škripajo v oglušajočem ropotu in nabijanju kovačnice, po kateri se v masti kadijo oljnate posode delavcev, plapola rdeč refleks ognja in črne vražje maske svetijo in gasnejo. Leva grupa trojice nabija jeklen kvadrat na kovinsko rebro; nabijanje teh žarečih žebljev, katere nekdo od zunaj tolče in odbija, se ponavlja enakomerno. Udarja ma interval. Iskre se vevrejo v meso in ljudje se ližejo kakor psi.
1.	DELAVEC: O, za bedastega Boga, kako vse to nima nobenega zmisla! Ne morem delati, pa ne morem! (Vrže orodje stran. Prižiga cigareto.)
3. DELAVEC: In kako neizrečeno težko gre vse to! Dokler je človek še mlad, že še gre kako! Gre! gre! Po malem! Ko se pa skonča petdeseto, aha, vse se preobrne v človeškem
življenju, za Boga! Da! Vse to je čudno težko! Vse je tako težko!
2. DELAVEC: E, ni lahko! Ni lahko! Bedasto
je! Tukaj vrtaš in vrtaš in vrtaš, in prevrtaš celo življenje, a sam ne veš ne zakaj ne čemu! Če te kdo vpraša zakaj, bi mu ti znal odgovoriti?
3. DELAVEC: Ne bi si mislil človek, da je vse
to tako težko! Ko gledaš ladjo, ki plove, lepa je, lahka je, samo ravno reže morje, vedno ravno. In še zastave vihrajo, in bela je ladja, in plove! A kako težko je vse to! Vsak žebelj, kako je težak!
1. DELAVEC: In je! Tako je! Boli te, kakor bi
ti dlan prebijali! Pribijaš, pribijaš in sebe pribijaš!
2. DELAVEC: Če bi vedele koliko sem zdrobil
takih žebljev! Gotovo milijone! V Liverpolu sem bil takrat, pri atlantski kompaniji, ko mi je izteklo oko. Naenkrat! Zacvrčalo in amen! »Viktorija" se je imenovala. Krasna ladja, na tri dimnike! Pa sem jo potem po desetih ali petnajstih letih videl v Genovi, in zajokal sem od radosti! Kakor da je moja! In svoje lastno oko sem pribil nanjo! Haha! Človek je neumen, kakor živina!
3. DELAVEC: Manj zla je bilo na svetu, dokler
ni človek krotil vseh z ognjem!
(Desna gruča trojice, dvojnik levi, nabija oklope na desnem rebru.)
1.	DELAVEC: Proklet oni, ki se je rodil v teh naših dneh! Vse to ni nič dobrega! Vse to
stoji na glavi! Glej! Bil sem človek! Cel go tov človek! Osemnajst let in Pet mesece' sem plačeval penzijo, a sedaj je vse pro padlo! Propadlo, kakor da še nikoli m bilo
2.	DELAVEC: Ti si carist! Ti žaluješ za carjem Carja ni! Car jc propadel vrag ga je vzel Bog mu daj nebesa! Mehe! Kdo mu je re kel, da naj se igra z ognjem?
1.	DELAVEC: Jaz nisem nikak carist! Kaj mi briga car? Vrag ga vzemi! Carja in revolu cijo in republiko in vse! Za penzijo mi ji žal! Osemnajst let moje krvi in mojih žulje' so mi ugrabili! Zato mi je žal! To, vidiš! / kaj mi je do carja! Njemu je dobro sedaj kakor prej! Bolje kakor nam! Vzeli so "f fond! To je tisto, na kar se jezim! S ka sik
pra'
2.	DEL/
ravico?
LAVEC: Prav je, da so vam ga vzeli! Čem bi vi vlekli penzijo, a mi drugi n el Ali srnini kaj drugega, kakor vi?	.	,
DELAVEC: Naravno, da ste nekaJ .d™gega Jaz sem mehanik prve klase, a ti nisi! Kak. more biti to isto? Jaz sem plačeval v foni svojo muko! A kje imaš ti svojo kvalifika cijo? To je navadna tatvina m rop! Lopo\
cijo? To je ..— ščina! Razbojstvo!
oLlU(t<
2 DELAVEC: Vedno ste bili višji, pa hi tudi daj hoteli biti višji! Kakšne prve klase?
Ki
je ta prva klasa. Sedaj ni nobenih klas! Si daj je svoboda, revolucija, republika! Sed: smo vsi enaki!
(Dalje prtii.)
Štev, 49.
„D HLAVSKA POLITIK A"
Stran 3.
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri.
Ponedeljek, 1. marca:	Henrik	IV.
Red C.
Torek, 2. marca: Zaprto.
Sreda, 3. marca: Ana Christie. Red A.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri. Ponedeljek, 1. marca: Zaprto.
Torek, 2. marca: Večni mornar. Red B. Sredo, 3. marca:	Orfej v podzemlju.
Red E.
Gledališka politika Sovjetske Rusije.
■Meščanski teater, katerega je sovjetska vlada preuredila, je bil predvsem trgovsko podjetje, katerega je ustvarila in podpirala privatna gospodarska inicijativa. Večina gledališč je bilo ustanovljenih s kapitalom posameznih podjetnikov ali sindikatov, katerih edini namen je bil — profit. Trgovski element je demoraliziral in uničil meščanski teater. Proti temu elementu je bilo torej treba podvzeti neizprosen boj; v svojem stremljenju, da likvidira vsa zasebna podjetja, ni mogla socijalistična republika trpeti na gledališkem polju zasebništva. Gledališče je moralo postati element za ^zsajanje in omiko mas, kakor so bile ze davno prejo to šole in univerze. Gledališče kot dobičkanosno podjetje je moralo izginiti. Brezplačen vstop v gledališče danes sicer še ni možen. I)a se pa premostijo komercijelne ovire pri gledališču dopušča le: nacionalizacija gledališča. Ta pa je prišla sama od sebe. Maloštevilna gledališča v provinci so prišla 1. 1918. v last sovjetov. Ker so bile stavbe po večini last mest, je bila ta premostitev kaj enostavna. V glavnih mestih pa je zasebništvo samo po sebi propadlo in igrajo istočasno z državnimi gledališči tu »sovjetska« in »komunalna« gledališča. Za-sebnu gledališča pa so, ali prešla v rose delavskih kooperativ, ali pa so bila primorana delovati za sovjete.
A s tem se g(! niso zadovoljili. Gledališke stavbe in dvorane so bile v vsej Rusiji zasebnikom odvzete; opravljajo jih sovjeti. Tudi vsi drugi tehnični deli gledališča so bili nacijo-nalizirani. Delavnice za kostume in rekvizite so prevzeli sovjeti, in ravno-tako so tudi knjižnice podržavili.
Jeseni 1919 je bila nacijonalizaeija v glavnem izvedena. Pod »nacijonali-zacijo« gledališča moramo razumeti popoln preustroj gledališča, .katerega v vsej njegovi skupnosti upravljajo sovjeti.
Tehniška plut pa sestoji iz dveh momentov:	iz naeijonalizaci je kot
take, in munieipalizacije, to je organiziranja gledališč po lokalnih sovjetih. To pomeni: lokalni sovjeti prevzamejo v svoje roke brez izjeme vsa gledališča, vsa koncertna in muzikalna podjetja, in skrbijo za organizacijo vseh Potrebnih pomožnih inštitucij; dramskih šol, delavnic za dekoracije in kostume itd. Tendenca je, da se približa čim bolj gledališče ljudskim masam, in da se da tudi delavstvu možnost sodelovanju. Važno je dalje formiranje ensemblov po Vsej ,Rusijii in sicev
tako, da se le najboljše družbe sorazmerno razdele na celo deželo. Zadnje st ho zdelo marsikomu smešno, a je v bistvu najpotrebnejše, ker bo umetnost dostopna ljudstvu le tedaj, 'če bo prevzela država organizacijo vseli umetniških moči cele dežele. Ali ni skrajna malomarnost, da so centri velikih mest z gledališči prenatrpani, medtem, ko jih predmestja nimajo, ali: da so zbrane vse najboljše igralske moči le v Slavnih mestih. Gledališče iz glavnega 'Pesta naj gre za nekaj' časa v provinco, ono iz province pa v glavno me-sto. Tu gostovanja bodo gledališko z' vij e n jo teh krajev p, umetniško po-svV;VaI»» Moskva sama, pa bo dala .la >Uc*daiifc£a na razpolago vsem, V- ' 1 en'1 j° po izpopolnitvi proletar-• ' < u g edališču. Poleg teh tehničnih n u(.po\ se nameravajo uvesti tudi G'V •1 (J	''Tertoarjem. Žalibog je
1 izdan dekret o naeijonalizaci ji gle-
dališča zelo pozno — jeseni 1919 — in tudi ni odgovarjal nalogi novega gledališča. Skupno vodstvo gledališč je bilo prideljeno »Centroteatru«, na katerega so pa še vedno vplivali zastopniki starega gledališča. Vsem gledališčem, ki so le količkaj delovala, je bila priznana avtonomija. Sklenjeno je bilo, da se da vsem starim gledališčem — opereta in circus nista izvzeta — prosto voljo »hotenja«.
Dnevne novice.
©
Opozarjate so, da eden pni nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
„kiju£M
traja kakor štirje part drugih. Kupite eden par in prepričajta ae. — Nogavice brez žigs* ,ključ" so ponarejene
Križem sveta.
V Avstriji imajo v skupnem okrog
200.000	radio postaj. Samo na Dunaju jih je 151.000. Pa pri nas?
V Londonu se vrši te dni zanimiva razprava in sicer radi neke Rafaelove slike. Baron Thomas toži nekega zavarovalca. Ta je namreč sežgal Rafaelovo sliko in baron zahteva 20.000 funtov odškodnine.
Samomorov radi brezposelnosti moremo vsak dan beležiti iz vseh držav. To strašno socijalno zlo je zavzelo take dimenzije da je težko misliti na skorajšnjo sanacijo. V Varšavi se je končalo v enem mesecu 26 brezposelnikov.
V bližini Palerma v Italiji so vjeli močno roparsko tolpo. Štela je 164 članov, ušlo jih je 54. Na vesti imajo čez 100 zločinov in čez 30 umorov.
..Častltamo Vam k dobitku v loteriji!" „0 hvala! Sam sem si zbral srečno številko 49“ „Kako ste mogli vedeti za njo?“ — ..Slučajno. Prvo noč sem sanjal' o številu 7 in drugo noč zopet, pa sem si mislil: 7 X 7 = 49, stavil nato številko in dobil."
V Miinchenu so nemški nacijonalisti pisali več grozilnih pisem primadoni minchen-ške opere Alini Sanden. Prepovedali so ji peti v italijanskem jeziku. Pred dnevi je pa gledališče uprizorilo „Traviato“. Došlo je do demonstracije. Demonstranti so pri tej priliki sploh odklonili vsa italijanska dela. Intervenirati je morala policija.
Strašen skok. Monter v pariški plinarni je padel s 35 metrov visokega dimnika v spodaj ležeči veliki rezer-var vode. To je bila njegova sreča, ker bi sicer ostalna mestu mrtev, tako si je pa vendar rešil življenje. Iz rezer-varja so srn potegnili sicer nezavestnega, vendar pa le neznatno ranjenega.
Zakoni se razdirajo. Dunajski statistični uradi so dognali, da zakonska zvestoba čedalje bolj pojema. To je razvidno iz pregleda o številnih brač-nih razvedbah v zadnjem času. Vzroki so zelo različni. V Avstriji se n. pr. opaža, da se v posebno znatnem številu razdvajajo možje in žene, ki so stopili v zakon med svetovno vojno. Ti smatrajo svoje dejanje čestokrat za prenagljen korak. Možje se radi razočaranj, ki so jih doživeli, obračajo k drugim ženskam, ženske pa si iščejo utehe pri drugih moških. Zato je dvojni brak ■danes na Dunaju cisto navadna prikazen. Nič vsakdanjega ni tudi to, da imajo moški po dve ženi poleg običajne zakonske polovice. V 234 primerih se je zakon razdrl baš radi tega. Socijo-logu nudijo te številke zelo zanimivo gradivo, moralistu pa se ob njih morajo naježiti lasje, če jih ima še kaj na glavi.
#
Plačilna olajšava. Gospa pride v prodajalno klobukov za gospe. Oko ji obtiči "a lepem klobučku. „Koliko pa stane?" ..500 dinarjev", odgovori prodajalec, »Koliko pa, če bi ga na obroke vzela?" vpraša gospa. „7oo dinarjev", odgovori prodajalec, "in sicer 495 dinarjev takoj, ostanek pa po 5 dinarjev na teden."
V baru. Pred družbo poje pevka; glas ji je lepo šolan, le leta so ji zapisala svoje označbe. Eden izmed družbe šepne svojemu sosedu: „Ta pevka poje dobro, ali v njeni starosti naj ne hodi pet v kabaret." — Sosed ga zavrne: „Imaš prav; ali v njeni mladosti še ni bilo kabaretov ...“
Pucelj, »Slovenec", „Jutro“ in proračun.
— Vladna politika, proračun, Radič, Pašič, belgrajska čaršija, centralizem, federalizem, unitarizem in avtonomizem se preganjajo že spet jezno med seboj po predalih »Slovenca", »Jutra", pa še »Kmetskega lista", v katerem je zadnje dni povedal svoje temeljito prevdarjeno mnenje tudi gospod Pucelj, pove rad brez ovinkov svoje mnenje o položaju. Nekaj časa je to mnenje bilo izraženo v »Kmetskem listu" pod kratkimi iz Radičeve torbe. Ta čudovita torba je dolgo sipala iz sebe najrazličnejše — obljube. Konkretnega iz te torbe je prišlo le imenovanje Prepeluhovo na visoko direktorsko mesto v notranjosti Radičeve čovje-čanske" republike. Sedaj je pa tudi Pucelj otvoril svojo torbo in povedal, da je stvar taka in taka, da se v Belgradu ne da ničesar napraviti preko befgrajske čaršije. Povedal je kar naravnost čisto resnico. ..Slovenec" pa, ki se zaveda, da je tako in nič drugače, noče, da bi igral Pucelj v naši politiki vlogo Kolumba, ki je odkril Ameriko. Pa ga sedaj preganja po svojih predalih, sicer z nekoliko logično utemeljitvijo, da bi Pucelj ne smel podpirati tega režima, če je takšen in nič drugačen. In »Jutro", zgaga, podpira seveda »Slovenca" v tem koncentričnem napadu na Puclja. Pucelj se pa lahko vseeno prešerno nasmeje. Če je z enim samim človekom znal povzročiti tako revolucijo znači, da je znal nekaj povedati. In to je tudi uspeh.
Velevažno vprašanje. V Južni Srbiji je menda nekaj ondotnih katoliških Slovencev pristopilo v pravoslavno vero. Pravijo naši klerikalci, da so bili v to prisiljeni, in posl. Hohujee je vložil na ministra notranjih del interpelacijo, v kateri na dolgo in široko versko, filozofsko, jugoslovansko, politično dokazuje, da to ni lepo in prav. Sapra, to so stvari, to so problemi, to so opasnosti! Še sam proračun, pa notranja politika, pa avtonomija in rubeži in rudarska katastrofa v Sloveniji, niso nič, so brezpomembne stvari, za katere je vedno čas, spričo nevarnosti, da se nekaj Slovencev zgubi v pravoslavju, potem ko so se že zgubili v .Tugoslavju. Ja no, po Pelegrinetti-jevi aferi, pa še to važno cerkveno afero, da se vidi, kdo čuva sveto katoliško vero. In da se vidi, kako nujne in velike opravke ima Jugoslovanski klub v teh srečnih dneh.
Vodnikov spomenik v Ljubljani preživlja ljubljansko »krizo«. Konšta-tirali so namreč gospodje, da ni krščansko, da bi se Vodnih pohujševal na trgu in koketiral s posavkami. Sklenili so, da bi ga bilo treba premestiti, bolje povedano reducirati in niso se mogli zediniti, kam bi ga postavili. Preostajal je samo muzej in ni dosti manjkalo, pa bi bil zalezel med francoske kanone. Niso se mogli odločiti in vse mogoče prostore so izrabili. Postavili bi ga sigurno na Pogačarjev trg, toda v ostri polemiki so trdili, da je bil mlačen duhovnik in da nikakor ne spada pred škofijsko cerkev in pred lemenat, »naprednejši« pa zopet, da je bil premalo svobodomiseln, da bi mogel z mirno vestjo prenašati marnje ljubljanskih branjevk. No, pa je Vodnik ostal kjer je bil, samo zagradili ga še bodo, da siromak ne bo vsel čez »ojnice«.
Shod monopolskih delavcev. — V poročilu o shodu monopolskih delavcev, ki smo ga že objavili zadnjič v našem listu, se je vrinila tiskovna pomota. Shodu je predsedoval sodrug Ropret, in ne Rupnik.
Trboveljska preinokopna družba je dobila v ojačenje svojega »gospodarskega" položaja pomnoženo orožništvo. Bedno delavstvo, ki je bilo vrženo na cesto, naj bo na ta način skrbno zastraženo, da ja ne krikne javnosti klica po kruhu!
Državna borza dela v Ljubljani. V času od 14. do 20. februarja 1926 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 141 prostih mest. 136 oseb je iskalo dela, v 41 slučajih je borza posredovala z uspehom in 23 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 20. februarja 1926 je bilo skupaj razpisanih 604 prostih mest, 943 oseb je iskalo delo, v 425 slučajih je borz aposredovala z uspehom in 136 oseb je odpotovalo.
Roparski napad na ambulantno pošto KoČevje-Ljubljana dne 10. februarja 1926. Poseben znak enega izmed ukradenih tisočakov. Nagrada za Izsleditev tega bankovca. Med tisočaki, ki so bili ukradeni o priliki roparskega napada na ambulantno pošto
Kočevje-Ljubljana dne 10. t. m. je bil tudi tisočak izdaje leta 1920» ki je bil poškodovan. Poškodba .ie na strani »orača", in sicer na desni polovici. Poškodba se pričenja nekako 15 mm od zgornjega roba in sega na desno čez sliko Zagreba proti spodnjem robu. Poškodba je zalepljena s prozornim gumiranim papirjem. Osebi, katera prijavi lastnika tega bankovca poštni direkciji v Ljubljani ali katera izroči ta bankovec najbližji pošti ali pa neposredno poštni direkciji v Ljubljani, izplača poštna direkcija posebno nagrado v znesku 500 (petsto) Din in še vrednost event. izročenega bankovca, če se ugotovi njegova identično z ukradenim tisočakom.
Pazite! — V zadnjem času je bilo več slučajev, da so dobili ljudje namesto sto-dinarskega bankovca, stari srbski bankovec po 20 Din, ki je zelo podoben našemu stotaku. Občinstvo naj pri sprejemanju sto-dinarskih bankovcev pazi.
Lekarna Ramovž se je preselila v poslopje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti.
Mestna občina si je nabavila nov sanitetni in 'pogrebni avto. No, končno .smo tudi v Ljubljani pricapljali do naprav, ki so v drugih mestih že zastarele.
Novi cestni predpis izogibanja in vožnje je povzročil avtomobilsko nesrečo pri Brežicah, Dva avtomobila sta se zaletela in se pri tem tolikanj poškodovala, da sta obležala na cesti. Osobje je moralo na vlak. K sreči se pa ni nikdo poškodoval.
Roko je zmečkal stroj v tekstilni tovarni v Melju delavki Ivani Horvat. V tovarni so jo zasilno obvezali in potem prepeljali v bolnico.
Smrt v vlaku. Poštni oficijal Gjuro Fil-kovič je potoval v Split in na dolgi vožnji bi se bil rad odpočl1. Vzel si je preveliko količino arsenika in vsled zastrupljenja umrl v vlaku.
Požar v Zagrebu. V skladišču volne E. Šterna je izbruhnil strašen požar, ki je povzročil ogromno škodo. Služkinja je namreč po nesreči zlila steklenico špirita, na kar je njena tovarišica v neprevidnosti vrgla gorečo vžigalico. Tovarnar ima okrog
100.000	Din škode.
Mladi samomorilci se vedno znova pojavljajo. Že zadnjič smo poročali, da zadnje dni zaznamujemo več mladinskih samomorov; pravkar je pa hotel končati 13 letni vajenec Ljudevit Cvetko. Vrgel se je na tramvajske tračnice; Stražnik ga je še dosti zgodaj opazil in preprečil smrt. Fant je izpovedal, da je hotel v smrt radi ši-kan gospodarja.
V bližini Sv. Petra pri Mariboru so izvlekli iz Drave utopljenca. Star je bil okrog 50 let. Vse domneve kažejo na samomor.
Im. •
Kolesarji so včasih le preveč neprevidni. Pred dnevi sta ponoči drvila po Pobreški cesti v Mariboru dva kolesarja. Oba sta bil abrez luči in trčila drug ob drugega.
Eden je nezavesten obležal na cesti in so ga morali prepeljati v bolnico.
Kos opeke je padel na glavo Blažu Škofu, ko jo šel mimo kolodvora. Zadobil je precejšno poškodbo na glavi.
Šport.
Pokalna tekma Športnega kluba
»Svoboda«. V nedeljo se je odigrala v Mariboru pokalna tekma med športnima kluboma »Svoboda« in »Merkur«. Rezultat: 4:3, 4:1 v prid »Svobode«. Obisk dober. Sodnik Franke!
Malenčič nekdanji vratar SK. Jugoslavije, ki je tudi enkrat z velikim uspehom nastopil reprezentativno v meddržavni tekmi Jugoslavija : Čeho-slovaška in je za tem opustil nogomet, namerava zopet pričeti s treniranjem. Imenovani živi v Novem Sadu in je član SK. Vojvodina.
Buble in Potočki. Pred nedavnim časom jo izgledalo, da bo Gradjanski (Zagreb) svoje moštvo pregrupiral z ozirom na to, da je nastopil z mladimi, talentiranimi igrači. Veliko nade sta vzbujala posebno Potočki in Buble. Prvi je igral vodjo napada, drugi pa levo zvezo. Kakor pa javljajo iz Zagreba, sta se oba vrnila v svoja matična kluba, Buble v Derby-ja, a Potočki v SIv. Uskok. 'Glavni vzrok njihovega izstopa iz Gradjanskega bo najbrž ta, da nista mogla preboleti dejstva, da bosta v zanimivih mednarodnih tekmah, ki jih odigrava Grad-
jnnski, nastopala za barve Gradjan-stseira oba Hajdukovca Benčič in Bo-načič.
Nov centerhalf Haška. Kakor znano, je dosedanji srednji krilec Haška, ki je v obeh zadnjih medržavnih tekmah proti Češki in Italiji nastopil za jugosl. team, prestopil v BSK. ter se iz Zagreba preselil v Beograd. Toda Hasku je bilo zopet odpomagano, kajti kmalu za tem je prijavil vstop v Hašk krilec Concordije mladi Kolibaš.
Začetki delavsikega športnega gibanja na Španskem. Madridsko delavsko športno društvo »Natura« se obrača z oklicom v španskem delavskem časopisju na že obstoječe manjše delavske športne organizacije v državi in jih vabi k zedinjenju v svrho intenzivne gojitve delavskega športa.
Praški derby. V nedeljo je imela i Praga svoj višek v nogometnem športu. Kakor v Ljubljani, tako sta si stala tudi v Pragi nasproti oba domača in najjačja rivala. ASC. Sparta in SK. Slavija in sicer v prvenstveni tekmi, katero je odločila Sparta v svojo korist z rezultatom 3 :2. Slavija je nastopila z nekaterimi rezervami.
Maribor.
Uprava ..Delavske Politike" v Mariboru, se nahaja v Delavskem domu na Ruški cesti 7, v gostilniški stranski sobi. Za vsa osebna pojasnila in naročila naj se so-drugi in zaupniki obrnejo na ta naslov med 17.—20. uro.
Delavci, pevci! Pevski zbor „Svobode“ sprejema do 15. marca nove pevce in pevke. Vsi, ki imate veselje do lepega, ubranega petja, javite se vsak ponedeljek, četrtek in soboto v prostorih „Ljud.skega doma“. Pevski zbor je pokazal že večkrat, kaj premore trdna volja. Naš pevski zbor bo 1'etos večkrat javno nastopil, in se zato kasneje ne bodo sprejemali novi člani. Kdor želi sodelovati, naj se torej javi čimprej.
Kršenje osemurnega delovnega časa. Ena v delovnem pogledu najslabših tvrdk v Mariboru je tovarna za perilo Durjava. Pri tej tvrdki se dela navadno 9 in pol ur dnevno brez nadur. Tudi v drugem pogledu ni nič boljše. Delavkam se navadno eno tedensko plačo zadrži kot garancijo za eventuehie prestopke. Tudi za časa volilne borbe v Delavsko zbornico je moral volilni odbor dvakrat intervenirati pri podjetju, Vsem delavkam priporočamo, da se
oklenejo svoje strokovne organizacije, da si pribore svoje pravice.
Prikrojevalni tečaj. — V nedeljo se je zaključil prikrojevalni tečaj čevljarskih pomočnikov, ki je trajal tri mesece. Ob tej priliki se jc vršilo malo slavje, pri katerem sta sodelovala mešani zbor „Svobode“ in tamburaški odsek. Bil je lep večer, ki je pokazal, kako znajo delavci ceniti znanje.
Pokopališče so pokopali. Zamenjavo pokopališč so si naši klerikalci za vselej zbili iz glave. Pobunili so se dem. pod težo socijalistične kritike in tako je klerikalcem za enkrat še ljubša enotnost bloka kakor pa nečedno trgovanje z mrtvimi. Nobena afera še ni dvignila v Mariboru toliko prahu kot baš ta koristolovni predlog klerikalcev za zamenjavo pokopališč. Sedaj je bil predlog v odseku zavrnjen in se ne bo več pretresat na javni seji. Prav je tako.
Zagorje ob Savi.
Reeitacijski večer v Zagorju. S
tem večerom dne 23. t. m. je ljubljanski »Literarno-dramatični krožek« zapustil ljubljansko vsega sito publiko in stopil med delavstvo, da tam poišče nove publike. Delavstvo je kulturen razred, dovzeten in sprejemljiv za vse zdrave, nove pojave. Le iz tega se da sklepati, da se je večera udeležilo po večini delavstvo, ne pa tudi ostala »elita«. Večer sam ni šel mimo njih, bil je seme za dobra tla. Prisotni delavci so po večeru menili; »Še bi jih poslušali, celo noč.« Ta stavek ocenjuje večer in uspeh bolje, nego dolga učena ocena.
Spored je bil izbran:	črtice	in
pesmi mladih pesnikov in prijateljev ter pesmi Bezruča in Zupančiča. Uvodno predavanje o »Umetnosti in proletarcu« je bilo prav izčrpno in je razgrnilo pred delavstvo nov svet. Z istim sporedom pojdejo mladi še v Trbovlje, Hrastnik in Jesenice. Pridobili si ibodo s tem novo, zdravo publiko in bo tudi njihovo gibanje s tem postalo gibanje cele množice.
Borovnica.
Gostovanje »Svobode«. V nedeljo, dne 21. febr. je gostoval pri nns drn-
matični odsek »Svobode« Šiška z dramo v 3 dejanjih »Zvestoba«. Dvorana je bila do zadnjega kotična nabito polna. V igri sta se najbolj izkazala
sodruga Pretner in Namzor, ki sta se do dobra vživela v svoje vloge. Dobro je igral vlogo župana s. Lazar, ki bo nedvomno postal še prav dober komik, ker ima mnoge lepe igralske lastnosti. S. Zagradnik je igral vlogo Vrabca; moral bi se še potruditi, vidi se pa, da ima veselje in zmožnost. Dobra je bila tudi Teran Julija. Najbolj se je pa odlikovala solopevka sodružica Teran Milka, ki je presnetila in osrečila vso Borovnico, ker je izredno lepo pela. Sodr. Teran razpolaga s krasnim glasom, je muzikalično izvežbana in talentirana. Bila .je krona večera. Skratka, bil je zelo lep večer. — Pozdravljeni sodrugi in sodružice iz Šiške, upamo, da Vas zopet kmalu vidimo na našem malem odru. — Sodrugi iz Borovnice.
iz Gorenjske.
Svoboda Jesenice: Telovadno akademijo priredi delavska kulturna in telovadna zveza podružnica »Svoboda« na Jesenicah v nedeljo, dne 7. marca ob 8. uri zvečer v dvorani delavskega doma na Savi s sledečim sporedom:
1. nastop ženske dece, proste vaje za leto 1926;
2. nastop moške dece, proste vaje za leto 1926;
3. nastop članov, proste vaje za leto 1926;
4. orodna telovadba članov in
5. proste vaje izbranih telovadcev.
Pri akademiji sodeluje godba podružnice SMRJ na Jesenicah pod vodstvom sodr. I. Modre-ta in pevski zbor »Svobode« podružnica na Javorniku pod vodstvom sodr. Ambrožič Vinko-ta. — Cene prostorom: I. prostor Din 10,— II. prostor Din 8.— stojišče Din 5.—.
K obilni udeležbi vabi — DTK.
Hrastnik.
Lep dan je zopet zaznamovalo hrastniško delavstvo v nedeljo 21. t. m. Pridni in agilni sodrugi so sklicali in pripravili velik shod rudarskega delavstva za h. uro popoldan, na katerem je udeležba bila tako številna,
da je dvorana Konz. društva bila nezadostna in se je radi tega moral shod vršiti na prostem. K prvi točki dnevnega reda o redukciji jc poročal za-
stopnik Delavske zbornice s. Kopač, ki je orisal splošni položaj z ozirom na nameravano redukcijo rudarjev. Za njim je poročal o posameznih spornih točkah, ki so se obravnavali pri pogajanjih pri T. P. D. odposlanec hrastniških rudarjev na dotičnih pogajanjih s. Verden. Za njim se je oglasil za besedo s. Peterkovič, ki je med drugim omenil tudi potrebo večjih zahtev ter kritiziral tudi Delavsko zbornico oz. s. Kopača, ker ga najbrže ni dobro zastopil. Vseeno je pa h koncu pozival na enotnost v strokovnih organizacijah in poudarjal moč enotnih strokovnih organizacij. Upajmo, da se bodo njegovi somišljeniki tega vedno tudi držali. Za njim je o stališču rudarjev k posameznim točkam spregovoril s. Tanšek, ki je natančno pojasnil dobre in slabe strani posameznih naziranj glede na eno ali drugo točko pri pogajanjih ter priporočal končno tisto, kar je za rudarje v danih okoliščinah najbolj sprejemljivo. K drugi točki dnevnega reda o socijalni zakonodaji je poročal s. Pastorek, ki je omenil v svojih izvajanjih ono, kar na polju soc. zakonodaje imamo, kar nam reakcija hoče vzeti oz. nam je že vzela, ter ono, kar na polju soc. zakonodaje še vse treba, da bo v prid delovnega ljudstva. Za njim je nastopil še s. Pliberšek iz Trbovelj, ki je zlasti omenil nevarnost elementov, ki se klatijo po revirjih z namenom, povzročiti nemire, zmedo in nesoglasje med delavstvom in s tem služiti našim nasprotnikom, ker le ti imajo od tega koristi. Proti koncu shoda je predsednik lepo uspelega shoda s. Malovrh -pojasnil še posamezne stvari, tikajoče se pogajanj, ter dal na glasovanje predlog rudarjev-delegatov pri pogajanjih, ki je bil brez ugovora sprejet. Pripomniti pa še moramo, da so nedaleč od tega lepega, v smislu Markso-vega izreka: »Delavci združite se!« se vršečega shoda, sklicali edinozveličav-ni »socijaldemokrati« svoj tingltangl v neki gostilni, ki se ga je udeležilo reci in piši 35 ljudi z klerikalci, njihovimi znanimi zavezniki vred. Delavstvu no more več v prid kapitalizma delujoče sektaštvo škodovati, kajti
delavstvo vedno bolj in bolj spregleduje peklensko delo onih, ki cepijo enotnost delavskih vrst. Propadli ti cepači za vse večne čase.
Leposlovne knjižnice II. zvezek CHARLES DICKENS:
Prevel * * *
1926 Cena Din 12. Naročajte to lepo delo pri Zadru žni založbi v Ljubljani.
f
Priznano najsolidnejša domača tvrdka
JOS. ROJINA, Ljubljana
Aleksandrova cesta 3.
Velika zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega blaga in sukna. Bogata izbira vseh vrst izgotovljenih oblek, ra-glanov, površnikov, dežnih plaščev etc. po izredno nizkih cenah. Lastni krojaški atelije.
Točna postrežba! : Solidne cenel	95
Proti gotovemu jamstvu daje tudi na ugodna mes. odplačila.
S Ljubljani, na Tržaški cesti v obeh hišah »Stan in Doma" se otsorijo početa meseca marca velike trgovine modernega sloga
|	9
j	■____________________
Mr. Ph. Rudolf Ramor lekarnar v Ljubljani Miklošičeva cesta 36 naznanja p. n. občinstvu
da je
pr*- preselil
svojo lekarno v palačo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev
na isti cesti
nasproti sodne palače, ter jo popolnoma na novo in
moderno uredil.
Hajhiižja lekarna zn one, hi prihajajo na gl. kolodvor.
Kdor želi kupiti prvovrsten in poceni
PR EMOG
In sploh kurivo naj ga naroči pri
PRODUKCIJI
€€
osrednji zadrugi za nakup In prodajo
r. z. z o. z.
5 L3UBL3BH!, Tržaška cesta, haloni ja „f*'“!-
110.
Glavni In odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdala konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk J. Blasnlka nasl. v IJublJanl.
tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.
Za