NOVOTEHM GRADBENI MATERIAL PO PROIZVODNIH CENAH v Novem mestu, Ljubljanska cesta 26, tel.: 068/21 -434 r. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST oc \c o z o K r— *-? UL* x < s Cii O c •X «“J 3 CO Z dobju. Najbolj se je brezposelnost povečala v Trebnjem in Novem mestu, manj pa v Črnomlju in Metliki. Med iskalci zaposlitve je skoraj polovica starih DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj Težko je biti Slovenec, zlasti prvi Milanu Kučanu žalitve namesto priznanja LJUBLJANA - Predvolilni čas se naglo izteka; zdaj zdaj bo tu 6. december, praznična nedelja, ko bomo državljani Republike Slovenije volili predsednika republike, poslance v državni zbor, člane državnega sveta in predstavnike lokalnih interesov, 10. decembra pa še predstavnike delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev oz. predstavnike negospodarskih dejavnosti. Vse manjše stranke mrzlično sklepajo koalicije za skupne nastope na volitvah, velike in močne pa si obetajo uspeh tudi, če se bodo na volitvah pojavile samostojno, in jim zato ni do zavezhikov. Po javnomnenjskih raziskavah imata zdaj največ možnosti za ugoden izid na volitvah Liberalno-demokrats-ka stranka (11,9 odst. telefonskih naročnikov) in Socialdemokratska prenova (10,1 odst.), največ, kar 47,8 odst. naključno izbranih telefonskih naročnikov pa je na vprašanje, katero stranko bi volili, odgovorilo: “Ne vem”. Nekatere stranke so v sedanji predvolilni ihti tudi že začele na veliko obrekovati tako predsednika republike kot vlade. Najti moramo svojega predsednika! Pišejo. Milanu Kučanu zlasti zamerijo presojo, da se sedanja demokracija v Sloveniji ni rodila šele z nastopom Demosa, temveč da je sad stoletnih svobodoljubnih teženj slovenskega naroda, ki so jih izpričevale vse tri slovenske narodove vojske: Maistrova, partizanska in - lani junija - nova slovenska teritorialna obramba. Predsednikov nastop na nedavni (“sicer stanovski”) proslavi borcev NOB ocenjujejo kot neetično dejanje, češ da je, po članku “Iz hlapčevstva v politični rasizem”, (Slovenec, 3.10.1992), “v zelo razbolelo nacionalno tematiko poskušal vnesti element simbolnosti, občcvcljavnosti, ne nazadnje, internacionalnosti, zgrajene na postulatih protifašistične Evrope. Veteranom se niti ni zdelo vredno izbrisati zvezd in komunističnih simbolov z zastav, tako da je bilo možno videti nekdanje zastave SRS s spremljajočo zvez-darsko navlako, ki pač ne more predstavljati kontinuitete v razvoju slovenske države, kot je to izpostavil Kučan, ki je s prireditelji vred v bran tej tezi pripeljal še častno četo slovenske vojske in Maistrove borce za severno mejo. Privoščil si je torej predvolilno kampanjo in kasneje zopet začel pogrevati teme o spravi namesto o pravni državi...” In tako dalje in tako naprej v enakem nekultiviranem mračnjaškem stilu. Takšno pisanje ljudi, ki si s potvaijanjcm zgodovine prizadevajo v predvolilnem času (s)kovati politični kapital, spet kliče po svežitvi našega zgodovinskega spomina. Naj namesto komentiranja tega pisanja citiram le tele misli Cirila Zlobca iz njegove najnovejše knjige Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko: Vse kaže, da svoji preteklosti ne moremo ubežati in da pogosto neodgovorno drug drugega obtožujemo za potvarjanja in laži za zločine, za vseh vrst nečednosti in vsega, kar v najhujših časih človek in narod zmoreta najhujšega. Če smo že tako oslepljeni od sovraštva, ozrimo se nase s pogledom drugih: v letih druge svetovne vojne je bilo partizansko gibanje od Baltika do Jadrana, torej tudi naš narodnoosvobodilni boj, nciztrglji- vi del zavezniške koalicije proti fašističnim silam osi. In to ne samo po naših, ampak po evropskih zgodovinskih in moralnopolitičnih kriterijih. Na kateri strani so bili tisti, ki se zdaj trudijo, da bi oblatili narodnoosvobodilni boj in njegovo Osvobodilno fronto, pa je tudi že povedala evropska zgodovina. Najzaslužnejši za zmago v lanski vojni in dosego suverenosti so prejeli republiška priznanja. Predsednika predsedstva RS ni bilo med njimi. Ga ni zaslužil? VINKO BLATNIK do 26 let, prvo zaposlitev išče 30 odst. brezposelnih, težje zaposljivih je 23 odst. Skoraj polovica brezposelnih je žensk, strokovno usposobljenih od tretje stopnje naprej pa dobra polovica. Brezposelnih zaradi stečaja podjetja je največ v novomeški občini, in sicer 17 odst. Skupaj z brezposelnostjo narašča število upravičencev do socialnih pomoči. Konec avgusta je prejemalo denarno nadomestilo, ki je v povprečju znašalo 24.149 tolaijev, 911 upravičencev. Do denarne pomoči so bili upravičeni 603 brezposelni. Ta pomoč je v povprečju znašala 8.824 tolaijev. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Danes srečanje dolenjskih podjetnikov V Novem mestu bo ustanovna skupščina NOVO MESTO — Na pobudo slovenskih podjetnikov v Avstraliji so člani Avstralsko-slovenske konference lani jeseni poslali v Slovenijo predlog za ustanovitev mednarodnega združenja slovenski razvojni partnerji. Vlada, gospodarska zbornica, konferenca za Slovenski svetovni kongres in razne ustanove v Sloveniji so predlog brez izjeme sprejele, ga podprle in zagotovile pomoč v okviru svojih možnosti. Mednarodni svet združenja je junija letos ob navzočnosti delegatov iz 9 držav sklepal o ustanovitvi take organizacije za Slovenijo, nakar so slovenski podjetniki ustanovili združenje tudi za našo državo. Združenje je nevladna, nepolitična in neprofitna organizacija. Je svetovna mreža poslovnežev, strokovnjakov in drugih zainteresiranih Slovencev in prijateljev Slovenije, ki imajo vpliv v poslovnem svetu in dragocene izkušnje. Njihova pobuda sega tudi v našo pokrajino: danes ob 13. uri bo V konferenčni sobi hotela Metropol v Novem mestu ustanovna skupščina za dolenjsko regijo in Belo krajino, na katero vabijo podjetnike in podjetnice z območja širše Dolenjske. Predsednik iniciativnega odbora za DIB je dr. Peter Jerman, direktor sektorja za razvoj podjetništva v tovarni zdravil Krka. Na skupščini bodo predstavili mednarodno združenje, imenovali predsednika za DIB regijo ter razpravljali o dosedanjem delu in programu za 1992/93. T.GOŠNIK Z delom bo začelo vseh 174 zaposlenih BREŽICE — 174 delavcev brežiškega obrata Adrie Caravan je že dalj časa brez dela čakalo doma in upalo, da se z njihovim obratom ne bo zgodilo najhujše. V začetku minulega tedna so na zboru delavcev izvedeli, da ga je prevzela delniška družba TOM, tovarna opreme z Mirne, ki je sicer hči novomeške Adrie. V brežiškem obratu bodo uvedli kooperacijsko proizvodnjo različnih elementov za Trimove bivalnike. Se naprej bodo v njihovem proizvodnem programu tudi posebni tipi počitniških prikolic, saj so delavci za njihovo izdelavo primerno usposobljeni. Po besedah direktoija Janeza Dulca v podjetju TOM računajo, da bodo ravno zaradi tega konkurenčni in bodo uspeli s ponudbo Adrii Caravan. Po novem bodo v Brežice prenesli tudi del proizvodnje oblazinjenega pohištva, sgj mirenska tovarna nima dovolj zmogljivosti. V ta namen so že izbrali nekaj delavk, ki se bodo priučile za konfekcijska opravila. Ohranili bodo tudi obstoječi in že uveljavljeni servis za prikolice. Direktor Dule načrtuje postopono uvajanje nove proizvodnje, tako da bi po dveh ali treh • Delavci zaradi neljubih izkušenj iz preteklosti omenjenim obljubam ne veijamejo povsem. V minulih dvajsetih letih so namreč že prevečkrat sedeli na podobnih zborih, kjer jim je vodstvo podjetja vsakokrat obljubljalo boljše čase. Kljub obljubam so bili vedno najslabše plačani, proizvodnja pa je bila tako zelo motena, da so se ravno zaradi nje večkrat zatekli k stavki. mesecih obrat že moral ekonomsko samostojno delovati. Podpis pogodbe med Adrio Caravan in podjetjem TOM je po mnenju glavnega direktorja Adrie Caravan Danila Plesničarja eden prvih korakov do končne ozdravitve tega novomeškega podjetja. Kot je razložil na zboru, bodo v prihodnje vso proizvodnjo prikolic prenesli na eno mesto, to je v Novo mesto. Tako ravnanje jim nalagajo ekonomski in tržni razlogi, zaradi katerih so nameravali brežiški obrat v kratkem zapreti. Ponudba mirenskega podjetja je tako prišla ravno v najbolj pravem času. Po Plesničaijevih besedah je podjetje ponudilo tržno dovolj zanimiv program, ki bo zagotovil zaposlitev vsem dosedanjim delavcem. B. D.-G. • Preštevanje kosti zagotovo ne bo rešilo Slovenije. (D. L. —Bebler) Brez kratkoročnih rešitev Kočevje: okrogla miza o socialni problematiki KOČEVJE — V četrtek, 8. oktobra, je bila v prostorih kočevske srednje šole okrogla miza o socialnih problemih v občini. Na njej so redkih izjem okrogle mize ustanov nanizali vrsto problemov, med možnostmi za njihovo reševanje pa poudarili le dolgoročno usmeritev kočevske občine, da bi poiskali in razvijali tista področja, panoge in dela, ki bi dajala tak dohodek, da bi ljudje lahko normalno živeli. Svetovalec za zaposlitev na kočevskem zavodu za zaposlovanje je povedal, da je kočevska občina po številu brezposelnih med najvišjimi v Sloveniji. Brezposelnost je trenutno 23-odst., saj je od 6150 zaposlenih kar 1371 brezposelnih. Povedal je, da se bo brezposelnost še stopnjevala, saj denimo trajne presežke delavcev predvideva tudi In-kop, kijih do sedaj ni imel. O različnih tečajih, šolninah in programih preuspo-sabljanja, kot oblikah pomoči za brezposelne, je govorila psihologinja iz zavoda, Adela Vlašič, o 66 investicijah v malo gospodarstvo in problemih pri zagotavljanju želenih profilov delavcev in s tem o poraznem odzivu brezposelnih na tečaje za šivilje in mizarje pa predstavniki občine. Predsednik izvršnega sveta Alojz Petek je dejal, da se kot socialni problemi obravnavajo brezposelni, da pa imajo še večje probleme tisti, ki delajo, pa ne zaslužijo dovolj, da bi lahko preživeli. Dejal je, da je edini socialni program, da se zagotovijo ljudem delovna mesta, ki jim bodo omogočila normalen zaslužek, in zatrdil, da bodo zato s pospeševanjem razvoja drobnega gospodarstva nadaljevali. Predstavniki osnovnih, poklicnih in srednjih šol so govorili o odrazu hudih socialnih razmer na slabšo opremljenost učencev s šolskimi potrebščinami in knjigami, zmanjšanje števila kosil in povečano potrebo po brezplačnih malicah ter o načinih reševanja teh problemov. M. LESKOVŠEK-SVETE Predstavili mrežo inovacij SPIM — slovenska podjetniško-inovacijska mreža — Združene informacije na enem mestu______ NOVO MESTO Pretekli teden so predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in ministrstva za malo gospodarstvo v Novem mestu predstavili dolenjskim in belokranjskim inovatoijem, obrtnikom, podjetnikom in občinskim delavcem, ki se ukvarjajo s problematiko malega gospodarstva, slovensko podjetniško inovacijsko mrežo — SPIM. Janko Jerman, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, je v uvodu povedal, da se na Gospodarsko zbornico kot tudi na ministrstvo za malo gospodarstvo, vsak dan obrača veliko ljudi, ki iščejo informacije o inovacijah ipd. Zato so se odločili, da oblikujejo informacijsko mrežo, ki bo povezovala celotno Slovenijo, hkrati pa bo povezana tudi z mrežo Alpe— Jadran. V organi- zacijo mreže seje vključilo tudi ministrstvo za malo gospodarstvo, Zveza inovatorjev Slovenije, Univerza v Mariboru in Obrtna zbornica Slovenije. Vse informacije, tudi mednarodne, bodo zbirali v. centru za informacijski sistem pri Gospodarski zbornici, enkrat mesečno pa jih bodo dostavljali članom mreže. Namen SPIM-a je združiti informacije, poslovne in strokovne aktivnosti in jih organizirano posredovati zainteresiranim. Delo informatorjev bodo opravljali ljudje, ki so sicer že zaposleni v službah, ki pokrivajo področje malega gospodarstva, za njihovo izobraževanje pa bo denar prispevalo ministrstvo za malo gospodarstvo. J. D. naša anketa Razvajeni slovenski kupci? Zadnje leto ali dve je bila Slovenija skoraj raj za potrošnike: trgovin, kolikor jih hočeš, z izbiro, kot še nikoli, in odprtih, kadar sije mogoče zmisliti. Le denarja za najrazličnejše nakupe ima večina vse manj. Alije imelo slovensko ministrstvo za trgovino pod vodstvom zdaj že bivšega ministra Jožeta Jeraja nje v mislih, ko je pripravljalo pravilnik o delovnem času v trgovini, se ne ve. Ve pa se, naj bi novi pravilnik po zahodnih zgledih vpeljal enotnejši tržni red, po katerem naj bi bile prodajalne odprte največ 60 ur na teden, z dodatnimi 20 urami v izjemnih primerih dežurstev, turistične sezone ipd. Ob nedeljah in praznikih naj bi bile prodajalne zaprte. Zadnji slovenski pravilnik, ki še ni sprejet, dokaj natančno določa tudi čas odpiranja in zapiranja prodajaln, ki naj bi ga še natančneje določil pristojni občinski organ. Svetovalka trgovinskega ministra Jelka Barlič zagotavlja, da so le poskušali izenačiti delovne pogoje trgovskih podjetij in zasebnikov ter preprečiti nelojalno konkurenco in anarhijo na tem področju. Zasebniki po mnenju oblasti kajpada nelojalno konkurirajo, ko razvajenim slovenskim kupcem strežejo tudi zvečer, ob sobotah popoldne in ob nedeljah, ko so družbene trgovine pač zaprte. Da bi potrošnikom pustila iluzijo, da se nekdo ravna po njihovih željah, morebitne nelojalne zaslužkarje, ki so pripravljeni več delati, pa primemo obdavčila, oblasti očitno ne pade na pamet. JOŽE PERKO, Market Perko v Šempetru: »Z najnovejšo akcijo bi družbene trgovine spet rade monopol in če bodo uspele, bo to vračanje v stare čase. V nedeljo odprta trgovina ne prinaša dobička, ampak je to moja prijaznost do ljudi, ki zaradi različnih razlogov že prej niso kupili vsega potrebnega. Kupujejo mleko in kruh, vikendaši pa tudi kaj drugega, česar v domači trgovini ni na policah. Tudi sam bi rad imel nedeljo zase, vendar moram čim več delati tudi zaradi visoke najemnine.« RADO CURK, upokojenec iz Črnomlja: »Prav je, da imamo privatne trgovine, ki odprejo vrata ob vsaki uri, če stranka potrka nanje. Če hoče kdo to zdaj omejiti in delovni čas predpisati, je to predvsem iz nevoščljivosti in bojazni pred konkurenco. Za potrošnike bi bil to korak nazaj. Sprašujem se, kaj smo potem sploh pridobili z osamosvojitvijo in tržno naravnanostjo, če bomo na tak način zavirali privatno iniciativo.« MARJAN BRIŠKI, lastnik samopostrežbe Briški v Kočevju: »Zdi se mi prav, da bi uvedli red, da bi se vedelo, od kdaj do kdaj so trgovine odprte. To, da ni reda, za kar bi po mojem morala skrbeti občina, se najbolj vidi ob praznikih, ko nihče ne ve, koliko mleka in kruha je treba ob takih dneh nabaviti. Bil bi za to, da bi bilo ob nedeljah zaprto. Tisti, ki dela sam, bi delal noč in dan, če pa imaš zaposlene, moraš misliti tudi nanje.« ANA HENIGMAN, lastnica trgovine Hani v Ribnici: »Če bo veljalo za vse, da bodo trgovine ob nedeljah zaprte, bo tudi meni ustrezalo. Menim pa, da se bodo ljudje na to, še posebno v poletnem času, težko navadili. Zato bi bilo dobro, da bi na nov delovni čas trgovin prešli postopno. V Ribnici so sedaj ob nedeljah odprte tri trgovine. Dobro bi bilo, da bi se med seboj sporazumno dogovorile o razdelitvi dežurstev skozi vse leto.« BETKA ŽIČKAR, prodajalka v Euros-hopu v Sevnici: »To, da imamo prodajalno odprto tudi ob nedeljah in da smo podaljšali delovni čas do 20. ure, seje izkazalo kot dobra poteza, ki sojo naši kupci lepo sprejeli. Menim, da se bomo morali trgovci ob vse hujši konkurenci pač prilagajati željam kupcev, ne le s ponudbo kakovostnega blaga in našo prijaznostjo do strank, ampak tudi z odpiralnim časom, ki jim bo najbolj ustrezal.« SILVESTER JAKŠA iz Gradca: »Ko so se pojavile privatne trgovine, so se tiste v družbeni lasti hitro odzvale tako z delovnim časom kot z bogatejšo izbiro blaga in prijaznejšim odnosom do strank. To je dokaz, daje konkurenca zdrava in v korist potrošnikom, da spodbuja kakovost izbire in postrežbe. Tudi možnost, da se odpraviš v privatno trgovino, ko so vse druge zaprte, je za potrošnike dragocena pridobitev.« ALOJZ ŠKRABL, lastnik zasebne trgovine na Čatežu ob Savi: »Po mojem nov predlog ni v redu. Zakaj ne bi pustili trgovcem delati, doklej hočejo, če to želijo? Mislim, da imajo tu prste vmes družbene trgovine, ki se niso zmojSne prilagoditi takemu delovnemu času. Ni nujno, da se ravno v vsem brezglavo zgledujemo po tujini. Pametneje bi bilo, da bi dobro prisluhnili potrebam strank.« STANE VENCELJ, poslovodja Do-lenjkine prodajalne Usnje v Novem mestu iz Trebnjega: »Prav je, da se sprejme zakon, ki bo naredil red na področju delovnega časa trgovin, kjer je sedaj velik nered. Predvsem zasebniki imajo različno odprto. Šele ko bo z zakonom določen delovni čas trgovin, bo prišlo do prave konkurence. Ob sobotah popoldan in nedeljah pa naj bo odprla le dežurna trgovina v kraju, seveda po dogovoru med trgovci.« EMA URBANČ, gospodinja iz Velike vasi pri Krškem: »Najbrž ni p<> trebno, da bi skrajševali in strogo predpisovali delovni čas trgovin. Za ljudi je bolje, če je trgovina čim več odprta. Če se zgodi, da v soboto kakšno stvar pozabiš kupiti, lahko skočiš ponjo v nedeljo. Trgovci pa vedo svoje. Enim je prav, da imajo odprto tudi ob nedeljah, drugim je to odveč. V zasebnih trgovinah najbrž raje delajo cele dneve, saj delajo 'zase'.« DOLENJSKI UST ki m »Mfr-pjckll IHF.1 ?l fr]-j f ^ ^ Brez odkazila pade polovica lesa Sevniški gozdarji so pripravljeni brezplačno svetovati in brezplačno je tudi od-kazilo, ki je še zmeraj obvezno, kot to določa zakon SEVNICA — »Gozdarji nismo nasprotniki sečenj. Vemo, da seje v gozdu sekalo in se bo sekalo. Prepričani pa smo, daje mogoče ob strokovno primernem poseku zadostiti gozdu in lastniku. Zato še enkrat pozivam lastnike gozdov: pokličite nas in poskušali vam bomo svetovati!« poudarja upravitelj sev-niške gozdne uprave pri delovni skupnosti skupnih služb GG Brežice, dipl. inž. gozdarstva Danilo Pavlin. DAN PRIDELOVALCEV IN LJUBITELJEV SADJA METLIKA — V soboto in nedeljo, 17. in 18. oktobra, bodo na grajskem dvorišču v Metliki na belokranjskem sadjarskem dnevu prišli na svoj račun vsi ljubitelji sadja. Prireditev se bo pričela v soboto ob 15. uri s prodajno razstavo jabolk iz novih belokranjskih nasadov, nato pa bo ob 16. uri razstava in degustacija hrušk in predstavitev starejših sort jabolk. Predavala bosta priznana strokovnjaka inž. France Lombergar in mag. Alojz Mustar. V nedeljo se bo prodajna razstava pričela ob 9. dopoldne, ob 10.30 pa bo degustacija sort hrušk in pokušnja sadnih dobrot, kijih bo pripravil Aktiv kmečkih žena. I NOVOMEŠKE TRŽNICE Z jesenjo seje na mizicah branjevk pojavil tudi kostanj. Zaenkrat ima še takšno ceno (150 SIT), da se splača kar sam oditi v naravo in izlet po gozdu zaključiti s peko kostanja. V ponedeljek smo na nekaj mestih videli tudi kupe štorovk in dežnikaric. Štorovke so ponujali po 80 tolaijev. Ostala ponudba na tržnici: malancani 100, radič 150, banane 90, grozdje 100, domača jabolka 40, čebula 40, slive 50, jajca 12 do 15, med 300, kutina 60, fižol 150, korenček 70, repa 40. Pri Sadju in zelenjavi je zelje po 36, banane 90, limone 189, kislo zelje 129, solata 259, rdeči radič 340, korenje 79 in česen 231 tolaijev. Pri De-ladiniju so banane 90, varaždinsko zelje 45, grozdje 80, solata 180, česen 300, pomaranče 100, banane 180, hruške 90, brstični ohrovt 250, paradižnik 120, suhe slive 250, čebula 40, krompir 35 in sok Bravo 110 tolaijev. Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 158 do tri mesece sta-nh 85 starejših prašičev. Prvih so prodali 98 po 320 do 350 tolaijev, “rugih pa 33 po 230 do 250 tolarjev kilogram žive teže. • Sedanja vlada se v odnosu do kmetijstva uspešno spreneveda. (Zagožen) Delavci te uprave delajo namesto bodoče javne službe vse, kar jim predpisuje veljavni zakon o gozdovih. S sofi-naciranjem gozdarske službe za zasebne gozdove in gozdove v družbeni lasti, za katere obstaja po zakonu o denaciona- SAD ŠT. 9 KRŠKO — Izšla je nova številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki jo izdaja Tron, d.o.o., Krško, ureja pa inž. Peter Jankovič. V njej je inž. Milko Krajnc objavil poročilo o evropski prognozi sadnega pridelka, inž. Spela Trpin piše o prvih korakih zaščitne politike v sadjarstvu, inž. Jurij Mamilovič o sodobnih sadovnjakih, inž. Matej Stopar o vplivu različnih tehnologij na spremembo svetlobnih razmer v krošnji CV jonagold/M9, mag. Branko Kramberger o travah in deteljah za ozelenitev v sadovnjaku ali vinogradu in dr. France Adamič o sad-jaiju Jožefu Lešniku — Loschnigu, ki so mu 4. oktobra v Šentjanžu na Dravskem polju odkrili spominsko ploščo v počastitev 120-obletnice rojstva. Knjiga za odgovor mm TOLARJEV m KNJIŽNE NAGRADE ZA NAJBOLJ TOČEN ODGOVOR — Prejšnji teden se je za knjižno nagrado potegovalo rekomo število bralcev. Tožnega odgovora sicer ni bilo, najbolj pa so se številki naročnikov v sevniški občini približali: Boris Avguštin, Cankarjeva 11, Metlika; Gordana Bukovac, Kajuhova 4, Črnomelj, in Franc Udovč, Črmošnjice 44, Novo mesto. Po pošti bodo prejeli knjigo Marjana Tomšiča — Kažuni Vprašanje tega tedna je: koliko naročnikov je v kočevski občini? Za najbolj pravilne odgovore, kijih sporočajte od četrtka naprej po telefonu 23-610, bomo podelili knjigo Line Lavrenčič Osem križanih tolarjev. Kmetijski nasveti Tildi pri parklju se molze Veterinar dr. Borut Zemljič, ki je za založbo Kmečki glas te am dokončal kniigo o negi in zdravljenju govejih parkljev, rad Pove tola dogodek: Pred leti sem v ormoški občini opravil raziskavo krav pri kmetih, ki so trdili, da v njihovih čredah ni nikakršnih težav s parklji. Po opravljenm delu se jc izkazalo, da je v tem 48 odst. vseh živali. Čeprav še niso šepale ali Pogledu prizadetih 48 odst. vseh živali. kako drugače kazale znakov bolezni, je veterinarjevo oko odkrilo Prepoznavne bolezenske spremembe. Tako je s temi boleznimi parkljev, ki v intenzivni mlečni reji sPadajo med tri najpomembnejše vzroke za izgubo, čeprav površen opazovalec tega gotovo ne bi pričakoval. Zal ravnajo tako tudi ninogo rejci, ki podcenjujejo skrb za zdravje živali, potem pa tarnajo, da se reja ne izplača. Prihraniti skušajo tam, kjer se Prihraniti ne da. .Nega parkljev seveda stane, vendar stroške kmalu poplača. V £"ernciji so izračunali, da stane preventiva pri 100-gIavi čredi 450.000 tolaijev v našem dcnaiju. Ta denar dobi rejec povrnjen, ?aJ je ob opuščeni skrbi za parklje potrebno vsako leto izločiti j2 reje vsaj 5 odst. živali, kar je mnogo večja izguba. Velika je izguba tudi zaradi manjšega prirasta mesa ali manj mleka, ki ga . Jcjo obolele živali. Izguba mleka znaša od 5 do 30 odst., to jc strokovno dokazano. Živali, ki imajo težave s parklji, priraščajo pdi do 20 odst. manj, posebno prizadete pa so lahko plemenske • I !’.ki jih jc zaradi navidez banalnih bolezenskih težav potrebno ■Zločiti iz reje in napotiti v klavnico. Podcenjevanje nege govejeih parkljev se kaže tudi v tem, da sc mnogi lastniki obolelih živali sami poskušajo v veterinarstvu in 2 nestrokovnimi posegi zapacajo zdravljenje. Bolezni parkljev Iji! ,or niso preprosta zadeva, že to, da so razdeljena v enajst kuPin, govori o zapletenosti. V ilustracijo jih zgolj naštejmo: "'ednarkeljno vnetje kože, čezmerna obraba roževine na peti PfrMja, rozenika, tilom ali polž, bradavičastno vnetje kože na peti Par.kija, globoko vnetje v medparkeljni reži, panaricij ali vnetje •t°ze na kroni parklja, globoka zajeda podplata, nastop ali kužno netje pododermc, razpoka ali fisura parklja, nekužno razpršeno dov f! P°d°dcrme in nepravilne oblike parkljev. Pametnemu Inž. M. L. lizaciji obveznost vračanja, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pričelo v začetku lanskega leta. Sofinanciranje so uvedli zaradi ukinitve plačevanja biološke amortizacije v zasebnih gozdovih in prepovedi sečnje zaradi moratorija. Gozdarji posebej po-udaijajo, da je odkazilo še zmeraj obvezno. Odkazilo je brezplačno, prav tako kakršenkoli nasvet v zvezi z gozdom. Dovolj je, da lastniki pokličejo gozdarje po telefonu (82-425) ali pa se oglasijo na Gozdni upravi v Ševnici. Na območju sevniške občine gozdni posestniki lani in letos posekali od Danilo Pavlin skupne količine evidentiranega poseka kar polovico neodkazanega lesa. Gozdarji sicer menijo, da skupna količina posekanega lesa glede na potencial gozdov ni pretirana. Bolj jih skrbi sestava posekanega lesa, saj so posestniki zvečine sekali najbolj kakovostna in • Po ukinitvi plačevanja biološke amortizacije GG Brežice nima denarja, kije bil poprej namenjen za gojenje gozdov. Za zasebne gozdove za nujna gojitvena dela po pogodbi z GG je lani minstrstvo za kmetijstvo primaknilo še polovico denarja, preostalo pa lastnik, medtem ko je letos država bolj skopuška in daje le četrtino potrebnega denaija, največje breme pa ostaja na plečih gozdnih posestnikov. Ti že lani sploh niso bili pripravljeni kaj dosti skrbeti za gojitvena dela v gozdovih, saj so le 24 odst. površin obdelali lastniki, ostale gozdove pa gozdarji. Zaradi slabega plačila je letos še manj pripravljenosti za tovrstna dela. Sevniški gozdarji opozarjajo, da je zavoljo neopravljenih gojitvenih del marsikje že nastala nepopravljiva škoda. najdebelejša drevesa. Prav tako so gozdni posestniki pozabljali na redčenje v mlajših sestojih gozdov, kjer bi bilo to najbolj potrebno. Gozdaije tudi skrbi veliko število golosekov. Za njihovo sanacijo bodo morali poskrbeti lastniki sami, ker od drugod pač ne morejo pričakovati denaija. P. PERC Zlata metliška trgatev Zlato na ocenjevanju v Mariboru, doma pa odlična frankinja — Trgatev naj bi bila ta teden končana METLIKA — Metliška Vinska klet je te dni kar pridno obirala. Trgatev v Mariboru na mednarodnem vinskem ocenjevanju osmih srednjeevropskih držav, imenovanem Vinoforum, je končana, kleti pa je prinesla laskavo bero: od petih razstavljenih vrst vina je dobila za pozno trgatev laškega rizlinga zlato medaljo, za rože, metliško črnino in za šardone srebrno medaljo, za laški rizling pa priznanje. Prava trgatev z odkupom grozdja pa v Beli krajini še traja in se bo zaradi dežja nekoliko zavlekla. Rane sorte in 124 ton kraljevine so pospravili že v prvem • Letošnje vino bodo ljubitelji lahko pokusili še pred martinovim, in sicer kot mlado vino. V metliški kleti ga pripravljajo kakih 20 tisoč litrov. Ze konec tega meseca bo ustekleničeno za distribucijo v trgovine, kjer naj bi se po zakonu lahko prodajalo med 1. novembrom in novim letom. tednu, trgatev laškega rizlinga pa je bila letos zaradi suše nekoliko slabša in manj kakovostna, zato ga bo precejšen del končal v steklenicah z enotnim vinom belokranjcem. Za boljšo kvaliteto laškega rizlinga so letos lahko namenili le 150 hi mošta. Frankinje so nabrali 445 ton, od tega je bo šlo 35 ton za vrhunsko kakovost s sladkorjem nad 85 Oeckslejevih stopinj oziroma s povprečjem 88 Oekslejevih stopinj, kar znaša skoraj 20 odstotkov sladkorja. Iz tega pričakujejo zares vi-sokokvalitetno buteljirano črnino. Frankinja je bila nasploh zelo dobra, saj je imela celotna količina poprečje skoraj Mleku ista cena Povrnjenih le še 68 odst. pridelovalnih stroškov, kar je najmanj doslej LJUBLJANA — Čeprav je že pol leta nespremenjena, se odkupna cena za mleko še vedno ne bo povečala. Za oktobra oddano mleko bodo rejci molznic dobili po 21,40 tolarja za liter, seveda s povprečno 3,6-odstotno tolščo. S tem plačilom bo povrnjenih le še 68 odstotkov pridelovalnih stroškov, kakršne je na osnovi modelnih kalkulacij (kmetija z 11 kravami in 3.800-litrsko povprečno letno molznostjo) za ta čas izračunal ekonomski oddelek Kmetijskega inštituta Slovenije. To pomeni, da v zadnjih letih mleko ni bilo še nikoli slabše plačano, kot je sedaj, to pa je posledica velikega presežka mleka na trgu in hkratne liberalne oz. trde stabilizacijske politike sedanje slovenske vlade, ki jo vodi dr. Janez Drnovšek. Kmetijski minister mag. Jože Protner, ki je ob neki priložnosti izjavil, da so modelne kalkulacije inštituta zastarele, se zavzema, da bi kmetje dobili za mleko vsaj toliko, da bi imeli povrnjenih 75 odstotkov pridelovalnih stroškov, vendar glede tega očitno v vladi nima odločilne besede. 82 stopinj. Od tega je kakih 10 ton iz okolice Šentjerneja in Škocjana neme-njene za cviček, računajo pa, da bodo za cviček nabrali tudi okoli 60 ton žametovke, kar naj bi zadostovalo za normalno prodajo cvička. Ta teden še obirajo žametno črnino in če bo vreme ugodno, bodo konec tedna celotno trgatev tudi končali. V lastnih vinogradih ima zadruga še nekaj laškega in renskega rizlinga. Izbor najkvalitetnejšega grozdja, po predvidevanju 4 do 5 ton, nameravajo še pustiti na trtah za morebitno pozno trgatev. T. J. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Grozdje še čaka Ta teden bodo odrezani zadnji grozdi žametovke, te zanimive sorte, ki se nam v slabih letih zameri. Toda ne samo po svoji krivdi. Letos se je žametovka večinoma pokazala v najboljši luči, toda spet ne po naši zaslugi. Narava uravnava mnogokrat prav tisto, kar hoče človek v svoji kratkovidnosti porušiti. Zmeren nastavek grozdja žametovke je letos dokaz za to. Kako sladka je lahko ta sorta in kako lepo obarvana je jagodna kožica! Okus in organoleptične značilnosti rdečega vina so odvisne od dozorelosti jagodne kožice, kar se približno ujema tudi s sladkorno stopnjo jagodnega soka, ne pa popolnoma. Letos je možno to bogastvo barvil, arom in kakovosti taninov raztopiti oz. izlužiti v mošt v pravi meri, da bodo cviček, metliška črnina in ostala rdeča vina iz Posavja boljša, kot smo jih vajeni zadnjih 20 let. Uspela letošnja vina bodo kazala svoje odlike vsem našim čutilom z barvo, vonjem in okusom. Čeprav slovenski pravopis zahteva pisanje imen sort in vin z malo začetnico, bo marsikatero vino zaslužilo, da bi ga imenovali z veliko začetnico. Za oblikovanje podobe rdečega vina je velikega pomena alkoholno vrenje na jagodnih kožicah ali maceracija. V tej fazi se raztapljajo dragocene snovi v celicah jagodne kožice in prehajajo v mošt. Na hitrost raztapljanja vplivmo: alkohol, temperatura in čas. Čim nižja je vrelna temperatura mošta, počasnejši je prehod snovi v mošt, počasnejše je tudi nastajanje alkohola. Zato moramo pri določevanju časa prešanja upoštevati vse naštete dejavnike, če hočemo ujeti pravi trenutek, od katerega je odvisna harmonija vina in usklajenost med barvo, vonjem in okusom, kakor tudi ravnotežje znotraj okusa. Narobe bi bilo, če bi imeli pretrpek in premočno obarvan cviček brez svežine, zato ga ne smemo predolgo držati na tropu. Letos priporočam, da ga prešate, ko bo povrela ena desetina sladkorja. Pri metliški črnini, ki se uvršča med temnejša rdeča vina, ne iščemo svežine, iščemo vonj sorte modre frankinje s pridihom tanina in topel, poln okus, ki ga dajejo alkohol, glicerol in tanini. Zato ni potrebno hiteti s prešanjem, naj povre letos vsaj polovica sladkorja, pod pogojem, da dnevno pomešamo klobuk tropin samo dvakrat do trikrat. Nekateri podjetni vinogradniki so napovedali pozne trgatve ali še bolj redka vina. Vlaga, ki smo je deležni zadnje dni, bo verjetno omogočila na grozdju razvoj žlahtne gnilobe, kar je poseben dar narave ali letnika. Na osnovi podatkov o sladkorju v gtaždju sklepam, da letos ni tveganje, da ne bi dosegli minimalne stopnje sladkoija za kakovost pozna trgatev. Po zakonu o vinu se mora pred trgatvijo ali na dan trgatve komisijsko ugotoviti stopnja sladkorja v grozdju. Ako ne dosega pri laškem rizlingu 88° Oe, pri ostalih sortah pa 93° ni možno vina iz tega grozdja označiti z nazivom pozna trgatev. Svetujem vinogradnikom, da se pred trgatvijo prepričajo, ako je željena sladkorna stopnja že dosežena. Možno je ob sami trgatvi odbirati najboljše grozdje, da bi komisija priznala kakovost grozdja za predikatno vino. Ne svetujem, da bi prezgodaj ustavili alkoholno vrenje v moštu z namenom, da bi imeli vino z večjim ostankom sladkorja. Tudi polsuha pozna trgatev z alkoholom okrog 11 vol. % je lahko zelo harmonično vino. Nevarno je tudi ustavljanje vrenja z žveplom. V tem primeru se lahko vse žveplo nevtralizira in vino bo zahtevalo kasneje visoke doze žvepla. Začnimo ustavljati vrenje z ohlajanjem mošta, in ko opazimo upočasnitev vrenja, ukrepamo z žveplanjem. mag. JULIJ NEMANIČ Vrnili precej zemlje in gozdov Po številu izdanih odločb o vrnitvi nacionaliziranega premoženja so Trebanjci na tretjem mestu — Problemi pri vračanju arondiranih zemljišč TREBNJE — V trebanjski občini so izdali že 22 delnih in 9 celotnih odločb o vračanju odvzetega premoženja in so po poročilu republiške vlade, ki gaje izdala glede na število izdanih odločb, na tretjem mestu v Sloveniji. Vrnjenih je bilo nekaj več kot 173 hektarjev gozdov in več kot 8 hektarjev kmetijske zemlje. Do sedaj so zemljišča vrnili: Gozdno gospodarstvo Novo mesto in Brežice ter ministrstvo za kmetijstvo in občina Trebnje. Prejeli so že 298 zahtevkov po vrnitvi z nacionalizacijo odvzetega premoženja, pričakujejo pa, da se bo do začetka junija prihodnjega leta, ko se zaključi rok za oddajo vlog, število zahtevkov povečalo še najmanj za 100. Od sedanjih zahtevkov se jih 9 nanaša na vračanje stanovanj, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč, 3 zahtevki za vračanje podjetij in 287 za vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov. Kar 60 odst. zahtevkov pa se nanaša na vračilo arondirane zemlje. Arondirana zemljišča so v lasti trebanjske kmetijske zadruge. Vračilo te zemlje pa še ni stekelo, ker nimajo podrobnih zakonskih navodil, kako bodo to izvedli. Poleg nejasnih zakonskih določil v republiki še nista bila sprejeta odškodninski in kmetijski sklad; ker odškodninskega sklada še ni, ne morejo izdajati odločb, ki se nanašajo na vračilo odškodnine. Vse odločbe, ki so že rešene, so v glavnem tudi pravnomočne in vpisane v zemljiško knjigo. Sprejeli so že tudi zahtevke za vračilo gradov Trebnje Najboljši grb na svetu je plug na (Svi in Lanšprež in zahtevke za vračilo cerkvene zemlje vseh župnjišč v občini. Glede na to, da je bil zakon o denacionalizaciji sprejet konec lanskega leta HELENA MRZLI KAR in da so bili podzakonski akti izdelani šele pred dvema mesecema, so v Trebnjem vrnili veliko zemlje. Vračanje zemljišč, kjer so se izvajale arondacije in komasacije, pa bo prav zaradi teh posegov težavnejše. Do sedaj so rešili predvsem vloge, ki so bile lažje rešljive, pri čemer poudaijajo, da so imeli najmanj težav z gozdarji, ki so pri vračanju gozdov zelo sodelovali. J. DORNIŽ {gospodinjski kotiček Priljubljene testenine... (2.) polju. (Švicarski pregovor) DICURAN FORTE - herbicid za jesensko zatiranje plevelov v žitih — 1 kg 3 761 SIT, VITAVAX — razkužilo za žita 886,40 SIT. Prodajalna SEJALEC, C. komandanta Staneta 3, Novo mesto, tel. (068) 24-132 Izkušene gospodinje prisegajo le na doma pripravljene rezance. Testo razvaljajo tako tanko, da je skoraj prosojno. Rezanci iz takšnega testa so prava poslastica v kokošji juhi na vseh večjih praznovanjih, hkrati pa so tudi gospodinji v ponos. Mnoge pa si želijo te veščine šele pridobiti. Rezančno testo gnetemo iz navedenih sestavin. Pred gnetenjem mora biti testo trše kot za kruh. Če je potrebno, dodamo med gnetenjem še nekoliko moke, vendar mora testo ostati prožno in čvrsto. Delovno porvšino pomokamo in kepo testa sploščimo, raztegnemo in spet stisnemo v kepo. Nato testo dvignemo z delovne površine, oblikujemo v kepo in spet sploščimo. Po 10 do 15 minutah gnetenja mora biti testo prožno, gladko in svetlikajoče. Če imamo občutek, da je vlažno, vgnetemo še malo moke. Nato testo oblikujemo v gladko kepo, pokrijemo z dovolj veliko posodo in pustimo počivati 30 do 60 minut na sobni temperaturi. Pred valjanjem testo sploščimo in razvaljamo v zelo tanko okroglo ploščo. Posamezne plošče polagamo na krpo in jih sušimo 60 minut. Zgornja površina mora biti suha, testo pa še mehko. Če bomo testo napolnili *in oblikovali v raviole ali žepke, ga ne smemo sušiti. Osušeno rezančno testo pa poljubno razrežemo ali zvijemo in z ostrim nožem narežemo tanke rezance. Nato jih razprostremo po pomokanem prtu, da se osušijo. Za daljše shranjevanje jih zelo dobro osušimo, sicer hitro splesnijo. Flranimo jih v tesno zaprti pločevinasti ali plastični škatli. Lahko jih potresemo s koruzno moko, da sc ne zlepijo. Nadevane žepke in raviole pa lahko zamrznemo. Najprej jih naložimo na pladenj, potresen s koruzno moko, in nato predevamo v vrečke. Kako kuhamo testenine? Načeloma kuhamo testenine v veliko vode. Za 500 g testenin potrebujemo najmanj 3 litre vode. V vrelo vodo dodamo še eno žlico soli in eno žlico olja. Med kuhanjem jih občasno premešamo. Sveži, doma pripravljeni rezanci se kuhajo 5 minut, večje testenine pa potrebujejo tudi do 15 minut kuhanja. Testenine, ki jih bomo postregli v hladni solati ali k pečenki, moramo oplakniti z mrzlo vodo. Tako zaustavimo mehčanje. 1L42 (2252) 15. oktobra 1992 DOLENJSKI UST 3 rosici lllllt PRIČETEK GRADNJE VODOHRAMA GABRJE GABRJE — Vodovod Gabrje je bil zgrajen leta 1932 in je do sedaj obratoval brez večjih rekonstrukcij oziroma obnov. Povečanje števila prebivalcev in s tem povečana poraba vode sta povzročila, da sedanja zmogljivost zajetij Martince in Za-kusjek ne zadostuje več. Zato je bila v okviru hidrogeoloških raziskav v letu 1990 na južnem obrobju Gabrja zvrtana vrtina, ki ima zadostne količine pitne vode, da jo je možno smotrno izkoristiti za sanacijo vodovoda Gabije. Vrtina je sa-moizlivna, njena zmogljivost je 2,5 1/sek pri 25 m nadtlaka. Z vgradnjo črpalke je možno to količino povečati na 10 1/sek. Za črpanje pitne vode vrtine je bila predvidena izgradnja objektov po fazah. Prva faza, to je kaptažni jašek in povezovalni cevovod, je bila letos poleti že zgrajena. JP Komunala je pred kratkim pričela z gradnjo druge faze, to je izgradnjo 200 m3 vo-dohrama Gabije. Vodohram, ki ga gradi GIP Pionir Novo mesto, bo zgrajen do 31. decembra letos. Vrednost obeh faz naložbe znaša 23. milijonov tolaijev. Ha GOLUŠNIK: OB VSAKEM VREMENU! Spominsko srečanje pred letošnjim novomeškim občinskim praznikom na Golušniku na Trški gori, o čemer smo obširneje pisali prejšnji četrtek, bo to soboto dopoldne ob vsakem vremenu. Za prevoze, oskrbo in prijetno družabnost je poskrbljeno. Zveza borcev vabi na slavje vse ljudi dobre volje, zlasti še nekdanje borce NOV in aktiviste OF. Seidlov spominski pohod na Gorjance To soboto ga priredi Prirodoslovno druš-tvo Slovenije NOVO MESTO — Letos mineva 50 let od smrti slovitega novomeškega prirodoslovca Ferdinanda Seidla (1856—1942), ki je vrsto svojih del posvetil proučevanju geoloških in florističnih značilnosti naših gora. Po prvi svetovni vojni je tudi oživil delo novomeškega planinskega društva in bil dolgo let njegov predsednik. V njegov spomin priredi Prirodoslovno društvo Slovenije v soboto, 17. oktobra, pohod na Goijance. Na Goijance bodo slovenski pri-rodoslovci odšli v dveh skupinah, obe pa bosta pot začeli pri gradu Prežek. Prva skupina se bo na Gorjance odpravila peš po tako imenovani vlaški poti, spotoma si bodo pod strokovnim vodstvom arheologa Danila Breščaka ogledali prazgodovinsko gradišče in pozno-antični refugij na Zisanem gabru, nato pa jih bo pot vodila na prostrane goijanske košenice Krče in naprej do Miklavža. Druga skupina pa si bo pod vodstvom umetnostne zgodovinarke Marinke Dražumerič najprej ogledala kartuzijo Pleteije. Pol stanovanj že ima upravljalca V Novem mestu že dva meseca deluje prvo slovensko neprofitno stanovanjsko podjetje, delniška družba Zarja — Poleg upravljanja v načrtu tudi investicije NOVO MESTO — V Novem mestu že dva meseca deluje delniška družba Zarja, prvo neprofitno stanovanjsko podjetje v Sloveniji, ustanovljeno po novi zakonodaji. Ukvaija se tako z upravljanjem s stanovanji — pri tem ima v občini zaenkrat konkurenco v še dveh podjetjih z upravljalskimi storitvami — in poslovnimi prostori kot z investicijsko dejavnostjo. Slovesen podpis pogodbe o ustano- pak tudi na investicijskem področju. V vitvi novomeškega stanovanjskega podjetja Zarja, delniške družbe, je bil že 30. oktobra lani. Pobudnik ustanovitve podjetja je bila občina oz. del občinske oblasti, ki je potem zaradi zakonskih ovir med ustanovitelji Zarje ni bilo. Kot soustanovitelj je pristopila v času registracije delniške družbe. Kljub ostremu nasprotovanju dela poslancev je občinska skupščina sklenila na družbo prenesti občinska stanovanja in poslovne prostore, vse skupaj spomladi letos vredno dobrih 900 milijonov tolaijev. S tem je novomeška občina postala večinski lastnik Zarje, saj ima v 1,23 milijarde tolarjev Zarjinega kapitala 73-odstoten delež. Po pogodbi Zarja za občino opravlja tudi naloge, ki jih je novi stanovanjski zakon naložil občinam. Večja deiničaija sta še Novoles in GIP Pionir, sledijo IMV, LB DB, GG, PTT podjetje itd. Kapitalski delež v Zarji je združilo 10 lastnikov. Tisti, ki so vlagali v stanovanja, so ohranili pravico do njihovega dodeljevanja. »Šlo nam je za to, da zasnujemo močno organizacijo, ki bo sposobna delovati na tržišču ne le upravljalsko, am- sodelovanju z občinskim stanovanjskim skladom smo že kupili 15 stanovanj v bloku, kije v gradnji na Brodu, in to po ceni, kije trenutno najnižja v Sloveniji. Stanovanj, ki se pojavljajo na trgu, še ne kupujemo, saj se držimo načela, da gre ta denar za nova stanovanja. Štartali smo tudi na denar, šlo naj bi za ugodno posojilo republiškega sklada, ki pa bo šele v začetku 1993 tako daleč, da Stojan Horvat bo lahko reševal našo vlogo. Če smo neprofitna organizacija, pa to še ne pomeni, da ne mislimo delati s profitom. Na Zahodu je vrsta zgledov, ko se neprofitne organizacije ukvaijajo s profitnimi dejavnostmi in ustvarjajo profit. Tako mislimo delati tudi mi. Vendar prelivanja med skladi ne bo, saj to ni interesu nikogar, kontrola pa je zagotovljena,« pravi v. d. direktoija Zaije Stojan Horvat. Kot kapitalski vložek je bilo v Zaijo vloženih 1.200 stanovanj, od katerih je 100 že odprodanih. V novomeški občini so imetniki stanovanjske pravice nasploh odkupili kar okrog 60 odst. družbenih stanovanj, kar je eden najvišjih odstotkov med občinami v Sloveniji. Poleg »svojih« ima Zarja zdaj v upravljanju še 800 stanovanj, od tega 550 v zasebni lasti, 250 pa v lasti podjetij. Računajo, da bodo imeli na koncu sklenjene pogodbe za upravljanje okrog 3.000 od 4.200 družbenih stanovanj in stanovanj v etažni lasti v občini. Dokler upravljanje s stanovanji ni urejeno — kako si ga bodo uredili, se po blokih zelo težko dogovorijo — opravljajo le najnujnejše vzdrževanje blokov in kotlovnic. Zamuja pa tudi organiziranje stanovalcev po .novem zakonu, pri čemer ima svoj del zadolžitev občina, za katero opravlja posle Zarja. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Davki evropski, plače balkanske V novomeških Svobodnih sindikatih ne pristajajo, da je gospodarstvo nekonku-renčno le zaradi cene dela — Socialni pakt sporazum resnih NOVO MESTO — »V Sloveniji smo s proizvodnjo približno na ravni leta 1969, z zaposlenostjo na ravni leta 1972 in s plačami v letu 1962. Plače so v povprečju za 30 do 40 odst. manjše od določil kolektivne pogodbe, 30-odstotno se izplačujejo v bonih. Delavec, ki prejema 300,400 mark, lahko špekulira le, kako zmanjšati število dni v mesecu. Zares špekulira lahko tisti z 20.000 markami,« je dejal član predsedstva Svobodnih sindikatov Slovenije, Brane Mišič, na četrtkovem pogovoru o pogajanjih o dopolnitvi kolektivnih pogodb in o socialnem paktu s člani sveta območne organizacije SSS Novo mesto. Plače v podjetjih z dobičkom se ne smejo znižati, plače v narodnogospodarski masi pa ne zmanjšati. Plače morajo slediti življenjski košarici, ta pa ne sme do- GIMNA ZIJCI PRI PREDSEDNIKU VLADE — Pretekli petek sta mag. Boštjan Kovačič, predsednik novomeškega izvršnega sveta, in novomeški šolski minister Danijel Brezovar sprejela dijake novomeške gimnazije, ki še posebej izstopajo z uspehi Bojan Gornik (drugi z leve) se je poleti udeležil matematične konference v Miasu pod Uralom, ker Slovencem Rusi niso omogočili nastopa na matematični olimpiadi zato pa ima vstopnico za nastop na letošnji v Turčiji že v žepu. Tomaž Urbič pa je v konkurenci 132 udeležencev iz 33 držal osvojil tretjo nagrado na tekmovanju v Pittsburgu v ZDA. Oba sta tudi dobra fizika, kemika in računalničarja in imata še mnoge načrte, posebno, če bo občina pomagala gimnaziji priti do boljšega računalnika in še do drugih pripomočkov, kar jimje bilo v petek na pol obljubljeno. Po Kovačičevo se izvršni svet namreč zaveda pomena znanja kol ene od primerjalnih prednosti malega naroda in bo naredil vse, da bo tega znanja in nadpovprečnosti čim več. Poleg ravnateljice Vasje Fuis in dveh mentoric, Alojzije Hržica in Stanke Florjančič, je bila na sprejemu tudi skupina Copacabana, katere uspešna glasbena pot se po zmagi na tekmovanju amaterskih skupin v Laškem očitno šele začenja. Po mnenju predsednika območne organizacije, Igoija Vizjaka, je pri nas anarhija pravilo ravnanja na tem področju. Manjkajo kazni za neizvajanje kolektivnih pogodb. Pravobranilci sicer lahko ukrepajo zoper zavestno kršitev delavskih pravic, a tak primer ni poznan. Policija ne ukrepa niti na osnovi direktnega dokaza o nezakonitem ravnanju. Postopki pred sodišči za pravno varstvo delavcev se vlečejo leta tudi tam, kjer nimajo kadrovskih težav. Ko je bil podatek objavljen, se je kršenje pogodb še opazno povečalo. Delavci ostajajo brez odpravnin, regres dobijo po neto sistemu, ker jim ga tako lahko dajo manj. Medtem ko so Pogreb novomeškega urbanizma? Občinska skupščina sprejela zasnovo urejanja Dol. Kamene, ki omogoča legali-zacijo črne gradnje črpalke — Odvzem samostojnosti zavodu za urbanizem NOVO MESTO — Prva seja novomeške občinske skupščine po poletnih počitnicah seje pred tednom začela zelo burno. Temperaturo je močno dvignila že kar prva točka: predlog programske zasnove za zazidalni načrt stanovanj-skostoritvenega območja v Dol. Kamencah. Predlog programske zasnove je predvidel novo stanovanjsko pozidavo ob zdajšnjih hišah v Dol. Kamencah ter oskrbne dejavnosti vzdolž ljubljanske vpadnice v Novo mesto. Med njimi je omenjena lokacija bencinske črpalke pa mehanične delavnice, nekaterih servisov, trgovin in še česa za oskrbo Dolenjih Kamene in Velike Bučne vasi. Marjan Ravbarje dokument označil za nadaljevanje urbanističnega sračjega gnezda v Bršljinu in dejal, daje sporno, da črna gradnja — gre za v večji meri že postavljeno zasebno bencinsko črpalko Zlatka Vidica — prejudicira neko obrtno servisno cono. Ni bil edini. »Ali črne gradnje določajo odločitve te skupščine?« je potegnil vzporednico z Zlajpa-hovo črno gradnjo nasproti novomeške Osnovne šole Center Boris Dular in dodal, daje treba v primeru črne gradnje ukrepati takoj, saj skoraj ni primera v Sloveniji, da bi rušili, ko je stavba pod streho. Miro Berger pa je vprašal, ali se je skupščina odločila, da bo sedaj legalizirala vse, kar je bilo v zadnjih treh, štirih letih spuščeno skozi. Na to je prišel odgovor, da je urbanistična inšpekcija v zadnjih dveh letih izdala 56 odločb o nedovoljenih posegih v prostor, gradbena pa v poldrugem letu 60 odločb o nedovoljeni gradnji. Sledilo jim ni nič. Za rušitev črnih gradenj Vidica in Žlajpaha se po besedah Jožeta Preskarja izvršni svet ni odločil, ker v proračunu za to ni denarja in ker bi morali potem ru- šiti še drugje. Predračun samo za rušitev »Žlajpaha« pa je bil 700.000 tolaijev. Poslanci so spraševali naprej. Ali ni odstranitev črne gradnje strošek investitorja? Ali bi, če bi šel nekdo zidat na zelenico pred Domom kulture, tudi le izdajali odločbe? Kako bo na tak način, ko so ljudje tako rekoč neposredno pozvani, naj gradijo na črno, prostor kdaj urejen? Zakaj se vse odvija v ozkih krogih, medtem ko skupščina dobiva neke druge informacije, njene pobude pa so blokirane? Večina poslancev je žolčno razpravo le spremljala in na koncu sprejela predlagano programsko zasnovo. Predsedujoči sej Jože Kukec pa je iztržil še sklep, da skupščina na naslednji seji dobi pregled črnih gradenj v občini s UPRAVLJANJE STANOVANJ NOVO MESTO - V ponedeljek je bila v Novem mestu predstavitev informacijskega sistema za upravljanje s stanovanji in stanovanjskimi hišami. Programski paket za informacijski paket razvijajo stanovanjska podjetja Staninvcst Postojna, Okolje Piran, Grad Tolmin in Dom Novo mesto v sodelovanju s podjetjem Bentaco iz Ljubljane. Informacijski sistem je namenjen lastnikom in upravnikom stanovanj za lažjo skrb za njih po novi zakonodaji in v novih razmerah. predlogom možnih ukrepov. Tudi naslednja točka je bila povezana z novomeškim urbanizmom, in sicer je skupščina dobila v potrditev predlog, po katerem bi Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje ne bil več samostojen, ampak upravna organizacija v sestavi sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. Zadeva • Z ostalimi točkami je novomeška skupščina potem opravila bolj na hitro. Sprejela je poročila o uresničevanju programa obveznic, o polletnem poslovanju občinskega proračuna, o izvajanju občinskega referendumskega programa, o posledicah suše in o izvajanju zakona o denacionalizaciji v občini. Razpravo o preobrazbi lokalne samouprave in o reno-minaciji občinskega proračuna pa je preložila na naslednjo sejo. je bila utemeljena z dosedanjo premajhno povezanostjo obeh organov, ki gospodarita s prostorom. Marjan Ravbarje izvršnemu svetu očital, da očitno želi biti grobar novomeškega urbanizma, saj gre za popoln odvzem samostojnosti urbanistični stroki, ki je zelo občutljiva. Odločitev, ki naj bi bila za povrh sprejeta po hitrem postopku, je Ravbar hotel preprečiti celo s proceduralnim vprašanjem. Toda večini poslancev seje enako kot statutarni komisiji zdelo, da ni nič narobe, če je bilo gradivo poslano manj kot 14 dni pred sejo skupščine, in so tudi glasovali za ponujeno reorganizacijo občinske uprave. Z. LINDIČ-DRAGAŠ plače ostale balkanske, je oblast šla na evropsko obdavčitev in takšne cene. Vsiljuje se prepričanje, daje le cena dela tista, zaradi katere se ne da govoriti o konkurenčnosti našega gospodarstva, nič pa ni slišati o tem, da so bruto plače 30 odst. preveč obdavčene. Hkrati, ko v Sloveniji tečejo pogajanja o znižanju izhodiščnih plač, je sprejet zakon, po katerem bodo imeli poslanci po 150.000 tolarjev plače in še mnoge druge ugodnosti. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so se pripravljeni čim več pogovarjati o spreminjanju splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki je v teku, vendar od nekaterih stvari ne mislijo odstopiti. V Novem mestu mislijo, da na sedanjo ceno dela ne bi smeli pristati, posebno, ker mnoge stvari niso urejene, na primer izplačevanje plač v bonih. Izhodiščna plača naj ne bi bila nižja od 55 odst. plače v gospodarstvu. Rast plač naj bi bila usklajena z življenjskimi stroški in rastjo produktivnosti. • Še naprej so se v Svobodnih sindikatih pripravljeni pogajati tudi o socialnem paktu. Ta je nujen, da bi delavcem v hudih gospodarskih razmerah zagotovili določeno raven socialne, ekonomske in pravne varnosti. Strani, ki ga podpišejo, pa morajo vedeti, kaj dobijo, če se nečemu za točno določen čas odrečejo. Za to se ne nazadanje lahko dogovorijo le partnerji, ki za določeno stvar odgo-vaijajo. Za »naj bi«, »se bo trudila« in podobno, kot zdaj stoji v paktu za Gospodarsko zbornico, v sporazumu ne more biti mesta. ločati izhodiščne plače. Plače tako za gospodarstvo kot za negospodarstvo — splošne kolektivne pogodbe za ta del niti dneva niso uresničevali — naj bi določili v tolarjih in za prvi tarifni razred v enakem znesku. Govor naj bi bil o neto plači, kot je to na Zahodu. Sindikati tudi predlagajo, naj bi vse tiste, ki imajo dohodke do zajamčene plače, oprostili plačila dohodnine tudi za.nazaj. Z. L.-D. /O Dolenjska banka d.d. Novo mesto AudioTEKS - NAJKRAJŠA POT DO INFORMACIJ V sodobnem svetu je hitra in kakovostna informacija postala eden izmed najpomembnejših dejavnikov za pravočasno in uspešno odločanje. V Ljubljanski banki Dolenjski banki d.d. vam med prvimi v Sloveniji nudimo možnost sodobnega in enostavnega posredovanja finančnih informacij preko home —banking sistema AudioTEKS. Home — banking sistem AudioTEKS je avtomatski bančni informacijski servis, ki komitentom banke posreduje informacije preko telefonskega ali telefaks omrežja. Sistem AudioTEKS vam trenutno nudi informacije o stanju vašega tekočega in žiro računa, postopno pa bodo vključene tudi informacije o menjalniških tečajih tujih valut, obrestnih merah ter borznih ter raznih drugih finančnih novostih. Uporaba sistema AudioTEKS je povsem enostavna. Ko zavrtite telefonsko številko našega informacijskega servisa, vam AudioTEKS posreduje navodila za nadaljnji postopek. Po izboru ustrezne informacije, vam sistem pove željeni podatek. Za poizvedbo po vašem tekočem ali žiro računu seveda potrebujete lastno, le vam poznano osebno šifro. V ta namen izpol-nete zahtevek za izstavitev osebne šifre, ki ga predate v vaši matični enoti banke. Osebno šifro boste prejeli v zaprti ovojnici skupaj z navodili za uporabo sistema. Vabimo vas, da se za vse podrobnejše informacije v zvezi z uporabo sistema AudioTEKS zglasite v katerikoli enoti Ljubljanske Banke Dolenjske banke d.d. Novo mesto. /O ljubljanska banka GRBINE - “Kdor joče, ko se pelje čez grbine, ker mu je hudo za avto, naj kar joče. Naj pomisli, kako bi jokali starši, bratci in sestrice, sošolci, učitelji, če bi se ponesrečil kakšen otrok,” je v zagovor “ležečim policajem” prejšnji ponedeljek na novomeškem otroškem parlamentu dejal predstavnik republiškega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Dopustil pa je možnost, da so kje pregrobe. Dejstvo je, da “normalnim” šoferjem zadošča za povečano pazljivost že čisto drobno opozorilo, za najbolj divje pa kot da ni rešitve. Novomeško Trdinovo ulico iemvejevski šoferji kljub visokim grbinam še naprej predrvijo z Grma navzdol s sto in več na uro. Drugi se znajdejo drugače. Pred dnevi je “pejček” skoraj podrl dva tretješolca, ko se je grbinam izogibal po pločniku. Pločnik v ta namen redno uporablja tudi podjetnik z Grma. Zakaj, je vprašanje. Džip, s katerim se vozi, bi tem “policajčkom” menda ja bil kos brez težav. STAVA - Na tretjem taboru Slovenskih krščanskih demokratov v soboto v Ljubljani bo predstavljen kandidat te stranke za predsednika Slovenije na decembrskih volitvah. Ivan Oman to skoraj zagotovo ne bo, saj je na konvencijah širom po Sloveniji dobil malo glasov celo v tipično kmečkih okoljih. Tekma med drugima dvema kandidatoma, Ivanom Bizjakom in dr. Andrejem Capudrom, je bila bolj tesna. Na konvenciji v Novem mestu preteklo nedeljo je zmagal prvi. Sama konvencija je bila prvovrsten dogodek z mnogo glasbe in celo s pravo stavo. Kot na konjskih dirkah so obiskovalci lahko stavili 100 tolarjev na svojega konja, pardon, kandidata. Eden tistih, ki je stavil na Bizjaka, je odšel po žrebu domov z 10.000 tolarji v žepu. Zakaj je bila stava nekaj za dobrobit slovenskega naroda, kot je razglašal voditelj konvencije, pa ni povsem jasno. ORGAN - “Za predlog “v sestavi” se je izvršni svet odločil zaradi že omenjene premajhne povezanosti komponent priprave odločitev in odločanja o posegih v prostor. Organ v sestavi se ustanovi v primerih, ko izvrševanje določenih nalog terja samostojnost in posebej organizirano službo, področje dela pa teija stalno usklajevanje in nadzorstvo pri delu. Odnos med “matičnim” organom in organom v sestavi je namreč takšen, da matični organ usmcija delo organa v sestavi, ga nadzoruje, sme od njega zahtevati določena poročila ipd.”. Gre za del obrazložitve, zakaj je treba zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje spraviti ob samostojnost in v okvir občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. Poslanec Andrej Bartclj je na četrtkovi seji novomeške skupščine komentiral, da je razlaga onesnaženje jezika in res en organ - in to spolni. Po smehu, ki je popadel dvorano, je skupščina sproščeno glasovala - za pristriženje peruti urbanistom. Ena gospa je rekla, aa je po zadnjem sklepu skupščine mag. Boštjan Kovačič pravzaprav glavni novomeški urbanist. Za lociranje nove policije pri stadionu pa je zadostoval celo še njegov zaanji glas ob 13 razaomnenjskih glasovih v občinski vladi. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 17. oktobra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Dom, Bršljin trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 7. do 14.30 ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 20. ure: Perko, market v Šempetru • Šentjernej: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: Mercator-KZ Krka, Prodajalna Vrelec • Žužemberk: Dolenjka, Market • Straža: Mercator KZ Krka, Samopostrežba • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11 ure: Mercator—KZ Krka, Prodajalna Glavni trg 4 od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi Perko, market v Šentpetru 4 DOLENJSKI UST Št. 42 (2252) 15. oktobra 1992 OBLEGANI TRAVNIKI - Domačini v vaseh ob Kolpi gledajo in se ne morejo načuditi: njihove njive in travniki so tudi v teh deževnih dneh ravno tako oblegani, kot so bili na vrhuncu poletne kopalne sezone, le da nosijo zdaj obiskovalci dežnike in košare, v katere nabirajo šampinjone, ki so na rodovitni ravnici izbruhnili v takih množinah, kot ljudje tega še ne pomnijo. Upajmo, da si hrvaški obmejni organi te nenadejane invazije na mejo ne razlagajo napak. DEZ IN BOMBE - Prvemu belokranjskemu volilnemu shodu SDP na prvi pogled stvari res niso bile naklonjene. Organizatorji so računali na sonce, da bi shod pripravili na hotelski terasi, a jih je dočakal bolj turoben jesenski dan, kot bi si ga lahko zamislili, pa še dr. Ribičič, ki so ga napovedovali, je umanjkal. A glej, če bi bilo lepo, bi Belokranjci verjetno tičali v svojih vinogradih, tako pa je bil hotel nabito poln. Iz toplega prostora in od okusnega lovskega golaža jih ni spravil niti anonimni telefonski klic o podstavljeni bombi. Če jih klic že ni prestrašil, je pa dal vedeti njim in vsem tistim, ki so dolžni skrbeti za varnost, tudi to, da bo letošnja predvolilna kampanja še zelo ostra in polna podtikanj. OBMEJNI PROBLEMI - Črnomaljci nimajo težav samo na meji s sosednjo Hrvaško, tudi meja z novomeško občino je iz smeri Semič - Uršna sela težko prehodna. Cesto od Rožnega Dola do odcepa na Gornje Laze, ki je edina na tej ralaciji še makadamska, so sicer zravnali in razširili, a komaj so se vozniki oddahnili od napornih obvozov, že je jesensko deževje pričelo novonasuto cestišče spreminjati v jarke in kotanje ter odnašati pesek, saj ga ne ščiti asfalt. Le kdaj bomo dobili asfalt, da ne bo škode na cesti in vozilih, se sprašujejo. (Sprehod po Metliki) OBETA SE ZANIMIVA zasebna tožba zoper slovensko policijo. Po vsej verjetnosti jo bo sprožil podzemeljski učitelj N. J., in sicer zato, ker sta ga pred dnevi kot pešca ustavila policista, zahtevala od njega osebne dokumente, in ko sta ugotovila, da je vse v redu, sta mu sredi mesta Pregledala nahrbtnik, v katerem nista našla nič drugega kot prepoteno trenirko. N. J. je prepričan, da sta ga policista s tem dejanjem osramotila pred ljudmi, ki so opazovali dogodek. V opravičilo sta mu policista rekla, da sta mislila, da prenaša v nahrbtniku orožje. Nadaljuje se torej razmišljanje, da tiči za vsakim grmom sovražnik: če ne zunanji, pa notranji. DAN SLOVENSKE ŠOLE so preživeli metliški in podzemeljski prosve-tarji na aktivih in predavanjih. V osnovni šoli Metlika so poslušali temo Jvnma v šoli in v razredu, toda kak-snega posebnega navdušenja ni bilo, saj so se v istem času sprehajali po mestu učitelji iz domala vse Slovenije. Razpoloženi so pripovedovali, da so na dvodnevnem izletu po Beli krajini, m malo je manjkalo, da niso peli v ?®st šolskega ministra dr. Gabra, ''reg je povsod tam, kjer so bolj Papeški od papeža, in nezadovoljstvo revlada v kolektivih, v katerih so Pozabili, da sta sproščenost in zabava del življenja. MARTINOVA CERKVICA, kulturnozgodovinski spomenik sredi Metlike, je obraščena z grmovjem in koprivami. u izgovor, da ni denarja, ne pride j' poštev, saj bi bila dovolj zgolj kosa, ki bi jo v rokah zavihtel tega dela rejen polkvalificiran delavec. Zapišimo vci udobnih primerov v kraju Trebanjske iveri ITALIJANSKA KUHINJA - Pred easom smo na željo bralca na tem niestu zapisali, da je v vse bolj skromni gostinski ponudbi v trebanjski občini izbor italijanske hrane s Špageti in tortelini v gostilni pri Ivki na Rakovniku prava osvežitev. Hkrati Pa se je bralec pritožil nad balkansko mtrostjo postrežbe. Ker smo se hoteli na lastne oči prepričati, smo se uglasili v prej imenovani gostilni in S', naročili torteline. Vendar postrežba ni bila balkanska, jed je bila na mizi c v 15 minutah. Medtem smo v nredništvo prejeli tudi pismo gostilničarja Gorana Pevca, ki se bralcu za komplimente o dobri italijanski kuhinji Zahvaljuje, obenem pa ga, ker je bil c na pril zadovoljen, ponovno vabi v goste. Zapitek gre na račun hiše. . SMUČIŠČE - Trcbanjci so ga zgradi že pred leti, ko sc je za to še .cl denar in ko je bilo v modi, da Jc skorajda vsako naselje imelo svoje sihušiščc. V resnici pa trebanjsko smučišče ni nikoli zaživelo, kajti načrtovalci smučišča so sc malo ušteli, rej sneg zaradi prevelike strmine rad I rsne v dolino, temu pa so se zadnja . ,a pridružile še zime z malo snega n tako smučišče že lep čas sameva, rebanjej so nanj že skorajda pozabili, jkizabili pa so odstraniti tudi reklamne bele ob vznožju zamišljenega smučiš-a. Marsikatero podjetje se še naprej csclo reklamira. K i Ulit Prašiči z novim obrazom Nov asfalt v vasi — Vodne cevi še suhe DRAŠIČI — Tiste, ki jih je trgatev te dni privabila v Belo krajino, je zagotovo presenetila nova podoba Drašičev, vasi, ki je bila še donedavna ena najbolj razdrapanih v okolici. Novi asfalt skozi celo vas in pločniki ob cesti so njeno podobo precej spremenili. Zadnja leta je kazalo, da bo ureditev ceste, kije bila povezana tudi z dograditivijo že pričetega vodovoda in ureditvijo odvodnjavanja oziroma kanalizacije, skoraj nerešljiv problem, saj je za tako celovito rešitev manjkalo de-naija. Problemom ni videl konca niti novi predsednik Jože Mavretič, ko je pred leti prevzel krmilo krajevne skupnosti. A so se končno vrata le odprla, tako da se je v republiškem Žaklju našel denar za nov projekt in za investicijo, katere izvajalec je bilo Cestno podjetje. Več kot 400 m dolga in več kot 5 m široka cesta skozi vasje gotova, zraven pa domala tudi vsi pločniki. Res pa je, da so vodovodne cevi pod asfaltom še vedno suhe, kajti Drašiči nimajo vodnega zajetja, iz katerega bi si napeljali vodo in ga najbrž še tako kmalu tudi ne bodo imeli, kajti najbližja ugodna nahajališča pitne vode so zdaj onkraj hrvaške meje, a sistem je preizkušen in bi moral, ko bo voda le stekla, tudi delati. Zdaj računajo predvsem na nova vrtine pri Suhorju, zgraditi pa bo treba še vodovodni rezervoar. »Veliko zahvale za to, da se je nekaj le premaknilo, dolgujemo republiškemu poslancu, magistru Juliju Nemaniču,« pravi Jože Mavre- V. Jože Mavretič tič in nadaljuje: »Seveda sedaj tudi mi ne smemo držati rok križem. Urejena cesta kar sama kliče po urejeni okolici. Radi bi v naš kraj privabili turiste. S tem bi lepo dopolnili kmetijsko, vinogradniško in sadjarsko dejavnost, s čimer se sicer tukaj največ bavimo. Narava in lega je tukaj primerna, a za oživitev turizma to seveda še ni dovolj. Potrebno bo tudi kaj investirati.« Jože Mavretič pa opozarja tudi na probleme, ki jih je prinesla v življenje vasi nova državna meja. Prej je del dejavnosti težil tudi na hrvaško stran, zdaj pa je s sosedi onkraj meje sodelovanje zaradi dolge poti naokoli skozi mejni prehod močno oteženo. Pravi, da bi se morale hrvaške in slovenske oblasti glede maloobmejnega prometa in dodatnih mejnih prehodov čimprej dogovoriti. T. J. Odprti na levo in proti sredini Predvolilni shod belokranjske SDP v Semiču je bil lepo obiskan — Za socialno varnost in združitev z Evropo — Proti strankarskemu megalomanstvu SEMIČ — Kar nekaj sto Belokranjcev seje udeležilo sobotnega predvolilnega shoda stranke Socialdemokratske prenove, ki sta ga organizirala odbora obeh belokranjskih občin. Veliko udeležbo, kije presenetila celo organizatorje, je pripisati deževnemu vremenu, napovedanemu obisku predsednika stranke dr. Cirila Ribičiča in dejstvu, daje SDP v Beli krajini še vedno stranka z največ registriranimi aktivnimi člani. Na shodu sta vzdušje popestrila še Plutov narodnozabavni ansambel in pristni lovski golaž. Na shodu sta najprej o vzrokih za pridružitev v volilno koalicijo z SPD govorila predstavnika Demokratske stranke slovenskih upokojencev in Delavske stranke, nato pa sta v odsotnosti svojega predsednika o strankini volilni strategiji in programu ter o njenih pogledih na trenutne razmere govorila Sonja Lokar in Borut Pahor. Sonja Lokar se je ustavila predvsem pri vse bolj skrb vzbujajoče socialnem stanju brezposelnih in upokojencev ter BELOKRANJSKI DEMOKRATI NA VINICI VINICA — Belokranjski odbor Demokratske stranke Slovenije pričenja predvolilno kampanjo v soboto, 17. oktobra, ob 19. uri v gasilskem domu na Vinici s predstavitvijo strankinega programa in priprav na volitve. Shoda se bo udeležil minister za Informiranje Jelko Kacin, v družabnem delu pa bodo sodelovale tudi članice slovenske smučarske A reprezentance. METLIKA — Kov podjetju Gostin-stvo-turizem Metlika (GTM), ki upravlja s tukajšnjim hotelom Bela krajina ter kopališčema v Metliki in Podzemlju, ocenjujejo letošnjo poletno sezono, spoznavajo, da je bilo tujih gostov tokrat malo, zato pa toliko več Slovencev, zlasti na kopališču v Podzemlju, medtem ko so bili kopalci na metliškem kopališču redki tudi zaradi bližine mejne- V NOVI GOSTILNI — Prejšnji teden smojih takole ujeli v objekti v: dr. Viktorja Michitscha (levo), advokata iz Beljaka in predsednika združenja Kočevarjev v A vstriji A lenko Babič iz Krkinega zdraviliškega marketinga in Jožeta Grila, lastnika novoodprte gostilne v Kočevskih Poljanah, kjer se bodo Kočevarji zdaj pogosteje oglašali Alenka je povedala, da je gospod Michitsch član že četrte organizirane skupine Kočevarjev, kijih letos gostijo Krkina zdravilišča, in da v različnih aranžmajih prihajajo sem tudi sicer. Gospod Michitsch je povedal, da njegov rod izhaja iz Golenice, kjer je bil njegov oče gostilničar. Pravi, da mu je drag stik s temi kraji, kjer ima še nekaj prijateljev, in da Kočevarji nimajo nobenih zahtev do Slo venije, kijim ni napra vila nobene škode, pač pa do tistih, ki so njihovo žalostno usodo zakrivili Njegov oče v Posavju ni hotel sprejeti ponujenega mu posestva, zaradi česar so mu grozili z Ukrajino, a ga je prav to pozneje rešilo. (Foto: T. Jakše) Malo denarja, veliko prosilcev Prejeli 55 prošenj za posojilo, namenjeno za razvoj podjetništva, obrtništva in ________kmetijstva — Nekateri lanski prosilci še niso izpolnili pogojev TREBNJE — Seja trebanjskega izvršnega sveta pretekli teden je bila skoraj v celoti namenjena razpravljanju o dodelitvi posojil za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva ter kmetijstva. Člani sveta so najprej ocenili poročilo o porabi posojil za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva, ki so bila dodeljena lani, potem pa so se pogovarjali tudi o predlogih za dodelitev letošnjih posojil. Denar iz občinskega proračuna so kot posojilo namenili obrtnikom in podjetnikom predvsem zato, da bi v občini pridobili nova delovna mesta. Kljub opominjanju štirje posojilojemalci niso oddali poročila, iz katerega bi bilo razvidno, kako so porabili posojilo. Po podatkih trebanjske Zdravstvene skupnosti ti prosilci niso zaposlili novih delavcev, torej niso izpolnili zahtev. Po pravilniku mora vsak, kdor ni izpolnil pogojev, posojilo takoj v celoti vrniti. Izvršni svet je sklenil, da bo vse, ki tega ne izpolnjujejo, še enkrat opomnil in jim dal še mesec dni časa. Letos so v občini sprejeli nov pravilnik, ki določa, da za posojila lahko zaprosijo tudi kmetje, saj želijo v občini podpreti razvoj družinske kmetije in razvoj dodatnih dejavnosti na kmetiji. V juliju je bil objavljen razpis za dodeljevanje posojil in subvencij za pospeševanje razvoja obrtništva, podjetništva in kmetijstva v višini 10,000.000 tolar- jev. Na razpis seje javilo 55 prosilcev; od tega sta dve vlogi prispeli po roku, 7 pa jih je bilo nepopolnih. Komisija je pri dodelitvi posojil šla v drobljenje zneskov, pri odločanju pa je upoštevala tudi prosilčevo zmožnost vračanja. Na seji so se nekateri spraševali, ali je takšno drobljenje sredstev res smotrno, saj zahteva od posojilojemalca, da zaposli vsaj enega novega delavca, vprašanje pa je, ali s tem denarjem to lahko stori. Nekaj pripomb je bilo tudi na višine zneskov posojila, zato je izvršni svet sklenil, da sporne primere komisija ponovno prouči in mu jih še enkrat predloži v potrditev. J. DORN1Ž tudi vse večjega števila zaposlenih, ki z delom ne zaslužijo več za človeka dostojno živjenje. Geslo SDP »Evropa zdaj« po njenem simbolizira hotenje večine Slovencev za pridružitev naše države k razviti evropski skupnosti narodov, kjer razvitost pomeni tudi visoko socialno zaščito vseh članov družbe, zato je prepričana, da se bo po volitvah tehtnica nagnila na levo. Borut Pahor je menil, da smo se v Sloveniji vse od od osamosvojitve že preveč ukvarjali s stvarmi, ki so vodile v slepo ulico in niso prispevale k rasti bla- ginje. Prepričanje, daje program SDP stvaren in da bo liberalnejša gospodarska politika, za katero se zavzema, omogočila Sloveniji, da se pridruži Evropi kot enakopraven partner. Poudaril je prispevek prenoviteljev k slovenski pomladi in demokratizaciji in povedal, da so prenovitelji, katerih jedro je po prevetritvi še bolj trdno, odprti za sodelovanje tako proti levici kot proti sredini. Po njegovem se bodo po volitvah obrnili k Pučnikovim socialnim demokratom, saj bo moralo biti strankarskega megalomanstva konec. Postopoma se bodo verjetno oblikovali trije bolj ali manj enotni strankarski bloki in sicer krščansko-ljudski, liberalni ter socialnodemokratski, za kaj več pa je Slovenija premajhna. T. J. Vrata do financ še zaprta Belt v hudih likvidnostnih težavah — Še 120 delav-cev na cesto — Oktobrska proizvodnja zagotovljena PREDVOLILNI SHOD — Sonja Lokar seje na predvolilnem shodu zavzela predvsem za socialno ogrožene in stik z Evropo ter napovedala, da se bo tehtnica po volitvah nagnila v levo. (Foto: T. J.) Turizem počasnih korakov A bodo ti koraki bolj trdni, pravijo v GTM — Prednost malim kampom in izletniškemu turizmu ČRNOMELJ — V Beltu so doslej število zaposlenih že zmanjšali za 100 ljudi, če bodo hoteli zadostiti sanacijskim potrebam, pa jih bo v kratkem moralo na cesto še 120. Le tako bi morda bil zagotovljen kruh za preostalih 660 delavcev. Med stodvajsetimi, ki so sedaj na vrsti, bo le malo delavcev iz proizvodnje, kajti po besedah direktoija Zvoneta Ivanušiča bi to že ogrozilo proizvodni proces, ampak se bodo morali iz kolektiva posloviti predvsem režijski delavci. Večjo reorganizacijo so izpeljali tudi v vodstvu podjetja, kjer je dosedanjo ekipo trinajstih direktorjev nadomestila ga prehoda, mimo katerega so morali na kopanje. Po besedah direktorice GTM Vere Pešelj bodo morali do prihodnje sezone urediti poseben dohod do kopališča. Ne nazadnje gre za mestno kopališče, ki ima, ko se uredijo razmere na Hrvaškem, velike možnosti, da se razvije v kamp za prehodne goste. V GTM so zadovoljni z letošnjim kopališkim turizmom, saj so iztržili več, kot so načrtovali, precej slabši pa je bil tranzitni turizem. Poseben problem je hotel, kije imel v sezoni zasedenih le do petino zmogljivosti. Sicer pa nameravajo po besedah Pešljeve na metliškem in podzemeljskem kopališču poskrbeti za dodatno ponudbo ter tako podaljšati glavno sezono od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Letošnje množičnejše kampiranje v Podzemlju pa jih je spodbudilo, da bodo kamp čim prej ogradili ter vanj napeljali vodo, elektriko in zgradili toaletne prostore. Idejni projekti za slednje so že pripravljeni. V Podzemlju naj bi bilo prostora za 40 šotorov, približno tako velikih pa naj bi bilo še nekaj urejenih kampov ob Kolpi. Sicer pa so se v GTM, kot zatrjuje Pešljeva, odločili za turizem počasnih, a trdnih korakov. »Zavedamo se, da Bela krajina ne prenese množičnega turizma, zato se moramo posvetiti posameznikom. Moramo jim znati predstaviti deželo ob Kolpi in njene znamenitosti, ki jih ni malo. Doslej je bilo premalo narejenega, da bi privabili goste v Belo krajino, pa četudi samo za en dan. Pri nas spoznavamo, da nam to uspeva, čeprav smo morali v začetku vložiti veliko truda. Seveda pa bomo morali Belo krajino predstaviti kot enotno turistično deželo, saj turistom niso mar občinske meje,« pravi Vera Pešelj. M.B.-J. BREZ PITNE VODE? METLIKA — Na okroglo mizo z gornjim naslovom vabijo Zeleni Slovenije in Zeleni Bele krajine v petek, 23. oktobra, ob 17. uri v metliškem hotelu Bela krajina. Okrogla miza bo posvečena predvsem naravovarstvenim vidikom urejanja obmejnega prostora in gospodarjenju z naravnimi viri s posebnim poudarkom na oskrbi s pitno vodo. Posebej bo izpostavljen primer Bele krajine v zvezi z območjem Gorjanci — Žumberk. Uvodno predstavitev bodo imeli priznani strokovnjaki, udeležbo na pogovoru pa naznanjajo tudi član predsedstva dr. Dušan Plut, minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek in njegov namestnik mag. Mitja Bricelj, minister za znanost in tehnologijo dr. Peter Tanzig, vabljen pa je tudi hrvaški minister za okolje dr. Zdenko Karakaš s sodelavci. Okroglo mizo bo vodil Božidar Flajšman, generalni sekretar Zelenih Slovenije. nova, petčlanska ekipa, ki se bo pri koordinaciji dela opirala predvsem na preizkušene Beltove moči in poskusila nadomestiti velik odliv strokovnega kadra, ki je v zadnjih letih podjetje nedvomno močno prizadel. Prva naloga bo strankam povrniti zaupanje v Belt in seveda zagotoviti zadosten priliv denarja za nadaljevanje proizvodnje. Belt je namreč doslej zaman trkal na vrata finančnih ustanov, pa tudi vrata države • Izplačevanje odpravnin odpuščenim delavcem kljub velikim likvidnostnim težava v Beltu poteka redno in tako, kot je bilo z ministrstvom za delo dogovorjeno, tako da delavci zdaj niso več prikrajšani. Hkrati v Beltu poteka preverjanje, brez katerih delovnih mest bi proizvodnja še nemoteno tekla. Ugotovitve bodo podlaga za nadaljnje odpuščanje delavcev. so na vse dosedanje poskuse ostajala zaprta. Likvidnostne razmere so v Beltu še vedno izredno težke, čeprav so bili na stroškovni strani narejeni že veliki rezi, nekaj pa jih še nameravajo storiti. Očistiti nameravajo račun tudi tako, da bodo osamosvojili obrata Strojna oprema in Invalidske delavnice, vsekakor pa bo treba rešiti tudi vprašanje velikih neplačnikov z domačega trga, kakršna sta TAM in Cimos. Za to, da bi se Belt rešil, bi potreboval finančno injekcijo v višini dveh milijonov nemških mark. Da vse morda le ni tako brezupno, kažejo podatki o proizvodnji za oktober. Za ta mesec so namreč že zbrali naročil v vrednosti dveh milijonov 140 tisoč nemških mark, kar že presega sanacijsko mejo, ki znaša 2 milijona mark. Povedati je treba tudi, daje Belt pretežno izvoznik in da proda na tuje kar 62 odstotkov proizvodnje, -p j N S N S N N * * N S S N S > S s H N S S s s s N N S S S s s s Poučna pot skozi gozd Jože Smolič naredil 1.900 m dolgo učno pot TREBNJE — »Znanje o gozdu je verjetno prva zahteva za drugačen odnos do gozda, druga pa je srečanje z njim,« meni Jože Smolič, inženir gozdarstva, ki je v trebanjsko enoto Gozdnega gospodarstva Novo mesto prišej pred tremi leti kot pripravnik. Že kot študenta gozdarstva ga je zelo motilo, da ljudje jemljejo gozd le kot vir dobrega zaslužka. Kmalu potem, ko je prišel v službo, je ugotovil, da ljudje vse premalo poznajo delo gozdarjev, večini je pred očmi le prodaja lesa, kar pa je le eno od gozdarskih del. Zato sije Jože rekel: »Ljudem moramo pokazati, da z gozdom gospodarimo, zato jih moramo zapeljati v gozd, da se o tem prepričajo.« In iz te ideje seje rodila gozdna učna pot Bukovje, ki nosi ime po gozdu, ki se razprostira nad trebanjskim gradom. To je edina gozdna učna pot v trebanjski občini in druga na Dolenjskem. Jože Smolič je gozdni učni poti začel razmišljati že v času, ko je bil še pripravnik, njegovo idejo je podjetje podprlo, letos poleti pa je bila 1900 m dolga pot dokončana z vsemi oznakami. Pot ni prenaporna, saj ni strma, višinska razlika je majhna, ob poti so oznake, ki opozaijajo na drevesne vrste. »Učna gozdna pot je namenjena predvsem šolaijem, saj je delno prilagojena njihovim učnim programom, ni pa prepovedana drugim ljubite- Jože Smolič ljem narave,« razgrinja Jože. Primerna je za lep rekreacijski sprehod, pokazali pa bi jo lahko tudi turistom, saj je to del našega kulturnega okolja. Žal turistično društvo zanjo še ni pokazalo zanimanja. »Skupine, ki se oglašajo pri nas, popeljem po poti jaz ali moj sodelavec, že v kratkem pa imamo namen izdati tudi brošuro.« Gozd v trebanjskem Bukovju je bil nekoč drugačen. To je bil bukov gozd, danes je to mešani gozd. In kdor se sprehodi po učni poti, vidi, kako ga je človek spremenil. »Ob poti se vedno znova pojavijo novi kupi smeti. Prav je, da otroci, ko spoznavajo gozd, vidijo, kako grdo in neodgovorno je tako odlagati svinjarijo,« še dodaja Jože. J. D. 42(2252) 15. oktobra 1992 DOLENJSKI UST ffl lili IZ NKŠIH OBČIN r*m mi IZ NlkŠIH OBČIN Zelena luč za ustanovitev radia Nadaljevanje septembrske, zaradi nesklepčnosti prekinjene seje občinske skupščine se je ponovno končalo z nesklepčnostjo — Podpredsednika ni KOČEVJE — V sredo, 7. oktobra, so se občinski poslanci ponovno zbrali na skupnem zasedanju vseh treh zborov kočevske občinske skupščine. Tako kot že na treh zaporednih predhodnih sejah so se tudi tokrat razšli, še predno so izčrpali vse točke dnevnega reda. Pred nesklepčnostjo, ki jo je tokrat povzročil odhod nekaterih poslancev zbora združenega dela, so le dali zeleno luč za ustanovitev radia in se izrekli glede informacije o cestah, niso pa izpeljali drugega kroga volitev za podpredsednika skupščine. Akt o ustanovitvi radijskega programa Kočevski val so sprejeli z nekaterimi pripombami. Menili so, da mora občinska uprava čimprej ukreniti vse potrebno za pridobitev frekvence, občinska skupščina pa razpisti natečaj za izvajalca programa. Za izvedbo natečaja in sklenitev pogodbe z izvajalcem programa so pooblastili občinsko komisijo za volitve in imenovanja, ki bo tudi pripravila predlog za imenovanje glavnega in odgovornega urednika. Na seji so namreč imenovali le člane programskega sveta radijskega programa Kočevski val, ne pa tudi glavnega in odgovornega urednika, kar je bilo v skladu z njihovo odločitvijo, da se razpiše natečaj, na katerega se lahko poleg firme Univox in s tem Uroša Novaka kot predlaganega za to funkcijo javijo tudi drugi izvajalci programa. OKTOBRSKI SNEŽNIŠKI ODMEVI KOČEVSKA REKA — Izšla je oktobrska številka Snežniških odmevov, glasila Podjetja Snežnik Kočevska Reka. V njej so gotovo najbolj zanimiva vprašanja krajanov predsednika KS Kočevska Reka, Stanetu Gabriču, in odgovori nanje. O zadevah, ki jih obravnavajo vprašanja in odgovori, smo v glavnem že poročali, dva pa sta novost. Ta odgovora se glasita: Kočevska Reka bo predvidoma kmalu dobila klavnico in mesnico, v kateri bo možno kupiti tudi divjačino. Otroško igrišče bo Kočevska Reka dobila, ko bodo vaščani sami poprijeli za delo (kot so to storili v Štalceijih), material zanj pa bosta priskrbela krajevna skupnost in Podjetje Snežnik. Kot gostje predstavljen Slavko Abram, kije štiri leta delal predvsem v podzemlju Gotenice pri strogo zaupnem delu, mislil pa je, da gradijo podzemno tovarno. O tem seveda ni smel govoriti in tudi za Odmeve je povedal bolj malo. Profesor zgodovine Mitja Ferenc, ki v Odmevih redno predstavlja nekdanje vasi v KS Kočevska Reka, tokrat piše o Inlaufu. Lubadar preti Namnoženi škodljivec ogroža smreko — Poziv GG Brežice SEVNICA — Vroče poletje, suša, topel september, neizvajanje gozdnega reda in nespoštovanje opozoril gozdaijev za pravočasno saniranje žarišč lubadarja so poglavitni vzroki, da se je lubadar pre-namnožil in da ogroža slovensko smreko. Da ne bi izgubili smreke zaradi tega nevarnega škodljivca, gozdarji Gozdnega gospodarstva Brežice, ki gospodari z okrog 34.000 ha gozdov v devetih slovenskih občinah, pozivajo lastnike gozdov, naj kot dobri gospodaiji pregledajo svoje gozdove, še zlasti, če v njih rastejo smreke. Gozdaiji opozarjajo, naj jih posestniki pokličejo, da bodo postavili »diagnozo in predpisali terapijo«, če le opazijo, da se smreki krošnja redči, če opazijo na skorji drobne luknjice (premera 1 mm), ob panju na tleh pa na drobno zgrizen les kot žagovina, ali če opazijo, da smreki upada življenjska moč in se začenja sušiti. Lubadar ne prenaša gozdnega reda, zato je zanj nujno poskrbeti takoj, pri vsakem poseku iglavcev. Gozdni red pa pomeni beljenje vseh panjev posekanih smrek, beljenje vseh sortimentov, če niso takoj prepeljani v strojno lupilnico, nadalje sežig obeljenega lubja na varnem mestu in zlaganje okleščenih vej na kupe. Ob prenamnožitvi napada lubadar tudi sicer vitalne smreke. Skratka, pred tem hudim in nevarnim žužkom ni varna nobena smreka, zato se mu je mogoče zoperstaviti le s skupnimi močmi in po navodilih gozdaijev. Gozdaiji bodo vodili tudi evidenco nad posestniki, pripravljenimi za sodelovanje, saj lubadar ne pozna meja parcel ali katastrskih občin. Če ne bo šlo drugače, bodo v skrajni nuji posegli tudi po zakonski prisili, ki predpisuje kazni za ogrožanje naravnega bogastva — gozdov in za nespoštovanje strokovnih nasvetov pri njegovem varovanju. Na informacijo o cestah v občini je občinski in republiški poslanec Jože Hobič dejal, da gre za dejstva, kijih vsi dobro poznajo, da pa pogreša program delovnih aktivnosti vlade oziroma kaj, kdaj in kako bo občinska vlada delala na tem področju. Predsednik izvršnega sveta Alojz Petek je menil, da program PRIPRAVE BEGUNCEV NA ZIMO KOČEVJE — V begunskem centru v Kočevju je trenutno 183 beguncev iz BiH. To so predvsem begunci iz Srebrenice in občine Travnik, ki so prišli v kočevski zbirni center, ki ima kot eden redkih centrov v Sloveniji urejeno centralno ogrevanje, že aprila. Prav v tem času v centru pregledujejo centralno napeljavo, saj je bil nekdanji samski dom SGP Zidar pred naselitvijo beguncev kar nekaj časa prazen. Ker jim veliko težav dela dotrajana vodna napeljava, zaradi katere voda pronica v stene, želijo, da bi to uredili še pred pričetkom zime. V dogovoru z upravnikom doma in republiškim uradom za begunce si prizadevajo dobiti 500 tisoč tolaijev, kolikor bi popravilo tega praviloma stalo. Istočasno si prizadevajo, da bi z republiko Italijo, kije v času od 1. julija do konca septembra skrbela za kočevski center, to pogodbo o oskrbi podaljšali, tako da ne bi padla vsa oskrba na pleča naše države. ŠOLSKI PROMETNIKI PRI ŽUPANU RIBNICA - V okviru aktivnosti ob dnevu prometne varnosti so prometniki iz Ribnice, Osnovne šole dr. France Prešeren, v ponedeljek dopoldan obiskali ribniškega župana Franca Miheliča. Otroci so županu povedali, da se zavzemajo za ukinitev prometa po cesti, ki je v neposredni bližini šole glede potrebe po zmanjševanju hitrosti v bližini šole, pa predlagali postavitev ovir oziroma izbolklin, zaradi katerih bi se moralo voziti počasneje. Omenili so še, da si želijo kolesarski poligon v bližini šole ter da bi lahko nabavili nekaj koles za potrebe kolesarskega krožka. Glede izpitov za voznike koles s pomožnim motoijem so predlagali, da bi jih organizirala šola, denar zanje pa naj bi prispevala občina. Dogovorili so se, da bodo pripravili program svojega dela, ki ga bo občina podprla v okviru svojih možnosti. SPET JESENSKO SREČANJE V TRŽIŠČU TRŽIŠČE - Sevniško turistično društvo in krajevna skupnost Tržišče prirejata v soboto, 24. oktobra, zabavno turistično prireditev Jesensko srečanje v Tržišču. V ta prelestni dolenjski kraj bo ob 10. uri odpeljal pravcati muzejski vlak, ki mu bodo na vseh postankih pripravili pester spored. V Tržišče bo prispel ob 11.05, proti Sevnici pa se bo vrnil ob 19.10. OGLED USTVARJENEGA S SAMOPRISPEVKOM BOŠTANJ - Konce letošnjega septembra je preteklo 15 mesecev, odkar so v boštanjski krajevni skupnosti začeli zbirati krajevni samoprispevek za obdobje 1991-1996. Da bi se na terenu prepričali o uspehih oz. opravljenem delu vaških oz. gradbenih odborov, so si preteklo nedeljo člani sveta KS Boštanj ogledali objekte od Šmarčnc, Kompolja, Boštanja, Loga, Križa in Konjskega do Jelovca in Gabeija. ŠE JE ČAS ZA ŠTIPENDIJE SEVNICA - V Posavju je letos zaradi izredno nizkega cenzusa zaprosilo za štipendije okrog 300 študentov in dijakov manj kot lani. Zdaj, ko so nekoliko povečali cenzus (za šolanje v kraju bivališča je 17.064 tolarjev bruto osebnega dohodka na družinskega člana, za prosilce, ki bi se šolali izven kraja bivanja, pa 23.463 tolarjev) so podaljšali tudi rok za oddajo vlog, in sicer je za študente in dijake do 12. oktobra. Za “stare” štipendiste jc dobrodošla novost, da je lahko dohodek na družinskega člana 20 odst. nad cenzusom. ni potreben, češ da je v prihodnjem letu predvidena modernizacija ceste Mala Gora — Struge, da pa se več z razpoložljivimi sredstvi ne da narediti. Po raz- • Pred izvedbo volitev za novega podpredsednika kočevske občinske skupščine je Mojca Ahac odstopila od kandidature, svoje glasove pa je odstopila Srečku Stefaniču. Kljub temu pa ne Štefanič, ki gaje predlagala koalicija petih strank, ne Borut Hočevar, ki je član SSS (predlagala pa ga je SDP), nista dobila potrebne večine glasov vseh delegatov. Zaradi nesklepčnosti zbora združenega dela drugega kroga volitev, v katerem je za izvolitev potrebna vsaj tretjina glasov, niso izpeljali. pravi so poslanci enoglasno podprli nedavni protest prebivalcev Poljanske doline zaradi nedokončane ceste Kočevje — Predgrad (na 16. strani objavljamo v zvezi s tem protestno pismo). M. LESKOVŠEK-SVETE KONEC SOCIALIZMA KOČEVJE — Kočevsko občino obiskujejo razne delegacije iz drugih občin. Včasih je bila navada, da je župan take goste pogostil vsaj s kavico, če ne Se s čim boljšim, seveda na občinske stroške. Oni dan je spet prišla delegacija iz sosednje države in kazalo je, da spet računajo na običajno postrežbo. Pa jim je župan Mihael Petrovič pojasnil — Nismo več v socializmu, smo v kapitalizmu in brezplačne kavice ni več. P-c ZBOR ČLANOV SDP KOČEVJE — V četrtek je bil v prostorih stranke SDP na Ljubljanski 7 v Kočevju zbor članov stranke SDP. Na njem so člane seznanili z novo volilno zakonodajo, s strategijo volitev stranke ter s tem, kako naj se kot člani stranke vključijo v volilne aktivnosti in kako naj se kot volilci obnašajo. Zbrani so izrazili prepričanje, da bodo na volitvah dosegli vsaj takšen rezultat kot na prejšnjih, če ne celo boljšega. Ugotavljali so, da imajo precej simpatizerjev, veliko tudi zaradi obnašanja oziroma nastopov predstavnikov njihove stranke v republiškem parlamentu. Na zboru je bila prisotna dobra četrtina članov stranke iz vse občine. Že v kratkem bodo podobne zbore organizirali tudi po vseh krajevnih skupnostih ter tako omogočili, da na zbore pridejo tudi tisti člani njihove stranke, ki jim je občinsko središče bolj oddaljeno. [, Dogovor na meji V deželi Petra Klepca o zdravstvu, šolstvu, Kolpi ZAČASNO MANJ BREZPOSELNIH KOČEVJE — Na kočevskem Zavodu za zaposlovanje je trenutno prijavljenih 1352 iskalcev zaposlitve. Med njimi je 406 stečajnikov. Pravih presežkov delavcev je 126. Mlajših od 26 let je 513 iskalcev zaposlitve, prvo zaposlitev pa išče 236 ljudi. Preko 700 prijavljenim je pravica do denarnega nadomestila že potekla. Brezposelnost, ki je v kočevski občini že več kot 20-odst., pa je pravzaprav še bistveno večja. V tem mesecu sojo uspeli začasno zmanjšati z zaposlovanjem pripravnikov, kijih podjetja in zasebniki vzamejo v službo le za čas opravljanja pripravništva, ki ga financira Zavod za zaposlovanje. V kočevski občini pripravnike trenutno resnično zaposlujejo le podjetje Trikon in zelo redki zasebniki. DRUŠTVO UPOKOJENCEV KOČEVJE oddaja v najem poslovne prostore v stavbi na Reški cesti 5 — pritličje. Prijave sprejemamo na naslov društva ali osebno ob petkih od 14. do 18. ure 15 dni po objavi v časopisu. Prednostno bomo obravnavali prijave za mirno obrt ali sorodno trgovsko-poslovno dejavnost. OSILNICA, KOČEVJE, DELNICE, ČABAR — Zgornjo Kolpsko dolino tarejo razne težave, ki jih je meja in državnost še povečala. Predstavniki občin Kočevje, Delnice in Čabar jih skušajo sporazumno reševati. Na zadnjem sestanku so se dogovorili o naslednjih: Zdravniki bodo nudili svojo pomoč bolnikom tudi v primerih, ki ne sodijo pod nujne, ne glede na državno mejo. Seveda bo treba plačevati tudi meddržavne račune za zdravstvene usluge, in sicer v dogovorjenem roku treh mesecev. Za področje šolstva je bilo ugotovljeno, da so Hrvatje pobrali svoje otroke iz slovenskih šol, Slovenci pa ne iz hrvaških. Predstavniki občin so se dogovorili, naj se vsak šola v svojem materinem jeziku, če je možnost za to, sicer pa lahko obiskuje šolo tudi v sosednji državi. Ko so govorili o Kolpi in varstvu narave, so ugotovili, da so na Kolpi Slovenci obnovili že 6 jezov, Hrvati pa nobenega. Zdaj so sklenili, naj slovenska stran obnovi še dva jezova, hrvaška pa bo tudi dva (Gusti laz, Turki). Ugotovili pa so tudi, daje gradnja malih elektrarn grobo posegla v naravo, predvsem v Cabranko in pritoke, in da takih posegov ne bi smeli več dovoljevati, saj je zato Čabranka v nekem delu ostala skoraj brez vode. Kritično so ocenili tudi načrtovano gradnjo hidrocentral na Kolpi, ki bi zelo spremenila oz. celo uničila to dolino. J. P. IZ KOČEVSKE REKE JELENI PADAJO — Jelenji ruk je privabil do začetka meseca preko 20 domačih in tujih gostov-lovcev, ki so uplenili preko 30 jelenov. Lovcem gre trofeja, meso pa poslovna enota Lovstvo pri podjetju Snežnik izvaža preko ljubljanskega podjetja Gruda. HVALA ZA POMOČ — Kolektiv osnovne šole Kočevska Reka se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri izvajanju vzdrževalnih del na šolski stavbi. Predvsem velja zahvala podjetju Snežnik in njegovemu direktorju Ladislavu Lena-siju, posebni enoti Moris, podjetju Krempa (Srečko Gabrič) in podjetju Prima (Slavko Praznik). MANJ OTROK V ŠOLI — Šolo v Starem trgu, ki jo obiskujejo tudi šolarji iz območja KS Poljanska dolina Predgrad, obiskuje danes 74 otrok. To šolo je pred leti obiskovalo največ 161 otrok, najmanj pa 54. Podeželje ob Kolpi, se pravi ob meji, se prazni. Država pa se ne brani v Ljubljani, ampak na meji! NEMŠKA LOKA BREZ ASFALTA — V vasi Nemška Loka živi 9 družin, ki imajo 17 otrok (in republiškega poslanca Jožeta Hobiča). To je ena redkih takih vasi, ki nima še asfalta skozi svoje naselje. DIVJA TRGOVINA — Sevniški trgovci terjajo od svoje vlade, naj vzpostavi pravni red, da bi odpravili divjo trgovino na ulici, posebej med Ljubljansko banko in blagovnico Sevničanka. Kramarji, kakršen je tale z zagrebško registracijo na avtomobilu, ki se je razbohotil kar na parkirnem prostoru celo pred hotelom Ajdovec, prihajajo iz drugih krajev z blagom dvomljivega izvora in kakovosti. Od njih ima občina bore malo ali nič, a vseeno se kramarji, kakor tudi tale na posnetku, hvalijo, da so vse potrebne papirje za svojo raboto dobili — na občini, trgovci v soseščini pa se jezijo in nemočno bentijo. (Foto: P. Perc) Sevniški zrak bo manj onesnažen • Divja gos ne nese krotkih jajc. (Danski pregovor) • Grožnja brez moči je kot smodnik brez krogle. (Škotski pregovor) • Melanholija je samo uvelo poželenje. (Kersten) V Jugotaninu so uvedli računalniško vodenje proizvodnje furfurala, v Stillesu __________obnovili kurišča treh kotlov, zdaj je na potezi še Kopitarna SEVNICA — »Tehnološki proces proizvodnje tanina in furfurala v Jugotaninu pri normalnem obratovanju ne dopušča onesnaževanja ozračja. Do izhajanja organskih hlapov, ki že v zelo nizkih koncentracijah dajejo značilen vonj, bi lahko prišlo le ob izrednih okvarah ali napakah pri delu. Da bi to popolnoma preprečili, smo v letošnjem juliju uvedli pri proizvodnji furfurala računalniško vodenje procesa,« pojasnjuje vodja proizvodnje v Jugotaninu Slavko Peklar. pride do nekajminutnega izhajanja gostega črnega dima. Z zavodom za varstvo pri delu pa so se že dogovorili za meritve dima iz kotlovnice. P. P. Ker so bile v letošnjem juliju, ko so uvajali računalniško vodenje procesa proizvodnje furfurala, izredno visoke temperature, je v odpadnih parah nekajkrat prišlo do pojava izredno nizkih koncentracij organskih hlapov. Zaradi specifičnih vremenskih razmerje to paro veter ponesel do bližnjih stanovanjskih objektov in povzročil negodovanje ljudi. »To je bil izreden primer, kije z uvedbo računalniškega vodenja proizvodnje praktično preprečen. Občanom se za to neugodnost opravičujemo. Ker pa nas občani telefonično opozarjajo na smrad in nečistočo v ozračju tudi tedaj, ko tovarna ne obratuje in ni možna nikakršna emisija v ozračje iz Jugotanina, predlagamo ustanovitev nevtralne strokovne komisije, ki bo v teh primerih ugotovila, kdo dejansko onesnažuje ozračje Sevnice,« poudarja direktor Jugotanina Ivan Mirt. V sevniškem parlamentu so poslanci protestirali tudi zaradi drugih onesnaževalcev zraka. Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora je polega Jugotanina odgovoril še Stillcs, medtem ko v Kopitarni računajo, da bodo po bližnji rekonstrukciji energetike nove meritve emisij manjše od sedanjih. V Stillesu uporabljajo za kurjenje v svoji kotlovnici trda goriva, in sicer lesne odpadke ter žagovino. Kurilno olje uporabljajo pozimi le ob nizkih temperaturah, ko s trdimi gorivi ne morejo zadostiti vsem porabnikom energije. Za dovajanje žagovine v kotel imajo dozirno napravo, ki pa je bila pozimi nekaj mesecev pokvarjena. Takrat so kurjači žagovino ročno metali v kotel. Včasih je bilo žagovine preveč v kotlu, tedaj je prihajalo do nepravilnega izgorevanja, zato so se Sevničani občasno jezili, ker je iz Stillesove kotlovnice uhajal gost črn dim. Lani so obnovili kurišče dveh kotlov, septembra letos pa še tretjega. Po besedah referenta za varstvo pri delu v Stillesu Dejana Držaniča so kurjačem naročili, da morajo držati enakomerno temperaturo v kotlih, saj pri vsakem padcu temperature in nato ponovnem doziranju žagovine za dvig temperature PRVENEC — Vodja proizvodnje v Jugotaninu, inž. Slavko Peklar, pravi, da so edina tovarna, ki je uvedla računalniško krmiljenje proizvodnje furfurala. Naložba jih je stala okrog 150.000 DEM, zdaj računalnik preprečuje, da bi prišlo do motenj v proizvodnji, in one-znoževanja okolja. (Foto: P. Perc) Drobne iz Kočevja ; O NADOMES TNIH VOLITVAH-Zbor krajevnih skupnosti je v kočevskem parlamentu tisti, ki je pogosto nesklepčen, če pa je že sidepčen, je vedno na meji sklepčnosti, tako da lahko že odhod samo enega poslanca ogrozi ali prepreči nadaljnje delo skupščine. Minulo sredo so bili, po prekinitvi skupnega zasedanja vseh treh skupščinskih zborov zaradi nesklepčnosti zbora združenega dela, še vedno sklepčni. To zanje redko priložnost so izkoristili in nadaljevali z ločenim zasedanjem, prav z namenom, da bi se o teh težavah pogovorili oz. se dogovorili o razpisu nadomestnih volitev za poslance, ki skupščinskih sej nočejo več obiskovati. Takšnih je v zboru krajevnih skupnosti kar osem. VSAK SVOJ PRAV - “Polemiko” med nekaterimi poslanci in kočevskim izvršnim svetom in njegovim predsednikom Alojzom Petkom povzroča poleg odhoda Mira Ferlina, kot člana izvršnega sveta, z občinske uprave na podjetje Snežnik tudi zamenjava službe neprofesionalnega člana izvršnega sveta Marka Kocjančiča. Kocjančič je iz Mercatorja-Kmetijskega gospodarstva Kočevje prešel v Snežnik, po mnenju nekaterih poslancev, pa bi moral zapustiti tudi izvršni svet, ne nazadnje, tudi zato, ker je izstopil iz stranke, v kateri je bil ob izvolitvi v izvršni svet. Da vse ni tako preprosto, dokazuje dejstvo, da ni nikjer določeno, kakšna mora biti sestava glede neprofesionalnih članov izvršnega sveta. ČIŠČENJE POTOKOV - Na osnutek odloka o obveznem čiščenju potokov in jarkov so imeli poslanci na zasedanju ribniške občinske skupščine vrsto vsebinskih pripomb. Opozorili so na določeno neskladje med obveznostmi upravljalcev, lastnikov in drugih uporabnikov in zahtevali, da se natančno opredeli, kaj so dolžnosti lastnika zemljišča in kaj upravljaica struge. Povedali so, da so nekateri lastniki zemljišč v ribniški občini zaradi nezadovoljivo razmejenih obveznosti že utrpeli škodo. Kot lastniki niso smeli očistiti struge, ker pa tega tudi ni storilo vodno gospodarstvo, jim je zemljišče zaradi naplavin poplavilo. V zvezi s tem so tudi menili, da bi bilo potrebno natančneje navesti, kaj je neprimerna rast, ki se mora odstranjevati. Predlagali so, da naj bi ribiška družina vse potoke v občini nekajkrat na leto pregledala in tam, kjer je potrebno, tudi očistila struge. PLAKATNA MESTA - Ličen ko-zolček, ki ga je ribniški Mercator postavil v dneh pred ribniškim sejmom na zelenico ob parkirišču pred Mercatorjevo blagovnico v Ribnici, se v okolje lepo poda, za nikogar ni moteč in je vsem “na očeh”, zato pa kot takšen pravzaprav idealno mesto za razobešanje plakatov. Vcijetno je iluzorno pričakovati, bilo pa bi zelo lepo, da bi občina v času pred bližnjimi volitvami pri zagotovitvi morebitnih manjkajočih plakatnih mest v občini sledila domiselnosti in izvirnosti Mercatorja. Sevniški paberkT) PETERLE - Predsednik SKD Lojze Peterle sc je na političnem shodu krščanskih demokratov v Sevnici spet izkazal kot dober govorec. Člani in simpatizerji SKD so njegov nastop toplo sprejeli, še posebej, ko jc obiral “rdečo in rožnato” politično konkurenco. Največjo pozornost je posvetil Milanu Kučanu. Ko ga j® pohvalil, da mu priznavajo politični talent in sposobnost, je v isti sap1 dodal, da jc naš narod še naiven, Še kar verjame in da brez krščanskih glasov Kučan ne bi bil izvoljen. “Se nune so se hvalile, da so volile Kučana,” jc, ne brez pelina v ustih, dejal Peterle in komentiral, da n® verjame v “ljudi, ki so za vse čase. Pa še to: tega nismo zapisali, da ne bi izgubili 30.000 bralcev, kot jc ,0j menda po besedah Peterleta, dožive neki slovenski dnevnik, ki je udrihaj čez politiko njegove vlade. Dolenjsj0 list jc preživel že več vlad, kot pa j6 bilo obratno, in bo gotovo še kakšn°> bodisi črno ali rdečo ali rožasto. ZMAJI - Na cilju nedeljske 1 kolesarske gorske dirke na Lisco bodo pri Tončkovem domu postregle brhke natakarice s čajem in okrepčilo0 zelenjavno enolončnico. Verjetno Pj* ne bo banan, ker z Viko Potočtuk (LDS), ki bo poleg pri podelit" nagrad, tokrat, kot vse kaže, ne H nastopal njen skupščinski libcraln kolega Gros. Viko bodo obkroža0 večji zmaji, katerih lastniki sc boo spuščali v nebesne višave. VZMl-TI - Kmetje iz šentjanšk® krajevne skupnosti po svoje razuine). šoferja 10-tonskc cisterne oz. hladilu1^ cc mleka Ljubljanskih mlekarn, ki J zgrozil, tla bo ta teden prenehal vo7'g na Kal, če ne bodo popravili obup0 slabe ceste. Na tem malo boljše kolovozu je nastala na tovornjaku precejšnja škoda; šofer jc moral večkrat zamenjati blažilcc. V VINU RESNICA - Znani posavski degustator žlahtne samorodnice je imel zadnjič resne prebavne motnje, potem ko se je vrnil s pivske transverzale po gostilnah v krškem in brežiškem območju. V tem delu Slovenije v gostilnah sicer poznajo dobra vina, vendar je imel pijanček vetjetno smolo in se je opotekal ravno v krčme, kjer še niso “jemali”, kaj je vino s kontroliranim poreklom, vrhunsko vino itd. Navedeni občan je bil v intimnem domačem okolju deležen obtožb, da se ga je nalokal ko žival in da je zato bruhal, toda dejstvo je, da bi urha klical tako rekoč vsakdo, ki bi pil, kar je pil možak, čeravno bi degustiral zelo malo. Kriva je namreč pijača in ne pivec. Nekaj gostiln v Posavju namreč toči tak cviček, ki je uradno “nesprimeren za ljudsko uporabo”. Da ne bo pomote: gre za lanski letnik. VAS NIČ NE BRIGA - Direktor “Vidma” je kar malce domišljav, glede na to, da je novinec v krajih ob Savi. Število ljudi, plačanih po tako imenovanih invidualnih pogodbah o delu, je sicer zmanjšal od 174 na 39, vendar tudi nerad govori o tem, koliko kaka individualna pogodba določeni osebi “vrže”. Izjemno molčeč je tudi ves preostali štab pri koritu. Direktor sicer nikoli ne ostane brez odgovora o plačah invidualcev in zanika, da bi edino on vedel, koliko dobi posamezen “invidualec". PREGLED - V Krškem so imeli svoj čas nekakšno komisijo za nadzor nad družbenim premoženjem. Odkar se je zadnjič sestala, je v Krškem dejansko prešlo že veliko družbenega premoženja v napol zasebno in skupinsko last. Drugače tudi ne more biti. Staro pravilo je, če česa hočeš nadzorovati, o čem izvedeti podrobnosti, ustanovi parlamentarno komisijo. Čestitamo! " Novo v Brežicah ) KONKURENCA - Ne gre se norčevati iz nesreče, vendar vam bomo vseeno izdali skrivnost. V brežiški občini imajo Korejo, ki se lahko postavi vštric z Amsterdamom, pravzaprav ga celo prekaša. “Kakšno zvezo pa imata Koreja in Amsterdam,” se boste vprašali. Odgovor je enostaven. Če bi letalo padlo na Korejo, sploh nikoli ne bi mogli ugotoviti, koliko je žrtev in kdo so. Za vse, ki še ne veste: Koreja je črno naselje v Novi vasi pri Bregani, tik ob slo-vensko-hrvaški meji. HVALA LEPA! - Kako lepo in mirno je bilo na mejnem prehodu Obrežje pred natanko enim letom, ko so cariniki delali na dveh kvadratnih metrih prostora, policisti pa v enem bivalniku in pod dvema podarjenima sončnikoma. Takrat, ko so se še stiskali v kombijih in poltovornjakih ■n so na potrebo tekli v bližnjo koruzo, se še niso bali za svojo lastnino. Danes je drugače. Sosednjim Hrvatom močno dišijo nekateri kosi slovenskega ozemlja. Tega svojega apetita niti ne skrivajo. Slovenskim kolegom se zdaj posmehujejo v obraz |n se jim iskreno zahvaljujejo, ker so j>m zgradili lep mejni prehod. Pa bi ?c šlo, če bi se vsa zgodba pletla nck-I.e za šankom, a kaj, ko so besede izrekli policijski uradniki. . ODPUŠČENI - Brežiški obrat Ad-r'e je v minulem tednu prevzelo Podjetje TOM z Mirne. Vodstvi obeh Podjetij sta na informativnem zboru delavcev sporočili, da po nekajmesečni frizi v obratu zdaj nihče ne bo ostal „rez dela. Edini, ki so bili ta dan odpuščeni”, so bili novinarji, ki so nenadoma postali nezaželeni v prosen.. Res neprijetno za delavce. Po 'zkušnjah namreč lahko sklepamo, da frk izgon javnosti še nikoli ni pomenil nič dobrega za obrat in delavce. ,. V času od 5. do 10. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Renata Mle-. u| s Čateža — Luko, Zvonka Moškon jz Šmarja — Evo, Metka Sintič iz Šen-kovca — Nikolino, Suzana Horžen iz Hrastja Kajo. Andreja Zorko iz Bre-~ Sama, Sabina Šarič iz Doboja — Sabrino, Ivana Zupančič iz Podgorja 8ngito, Vesna Kuhar iz Brežic Laro. '-estitamo! K šoli bodo prizidali za vrtec V prizidku k šoli v demografsko ogroženi Koprivnici bodo predvidoma do novega leta uredili prostore za najmlajše in šolarje — Telovadnica_______ KOPRIVNICA — Potem ko je pred leti že kazalo, da bo širša okolica Koprivnice izumrla, novejši dogodki dokazujejo, da območja ne bo doletela ta najbolj črna usoda. Koprivniški konec sicer še vedno spada med demografsko ogrožena območja, toda izseljevanje seje ustavilo in domačini gradijo hiše, poslovne lokale in drugo. Ta čas so gradbinci tudi v koprivniški šoli. priskrbeli nekaj prostora za potrebe šo-ie, in sicer naj bi ta dela končali predvidoma do novega leta. Po tem datumu naj bi gradbinci od tod odšli, vendar ne Urejajo prizidek k stari osnovni šoli, ki so ga pred dvema letoma postavili, potem pa počakali na boljše čase. Zdaj so ti očitno nastopili in zidarji so spet tu. Naredili bodo dve igralnici za vrtec in JE KRŠKO V SEPTEMBRU KRŠKO - Jedrska elektrarna Krško je v septembru dosegla 78,9-odst. izkoriščenost in 100-odst. razpoložljivost. Septembrska neto proizvodnja znaša 352.664 megavatnih ur električne energije. Vplivi jedrske elektrarne na okolje so se v navedenem mesecu gibali v zakonsko dovoljenih okvirih. V septembru so v elektrarni uskladiščili 62 sodov s srednje radioaktivnim materialom in tako znaša skupno število radioaktivnih sodov v nuklearki 8.766. Hrvati svetujejo tujcem, kje čez zeleno mejo Tako dokazujejo OBREŽJE — Z državno mejo je občina Brežice dobila tudi pet mejnih prehodov in z njimi tudi ilegalne prehode čez mejo. Največ prekrškov nedovoljenega prestopa meje so od vzpostavitve meje sem napravili obmejni prebivalci, ki se nikakor niso mogli sprijazniti s to nenaravno oviro, poleg tega pa tudi zakonodaja še ni primerno urejala posebnega statusa za maloobmejni pas in dvolastnike. Obmejna policija je zadnje tri mesece lanskega leta opozorila čez 800 domačinov z obeh strani na nov mejni režim. Poleg tega je v letu dni pri nedovoljenem prestopu meje zasačila še 818 tujih oseb. Na prehodu Obrežje dnevno zavrnejo več kot 50 beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki bi želeli potovati skozi Slovenijo v druge evropske države, a za to nimajo potrebnih dovoljenj. Mnogi od njih se odločijo za ilegalni prestop zelene meje pogosto ob pomoči svojcev, ki so že v Sloveniji, včasih pa tudi obmejnih prebivalcev. Poleg beguncev so med ilegalci pogosto državljani ostalih republik bivše Jugoslavije ter iz Šri Lanke, Filipinov in Romunije. To so ljudje, ki jih po organiziranih kanalih pripeljejo v Slovenijo, ob tem zaslužijo precej denarja, tujce pa namesto na obljubljenem Zahodu, pustijo v naši državi. Za nedovoljeno prehajanje meje je očitno primerna tudi železnica. Na železniški postaji v Dobovi so že ujeli Romune, ki so se skrivali v strehah vagonov. Zanimive so ugotovitve, do katerih so prišli na osnovi izjav ujetih tujcev. Nekateri od njih so namreč povedali, da so jim uradne hrvaške osebe svetovale, kje naj prestopijo zeleno mejo. Čeprav se širijo govorice, da so v organizirano vodenje tujcev čez mejo vključeni tudi obmejni prebivalci, policisti še niso odkrili niti enega takega primera. Pravijo, da poznajo vse glavne kanale za ilegalni prehod meje, vendar ne morejo niti približno povedati, kakšen delež ilegalcev zasačijo. Zaradi nedovoljenih prehodov meje se v Posavju niso poslabšale varnostne razmere niti se ni povečal kriminal. Očitno je, da se tujci, ki ilegalno prestopijo mejo, na tem področju ne zadržujejo dolgo. Tisti, kijih ujame obmejna policija, se morajo vrniti na Hrvaško. Po dogovoru na vladni ravni na Otočcu jih Hrvati sprejemajo brez težav. B.D.-G. za zmeraj, kajti v prizidku bodo pozneje — tako upajo v Koprivnici in obljubljajo na občini v Krškem — naredili tudi telovadnico. Verjetno bo slednja pomenila krajanom večnamenski prostor za različne dejavnosti, saj se domačini že veselijo, da bo v povsem dograjenem prizidku dobilo prostor tudi koprivniš- JE KRŠKO ČRNA GRADNJA? KRŠKO - Tukajšnja jedrska elektrarna je bila predmet razprave na nedavni 13. seji Komisije za preučitev okoliščin izgradnje JE Krško in posledic njenega obratovanja, ki deluje pri skupščini Republike Slovenije. Na seji v Ljubljani so obravnavali poročilo te komisije. Poročilo uvršča elektrarno med črne gradnje, saj med drugim navaja, da so krško nuklearko začeli graditi leta 1974 v “povsem neregularnih in neraziskanih okoliščinah, tako v gospodarskem kot gradbeno-tehnič-nem in upravno pravnem pogledu”. Komisija v zaključku poročila predlaga ustanovitev parlamentarne komisije, ki bi nadaljevala njeno delo, in komisije, ki bo nadzorovala delo ustanov, ki se v Sloveniji ukvatjajo z jedrsko tehnologijo. ko kulturno društvo. Uradni investitor v sedanji gradnji v Koprivnici je občina Krško, ki bo primaknila levji delež. Toda za nastajajoči vrtec je vendarle pomemben tudi koprivniški krajevni samoprispevek, ki seje iztekel v letu 1990 in od katerega so bili namenili za gradnjo omenjenega prizidka skoraj polovico denaija. Če so domačini želeli tudi z zbiranjem denaija za šolo preprečiti beg mladih družin s koprivniškega območja, bodo toliko bolj zadovoljni, če bosta zdaj nastajajoči vrtec in ob njem šola dobro zasedena. Kar zadeva šolo in ustrezen okoliš, je zadeva taka, da je v 8 razredih koprivniške šole zdaj 134 učencev. L. M. VEČ DELAVSKIH PRITOŽB KRŠKO — Pravna služba pri posavskih svobodnih sindikatih je letos obravnavala že 800 kršitev pravic delavcev. Gre za obravnavo pritožb delavcev zoper delodajalce v zvezi z izrečenimi disciplinskimi postopki in glede neizplačanih odpravnin, regresa, jubilejnih nagrad ipd. Skratka, mnogi delavci skušajo s pomoto sindikalne pravne službe prisiliti firme k izpolnjevanju zakonskih obveznosti. Pravna služba pri svobodnih sindikatih je lani obravnavala skupno 1.150 in predlani 600 primerov, kar najverjetneje kaže, da je vse več delodajalcev, ki bi radi obšli zakon, ko gre za obveznosti do delavcev. V ŠOLI GRADIJO — Pred časom so v Koprivnici zaradi gradbenih del za 7 dni prekinili pouk v šoli. Da ne bi preveč posegli v umik in delovni načrt, pa so imeli 4 dni pouk zunaj, 2 dni so nadomestili s poukom ob sobotah, prostate učno- vzgojne obveznosti pa so opra vili z dnevom šole. Da so »normalizirali« razmere v šoli, je pljunil v roke ves šolski kolektiv. Učilnice je čistil tudi pedagoški zbor, in sicer dela niso bila prekinjena niti ob koncu tedna. Ker se mudi, tudi zidarji ne gledajo na uro. Na slike tako so se lotili primera »koprivniška šola« gradbinci (Foto: M. Luzar) Na meji 250 novih delovnih mest Po letu dni promet na mejnem prehodu Obrežje še vedno za pol manjši OBREŽJE — V letu dni, odkar deluje mejni prehod Obrežje, je na tem prostoru slovenske južne meje zrasel precej posodobljen prehod. Ne moremo ga sicer primeijati s severnimi, toda glede na začetek, ko so delali v enem samem bivalniku in pod sončniki, so z napredkom lahko zadovoljni policisti, cariniki in nenazadnje tudi potniki. V minulem letuje tu prestopilo mejo čez 8 milijonov potnikov (2 mio vozil), od tega le tretjina naših državljanov. Vsak dan prestopi mejo povprečno 6 tisoč vozil oz. 22 tisoč potnikov. To je še vedno za dobro polovico manj kot v maju leta 1990. Računajo, da se bo promet povečeval glede na razmere v sosednjih državah in doma. V letošnjem juliju je zaradi nakupovalne mrzlice Slovencev porastel kar za 40 odst. in kmalu nato spet upadel. Mejni prehod Obrežje je po obremenjenosti trenutno takoj za Sečovljami in Jelšanami na južni meji ter deli 4.-5. STREHE PUŠČAJO BREŽICE — V tej občini so ugotovili, da je zdravstveni dom njihov objekt, za katerega je treba skrbeti. Tega pa doslej niso počeli ravno zgledno, saj streha na njem pušča in je zato nujno potrebna popravila. Za investicijsko vzdrževanje stavbe bodo letos namenili 1,5 mio SIT. Brežičani so zadovoljni, ker so za dela na strehi zagotovili zelo ugodno ceno. Zgodilo seje namreč, da so bili stroji že pravzaprav na mestu. Podobnih grehov iz preteklosti, ko so se objekti družbenih dejavnosti gradili s težko prisluženim delavčevim denarjem, za obnovo pa se ni našlo sredstev, je v Brežicah še več. Eden naj večjih je mestna osnovna šola, v katero bodo po nekaterih predvidevanjih morali vložiti polovico vrednosti sedanje stavbe, da bi odpravili napake pri gradnji in posledice večletnega nevzdrževanja. ZTNO Gmajna 6, Raka • Tel. (0608) 75-541 • d.o.o. vam v svoji trgovini na RANČU nudi vse za kmetijstvo in gospo- dinjstvo po ugodnih cenah • rezervne dele za traktorje in kmetijske stroje • mehanizacijo • orodja • umetna gnojila • škropiva kmetijsko • semena radensko • pivo gradbeni material • sokove • sladkor • olje • sol gradbeni material • apno vreča 320 SIT • cement Trbovlje — 450 420 SIT • armaturne mreže 9/6 3700 SIT • armaturne mreže za tlake 1350 SIT • modelarna opeka 33 SIT kom. • opeka bramac 71 SIT kom. posebno ugodno: • sladkor vreča 50 kg 2900 SIT • gospodinjska posoda kg 340 SIT • koruza — 1 kg 17 SIT • umetna gnojila: NPK15x15x151.100 SIT, NPK 13x10x12 920 SIT, NPK 8x26x26 1320 SIT, kan 635 SIT, urea 749 SIT mesto med vsemi slovenskimi mejnimi prehodi. »V začetku smo se bali, kako nas bodo sprejeli tukajšnji prebivalci, toda zdaj je vse v redu in prepričani smo, da smo ravnali prav, ko smo uvedli tak mejni režim. Zdaj se srečujemo z vrsto težav. V tem letu smo zavrnili skoraj 10 tisoč beguncev brez ustreznih dokumentov, čez 800 domačinov z obeh strani meje smo opozorili na mejni režim, ravno takšno je bilo tudi število drugih oseb, ki smo jih prejeli pri ilegal- ZBOR ŠOLNIKOV BREŽICE — Na Srednji šoli v Brežicah se bo jutri pričel občni zbor Skupnosti ekonomskih in trgovskih šol Slovenije. To je redno letno delovno srečanje, ki se ga udeležijo po trije pedagoški delavci iz vsake šole. Brežičani nameravajo srečanje izkoristiti tudi za predstavitev svoje šole in občine, saj menijo, daje učvrstitev takih šol v domačem okolju zelo pomembna. Med ostalim omogoča, da se velik del mlade generacije izobražuje v svojem kraju. Srednja šola je za to priložnost pohitela tudi z deli na stavbi Ekonomsko-trgovske šole. NASPROTI OBČINE BO PRENAVLJALA FORMA BREŽICE - Občani, ki iščejo pomoč ali nasvete pri Centru za socialno delo, bodo morali prav kmalu potrkati na druga vrata. Delavke te ustanove se bodo namreč v teh dneh preselile v nove prostore, le nekaj dodatnih korakov nižje po Ulici prvih borcev. Na dvorišču pri hišni številki 11 so že zgradili nove prostore, medtem ko bo občina dosedanje pisarne Centra za socialno delo oddala v najem podjetju Forma. Stari zidovi so potrebni prenove, ki je pa občinski proračun ne zmore. RADI BI GRADILI GLOBOKO — Krajevna skupnost Globoko že od konca leta 1988 zbira samoprispevek za ureditev krajevnih cest in razširitev prosvetnega doma. Slednji služi različnim namenom. V njem so prostori KS in gasilcev, Agra-riina mesnica, pošta in telefonska centrala, dvorano pa uporabljata za telovadnico tudi osnovna šola in otroški vrtec. Vsi uporabniki so pripravljeni sofinancirati povečanje prostorov. nem prehodu zelene meje. Skupaj z organi sosednje države smo razrešili 20 obmejnih izgredov, od preletov letal, vdorov uniformiranih oseb, streljanja na meji in celo do vodenja vojne iz našega ozemlja. Zasegli smo tudi veliko orožja, municije in eksploziva: 6 avtomatskih in 50 polavtomatskih pušk, 33 pištol, 4 revolveije. 14 tisoč nabojev, 54 ročnih bomb, 4 kg eksploziva in tromblonske mine,« je povedal načelnik UNZ Krško Rajmund Veber. Do sedaj seje na mejnih prehodih v brežiški občini zaposlilo čez 100 novih policistov iz Posavja, kmalu pa naj bi se jih še okrog 50. Če k temu prištejemo 65 na novo zaposlenih carinikov in okrog 40 oseb, ki že delajo v špediciji, je to kar lepo število novih delovnih mest. Poleg organiziranih in posamičnih ilegalnih prehodov meje, tihotapljenja, vnašanja orožja in obmejnih izgredov morajo še opozarjati potnike na državno mejo. To med drugim počnejo tudi z opozorilnimi tablami, vendar jih nekdo vztrajno odstranjuje. Tako je bila na primer neka tabla poškodovana že 16-krat, skupaj pa so jih v preteklem letu morali zamenjati kar 38. Po mnenju vodstva UNZ Krško bi težko shajali z manj strogim režimom, čeprav morda obmejni prebivalci težko prenašajo toliko uniformiranih sosedov. B. DUŠIČ-GORNIK Srd pred novim Ko bodo Posavci na novo »ukrojili« lokalne skup-nosti, se utegne zaplesti KRŠKO — Medtem ko v Krškem (in drugod v Posavju) med političnimi in gospodarskimi prvaki verjetno še živi zamisel o tesnejšem povezovanju treh občin v regijo in ko to zamisel vsaj »med vrsticami« podpirajo tudi predvolilno razpoloženi gostujoči politiki iz Ljubljane, se na nižjih ravneh upravljanja v občini ne morejo zbogati z nekaterimi združevalnimi idejami. To bo prišlo posebno do izraza tisti trenutek, ko bo Šlovenija ukinila sedanje občine in uvedla novo lokalno samoupravo. Nesoglasje te vrste je v ozadju gradnje ceste med Brestanico in Senovim. Vse do danes, ko je minil že večji del 1992. leta, se gradbeni stroji in delavci ceste niso dotaknili. Če so že rutinsko krpali sproti nastajajoče luknje, se niso lotili njene temeljite prenove, za katero so nekaj dvigovali roke tudi delegati krške občinske skupščine. Zataknilo seje, kot kaže, tik pred gradnjo, ker seje pokazalo, da na kraju samem ceste po načrtu preprpsto ni mogoče zgraditi brez zapletov. Ce bi se Senovo in Brestanica lahko zmenila, kateri od obeh bo imel na svojem ozemlju Petrolovo novo bencinsko postajo, bi glede ceste verjetno šlo gladko. Medsebojni odnos Senovega in Brestanice najbrž nudi obilo gradiva za vse tiste, ki bi radi videli, kako bo potekalo združevanje v Posavju (a najbrž tudi drugod po Sloveniji) po novem, se pravi na temeljih bodoče lokalne samouprave. Verjetno se bodo ob združevanju vneli prepiri med sedanjimi krajevnimi skupnosti, kdo naj bo pred kom upravičeno v prednosti. So še druge stvari. Tisto, za kar sicer ni podlage v omenjeni razprtiji, vendar še kako obstaja v neobveznih razpravah v krški javnosti in bo zato vplivalo na razpoloženje, je na primer vprašanje, komu pripada sedanje premoženje obstoječih krajevnih skupnosti in občine. Velikokrat v preteklosti je bil za to ali ono gradnjo potreben občinski samoprispe • Po zamisli o povezovanju Slovenije v nove lokalne skupnosti bo sedanja krška občina pravšnja za štiri nove. Občina Kostanjevica bo povezala krajevne skupnosti Kostanjevica in Podbočje, Krško bo obsegalo Dolenjo vas. Goro, Krško, Veliki Trn in Zdole, Leskovec pri Krškem bo združeval Krško polje, Leskovec pri Krškem, Rako, Senuše in Veliki Podlog, v občino Senovo pa bi spadali Brestanica, Koprivnica, Rožno—Pre-sladol in Senovo. vek. Ne bi se smelo zgoditi, da bi od preteklih skupnih akcij ostalo enim veliko, drugim pa malo ali ničesar. V vodstvu že omenjene KS Brestanica so povezovalne procese, kakršni so reorganizacija komunalne samouprave, pred časom malce jezni na Senovo, Krško in novih idej večno polno državo komentirali takole: ugotavljamo, da pomeni izguba občine tudi izgubo oblasti, odločanja in položaja, da pomeni biti tretji. Vse skupaj pomeni stagnacijo kraja in polagoma izgubo lastne identitete. M. LUZAR KORUZA 800 REJCEM BREŽICE — V tej občini so živinorejcem, ki jih je najbolj prizadela letošnja suša razdelili 396 ton koruze v zrnju iz republiških blagovnih rezerv. Pomoč je v količini 60 kg koruze po glavi živine prejelo okrog 800 rejcev, ki skupaj redijo 6.500 glav živine. »Dom JLA« kmalu naseljen Odslej bo novo družbeno in športno središče BREŽICE — Brežiška občina je sredi avgusta vzela v najem bivši dom JLA, sedaj last države oz. ministrstva za obrambo. Ker je dom zapuščen in izoliran, čeprav je sredi mesta, ga bodo zdaj spet usposobili in vanj naselili predvsem družbene dejavnosti. V 24 prostorov nekdanje depandanse samskega doma se bodo naselile družbene in politične organizacije, društva, klubi in dopisništva. Prve najemnike bodo sprejeli prav kmalu, zato že usposabljajo električne napeljave, ki sojih bivši najemniki demontirali, preurejajo pa tudi kotlovnico, tako da bodo poslej kurili s kurilnim oljem in plinom. Preveliko skladišče za premog naj bi uporabili za športno strelišče. Osrednjo dvorano doma, kjer so bile nekoč kino predstave in razne druge prireditve, nameravajo ločiti v dve etaži. V pritličju naj bi odprli diskontno trgovino, v nadstropju pa pridobili veliko in malo konferenčno dvorano. Ker bi bil oder ločen od ostalih prostorov, bi na njem lahko vadile sekcije amaterske kulture. V ostalih prostorih v pritličju doma je predvidena tudi restavracija in v nadstropju poslovni prostori za nekatere občinske organizacije in službe. V bivši telovadnici načrtujejo dve squash igrišči z galerijo za gledalce. Nove notranje športne prostore naj bi dopolnili z zunanjim igriščem za tenis na sedanjem dotra-janjem košarkarskem igrišču. Zaživel naj bi tudi bližnji grajski park, kjer bo ploščad za promenadne koncerte, sprehajalne poti z urejenimi klopmi, manjši objekti za otroške igre, skratka vse, kar bo ljudi privabilo v ta skoraj pozabljeni del Brežic. Izkoristili naj bi tudi atrijski del doma, kije obrnjen proti parku in bi lahko služil koncertnemu dogajanju za mlade. B.D.-G. Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Strankarske igrice v Kočevju Medtem ko si nekateri poslanci kočevske občinske skupščine, predvsem iz vrst socialistične in liberalne stranke, prizadevajo svoje skupščinske kolega prepričati, ne le, da je v krizi parlament, marveč tudi vlada, je kočevski župan dr. Mihael Petrovič prepričan, da parlamentarne krize ni, predsednik izvršnega sveta Alojz Petek pa še naprej stoično prenaša vse očitke, ki nanj letijo že lep čas. Tisto, kar naj bi bili pokazatelji krize, si vsaka stran razlaga po svoje, nobena pa dovolj temeljito in učinkovito, da bi nasprotno stran uspela prepričati v zmotnost njihovih prepričanj. Vse bolj in bolj verjetno postaja, da to tudi ni možno, in sicer zaradi strankarskih igric, ki se jih grejo v kočevskem parlamentu. O slednjem pričajo nedavni dogodki ob poskusu izvolitve novega podpredsednika skupščine. Že na predhodnem zasedanju skupščine je skupina poslancev pod okriljem “koalicijepetih strank” za podpredsednika predlagala Srečka Štefaniča in vztrajala, da se volitve izpeljejo še na isti seji. Ker jim večine poslancev ni uspelo nagovoriti, da bi kršili zakonski predpis, ki določa, da morata biti za izvedbo volitev predlagana vsaj dva kandidata (tov njihovem poslovniku ni določeno, zato so predlagali, da bi se ravnali po poslovniku), je v odmoru skupščinskega zasedanja po dogovoru nekaj poslancev predlagala za podpredsednico Mojco Ahac, ki je bila pripravljena sprejeti vlogo lutke, da bi se zadostili zgQlj “birokratski oviri” za izvolitev Štefaniča. Do volitev zaradi nesklepčnosti ni prišlo, na zadnji skupščinski seji pa jim je zmešala štrene kandidatura Boruta Hočevarja. Da je bila zmešnjava in kasnejša sumničenja ob objavi rezultatov prvega kroga volitev še večja, pove podatek, da je bila SSS ena izmed petih strank, ki so podprle kandidaturo Štefaniča, Boruta Hočevarja, ki je njihov član, pa je predlagala SDP. Ob takšnih dogodkih v parlamentu in upoštevaje ponavljajoče se nesklepčnosti zadnjih zasedanj delujejo županove obrazložitve zavračanja možnosti da bi bil parlament v krizi, dokaj neprepnčljivo. Med vzroki ki jih na podlagi očitkov navaja kot možne za krizo, ki je sam sicer ne vidi d jo vidijo drugi, pa zato deluje še najbolj možno to, da ni član nobene stranke in da ga zato tudi nobena direktno ne podpira. M. LESKOVŠEK-SVETE Kolpa je občutljiva gospa! Kolpa je po uveljavitvi slovenske državnosti in po prav idealnem letošnjem poletju spet dobila novo vrednost. Če se je bilo v začetku sezone še treba bati da se bo zaradi obmejnega režima spremenila v mrtev rokav, je pravi evropski pristop, ki so ga z veseljem izkoristili številni kopalci na obeh straneh reke, prinesel povsem nova razmišljanja. Slovenci smo zdaj, ko je jadranska obala postala tako rekoč tujina in je je na vsakega Slovenca ostalo le nekaj decimetrov, pričeli razmišljati o podaljšanju obale, računajoč predvsem na obalo tople in sorazmerno čiste reke Kolpe. Seveda tako gledanje ni tuje niti občinskim vladam vzdolž reke, ki že razmišljajo o skupnih odlokih o režimu ob njej. Zaenkrat se o poenotenju dogovarjata le občini Metlika in Črnomelj, a nameravata pritegniti k sodelovanju tudi kočevsko in sosednje hrvaške občine, ostale zadeve okoli standardov objektov in naprav ob njej pa naj bi tako ali tako urejal republiški zakon. Da stvar ni enostavna in da se bo treba še o marsičem dogovoriti, je pokazalo posvetovanje o kampih in kopališčih ob Kolpi v metliški občini hi ga je prejšnji teden pripravil metliški izvršni svet, udeležili pa so se ga priznani republiški strokovnjaki, inšpektorji, turistični delavci, predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije ter seveda zainlresirani graditelji. Gre za kopališča in kampe na Krasincu, na Otoku, v Podzemlju, na Pri- mostku, v Križevski vasi, v Metliki in v Želebeju. Zeleno je, da bi v bodoče usmerjali kopalce na omenjena mesta, divje kopanje kjerkoli drugje ob reki pa zaradi naravovarstvenih razlogov prepovedali. Seveda pa bi bilo treba v urejenih kopališčih ustvariti take razmere, da bi tako obale kot vode zdržale naval množice kopalcev, treba bi bilo urediti travne površine, sanitarije, prostore za kampiranje ter vso potrebno infrastrukturo. Lastnikom teh objektov - za vse navedene so že znana konkretna imena - seveda z deli ne bi bilo treba čakati na nove slovenske zakone in predpise, saj so znani evropski standardi (pa tudi pri nas je nekaj zgledov, omenjen je bil predvsem kamp Šobec) nad katere slovenski nikakor ne bodo segali, a jih pri uveljavljanju njihovih zamisli zadržujeta predvsem pomanjkanje denarja, kajti stvar bo vsekakor precej draga. Prav zaradi tega nikakor ni priporočljivo delati z velikimi zamahi, ampak rasti od malega k velikemu, vendar od vsega začetka z visoko kvaliteto. Pri večjih načrtih bi bilo treba, kar je bilo na posvetovanju premalo poudarjeno, kopališki in kampinški turizem nujno povezati v celoto. Kopalna sezona ob Kolpi je zaradi negotovega celinskega podnebja kaj nezanesljiva gospa, zato bi jo bilo treba povezati z vsem ostalim, kar Bela krajina lahko ponudi: vinske ceste, pohodništvo, naravni parki, „ kulturne znamenitosti in drugo. Se prej pa bo treba razmisliti, kakšno obleganje občutljiv rečni ekološki sistem sploh lahko prenese. T. JAKŠE Vsak kvadratni meter je dragocen Vsakemu človeku je njegova lastnina sveta, še posebej, če si jo je pridobil s trdim delom in z žulji. Vsak kvadratni meter zemlje, ki mu daje kruh ali morda samo veselje, je zanj najpomembnejši in najbolj dragocen. Tega bi se morali zavedati vsi, ki posegajo v prostor. Grenke izkušnje iz preteklosti so še vedno sveže rane v spominu tistih, ki jim je država jemala brezobzirno, po krivici, brez nadomestila. Nova zakonodaja ne bo več dovoljevala zaseganja privatne lastnine v imenu “širših interesov družbe”. Ker pa je kljub vsemu neizbežno, da bo bodoči razvoj posegal tudi na zasebna zemljišča, so se stari strahovi obnovili. Brežiška občina veliko stavi na razvoj ob južni meji ob velikem cestnem in železniškem prehodu. V obmejnem prostoru načrtuje velike gospodarske ploščadi z raznovrstnimi dejavnostmi, ki bodo terjale prostor ravno tam, kjer so danes polja. Lastniki zemljišč, na katerih naj bi se razbohotili dmgačni gospodarski interesi od kmetijskih, so nejevoljni. Država jim še ni poravnala dolgov za odvzeta zemljišča zaradi izgradnje prehodov, pa že grabi po novih. Ni jih težko razumeti, saj branijo svoje. Pa vendar so, kljub spremembam v politiki interesi občine širši. Če bo znala hitro in ustrezno izkoristiti pravi trenutek, bo veliko pridobila, z njo pa tudi prebivalci in, ne nazadnje, celo lastniki zemljišč. Komu torej dati prav? Lastniki zemlje nočejo dati, občina pa je ne more vzeti kar na silo. Ce se želijo izogniti novim krivicam, je rešitev samo ena. Občina mora lastnikom ponudili dovolj veliko odškodnino v denarju ali zemljišču. Res bo naložba tako precej dražja, a to je breme, ki si ga mora naložiti, če si želi povrniti zaupanje. Pa še nekaj. Visoka cena je tudi svojevrsten porok, da bo novi lastnik dobro gospodaril. Tako bodo morda pozidana polja le dala več kruha, kot ga dajo danes. B. DUŠIČ-GORNIK V Čigave plače prevelik strošek? Ocenjeni življenjski stroški tričlanske družine so v juniju znašali dobrih 38 tisoč tolarjev, štiričlanske pa skoraj 46 tisočakov. Gre za minimalne stroške, v katerih je delež za hrano prek polovice. Obutev, gospodinjska oprema, storitve in podobno v tej košarici niso upoštevani. Dve minimalni plači skupaj brez dodatkov ne zadoščata niti za pokrivanje stroškov tričlanske družine. Povprečna novomeška plača, ki je bila celo nekaj nad republiško, je zadoščala za pokritje 79 odst. tričlanske in dveh tretjin stroškov štiričlanske družine. Treba pa je vedeti, da povprečje dvigujejo individualne plače, v glavnem visoke ter neodvisne od kolektivne pogodbe in tudi od dejanske uspešnosti podjetij. V enem manjših novomeških podjetij, ki se je nedavno prestrukturiralo tudi s pomočjo republiškega denarja, je masa denarja za plače “individualcev" 1,2-krat večja od mase delavskih plač. Kar okrog 60 odst. zaposlenih v novomeški občini pa prejema podpovprečno plačo. Veliko vprašanje je, kako družine sploh preživijo. Dokler ni večjih pretresov - teh pa ni tudi zato, ker je v vse večji brezposelnosti delovno mesto na lestvici vrednot trenutno najvišje, tudi nad plačo - se za to očitno nihče pretirano ne meni Oblast govori, da so plače z narodnogospodarskega stališča prevelik strošek, čemur gre celo verjeti. A pri tem kajpak misli le na ceno dela, razvrednotenega in ponižanega na raven golega preživetja, za kar res ni zgledov v Evropi, katere del bi radi bili. O tem, da so plače za tretjino bolj obdavčene kot v evropskih državah s podobnim narodnim dohodkom, kot je v Sloveniji, seveda ni nikjer govora. Izračune vlečejo na dan le sitni sindikalisti, ki pa so še daleč od vloge, kijo imajo njihovi evropski kolegi Se mnogo manj se s tem, kako slovenske družine lahko (pre)živijo, obremenjujejo naši menedžerji V enem največjih novomeških podjetij delavci že mesece dobivajo plače z zamudo. Plače so le 50 do 60 odst. tistega, kar naj bi jim pripadalo po kolektivni pogodbi Da jih sploh lahko izplačajo, vsak mesec zastavijo kakšen del premoženja. Ob tem je javna skrivnost, da direktor pobere za vodenje firme okrog 10 tisoč mark. Direktorji posameznih enot se morajo zadovoljiti s pet do šest tisoč markami V krog tistih, la prejemajo plačo po individualni pogodbi, se je uspelo zriniti skoraj desetini zaposlenih. Med njimi so tudi taki, ki so jih na ta način zavezali k molčečnosti o podatkih o zaslužkih in drugih prejemkih, na primer kilometrinah, dnevnicah in podobnem. Pravilno? Podjetje je v družbeni lastnini. Ko se bo lastninilo, se ve, da delavcev (med njimi so tudi fakultetno izobraženi, ki pa niso na vodstvenih položajih), ki jim 14. ali 20. ali pa 28. v mesecu “vržejo” tistih 400 do 500 mark, ne bo zraven pri kupovanju delnic. Kdo jih bo lahko in potem morebitnem nezadovoljnežem še bolj mahal z delavsko knjižico kot sedaj, se tudi ve. Omenjeno podjetje seveda ne v Novem mestu ne v Sloveniji ni edino, takšno ustvarjanje kapitalske baze za bodoče obvladovanje slovenskega gospodarskega, s tem pa tudi političnega življenja, pa le eden od mnogih načinov. Družbeno premoženje je zadnja leta kot na policah prvi dan odprte samopostrežbe, v kateri je še vse zastonj, vstop vanjo pa imajo le privilegiranci, ki so se pravi čas znašli na pravem mestu. Vlada je sedaj skupščini predložila nov osnutek zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Po njem naj bi vsi polnoletni Slovenci dobili 300.000 tolarjev vredna potrdila, ki jih bodo lahko - če bo zakon sprejet - spremenili v delnice svojih podjetij ali v delnice investicijskih družb. Koliko bodo ta potrdila res vredna, je še vprašanje, četudi bi parlament po pričakovanjih vlade že 28. oktobra sprejel ponujeni zakon. Večji del procesa lastninjenja je tako ali drugače že opravljenega. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Nekaj dni za velike napake Vojko Omerzu, predsednik krške občinske skupščine, in Ivan Petrišič, predstojnik krškega izpitnega centra, sta se lahko 8. oktobra nemalo začudila, česa vsega v vsakdanjem življenju ne opazijo mladi ljudje. Takim sta prisluhnila in odgovarjala, ko sta se v četrtek v občinski sejni sobi srečala s predstavniki osnovnošolcev in njihovih učiteljev iz krške občine. Tema srečanja, ki so ga organizirali ob tednu prometne varnosti, je bil promet. Moža sta iz besed svojih mladih in manj mladih gostov lahko razbrala - in upamo, da bosta o tem povedala naprej - da malo čemu namenja Krško tako malo pozornosti kot človeku, predvsem mlademu, zlasti šolarju na poti v hišo učenosti in vračanju domov. Prste kar nekaj parov rok bi potreboval človek, če naj bi preštel, koliko so šolarji navedli pomanjkljivo označenih ali manjkajočih prehodov za pešce, koliko pripomb so imeli glede posameznih drugih cestnih oznak in koliko predlogov za varnejšo prit v šolo in od tam domov so ponudili občinskima možema. Po razgovoru se zdi, da odrasli delajo prenekatero cesto v Krškem in drugih krajih v občini neresno. Videti je, kot bi jih gradili z mislijo, da na njej in ob njej toliko in toliko otrok'mora postati invalidnih in celo umreti. K sreči to ne more biti res. Drži pa, da različne črne podrobnosti o (ne) varnosti krških cest očitno ostajajo večino dni v letu skrite poklicanim ušesom in očem. Nekaj dni v letu je vse drugače, podrobnosti pridejo tedaj na dan in “teden” pomeni svojevrstno očiščenje. Občutek, da je vse dobro in da večji skrbijo za manjše in mlajše, bo trajal še nekaj časa, a samo do prve (nove) praske na kateri od pomanjkljivo opremljenih šolskih poti v krški občini Res pa je še: če bi učitelje, politike, cestarje in druge, ki lahko kaj ukrenejo za varnejšo pot v šolo, kdo obtožilpošastne malomarnosti bi moral ob tem nujno pripomniti še nekaj. Da je zelo pomembno, kakšna je cesta, še bolj pa, kakšni ljudje se vozijo in hodijo po njej in ob njej. M. LUZAR ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOtNA ENOTA NOVO MESTO Kidričev trg 3 vabi k sodelovanju: 1. VODJO ODDELKA ZA PLAN IN ANALIZE — visoka izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo 2. PLANERJA - ANALITIKA — visoka izobrazba ekonomske smeri — 1 leto delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik 3. VODJO ODDELKA ZA FINANCE IN RAČUNOVODSTVO — visoka izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo 4. VODJO ODDELKA INFORMACIJSKEGA CENTRA — visoka izobrazba računalniške ali ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo 5. PROJEKTANTA - PROGRAMERJA — visoka izobrazba računalniške smeri — 1 leto delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik 6. REFERENTA ZA PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJE — visoka izobrazba pravne, ekonomske ali organizacijske smeri — 1 leto delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik 7. VODJO SLUŽBE ZA NADOMESTILA, POVRAČILA IN MEDNARODNO ZAVAROVANJE — višja izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisu delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v ffdneh po objavi na naslov: ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO Kidričev trg 3 68000 Novo mesto — z navedbo »ZA RAZPIS« Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. Informacije po telefonu št. (068) 21-820 (int. 29) .r^nf^in^nnr^. L d.d. KettejeTdrevoreč^^NOV^T/lESTo] _ IS® IVECO Nudimo vam • ugodno prodajo kamionov in ostalih vozil iz programa IVECO • rezervne dele programa IVECO, TAM, ZASTAVA Če se odločite za nakup novega avtomobila, vam nudimo možnost odkupa rabljenega vozila. W m W _ , n mm] |pr~-————— Obiščite nas v Novem mestu — Bršljin, Kettejev drevored 37 Informacije: PIONIR — MKO d.d., tel.: 068/26-001 (g. Ocvirk), Fax: 068/28-179 *fkANJE televizo \ y.r radiokasetofo ^ pisalnih in šivalnih stri električnega ročnega ort televizorjev radiokasetofonov strojev orodja malih gospodinjskih aparatov in ostalih aparatov zabavne in profesionalne elektronike vgradnja avtoradijev OT ...... .. montaža anten ^ IZVAJA V NOVEM v prostorih Iskre Šentjernej, Trubarjeva 5 SERVISNEM CENTRU (vhod mimo vratarja) MOST Šentjernej d.o.o. >. Informacije: 42-068 ©m*3 Trgovina na drobno, debelo in inženiring d.o.o. Novo mesto, Ul. talcev 9, tel.: 24-884 NUDIMO VAM: — ves elektroinstalacijski material — veliko izbiro stikal, vtičnic — nove programe uvoženih in domačih svetil UGODNOST V MESECU OKTOBRU Pri gotovinskem plačilu za instalacijski material nad 30.000,00 SIT 5% POPUST. S DOLENJSKI UST Št. 42 (2252) 15. oktobra 1992 «. * pfc-I M ti Dr. Marin Berovič, znanstvenik in slikar Na Albarelli kot znanstvenik in slikar NOVO MESTO, LJUBLJANA — Novomeški rojak dr. Marin Berovič, ki kot znanstvenik in slikar deluje pretežno v Ljubljani, kjer je tudi udomljen, je pred kratkim vodil enotedenski elitni seminar o fermentativnih tehnologijah, bio-reaktorskem inženirstvu in kontrolni tehniki v Evropi, ki ga je na Albarelli, otoku v Beneškem zalivu, pripravila Evropska federacija za biotehnologijo v sodelovanju z Italijo, Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško. To je bil največji skupni projekt omenjene strokovne zveze do zdaj oziroma osrednja letošnja konferenca evropskih biotehnologov, ki se je je udeležilo več kot 30 vrhunskih strokovnjakov iz teh štirih držav pa tudi od drugod. Poleg seminarja je potekal poseben enološki program z degustacijo izbranih vin, tudi iz Slovenije, ter s predavanjem mednarodno priznanega enologa o temi Vino v Evropi in kultura vinske degustacije. Na Albarelli je Evropska federacija za biotehnologijo pripravila tudi likovno razstavo z naslovom Evropski biotehnologi v slikarstvu, na kateri sodeluje s svojimi slikarskimi stvaritvami tudi dr. Marin Berovič kot edini iz Slovenije. Razstava bo obiskala še Mantovo, Ziirich in druga mesta v Švici. Ob tem omenimo še, daje bila v reški galeriji San Modesto pred tedni odprta razstava likovnih del, s katerimi se je dvanajst slovenskih slikaijev (France Šlana, Roberto Faganel, Bojan Klančar, Janez Kovačič, Janko Orač, Veljko Toman, Tomaž Železnik, Andrej Kosič, Darko Slavec, Darinka Pavletič-Lorenčak in Marin Berovič) odzvala akciji Slovenski slikarji za otroke Šibenika, ki jo je letos ob 32. mednarodnem otroškem festivalu v Šibeniku organiziral dr. Marin Berovič. Vsak slikarje sodeloval s poljubnim številom svojim del, od katerih je podaril vsaj eno za tiste otroke v Šibeniku, ki so v tej vojni osiroteli. Veljko Toman in dr. Marin Berovič sta podarila vsa dela, s katerimi sta se udeležila omenjene človekoljubne akcije. Podarjene slike slovenskih slikarjev bodo prodali na dražbi in izkupiček namenili za osirotele otroke. I. Z. Celjski Kelti v Dolenjski galeriji Zgledna muzejska razstava, ki jo je pripravil celjski muzej, bo na ogled do 29. novembra — Bojan Božič: »Ta razstava spodbuda, da tudi pri nas razmislimo o dostojni predstavitvi arheološkega bogastva, ki ga imamo v Novem mestu« NOVO MESTO — Celotne zgodnje prostore Dolenjske galerije, to je veliko dvorano in atrij, napolnjuje od srede, 7. oktobra, arheološka razstava Kelti na Celjskem, ki jo je posredoval Pokrajinski muzej v Celju. Razstava, ki sojo do zdaj že videli v Celju in Ptuju, bo v Novem mestu na ogled do 29. novembra ali nekaj manj kot dva meseca. Na otvoritvi je o tem, kaj prikazuje razstava, govorila avtorica Darja Pirkmajer, arheologinja v celjskem muzeju. Povedala je, da so to najdbo iz keltskih grobišč, ki so jih v okolici Celja naključno odkrili pred kakim desetletjem. V glavnem gre za orožje (meče, sulice, nože), ki so ga uporabljali bojeviti Kelti, pa za sponke oblačil, razno okovje in nekaj posod. Najdbe so iz grobov, kjer so bili pokopani moški, predmeti pa so zelo dobro ohranjeni, čeprav so bili več kot 2.200 let v zemlji. Osrednje mesto na razstavi zavzemajo najdbe iz grobišča v Slatini. Arheologinja Darja Pirkmajer je dejala, da izkopavanj še niso končali, v sedanji fazi raziskovanja pa predvsem iščejo keltsko naselbino, ki da je morala stati nekje na celjskem območju. Izkopavanja grobišč so se začela po letu 1983, in sicer ob izdatni denarni pomoči nekaterih celjskih podjetij, še posebej Kovinotehne in Zlatarn. Pirkmajerjeva je povedala, da so se podjetja lepo izkazala tudi pri pripravi pričujoče razstave, in poudarila, da takšnega razumevanja in pomoči podjetij kot na Celjskem drugod kultura najbrž ni deležna. V primerjavi z arheološkimi razstavami, ki so se v Dolenjski galeriji zvrsti- Tretja likovna delavnica Krke Poteka ta teden na Otočcu, ustvarja pa šest slikarjev OTOČEC — Od ponedeljka, 12. oktobra, poteka tu Tretja likovna delavnica Krke, v kateri ustvarjajo akademski slikarji Milan Butina, Vida Slivniker-Belantič in Alenka Sottler iz Ljubljane, Štefan Galič iz Lendave, Jože Marinč iz Kostanjevice in slikar Jože Kotar iz Novega mesta. Delavnica se bo končala v soboto, 17. oktobra, razstavo ustvarjenih del pa bodo pripravili decembra v Krkini galeriji (avli poslovne stavbe) v Novem mestu oz. v Ločni. Dela za razstavo bosta izbrala likovna kritika Janez Mesesnel in dr. Milček Komelj. Likovna delavnica Krke nadaljuje tradicijo nekdanje slikarske kolonije, ki jo je KUD Novomeške tovarne zdravil organiziral desetkrat zapovrstjo in kjer je bila vseskozi osrednja tehnika akvarel. V zdajšnji delavnici pa tehnika ni strogo predpisana, tako da udeleženci lahko ustvarjajo v akvarelu, pastelu, gvašu, temperi, risbi pa tudi v olju, predvsem krajinske motive. Le velikost del so nekako omejili in naj bi slike ne bile večje kot 65 x 90 cm. Tudi letos bodo prireditelji odkupili po eno delo od vsakega slikarja. I. Z. le do zdaj, je ta v celjski »režiji« pravo razkošje, čeprav morebiti samo ustrezna prezentacija gradiva, kot jo je sposoben pripraviti muzej, ki si ne dela skrbi z denarjem. Novomeški Dolenjski muzej zaenkrat še ni odrešen takšne skrbi in si razstave, kakršno gosti v Dolenjski galeriji, se pravi prave muzejske razstave, še ne more privoščiti. Ravnatelj Bojan Božič je v otvoritvenem nagovoru eno od glavnih misli posvetil prav temu, da bi mogel tudi Dolenjski muzej kdaj dostojno pokazati javnosti bogato arheološko gradivo, ki ga sam hrani. »Zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov in še česa pa je to gradivo, katerega en del se uvršča celo v evropski vrh, zdaj žal nedostopno javnosti za ogled, tako rekoč le mrtev kapital,« je dejal Božič in izrazil upanje, da se bo glede tega kaj premaknilo na boljše vsaj v doglednem času. Ravnatelj Dolenjskega muzeja je še menil, da bo mogoče prav celjska razstava v Dolenjski galeriji spodbudila Napoveduje se nova okrogla arheološka obletnica: leta 1994 bo minilo 100 let od začetka arheoloških izkopavanj na Marofu oziroma na Kapiteljskih njivah v Novem mestu. »To je pomemben razlog in spodbuda,« je nadaljeval ravnatelj Božič, «da dozori spoznanje o pomembnosti arheološke dediščine tudi pri tistih, ki se, ko so zaprošeni za pomoč, radi izgovaijajo na težke gospodarske razmere. Sami smo se, kljub takšnim izgovorom, trdno odločili, da bomo poslej znanje in res bogato dediščino ustrezno pre-zentirali. To je tudi ena od prednostnih nalog Dolenjskega muzeja. Predstavitev, do katere bi radi prišli, bo imela prav gotovo daljnosežne pozitivne odmeve.« razmišljanja o tem, kako in kdaj bi se dalo novomeško arheološko bogastvo predstaviti tako, kakor zasluži. I. ZORAN PRA V A MUZEJSKA RAZSTA V A — Arheološka razstava Kelti na Celjskem, s ‘ katero gostuje Pokrajinski muzej iz Celja e Dolenjski galeriji, je prava muzejska razstava. Ko je Bojan Božič, ravnatelj Dolenjskega muzeja, govoril na njeni otvoritvi minulo sredo, je menil, da bi tudi v Novem mestu radi na tak način prestavili svoje arheološko bogastvo, pa ga zaenkrat še ne morejo. Za kaj takega namreč ni dovolj le strokovno znanje, pač pa bi potrebovali tudi precej več denarja, kot ga ima muzej zdaj. Potrebovali bi takšno naklonjenost sponzorjev, kakršne je deležen celjski muzej. — Na posnetku: Bojan Božič med nagovorom obiskovalcev. (Foto: I. Zoran) RAZSTAVA AKVARELOV FRANCETA SLANE V ŠENTRUPERTU Šola v Šentrupertu ima v tem šolskem letu v ospredju dva dogodka: 17. julija je Skupščina občine Trebnje sprejela sklep, da se šola ponovno imenuje po rojaku dr. Pavlu Lunačku, hkrati pa poteka 375 let šolstva v Šentrupertu. Zato so vse kulturne dejavnosti v znamenju teh dogodkov. Tako so 17. septembra predstavili odmev petošolcev na novo peto berilo Pozdravljeno, zeleno drevo; ob ponovnem imenovanju šole po dr. Pavlu Lunačku pa bodo v petek, 16. oktobra, ob 15. uri odprli razstavo akvarelov akademskega slikarja Franceta Slane; praznik bo s svojo pesmijo polepšal Trebanjski oktet. Razstava bo odprta do 25. oktobra 1992. Petnajst let v službi kulture Kulturni dom Krško praznuje jubilej —- Za 15-letnico poseben program KRŠKO — Kulturni dom Krško Praznuje letos 15-letnico ustanovitve in neprekinjenega delovanja. O njegovi delovni uspešnosti in uresničevanju njegovega kulturnega pa tudi izobraževalnega poslanstva v krški občini in šir-* v Posavju pričajo podatki. Iz njih je razvidno, da se je zvrstilo v tem domu več kot 180 gledaliških predstav, prek 220 glasbenih prireditev, nad 30 plesnih nastopov poklicnih in ljubiteljskih sku-P'n, domačih in tujih. Poleg tega je bilo v lej osrednji krški hiši kulture 270 pro-slav, 50 likovnih razstav, 240 družabnih Prireditev, nekaj manj kot 3500 film-*Joh predstav, kakih 1300 seminaijev. Gmeniti je treba še, daje bilo tu tudi nič koliko vaj pihalnega orkestra Videm, njegovega big banda in drugih ansam-blov pa pevskih zborov, plesnih in dru-8ih najrazličnejših ljubiteljskih skupin. Mtratka, evidenca pokaže, da je bilo v Kulturnem domu Krško v teh petnaj-?*ih letih samo prireditev več kot 5.700 ljudi j* 'e'te obiskal° okoli 1,2 mili-i°na Medtem se je že začel jubilejni program s katerim seje Kulturni dom Kr-^0 odločil proslaviti svojo 15-letnico. 'ako so minuli petek na krškem odru |ostovali Celjani s Schilleijevo dramo •razbojniki, dva dni kasneje, v nedeljo, Pa je bilo razvedrilno popoldne, na ka-Jpem so nastopili: pihalni orkester in njp band Videm, mešani pevski zbor J'klor Parma, ansambel Tonija Sotoš-ka, folklorna skupina s Senovega, ples-na skupina Terpsihora iz Novega me- sta, dramski igralec Slavko Ceijak (krški rojak), pevka Stanka Macur in drugi. Osrednja prireditev v počastitev jubileja bo v soboto, 17. oktobra, ob 20. uri. Nastopil bo Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, med njegovim koncertom pa harfistka Mojca Zlobko in flavtist Cveto Kobal. Jubilejni program bodo sklenili s plesnim večerom v torek, 20. oktobra, ko bo na- NOVO KULTURNIŠKO SREČANJE BO V KRŠKEM KRŠKO — Kot so se predstavniki občinskih Zvez kulturnih organizacij iz Slovenije in kulturnih organizacij iz zamejstva dogovorili na svojem zadnjem srečanju na Otočcu, bo novo kulturniško zborovanje v Krškem, in sicer ob koncu prihodnjega tedna v Kulturnem domu Krško. V petek, 23. oktobra, bo udeležence tega dvodnevnega srečanja Vesna Čopič iz ministrstva za kulturo seznanila z novo kulturno zakonodajo, medtem ko jim bo Neda Pagon iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti spregovorila o temi Civilna družba in država. Prvi dan bo še okrogla miza, kjer bo govor o kulturi in politiki. V soboto, 24. oktobra, pa bodo udeleženci prisluhnili Andreju Širclju iz ministrstva za finance, ki bo govoril o davkih v kulturi. stopila folklorna skupina iz Bratislave. Vse prireditve so za obiskovalce brezplačne, saj bodo stroške praznovanja poravnali sponzoiji. Zapišimo še, da Kulturni dom Krško tudi za sezono 1992/93 uvaja abonmajski program. Pripravljen je zanimiv spored, ki obsega pet gledaliških predstav, dve glasbeni prireditvi in en plesni nastop. I. Z. V GALERIJI AVSENIK DELA TUTTOVE KOLONIJE BEGUNJE — V galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem so v začetku tega tedna odprli razstavo del, nastalih na mednarodnem srečanju likovnikov, ki je bilo v kreativnem ateljeju slikaija Klavdija Tutte iz Nove Gorice. Srečanja se je udeležilo štirinajst slikarjev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije in Argentine ter trije slovenski fotografi, pobudnik zanj pa je bil Klavdij Tutta. »PRIČARANI ŽENIN« NA SEVNIŠKEM ODRU SEVNICA — Sevniška Zveza kulturnih organizacij vabi v soboto, 17. oktobra, ob 18. uri v kulturno dvorano GD Sevnica na ^gledališko predstavo KUD Zarja iz Šentvida pri Planini. Ljubiteljski gledališčniki s Kozjanskega bodo uprizorili komedijo Pričarani ženin. Ustvaijalnost delavnice V Krki razstava del iz 4. likovne delavnice mla-dih v Novem mestu NOVO MESTO — V galeriji novomeške tovarne zdravil Krka v Ločni so od 1. oktobra na ogled najboljša dela iz letošnje, že četrte likovne delavnice mladih. Delavnico je organizirala občinska ZKO, obiskovalo pa jo je 41 fantov in deklet iz novomeških šol. Udeleženci so se izobraževali in ustvarjali pod vodstvom znanih likovnih ustvarjalcev in likovnih pedagogov. To so bili: akademska slikaija Jože Kumer in Martina Koritnik-Fajt, likovni pedagog Valter Rabič, oblikovalka Eka Vogelnik, umetniški fotograf Bojan Radovič in šolski pedagog Brane Šuster. Razstava, ki bo odprta do konca oktobra, kaže zanimive dosežke v zvrsteh, s katerimi so se ukvarjali v letošnji likovni delavnici. Med razstavljalci je tudi 23-letni Vladimir Androič-Dado, ki se je kar trikrat zapovrstjo udeležil te delavnice. Predstavlja se z večjim številom del v kombinirani slikarski tehniki. Brane Šusterje zapisal, da »v njegovih izvirnih likovnih razmišljanjih zasledimo elemente nadrealizma in op-arta«. Likovna delavnica pa v prvi vrsti ni zato, da bi odkrivala in lansirala likovne talente. »Delavnico in razstavo vsako leto skrbno pripravimo predvsem z željo, da bi mladim dali kar največ možnosti, in sicer: da poiščejo v sebi skrite kali ustvarjalnosti, da sprostijo fantazijo, da narišejo, naslikajo, oblikujejo svoje videnje sveta. Seveda s pomočjo znanja in ob nevsiljivi pomoči likovnih pedagogov in slikaijev,« je v zloženko napisala Staša Vovk, tajnica novomeške ZKO. Malokateri od teh, ki obiskujejo likovne delavnice, bo postal slikar, kipar, oblikovalec ali celo umetnik, meni Vovkova, prepričana pa je, da bodo vsi odnesli s sabo v svet odraslih željo po ustvarjalnem delu. »Željo po iskanju novega ob spoštovanju starega in vrednega,« kot je še zapisala. 1. Z. *»*! ZA OČI IN NAKUP—Italijanska delniška družba A lessi se tudi v Novem mestu predstavlja s kolekcijami za pripravo čaja in ka ve, ki so jih obliko vali njeni vrhunski obiskovalci Najrazličnejše lesketajoče se kovinsko posodje ni samo paša za oči, ampak ga je tudi moč kupili (za marke). Prodajna razšla va je v Mali dvorani Dolenjskega muzeja. Alessi tudi v Novem mestu Razstava Tea & Coffe NOVO MESTO — V Mali dvorani Dolenjskega muzeja (poleg spominske avle v muzeju) je od minulega četrtka zvečer odprta prodajna razstava Tea & Coffe. Na njej družba Alessi, ki so jo ustanovili leta 1921 v Omegni, malem mestu ob Ortskem jezeru, predstavlja kolekcije za pripravo čaja in kave. Na ogled je najrazličnejše posodje za pripravo pijač, brez katerih svet danes ne more shajati, tako espresnice, vrelniki, skodelice, čajniki, žličke, kremniki, sladkomice, popmice, pladnji in drugi predmeti, ki sodijo zraven. Vsi ti izdelki vzbujajo pozornost predvsem s svojimi oblikami in pomenijo vrh na področju sodobnega industrijskega oblikovanja v svetu. Družba Alessi namreč združuje več kot 30 arhitektov in oblikovalcev iz vsega sveta, vodilnih osebnosti na področju sodobnega oblikovanja. Razstava Tea & Coffee je le izbor kolekcij predmetov, ki sojih oblikovali res najboljši strokovnjaki, denimo Aldo Rossi, Michael Graves, Frank O. Gehry, Phillippe Starck in drugi. Temu primerne so tudi cene, saj so vsi eksponati, kot rečeno, naprodaj (v DEM). Otvoritve, na kateri seje zbralo več deset obiskovalcev, seje udeležil tudi predstavnik družbe Alessi in povedal, da je še posebno vesel zato, ker je razstava Tea & Coffee v tako lepem muzeju, kakršnega bi tudi v Italiji kar dolgo iskali. Dodajmo še, daje razstava prišla v Novo mesto s posredovanjem ljubljanske firme Elex in da sojo pred tem že videli v Ljubljani, v galeriji ^_______________________I, Z. RAZSTAVA DEL JANEZA ČERNAČA KOČEVJE — V Likovnem salonu v Kočevju bo še ves mesec odprta razstava likovnih del Janeza Černača, ki sojo pripravili ob prazniku občine Kočevje. Dela na teme Kočevska krajina, Spomini na dopust in Zenska v ljubezni so ustvarjena v različnih slikarskih tehnikah. Razstava je odprta vsak dan od 16. do 18. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure. DELAVNICA ZA KRKAŠE NOVO MESTO — KUD Krka je pripravilo v sodelovanju s prodajalnico in delavnico za spodbujanje ustvaijal-nosti 1LA iz Trzina že drugo likovno vikend delavnico za krkaše, odrasle in otroke, in sicer v tehničnem kabinetu Osnovne šole Grm. V soboto, 10. oktobra, so udeleženci izdelovali nakit in druge uporabne predmete iz modelirne mase FIMO, v nedeljo, 11. oktobra, pa so oblikovali različne figure in jih ulivali v kalupe. Ta mesec bodo pripravili enodnevno razstavo izdelkov, nastalih v tej in v avgustovski delavnici.. France Gorše: DR. MA TIJA MURKO, bron, 1937 JUTRI OTVORITEV GORŠETOVE IN GORJUPOVE ZBIRKE KOSTANJEVICA — Galerija Božidar Jakac odpira v kostanje-viškem gradu za ogled še dve stalni zbirki. Gre za zbirki del dveh dolenjskih likovnih umetnikov: akademskega kipaija Franceta Goršeta (1897 — 1986) in domačina — akademskega slikaija, kipaija in grafika Jožeta Goijupa (1907 — 1932). Otvoritvena slovesnost bo jutri, v petek, 16. oktobra, ob 17. uri v kostanjeviškem gradu. Slavnostni govornik bo profesor dr. Jože Kastelic, zbirki oziroma stalni razstavi pa bo odprl dr. Andrej Smrekar. Otvoritev bo obogatena s pevskim programom, in sicer bodo Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Ščeka izvedli Spominsko mašo skladatelja Martina Franka. PRODAJNA RAZSTAVA GALERIJE GOSPODIČNA ŠMARJEŠKE TOPLICE — V avli tukajšnjega zdraviliškega doma bo do 31. oktobra odprta prva ogledna in prodajna razstava umetniških del dolenjskih slikaijev, ki jo je pripravila novomeška galerija Gospodična. Od minulega četrtka zvečer, ko je bila slovesna otvoritev, si ljubitelji likovne umetnosti lahko ogledajo 26 del (olj, pastelov, grafik, akrilov) 12 slikaijev. Vsa dela so, kot rečeno, naprodaj. RAZSTAVLJAL SLIKAR ALOJZ KONEC ČRNOMELJ — V črnomaljski galeriji Miniart seje 9. oktobra iztekla razstava slik akademskega slikaija Alojza Konca iz Sevnice. Na ogled je bila od 25. septembra in je vzbudila nemajhno zanimanje belokranjskih ljubiteljev likovne umetnosti. Novomeščani zaploskali glasbenikom Langenhagna Gostje iz partnerskega mesta v Nemčiji nasto-pili v Domu kulture in v Kapiteljski cerkvi NOVO MESTO — Prejšnji teden so obiskali Novo mesto glasbeniki iz nemškega partnerskega mesta Langenhagen in se predstavili novomeškim ljubiteljem glasbe z dvema večernima koncertoma. Prvi je bil 9. oktobra v Domu kulture, nastopil pa je big band langenha-genske glasbene šole pod vodstvom Manfreda Ugneija. Ansambel je izvedel zanimiv spored, kije obsegal različne skladbe, od swinga do rocka. Koncertni večerje začel pihalni orkester Novoles iz Straže, kije sodeloval kot gost langenhagenskega big banda. Straški godbeniki so pod taktirko dirigenta Mira Sajeta izvedli nekaj skladb iz programa, ki so ga naštudirali v zadnjem obdobju. Na drugem koncertu, kije bil 10. oktobra v Kapiteljski cerkvi, pa sta renesančni zbor in orkester pod vodstvom dirigenta Horsta-Hansa Backerja, ravnatelja glasbene šole v Langenhagnu, izvajala renesančno glasbo. Pevci in orkester so predstavili dela različnih skladateljev iz obdobja renesance, med drugim tudi eno skladbo slovenskega avtorja Jakoba Gallusa, katerega 400-letnico smrti smo obhajali lani. Na obeh koncertih so se poslušalci odzvali s prisrčnim aplavzom. Ta svoj obisk so langenhagenski gostje izrabili tudi za ogled novomeških zanimivosti in za pogovore. Bila je priložnost, da se o nadaljnjem sodelovanju in obiskih dogovorita tudi glasbeni šoli partnerskih mest, ki si že zdaj vsako leto izmenjata gostovanje nastope svojih skupin. I. Z. fT!W!T DOLENJSKI UST 9 POTA IN STI|y 'žt VLOM V KOKOŠNJAK - Neznan storilec je v noči na 7. oktober vlomil v kokošnjak Jožeta S. v Drašičih ter ga prikrajšal za šest kokodajsk, vrednih 4.800 tolariev. KJE SO KAVBOJKE? - Tako je prejšnji teden spraševala Marija Š. iz Kettejevega drevoreda v Novem mestu, kateri ie nekdo z verande ukradel dvojne kavbojke, vredne osem tisočakov OLIKAN VLOMILEC - V noči na 6. oktober ie bilo na Dobravi pri Kamencah vlomljeno v vikend Novo-meščana Zdravka R. Storilec je popil nekaj vina, nato pa se z brisačo očedil in jo zatem vzel s seboj. Najbrž na pranje. VLOM V GARAŽO - V noči na 8. oktober je nekdo vlomil v garažo Vesne M. v Slepšku. Nepridiprav se ni zmenil za bližino stanovanjske hiše, pač pa se je lotil v garaži parkirane ka' ' ' ''— 20 tisočakov, katrce in jo prikrajšal za brisalce in 20 litrov goriva. Škode je za nekaj IZTOČIL GORIVO - Še neznani storilec je v času med 1. in 8. oktobrom v Malem Podljubnu vlomil v tamkajšnji gasilski dom in iz gasilske črpalke iztočil pet litrov goriva. Več škode je naredil s samim vlomom, gasilci so jo ocenili na 35.000 tolarjev. VLOMLJENO V ŠEST VIKENDOV - Med 6. in 9. oktobrom je bilo nad vasjo Podgora pri Straži vlomljeno v pet vikendov, iz katerih pa je storilec odšel praznih rok. Z vlomi povzročena škoda je ocenjena na 20.000 tolarjev. V noči na 10. oktober pa je bilo v Vrhu pri Ljubnu vlomljeno v vikend Metoda L., povzročene škode je za tisočaka. ODPELJAL KOLO - V noči na 10. oktober je izpred stano i Rimski bloka na cesti v ovaniskega Trebnjem izginilo kolo znamke Rog BMX. Mojca A. je oškodovana za 12.000 tolarjev. IZGINILO VETROBRANSKO STEKLO -11. oktobra je še neznan storilec z osebnega avtomobila Jugo 45, last Maijana A. iz Črnomlja, odmontiral in neznano kam odnesel vetrobransko steklo, vredno 25.000 tolarjev. OB RADIJSKO POSTAJO - 3. oktobra je nekdovvlomil v osebni avto, ki ga je imel Črnomaljčan Štefan S. parkiranega pred domom. Nepridiprav je iz vozila ukradel radijsko postajo, vredno 12 tisočakov. ODPELJAL, NE DA BI PLAČAL-2. oktobra si je neznanec na bencinskem servisu Petrola v Trebnjem natočil za 527 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi plačal. RAZBIL STEKLO - Nekdo je 3. oktobra na vhodnih vratih viniškcga bifeja razbil steklo in tako Jožeta M. prikrajšal za 5.000 tolarjev. ALARM PREGNAL VLOMILCA-V noči na 4. oktober je neznanec v Gradcu vlomil v bife v sklopu tamkajšnje trgovine, vendar jo je moral popihati praznih rok: pregnala ga je alarmna naprava, ki se je ob vlomu vključila. AVTO BREZ KOLES - Zagrebčan Jerko G. je imel svoj avtomobil Jugo Koral več tednov parkiran v Ločni. Da lastnika dolgo ni blizu, je opazil tudi neznanec in z avtomobila odvil zadnji kolesi s platišči. Škode je za vsaj 20.000 tolarjev. ZMIKAVT V GARDEROBI PODZEMELJ - 9. oktobra so imeli v osnovni šoli Podzemelj na delu zmikavta. Slednji se je sprehajal po garderobi in tam Branku L. s Krasinca zmaknil 7.000 tolarjev. Predrzneža še iščejo. Morilcu s črpalk najvišja kazen Adela Obalija je celjski senat obsodil na 20 let, njegovega pajdaša Roberta Zrili- ča pa na 8 let in 8 mesecev zapora_ CELJE — Krvava dogajanja lanskih junijskih dni, ko so črpalkarji po Sloveniji trepetali za svoje življenje, so piko na i dobila šele minuli teden, ko je veliki senat celjskega temeljnega sodišča izrekel kazni 23-letnemu Adelu Obaliju iz Velenja in tri leta starejšemu Robertu Zriliču iz Kamnika. Prvi je bil obtožen dveh umorov in enega poskusa umora ter treh ropov, drugi pa »le« slednjih in odtujitve motornega vozila. Med 11. in 19.junijem lani sta Obali in Zrilič oropala bencinske črpalke v Šentrupertu, Rupi in v Trebnjem. Vmes je Obali tudi ubijal. Najprej v Šentrupertu, kjer je mrtev obležal delavec Petrolove črpalke Igor Pražnikar iz Žalca, kateremu naj bi bil Obali kar odkrito povedal, da ga bo ubil. Predtem se mu je celo opravičil, da mora to storiti, ker ga je prepoznal. Zatem je bila na vrsti črpalka v Rupi; Ininemu delavcu Antonu Razborju je Obali prav tako namenil strel v glavo, le čudežnemu naključju se ima Razbor zahvaliti, da je preživel. 19. junija lani sta se Obali in Zrilič v zgodnjih jutranjih urah pojavila na bencinski črpalki Petrola v Trebnjem. Njuna žrtev je postal 46-letni Franc Špilek. Njegovega življenja niso rešile niti fotografije hčera, ki jih je položil pred morilca in v imenu katerih je prosil za milost. Šilek je s prestreljeno glavo obležal v mlaki krvi, življenje je moral dati za ušivih šest tisočakov plena, kolikor sta ga Obali in Zrilič odnesla s seboj. Le tri ure po zverinskem uboju je obsežna in temeljita akcija, ki so jo vodili novomeški kriminalisti, obrodila sadove. V velenjskem hotelu Paka sta se iz sobe, kot da bi šele takrat vstala, mladeniča napotila na zajtrk. Presenetili so ju policisti, tudi pištola, ki je še tri ure prej morila v Trebnjem, je ostala nedotaknjena za pasom Obalija. Sojenje sta Obali in Zrilič počakala v celjskih zaporih. Mokra cesta zakrivila dvojno smrt V silovitem trčenju umrla voznik in sopotnik, oba doma s Trebeža BREŽICE — Minulo soboto, 10. oktobra, okoli 8.ure zjutraj seje na magistralni cesti pri Zidanem Mostu pripetila huda prometna nesreča, ena najhujših letos na posavskih cestah, ki je terjala dvoje življenj. 25-letni Sandi Vokalič s Trebeža v brežiški občini se je tega jutra peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti, na vijugasti in ovinkasti cesti pri Velikem Šiiju pa je vozilo na mokri in spolzki cesti pričelo zanašati. Avtomobil je obrnilo na levo, pričel je bočno drseti na levi vozni pas, po katerem je nasproti s tovornjakom pripeljal 62-letni Franc Bider z Rečice ob Savinji. Prišlo je do silovitega trčenja, po katerem je v zadnji del tovornjaka z osebnim avtom trčil še 43-letni Marjan Kogelnik z Raven na Koroškem. V nezgodi sta bila voznik Vokalič in njegov 25-letni sopotnik, Rado Kostrevc s Trebeža, tako hudo ranjena, da sta poškodbam na kraju nesreče podlegla, laže ranjen pa je bil v nezgodi še voznik tovornjaka Franc Bider. Škodo na zviti pločevini so posavski policisti ocenili na 900.000 tolaijev. PO PRETEPU V BOLNIŠNICO SEVNICA - 23-letni Ivan B. in leto dni mlajši Jože T., oba iz Radeč, sta 20. septembra okoli 23.30 na avtobusni postaji v Sevnici pretepla in hudo poškodovala 37-letncga Benjamina Držaniča iz Sevnice. Zdravniki celjske ■ bolnišnice, kamor so Držaniča odpeljali na zdravljenje, so ugotovili pretres možganov in več drugih poškodb po obrazu. Zoper Ivana in Jožeta bodo krški policisti napisali kazensko ovadbo in jo predah javnemu tožilcu. Nočni napadalec »udaril« Po daljšem premoru se je znova pojavil neznanec, ki napada ženske in jim z ramen trga ___________________torbice__________________ NOVO MESTO — Vse kaže, da bodo morali policisti novomeške UNZ znova odpreti že kar malce pozabljen dosje o neznancu, ki v večernih in nočnih urah po novomeških ulicah napada ženske ter jim trga torbice z ramen. Spomnimo se lanskega novembra in decembra, ko je predrznež kar osemkrat napadel osamljene večerne ali nočne sprehajalke, način storitve dejanja je bil vselej enak, kriminalisti pa so ostali brez otipljivih sledi. Na dan je prišlo celo spoznanje, da je nočni napadalec po bankah uspešno vnovčil že kar nekaj v iztrganih torbicah najdenih čekov. Da so jesenski in zimski meseci storilcu najbolj pogodu, kaže zadnji primer. V nedeljo, 11. oktobra, je 20-letna Novomeščanka R.K. pešačila proti Brodu, ko jo je dohitel neznanec, ji z ramen strgal torbico in z njo v roki pobegnil v noč. R.K . je imela v torbici denar in dokumente, približna inventura je pokazala, daje oškodovana za okoli 15.000 tolarjev. Nedeljski napad je seveda novo opozorilo ženam in dekletom, naj se ob večerih in ponoči izogibajo samotnih cest in ulic. Dvoma o njuni krivdi ni bilo, navsezadnje sta dejanja tudi priznala, Zrilič se je zanje kesal, Obali ne. Že v preiskavi je povedal, da seje potem, ko seje odločil za rop, odločil tudi za ubijanje. »Združil sem prijetno s koristnim,« je celo izjavil. Za vsakega od ropov ga je sodišče v Celju obsodilo na pet let zapora, za umore na 20 let. Takšna je bila tudi skupna izrečena kazen, najvišja, ki jo dopušča naša zakonodaja. Zrilič jo je odnesel bolje: dobil je enotno kazen 8 let in osem mesecev zapora, lahko pa bi bila še nižja, če bi napravil več, da bi Obaliju preprečil krvave zločine. Kakor Fant preprečil železniško nesrečo? Naš novinar po sledi dogodka, o katerem ni uradnih podatkov TREBNJE — V četrtek, 8. oktobra, okoli 16. ure bi na progi Trebnje — Sevnica na odseku med železniško postajo Kamna gora in Trebnje kmalu prišlo do hude železniške nesreče. Prometnik na ŽP Trebnje je namreč zaradi zamude regionalnega vlaka Novo mesto —Trebnje — Sevnica — Celje pozabil na nasproti prihajajoči lokalni vlak iz smeri Sevnica — Trebnje. Ko sta bila vlaka na delno preglednem ovinkb pri Kamni gori zelo blizu, je 13-letni fant z Mirne, ki se je peljal proti Trebnjem, medtem ko mu je sprevodnik pregledoval karto, zavpil »počilo bo«, skočil pokonci in potegnil zasilno zavoro (slednje so železničarji zanikali). Po pričevanju nekaterih izmed deseterice potnikov na lokalcu naj bi vlaka obstala vsak sebi komaj poldrugi meter, medtem ko železničarji zatrjujejo, da po pregledu brzinometr-skih trakov kaže, da je bila razdalja med vlakom še okoli 15 metrov. Vlakovni odpravnik, ki se je ustrašil odgovornosti, o tem ni obvestil šefa postaje v Trebnjem, zaradi česar so ga kasneje suspendirali in bodo o njegovi disciplinski odgovornosti odločali v vodstvu Slovenskih železnih. P. P. koli že, predsednik celjskega sodnega senata Milko Škoberne je v obrazložitvi sodbe dejal, daje bilo odločanje senata trezno, da so se čustva po dobrem letu od krvavih dogodkov pomirila in daje izrečena kazen, ki je resda najvišja, majhna tolažba za tiste, ki so ostali brez očetov, mož, sorodnikov. Za Obalija sodniki niso našli olajševalnih okoliščin, očitali so mu hladnokrvnost in nagon, ki ga niso znali pojasniti niti izvedenci. Na podlagi številnih izvedenskih mnenj, tudi nasprotujočih, je senat razsodil, da sta Obali in Zrilič kazniva dejanja storila v stanju popolne prištev-nosti. Izrečena sodba še ni pravnomočna. B. B. »V hotelu Smuk je bomba« Tako je med sobotnim predvolilnim shodom SDP v Semiču po telefonu sporočil moški glas SEMIČ — V soboto popoldne je bil v semiškem penzionu Smuk predvolilni shod Stranke demokratične prenove in njenih simpatizerjev, po oceni organizatorjev je bilo zbranih kakih 350 udeležencev, ki jih je kislo in deževno vreme nagnalo v osrednji prostor objekta. Po kakšnih petdesetih minutah dela — policijsko poročilo omenja čas 15.50. — pa je v penzionu zazvonil telefon. Moški glas na oni strani žice je sporočil, da je v hotelu nastavljena bomba, nakar je slušalko hitro odložil. Po besedah sekretarja občinske organizacije SDP Črnomelj, Dušana Kočevarja, shoda niso prekinili, niti niso dvignili preplaha, pač pa so takoj poklicali policijo, saj so bili po njegovem prepričani, da gre zgolj za provokacijo. Daje bilo res tako, je pokazal takojšen in natančen pregled prostorov v Smuku, svarilo je bilo lažno in shod je v miru in v celoti opravil svoje delo ter poslanstvo. Očitno pa je, da se bo treba v tem vročem predvolilnem času navaditi celo na takšne vrste provokacij, za katere pa sploh ni nujno, da se bodo iztekle tako srečno, kot seje sobotna v Semiču. Lani 29, letos 10 mrtvih Skoroda neverjeten padec števila smrtnih nesreč le-_____________tosna dolenjskih cestah je te podobe ne bo pokvarilo, oktober, november in december so namreč meseci, ko poleg voznikov za volan pogosteje kot običajno seda alkohol. Slednji pa je na letošnji lestvici vzrokov vse višje, analize do oktobra so pokazale, daje bilo vinjenih kar 21 odst. povzročiteljev letošnjih hujših trkov. Sicer pa na prvem mestu prej ko slej ostaja prevelika hitrost, za njo izsiljevanje prednosti, za kar 40 odst. pa se je povečala krivda pešcev, ki so z nepravilnim prečkanjem ceste letos že izzvali precej nezgod. Naslednja letošnja posebnost prometno-vamostne podobe Dolenjske je podatek, da raste število nezgod v naseljih, medtem ko je trkov na odprtih cestah vse manj. Še zlasti to velja za nekdaj najbolj čmo slovensko cesto med Ljubljano in Bregano, za katero letošnji pokazatelji govore, daje svoj krvni davek zmanjšala za celih 40 odst. NOVO MESTO — Čeprav okoli 180 prometnih nezgod v letošnjih devetih mesecih na dolenjskih cestah na prvi pogled kaže, da se prometna varnost ni kaj prida izboljšala, temu na srečo le ni tako. V ilustracijo le podatka, daje bilo lani v enakem obdobju na cestah črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine 27 nezgod s smrtnim izidom, v katerih je življenje izgubilo 29 oseb, letos pa vsega 10, v katerih je bilo mrtvih 11 udeležencev v prometu. Eno z drugim seje torej število najhujših nezgod in njih posledic med letošnjim januarjem in septembrom zmanjšalo za domala neverjetnih 63 odst. Upati je, da zadnje letošnje tromeseč- OSUMUEN VLOMA ŠMIHEL - Petnajstletnik iz Šmihela je utemeljeno osumljen, da je v septembru vlomil v internat šmihelske osnovne šole in iz njega odnesel več prehrambenih artiklov. Po takratnih ugotovitvah naj bi bilo škode za nekaj tisočakov. TATVINA V VTVI NOVO MESTO - Med 6. in 7. oktobrom je nekdo neopazno obiskal novomeško trgovino Viva in si tam za nedoločen čas sposodil fotoaparat in radiokasetofon, trgovci pravijo, da je oboje skupaj vredno natanko 29.835 tolarjev. Očitno je šlo za aparata slabše kvalitete. OSTAL BREZ TRAKTORJA BOJANJA VAS - Mirko Č. iz Bojanjc vasi nekaj časa kar ni mogel verjeti svojim očem, ko 4. oktobra v gozdu pri Pavičih ni več našel svojega traktorja, ki ga je tam parkiral dan poprej. S strojem, znamke IMT, se je nekdo odpeljal v neznano smer in tako Mirka Č. prikrajšal za nič več in nič manj kot 150.000 tolarjev. V TRIMU KRADEL ŽICO TREBNJE - Še neznan storilec je 3. oktobra na nepojasnjen način v trebanjskem Trimu ukradel okoli 50 m električne žice, vredne vsaj 10.000 tolarjev. ODŠEL Z LIKALNIKOM V ŽEPU METLIKA - 6. oktobra v času med 7. in 15. uro se je neznan sprehajalec po metliški trgovini Gala neopazno založil z likalnikom in z njim v žepu odšel skozi vhodna vrata. Trgovci so bili ob 2.605 tolarjev. POŽAR V GALI METLIKA - 7. oktobra zvečer je prišlo do požara v bifeju metliškega lokala Gala. Vzrok nastanka ognja novomeški policisti še raziskujejo, zaenkrat je znano le, da so ognjeni zublji naredili za kar okoli pol milijona tolarjev škode. VRNJENIH 205 HA GOZDOV SEVNICA - Na območju sevniške gozdne uprave pri GG Brežice sta zakon o moratoriju na sečnjo in zakon o denacionalizaciji omejila sečnjo v družbenih gozdovih in gozdarjem povzročila dodatne težave. Veliko je bilo prelistavanj po zemljiških knjigah in katastrih in ugibanja, ali je lastnik upravičen do vrnitve gozdov. Da bi imeli delavci delo, je bilo potrebno poiskati dodatno delo. Od skupno 2589 ha t.i. družbenih gozdov j'e bilo doslej bivšim lastnikom vrnjenih 205 hektarov. Krivdo zaman valil na drugega Nočni vlomilec v Dolenjkino trgovino Kovina je Zuhdija Mušič — Eno leto zapora — Zanj ze četrto sojenje v Sloveniji __ OSUMLJEN ČRNIH POSEKOV MALI NERAJC - Andrej B. iz Malega Nerajca je utemeljeno osumljen, da je med 21. in 29. septembrom v gozdu Kolečej na črno posekal nekaj bukovih dreves. Tako naj bi prvega sokrajana oškodoval za 15, drugega pa za 12 tisočakov. PO DOLENJSKI DEŽELI • Psi so romska kulinarična posebnost. Rozi U. iz Žužemberka se boji, da je s tem nespornim dejstvom povezano tudi izginotje njenega štirinožca, ki je do 8. oktobra ponosno čuval stanovanjsko hišo. • Za 300.000 tolarjev strešne opeke je v noči na 8. oktober izginilo izpred delavnice Čmo-maljčana Bogdana Č. na Otoku. Ker ne gre ravno za žepni plen, ni docela jasno, kako je tolikšno izginotje opeke minilo sosedom neopazno in neslišno. • Kuharski priročniki pravijo, da je oktober pravi čas za kisanje zelja. Pero A. iz Črnomlja se potemtakem ne sme čuditi, če mu je prejšnji teden nekdo z njive odpeljal natanko 28 zeljnatih glav. • Vremenske razmere postavljajo gradbenike v škripce. Da bi prehitel zimo, je nekdo prejšnji teden vlomil v ograjeno dvorišče K7. Trebnje v Velikem Gabru in odpeljal tri samokolnice, v Dobrniču pa se je oskrbel še s šestimi balami izotekta. • Pred dnevi je nekdo iz novomeškega Revoza ukradel napravo za merjenje količine prahu in prašnih usedlin v zraku ter tako Zavod za socialno medicino in higieno prikrajšal kar za 60 tisočakov. Pravijo, da se bo z izginotjem te naprave uradno vodena kvaliteta novo- ŠENTJERNEJ — Pred novomeške sodnike je minule dni sedel 30-letni Zuhdija-Dado Mušič, doma iz Velike Kladuše, sicer pa začasno prijavljen v Črnomlju. Mušič je star znanec policistov in sodnikov. Tokrat je na zatožni klopi sedel zavoljo obtožbe, ki ga je bremenila vloma v šentjemejsko trgovino Dolenjke. boljša, •ga la. Lanskega oktobra je prišel Mušič s svojo nesojeno izvoljenko na obisk v romsko naselje Kerinov Grm. Dneve sta preživela ob popivanju, občasnem nabiranju štorovk, s katerimi je zaslužil za kak liter žganja, vmes pa je Dado iskal tudi službo, a brez uspeha. Tisti večer pred 8. oktobrom je z romsko družbo popival. Ko so prijatelji omagali in zaspali, seje Mušič okoli 4. ure zjutraj odpravil v Šentjernej. Stopil je do Do-lenjkine trgovine Kovina na Novomeški cesti, tam pograbil kar 53 kilogramov težak betonski podstavek za kolesa in ga zalučal v izložbeno okno. Skoz odprtino se je splazil v trgovino in tam ukradel motorno žago »Topsa« ter električno krožno žago, oboje v tistih časih vredno skupaj 31.000 tolarjev. Plen je Dado začuda hitro vnovčil. Zjutraj seje v naselju Kerinov Grm pojavil s petimi tisočaki v žepu in se s svojo spremljevalko nemudoma odpravil proti Črnomlju. Zakaj takšna naglica, je po tem opisu dogajanja razumljivo. Sprva pa je kazalo precej drugače. Ob prijetju je Mušič vso krivdo valil na Vladimirja-Rada Brajdiča, ki naj bi bil vlomilec, Dado pa naj bi vse dogajanje le opazoval izza cerkvenega vogala. Toda dokazi, ki sojih imeli sodniki na voljo, so kmalu pripeljali do tega, da so Brajdiča oprostili obtožbe o sostorilstvu in sestavili dokaj natančen opis nočnih dogajanj. Ne nazadnje je bil svojevrsten dokaz tudi spoznanje, daje bil Mušič še PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA KRŠKO - V soboto, 10. oktobra, okoli 14. ure se je 36-letni Zdenko Mohar iz Krškega peljal z osebnim avtom po cesti proti Drnovem. V križišču za naselje Brege je dohitel osebni avtomobil, ki ga je vozila 51-letna Marija Istenič iz Krškega. Slednja je zavijala v levo, svoj avtomobil pa ustavila, ker ji je nasproti peljalo drugo vozilo. Zdenko Mohar zaradi prekratke varnostne razdalje ni mogel ustaviti avta, ki je silovito treščil v vozilo Isteničevo, pri čemer se je hudo poškodovala 63-letna Krčanka Fani Mohar. Poško-dovanko so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. večer pred vlomom brez ficka v žepu, zjutraj pa jih je imel že pet tisočakov. Prav tako sodniki niso mogli mimo dejstva, da seje Mušič na povsem enak način trudil oprati krivde že v drugem kazenskem postopku, ko so mu sodili za vlom v trgovino v Črnomlju in ga je prav tako za vsako ceno skušal naprtiti nekomu drugemu. Zuhdija-Dado Mušič je specialni povratnik, v Sloveniji mu je bilo to že četrto sojenje, na novomeško obravnavo so ga pripeljali iz ljubljanskih zaporov, kjer prestaja kazen za drugo kaznivo dejanje. Novomeški senat mu je ob vsem tem izrekel kazen enega leta zapora, hkrati pa tudi izrekel varnostni ukrep izgona tujca iz Republike Slovenije za vselej. Sodba še ni pravnomočna. B. B. IZGINILE ŠTIRI PUŠKE VITNA VAS - V noči na 9. oktober jc bilo vlomljeno v vikend Ljubljančana Igorja Brinca v Vilni vasi pri Bizeljskem. Vlomilec je v noč odnesel štiri puške in 630 nabojev ter nahrbtnik. Iz krške UNZ smo dobili v ponedeljek obvestilo, da so storilcu že na sledi. SMRT NA TIRIH SPODNJA DRAGA - V soboto, 10. oktobra, nekaj pred polnočjo, jc na železniških tirih pri domači Spodnji Dragi blizu Ivančne Gorice obležal mrtev 20-lctni Damir Zagorščak. Damir, ki jc služil vojaški rok v učnem centru TO v Šentvidu, je imel prost vikend, izkoristil pa ga je za veseljačenje po lokalih v Ivančni Gorici. Nekaj pred polnočjo se je po bližnjici peš odpravil do doma, blizu domače hiše pa ga jc povozil tovorni vlak, ki je prav takrat pripeljal iz novomeške smeri. V NEPREGLEDNI OVINEK ZAPELJAL PO LEVI - 24-lctni Roman Matoh iz Vrhpcči sc je 7. oktobra ob 16.10 peljal z osebnim avtomobilom Opel Kadet Karavan po lokalni cesti od Trebnjega proti Vrhpcči. Ko je tam pri hiši številka l()/a zapeljal v desni nepregledni ovinek, ga jc zaneslo v levo, takrat pa se jc nasproti z osebnim avtom Jugo 45 pripeljal 37-letni Stanislav Markovič iz Štefana pri Trebnjem. Markovič jc zaviral in se umikal, a trčenja ni mogel preprečiti. Hudo poškodovana sta bila sopotnika v njegovem vozilu: 31-lctna Marica Markovič in petletni sin Matej. Oba so prepeljali na zdravljenje v novomeš- ko bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na 300.000 tolarjev. IZGINILA RADIOKASETOFONA NOVO MESTO - 4. oktobra jc neznan storilec vlomil v osebni avtomobil Novomcščana Jožeta K., ki Jc bil ob 15 tisočakov vreden avtoradio-kasetofon. V približno enakem času je bilo vlomljeno še v osebni avto novomeške Tiskarne, iz katere jc pra tako izginil avtoradio, po pisanju policistov vreden 25.000 tolarjev. D0LEHJSKI UST Št. 42 (2252) 15. oktobra 1992 Meja na Trdinovem vrhu na Gorjancih je zadnje čase očitno predmet velikega zanimanja hrvaške javnosti in politike, celo najvišje. Dan za dnem lahko v hrvaških časopisih in na televiziji beremo in gledamo prispevke na to temo, katerih skupna značilnost je protislovensko hujskaštvo in veliko nepoznavanje stvari. Kaj se je z mejo na Gorjancih dogajalo doslej? Celo hrvaški predsednik dr. Tudman je nekajkrat govoril o meji na Trdinovem vrhu, očitno ne dovolj ali ne prav seznanjen s tem vprašanjem. Histerijo okoli stavbe na Trdinovem vrhu, kjer je bila nekoč postojanka za zveze nekdanje JNA in so jo jugoslovanski vojaki med lansko vojno v Sloveniji predali slovenski vojski, zganjajo predvsem hrvaška občila. Dejstvo je, da slovenska vojska objekta na Trdinovem vrhu ni zasedla, ampak prevzela, ves čas je ta objekt spadal pod letališče Cerklje, v njem so bili vojaki iz novomeške vojašnice, od koder so objekt in posadko v njem tudi oskrbovali. Poleg tega edina cesta do Trdinovega vrha in s tem tudi dostop do vojaškega objekta na njem pelje le po slovenski strani. Prav tako je dejstvo, da skoraj leto dni nihče s hrvaške strani ni postavljal tega vprašanja, očitno pa je sedaj hujskaštvo zainteresiranih posameznikov prišlo prav, da se okrepi odpor do Slovenije in pogoltnih Slovencev, ki stegujejo svoje grabežljive roke po sveti hrvaški zemlji", s tem pa, seveda, usmeri pogled, srd in bes od domače bede in polomije na "zunanjega sovražnika". Pri tem pa je treba jasno povedati, da med temi hujskači nikakor niso prebivalci tega dela Žumberka, ki na Trdinovem vrhu meji z našo državo in ki so s slovenijo in slovenskimi sosedi že stoletja tesno povezani. Zgodovinska dejstva . Meja s Hrvaško na Gorjancih ima dolgo ln zanimivo zgodovino, ki pa jo tu lahko le na kratko orišemo. Zgodovinska dejstva o jem so povzeta p prispevku Žarka Štrumbla Uskoki na Slovenskem in v Žumberku, ki ga Je objavil v lanski 1-2 številki glasila Arhivi. Ko je nemški cesar Oton I. leta 955 Premagal Madžare pri Augsburgu, se je meja s hrvaško državo na Dolenjskem premaknila na spodnjo Krko, koder je potekala do 12. stoletja. Sprva je segala celo do Krenovega, se danes pa na tiste čase spominja ime vasi Hrvaški Brod na levi strani Krke. Konec 12. stoletja so Višnjcgorski grofje osvojili Belo Krajino, ki je do takrat sodila pod ogrsko-rvaško državo, in jo priključili slovenskemu ozemlju. Okoli leta 1200 se je meja ustalila na Kolpi. Tudi večji del sedanjega Žumberka Je takrat pripadal Kranjski in je spadal pod cerkveno jurisdikcijo Ogleja. Ljudstvo v gorjanskih predelih Žumberka je bilo slovensko, plemstvo pa nemško. Več žumberških vasi je z darilnimi listinami Spanhcimov pripadlo samostanu v ostanjevici. V teh listinah so omenjeni tudi upravitelji in gospodarji žumberškega gradu, roti koncu 13. stol. je kot zakupnik Žum-erka omenjen goriški in tirolski grof Mein-ard, od 1335 dalje pa so z njim gospodarili Atrijski vojvode, ki so ga dajali v zakup razhčnim družinam. Konec 15. stol. je izumrl rod gospodov Žumberških in graščina ter Posestvo sta prišla v roke deželnega vojvode, o oli leta 1520 pa ga je dobil Ivan Kobasič, evdalec iz okolice Ogulina, ki je pribežal v e kraje in s sabo pripeljal nove naseljence, Pravoslavne Uskoke, ki so skupaj z njim iz sanske krajine bežali pred Turki. Leta 26 je cesar Ferdinand potrdil Kobasičevo j tništvo posesti Žumbcrak, izv te listine pa Je tudi jasno, da je bil takrat Žumbcrak na Kranjskem. Med turškimi vpadi so žumberški kraji močno trpeli in so ostali skoraj neposeljeni, saj so ljudi pobili ali odgnali v sužnost, ostali pa so se umaknili v varnejše kraje. V tem času, proti koncu 15. stol., so Turki razdejali tudi grad Žumberak, stari Sichelburg, katerega razvalinam pri vasi Kekiči ljudje še danes rečejo Stari grad, za razliko od Novega gradu, ki so ga zgradili nekaj stran pri kraju Žumberak in ki je pogorel leta 1793. Habsburžani so začeli to strateško pomembno območje naseljevati z uskoškim prebivalstvom, da bi tako dobili vojake za obrambo kranjske južnovzhodne meje pred Turki. Kasneje so Uskoki kot cesarski vojaki najemniki sodelovali v bojih po vsej Evropi, pod vodstvom Jošta Turna pa so pomagali zadušiti tudi slovenske kmečke upornike v uporu 1572/73. Vendar so se nekateri Uskoki borili tudi v kmečki vojski. Z Uskoki prišle težave Prvi Uskoki so v Žumberak prišli leta 1530. Prihajalo jih je vedno več, z njimi pa so prišle tudi težave, saj za vse ni bilo dovolj prostora. Žumberškim Uskokom je cesar Ferdinand podelil posebne privilegije, oni pa so kot svobodnjaki in vojaki imeli ostale podložnike, predvsem kmete, za manjvredne. Vrhovni poveljnik na tako imenovani Vojni meji, Ivan Lenkovič, je hotel v Žumberku naseliti čim več Uskokov, in to je hotel doseči z zamenjavo posesti s tistimi fevdalci, ki so imeli kmetije in podložnike v Žumberku. V ta namen je dal svoje gospostvo Mehovo, vendar to ni bilo dovolj. Potem je dosegel, da so se jeseni 1548 pleterski prior, kostanjeviški opat in še šest drugih posestnikov odpovedali svojih velikih posesti v Žumberku. Po tem dogodku je prišlo do natančne razmejitve med Žumberkom in Metliško marko. To so naredili zato, ker je med Metličani in belokranjskimi kmeti ter Uskoki prihajalo do nenehnih sporov. Tem sporom, ki so se pojavili s prihodom Uskokov v Žumberak in ki so nastajali zaradi sodstva, zemljišč, ribolova, paše, meja itd., je hotel narediti konec tudi cesar Ferdinand, zato je bil leta 1550 v Samoboru sestanek komisije, ki naj bi rešila mejno vprašanje med Kranjsko in Hrvaško. Toda hrvaška delegacija je v Samobor prišla v spremstvu večjega števila vojakov, kar so Kranjci razumeli kot grožnjo, poleg tega pa je bilo jasno, da bi bili ob glasovanju preglasovani, zato so po tednu dni pogajanja prekinili. Sprva so imeli vrhovno vojaško in sodno oblast nad žumberškimi Uskoki kranjski stanovi, ki so skupaj s štajerskimi in koroškimi deželnimi stanovi finančno podpirali naseljevanje Uskokov v Žumberku. Žumberak je sodil v jurisdikcijo Sporni vojaški objekt na Trdinovem vrhu Kranjske dežele in edina ločnica med Belo krajino in Žumberkom je bila meja deželskih sodišč. V 17. stol. pa se je v Žumberku okrepila oblast Karlovškega generalata in prihajalo je do sporov o pristojnosti. Sredi 18. stol., ob preureditvi Vojne krajine, pa so Žumberak priključili Karlovškemu generalatu oziroma XII. slunjskemu graničarskemu polku. Takrat je prišlo do nove, natančnejše razmejitve. Takratna meja je z manjšimi popravki ostala do danes, zarisana in opisana pa je tudi v franciscejskem katastru iz leta 1824. Pri določitvi meje so upoštevali pripadnost kmetij oziroma parcel žumberškemu glavarstvu ali kranjskim fevdalcem in tako je vsa posest, ki so jo takrat imeli žumberški krajišniki, prišla v jurisdikcijo Karlovškega generalata. Pri tem niso prav nič upoštevali ne stare meje ne oblike, ki je, milo rečeno, nenavadna, saj je zaradi tega načela prišlo na obeh straneh meje do številnih enklav, ki so obsegale tudi samo eno ali dve parceli. Večina teh enklav slovenski rašomon Rašomon je naslov knjige in Kurosa-vvovega filma, ki je nastal po nji, v zavesti civiliziranega sveta pa se je izraz uveljavil kot sinonim za subjektivno interpretacijo objektivnega dogodka. Po domače bi lahko rekli, da ima resnica več obrazov in da isti dogodek vidi, dojema in razlaga vsakdo nekoliko po svoje. Vse kaže, da smo Slovenci dobili primerek rašomonstva, ki ima posebno težo in se loči od, recimo, vsakdanjih malih rašomonstev po tem, ker se oblikuje o nedvomno najpomembnejšem obdobju slovenske novejše zgodovine, o osamosvojitvenem dogajanju in desetdnevni vojni. Ne gre sicer za v celoti različna videnja, gre pa za različna videnja vloge in obnašanja posameznikov in političnih strank v zgodovinskem dogajanju, ki ga zdaj, ko čas ni več zgodovinski, začenjajo interpretirati vsak nekoliko po svoje in seveda v skladu s svojimi sedanjimi interesi. In kot se za Slovence spodobi, tudi strankarsko obarvano. Seveda, gre za srdite polemike, afere in aferice, povezane z izidom knjige Premiki. Slovenski rašomon se je namreč začel, ko je obrambni minister Janez Janša pri Mladinski knjigi izdal svoje zdaj že sloveče in za nekatere zloglasne Premike, ki so dvignili obilo prahu v javnosti, poželi na eni strani priznanja za odkritost in pogum, na drugi pa doživeli prav tako obilico prigovorov in zavračanj, češ da Janša obračunava s svojimi političnimi nasprotniki, uporablja nelegalno dobljeno gradivo (prisluškovalna afera), zlorablja svoj visoki položaj za pridobitev gradiv, da pravzaprav sploh ne bi smel napisati take knjige. Poleg stranke prenoviteljev in LDS se je med posamezniki najbolj izzvanega začutil zaradi navedb v Premikih pesnik in član Predsedstva Republike R , Slovenije Ciril Zlobec. Janša mu v Premikih namreč očita, da je v kritičnih trenutkih ravnal zaviralno in boječe, malodane kot nasprotnik osamosvojitve. Četudi ne po imenu, pa mu očita tudi izdajo strogo varovane državne skrivnosti točnega dneva osamosvojitve, ki v Janševi strategiji igra nadvse pomembno vlogo. Zlobec je na izziv kot mož peresa seveda segel po orožju, ki ga zna sukati, in se s svojim trenutno največjim zoprnikom na Slovenskem spopadel na knjižnem bojnem polju s knjigo LEPO JE BITI SLOVENEC, NI PA LAHKO. Knjigo je te dni poslal na knjižni trg založnik Mihelač. Zlobec v nji podaja svoje videnje in doživljanje zgodovinskega dogajanja, o doga- janju pa ves čas esejistično široko in poglobljeno razmišlja, pri čemer velik poudarek daje etičnim načelom. Tako knjiga pravzaprav ni odgovor Janši na stvarni Janšev način, kot so morda mnogi pričakovali in sc veselili bridkega obračuna, marveč skuša Zlobec odpirati širša obzorja in ozadja spora. Kot je povedal pisatelj na predstavitvi, so bili Janševi Premiki res poglavnitni vzgib, da se je lotil pisanja knjige. Prva ideja se je porodila že na promociji Janševih Premikov, ko mu je urednik Aleksander Zorn dejal, naj še on napiše knjigo, če se mu Janševa ne zdi primerna. To je bil izziv avtorju, ki ima za seboj več kot 80 knjig, tak izziv pa se ne more končati drugače, kot da jo zares napiše. Pisanjč knjige je potem spodbudila še burna časopisna polemika, ki se je razplamtela o Janševi knjigi. Vzgib je bil torej poleipičen, je pa med pisanjem prišlo do preobrazbe namenov. Pisatelj je med pisanjem začutil, da pravzaprav dopolnjuje svoji prejšnji knjigi, ki obe govorita o slovenstvu (Slovenska samobitnost in pisatelj, Priznam, rekel sem) in sklenil je, da knjigo, ki naj bi bila odgovor Janši, napiše drugače, tako, da bo z njo zaokrožil cikel lastnega doživljanja slovenstva z doživljanjem zgodovinskih trenutkov osamosvajanja, s katerim smo Slovenci sklenili neko obdobje zgodovine in začeli novo obdobje, ki dopušča tudi soočenja različnih resnic o tem zgodovinskem času. Odločil se je, da bo ta knjiga skupaj z omenjenima del trilogije raziskovanja stisk in problemov slovenstva, zato je ni več pisal z namenom, da bo učinkovit se je kasneje stopila s sosednjim ozemljem, ena, pri belokranjski Brezovici, pa se je ohranila do danes. Celoten žumberški okraj je bil v posesti Vojne krajine do njene ukinitve 1881. V prejšnjem stoletju se je med Slovenci in Hrvati vnel spor za Žumberak, vendar so Hrvati, tudi s potvarjanjem zgodovinskih dejstev, dosegli, da je to ozemlje v celoti pripadlo njim. Za nekaj let spet slovenski Le za kratek čas, od leta 1931 do konca vojne, je del Žumberka in s tem tistega dela Gorjancev spet prišel pod Slovenijo oziroma Belo krajino, katere del je bil v 13. stol. celoten Žumberak. Leta 1931 so namreč občino Radatoviči priključili metliškemu okraju in s tem Dravski banovini. Še danes pa imajo Radatoviči in okoliške žumberške vasi edino cestno povezavo s svojim občinskim središčem, hrvaškim Ozljem, le prek Metlike, s katero je ta del Žumberka tudi sicer tesno povezan. ANDREJ BARTEU polemik. "Ko sem pisal, sem pisal z namenom, da bom povedal tisto, kar se mi zdi primerno. Ne lastim si resnice, lastim pa si človeško osebno dostojanstvo in pravico povedati svojo resnico," je dejal Zlobec. "V knjigo nisem zavestno vnesel ničesar, kar bi lahko kdorkoli sprejel kot nizek udarec. Vsak stavek sem zapisal z mislijo, naj bo tak, da si ga nikdar v svojem poznejšem življenju ne bi želel izbrisati." Zlobec zavrača Janševe obtožbe, ko drugače kot obrambni minister oceni nekatere ključne dogodke in odločitve. Predvsem poudarja srečna naključja, ki so spremljala slovensko osamosvojitev, težo daje tudi pregovorom, ne zgolj govorici orožja, svojo zadržanost in skepso razloži kot zrelost človeka, ki ve, kakšno zlo je vojna, in s specifičnostjo slovenske vojne, kjer ni bilo nič "čistega" v pomenu natančne dorečenosti in se je bilo zato mogoče hkrati pregovarjati in streljati z nasprotnikom. Domnevne izdaje državne skrivnosti Zlobec seveda ne sprejema in meni, da sploh ni šlo za tako usodno skrivnost. Dokazuje, da njegov telefonski pogovor z italijanskim predstavnikom ni bil tisti kanal, po katerem naj bi pravi datum (25. junij) prišel v Beograd itd. Z Zlobčevo knjigo se torej odpirajo novi razgledi v usodni zgodovinski čas slovenstva, lahko rečemo, da dopolnjuje Janševe analitične in stvarne premisleke, je pa seveda tudi v nasprotju z njimi v nekaterih točkah. Če se nadaljnje interpretacije zgodovinskega obdobja ne bodo pogreznile v mlakužo osebnih in strankarskih obračunavanj, pred čemer svari Zlobčeva knjiga, potem bomo imeli od slovenskega rašomonstva navsezadnje Slovenci korist, saj bomo živeli z zavestjo, da smo enotni v različnosti, živeli bomo na realen način in se tako znebili raka prepirljivosti in izključujočnosti na svojem nacionalnem značaju. Ce ni seveda od knjig kaj takega pričakovati le preveč. MILAN MARKELJ CZ1 priloga dolenjskega lista 1 1 IARTELJ I m****-**. urejanje mest * \)[^ Staro mestno jedro Brežic je zaščiteno kot zgodovinski spomenik, kar že nekaj časa dela preglavice vsem, ki želijo graditi in prenavljati v tem delu mesta. Po drugi strani so nejevoljni tudi urbanisti, ki nimajo nobenih usmeritev, na katerih bi snovali bodoči razvoj. Toda mesto živi in gre svojo pot ne glede na papiije. Marsikdaj ubere tako, da z njo ne moremo biti najbolj zadovoljni. Zdaj občani Brežic v javni razpravi spet premlevajo enega izmed načrtov o prenovi mestnega jedra. Razprava bo zaključena 12. oktobra, nakar bodo obravnavali pripombe in v izvršnem svetu iz dveh inačic dokončno oblikovali eno, ki jo bodo predložili v sprejem skupščini. Ali bodo tokrat le sprejeli ureditveni načrt ter preprečili stihijo in samoljubje posameznih denarnih in političnih mogotcev? Doslej seje namreč gradilo po njihovi volji in moči. Ce bo ureditveni načrt sprejet, bodo Brežice imele možnost za drugačen razvoj, ampak res samo možnost. Staro mestno jedro je nastalo tik ob levem bregu Save. Obdano je bilo z mestnim obzidjem, ki je danes ponekod še ohranjeno. Skozi jedro vodi široka Ulica prvih borcev, ki je včasih služila tržnim namenom. Z obeh strani je sklenjeno pozidana s pretežno enonadstropnimi zgradbami. Te so podkletene s prostori, ki so se nekdaj odpirali proti bregu Save. Toda nepredvidljiva reka je leta 1781 ob veliki poplavi menjala tok in si izgrebla novo strugo. Danes so v eni izmed dveh inačic ureditvenega načrta oživili idejo, da bi na zahodni strani mesta proti Vrbini oblikovali rekreacijsko jezerce, ki bi mestu vsaj simbolično vrnilo nekdanjo podobo. Ob tem naj bi posekali tudi del topolovih nasadov v Vrbini, nekdaj znani po pašnikih in travnikih, poraslih z grmičevjem. Tako bi odprli pogled na mesto z avtoceste. Po zagotovilu načrtovalcev iz krškega Svaprojekta rekreacijskega jezera nikakor ne gre enačiti z akumulacijskim jezerom za savske hidroelektrarne. Komarji nad mestom Ideja o jezeru je nedvomno vabljiva, toda občani, ki živijo na robu Vrbine, se bojijo, da se bo v bližini njihovih domov namesto jezera košatilo le močvirje s še več konmaiji, kot jih je že sedaj, ker potok Močnik, ki naj bi jezero napajal, nima dovolj vode. Mnogi se zato bolj ogrevajo za misel, da bi ob tem delu mesta raje zgradili cesto, čeprav tudi o njej obstajajo dvomi. Gre namreč za močvirnat teren, ki ga rada zalije podtalnica. Najbližji sosedi morebitne bodoče ceste pa si bolj želijo sprehajalne poti in kolesarske steze ob zahodnem obzidju, kjer bi seveda poprej morali teren primerno očistiti bujnega grmičevja in divjih smetisc. Načrtovalci bodočega bolj usmerjenega razvoja mesta so želeli predvsem ohraniti značilnosti zgodovinske poselitve tega prostora in jih zaradi turizma tudi primemo poudariti. Med prebivalci mestnega jedra je največ hude krvi zaradi predvidenih rušitev nekaterih stavb in novogradenj na njihovih parcelah. Kot je pri obravnavi ureditvenega načrta opozoril eden izmed občanov, bi morali načrtovalci pri svojem delu upoštevati bonton in se drugače obnašati, ko rišejo in načrtujejo naše korenine Ko je Marica zapela, je bilo njen glas čuti močneje kot vseh ostalih štiriindvajset parov v plesni skupini. "Saj me je profesor Marolt silil, naj bi se resno posvetila petju, bila sem celo že na avdiciji, a nisem imela potrpljenja za študij," pripoveduje. Te dni je praznovala osemdesetletnico in prepričan sem, da je na slavju njen jasni in močni glas spet zazvenel. Starejši Metličani ga še poznajo, saj je to glas njihove vojarinke, pevke, ki je svoj čas, tam od svojega šestnajstega leta pa do nekaj desetletij nazaj vodila metliško obredje. Marica Zupanič se piše danes, rojena pa je bila v metliški trgovski družini Weiss. Oče je bil trgovec z usnjem. Deset otrok je bilo v družini, osem jih je odraslo. Z metliškim obredjem je Marica tako rekoč zrasla kot večina otrok iz Metlike in bližnje okolice. Kdor ne pozna prav krajevnih običajev, si pod tem predstavlja seveda v belo narodno nošo odete pare, ki ob zvokih tamburic pojejo in plešejo pred zbranim občinstvom. A ni bilo tako. Na velike ponedeljke je bilo, po večernicah, ko so se Metličani pričeli zbirati na Pungartu. "Gremo kolo zavirat," so govorili stari in mladi. Pražnje oblečeni so se prijeli za roke in zaplesali. V kolo je stopil vsak, kdor je imel veselje in posluh, ne glede na starost in spol. Marica, ki je bila postavno in živahno dekle z lepim glasom, je že s šestnajstimi leti prevzela vodenje kola: postala' je vojarinka. Plesali so samo ob petju, brez glasbene spremljave, cel venec pesmi, ki so ga imenovali metliško obredje. Nikakršnih plesnih ali pevskih vaj ni bilo. Otroci so se učili peti in plesati že od majhnega, s tem da so se obredja tudi sami udeleževali. Po raznih igrah, od kola do kurjega boja in drugih, so fantje postavili "turn", v zbor se je postavila metliška godba in vsi skupaj so v povorki odkorakali na trg pred grad. Med potjo so meščani še prepevali hvalnico svojemu mestu: "Veseli bodimo, veselga srca, smo iz lepega kraja, iz Metlike doma." To so bili časi, ki se jih Marica z nostalgijo spominja. Spontanega druženja in veselja je bilo obilo v njih. Ne samo na velikonočni ponedeljek, tudi ob drugih prilikah, saj je imelo, kot pravi Marica, celo leto svojo radost. Še zlasti živo je bilo za pusta. Vsakdo je prispeval nekaj, in že je nastal sprevod z narazličnejšimi fantazijskimi figurami. "Danes mladih še za denar ne dobiš več skupaj," razočarano pravi Marica. Ko ji je bilo šest let, se je družina selila v novo hišo, ki jo je oče kupil, v stari pa je ostal brat, ki jo je pozneje prodal. Kupil jo je frizer Zupanič, oče Branka Zupaniča, ki je postal Maričin mož. Tako se je Marica spet vrnila v svojo rojstno hišo, kjer živi še danes. A njena življenjska zgodba ni tako enostavna. Kmalu potem, ko je postala vojarinka, so se za metliško obredje pričeli objekte na zasebnih parcelah. Kljub temu da so opravili pogovore z mnogimi lastniki, je precej še takih, ki o načrtih na njihovih zemljiščih niso vedeli ničesar. Razburjenje je bilo zaradi tega še toliko večje. Toda, če gre verjeti brežiškemu Zavodu na prostorsko načrtovanje, so javnosti razgrnjeni le projekti idealne rešitve, samo usmeritve, na osnovi katerih smejo izdati lokacijska dovoljenja, če bo za gradnje in prenovo ustrezno zanimanje. Občina nima in najbrž tudi nikoli ne bo imela sredstev za tako velik projekt, zato lahko le usmerja in vlaga v mestno infrastrukturo. Zrušiti, preseliti, zgraditi Projekt predvideva zrušitev nekaterih motečih zgradb, kar pa se ne bo zgodilo takoj in seveda ne proti volji lastnikov, kot so bili ti žal navajeni v preteklosti. Če bo zanimanje za take posege, se bo ob primernem nadomestilu posegalo v mestno jedro skladno z načrti. Vsak arhitekt bi seveda načrtoval po svoje, vendar je treba vedeti, da je veljavnost dokumentov samo pet let, zato usmeritve ne omejujejo razvoja mesta v eni sami smeri za vedno. Poglejmo še osnovne cilje, ki so načrtovalce vodili pri delu. V prvi vrsti so želeli nadaljevati zgodovinsko poselitev v mestu in obuditi v njem življenje ter nekdanje dejavnosti. Tako se zavzemajo, da bi iz mesta odstranili skladišča, poslovne zgradbe in druge dejavnosti, ki ne sodijo v samo jedro. V izpraznjene prostore naj bi naselili stanovalce in pridobili nova parkirišča. Obnovili naj bi fasade in nekdanje obzidje, vrnili pogled na silhueto mesta, poskrbeli za infrastrukturo, uredili zapuščene kletne prostore, zagotovili več parkirnih mest, dali večji pomen pešcem in kolesarjem ter vsakemu lastniku mestnega zemljišča dali možnost, da vlaga v ustrezno dejavnost, ki mu bo prinašala dobiček. Ulica prvih borcev naj bi še naprej ostala tržna ulica z velikim številom manjših lokalov in trgovin, kjer bi ostala neizbežna gneča in mestni hrup. Zaenkrat sta predlagani dve Marica Zupanič iz Metlike zanimati tudi zbiralci in ljubitelji ljudskega blaga. Profesorju Maroltu je morala zapeti celotno besedilo obredja, on pa je poskrbel za to, da so se Metličani pokazali tudi izven Bele krajine. Njegova zasluga je bila tudi, da so ustanovili folklorno skupino in pričeli nastopati v narodnih nošah. Bil je to čas sokolov in njihovih vznesenih prireditev. Sokolski starosta in metliški rojak Gangl je dosegel, da se je Metlika, čeprav za kratek čas, odičila z nazivom okrajno mesto. Na okrajnem glavarstvu je dobila službo tudi Marica. A je bila metliška slava le kratkotrajna. Ko so zmagali klerikalci, so počistili z okrajem in njegovimi uslužbenci. Marica se je najprej znašla v Brežicah, nato v Dravogradu, kjer se je kot zavedna sokolica srečala z agresivnim nemčurstvom. Bližala se je vojna in stvari so sc vse bolj zaostrovale. S svojim zvonkim glasom je bila Marica na čelu dravograjskih protipaktovskih demonstracij. Marsikomu sc je hudo zamerila, a se je pred nemško vojsko še pravočasno umaknila v Ljubljano v službo. Tu je ostala vse do osvoboditve. Z osvobodilno vojsko je prišel v Ljubljano tudi Branko Zupanič, metliški rojak, s katerim sta se že prej rada videla. Marica je namreč ostala zvesta metliška vojarinka ves čas svojega neprostovoljnega potepanja po Sloveniji. Kadar je bilo treba, je s pesmijo stopila na čelo metliške folklore. Branko jo je spet pripeljal nazaj v Metliko, prav v njeno staro rojstno hišo. Rodila mu je dva otroka, Mladena in Branko. Branka je šla po materinih stopinjah. V Novem mestu je ustanovila folklorno skupino Kres, s katero je prepotovala že kar lep kos Evrope in tako naprej trosi slovensko ljudsko blago. Na metliškem Pungartu sc Metličani ne zbirajo več k metliškemu obredju. Na prvi vezemski ponedeljek po vojni je bilo še vse kot prej, na drugega pa je že prišla udba in je zbrane razgnala. Tako je bilo tega starega običaja konec. Počasi so drug za drugim zamrli tudi drugi. Leto je izgubilo svojo radost Ima jo le še v spominih Zupaničcvc Marice in drugih starejših Metličanov. TONE JAKŠE rešitvi za prometno ureditev te ulice. Po eni naj bi jo vse od pošte do občinske zgradbe zaprli za ves promet. Ta bi se preusmeril v vzporedno Ul ico_ stare pravde, ki bi se po novem iztekla v Čemeličevo ulico. Trenutno je več argumetov za drugi predlog, po katerem bi po osrednji mestni ulici vendarle še ostal enosmeren promet, kar bi omogočalo bolj tekoče gibanje vozil, lažjo oskrbo lokalov in usmerjanje obiskovalcev v samo mestno jedro in ne v vzporedne ulice. Ulica in drevored ob njej naj bi se pri cerkvi sv. Lovrenca razširila v prvi trg, iztekla pa bi se v drugega tik pred gradom. Višji teren pri gradu naj bi oblikovali v teraso, kjer bi obzidje premestili proti jugozahodu, da bi se odprl pogled na večji del gradu. Na centralnem trgu pri cerkvi sv. Lovrenca bi se zbirali ljudje okrog stojnic in drobnih prodajaln. V pritličjih zgradb bi dajali prednost gostinskim in trgovskim lokalom, drobni obrti in poslovnim prostorom, v višjih nadstropjih pa stanovanjem. Podjetja, ki danes s svojimi poslovnimi prostori zasedajo nekdanja stanovanja, naj bi se ob priložnosti selila drugam, pri čemer načrtovalci opozarjajo na prazne prostore v grajski kašči, dijaškem domu in v bivši stavbi DPO. To seveda ne bo lahek zalogaj, saj so mnoga od njih, npr. podjetje Vino, pred kratkim vložila ogromna sredstva v posodobitev prostorov, zato je precej neracionalno prav te prostore zdaj preurejati v stanovanja. Ulica stare pravde naj bi ohranila gospodarski značaj in bi oskrbovala dejavnosti na osrednji ulici. Od gradu do Ulice 21. maja (nekdanje Bizeljske ceste) bi bila odprta samo za pešce. Po eni inačici naj bi se Ulica 21. maja spustila na raven ulice Pod obzidjem in se nato s tunelom pod zgradbami povezala z morebitno cesto ob Vrbini na zahodu. Zadnjo bo rekel denar Obnovili naj bi tudi mestno obzidje. Na vzhodnem delu bi preuredili obstoječe hiše in njihove fasade, pod njimi pa odstranili vse sedanje objekte in visoko drevje ter uredili zelenico, ki bi omogočala pogled na obzidje. Sam potek obzidja še ni povsem raziskan, vendar je že znano, kje je na vzhodni strani stal stolpič, ki bi ga lahko obnovili. Tudi zahodni del obzidja bi obnovili in ob njem uredili peš pot vse do stolpiča za sedanjim hotelom. Tam naj bi bil nov trg s pogledom na morebitno jezero in na sam center Brežic. Nove pozidave so načrtovane tudi ob Vrbini na severni strani, kjer so sedaj vrtovi, prav tako pa so spremembe v okolici Srednje šole. Tu rešitve niso najboljše, saj predvidevajo cestni promet v neposredni bližini učilnic. Cesta naj bi ravno tako presekala sedaj ugodno povezavo šole s športno rekreacijskim centrom. Danes sicer lepo urejeno dvorišče šole naj bi postalo parkirišče, novi šolski trg pa naj bi se oblikoval na drugi strani šole proti dijaškemu domu. Brežičani so si edini, da je treba v mesto vrniti življenje, mu spet dati obrtne in tržne dejavnosti ter ob tem ohraniti zgodovinske značilnosti. Mnenja ob načrtih pa se vendarle še močno krešejo. Odločilno besedo bodo imeli člani izvršnega sveta, čeprav bodo na koncu odločali poslanci skupščine. Kot kaže, je najbolj pereča ureditev mestnega prometa. Nekatera štetja in laične raziskave kažejo, da promet v mestu sploh ni tako gost in da parkirnih prostorov v resnici ni premalo. Težava je le v tem, da promet ni ustrezno urejen, da usmcija obiskovalce v mesto pri blagovnici, zaradi česar morajo potem krožiti in iskati po ulicah. Parkirni prostori so zdaj dolge ure zasedeni z vozili uslužbencev v trgovinah, poslovnih in upravnih zgradbah. V mestu bodo torej težave s prometom, dokler ne bodo poskrbeli za red. In dokler bo tudi pri izdajanju lokacijskih dovoljenj veljal pravni nered, v katerem odloča politična in ekonomska moč, tudi še tako dobri ureditveni načrti ne bodo pomagali. Denar je pač, tudi v Brežicah^ vladar. BREDA DUŠIC-GORNIK med legendo in zgodovino Ivo Pirkovič v svojih še neobjavljenih zapiskih piše, da so indoevropski Veneti, ki so se v homerskih časih v naših krajih zlili z nekim azijskim ljudstvom v Ilire, prinesli iz daljnih lužiških krajev k nam več prain-doevropskih bogov. Svoja verstva in obrede so skrivali v tako imenovanih misterijih, ki pa se jih je pri Slovenih ohranilo malo. Pri nas je bil znan misterij boginje Kibele. Gre za veliko frigijsko boginjo ustvarjalnih sil narave, ki so jo častili tudi stari Grki in Rimljani. Kibela je bila pramati mnogih božanstev in je zato upravičeno dobila vzdevek Velika mati. Kibelo s hrupnim truščem še danes spremljajo kurenti v Prekmurju. Zanesljivo je tudi, da so naši Veneti in za njimi tudi Iliri gojili skrivne misterije v čast božanskih dvojčkov Kcbirov, katerih ime se je med Sloveni do danes popačilo v Heurc. Obredno slavje Kebirom v čast je bilo v Ostrogu. Ko so nekoč Iliri od tam bežali pred vdorom divjih azijskih jezdecev v svoja skrivališča za starovaško cerkvijo, niso pozabili vzeti s seboj dv(X)brazncga kipca Kcbirov. Tam so ga pustili in tako sc je ohranil do današnjih dni. Zdaj kipec hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani. aiiiia Najmračnejše očiščevalne misterije so naši predniki gojili v čast boga Sabaciusa. Pri nas ga napačno označujejo kot izključno traškega boga, je pa v resnici doma toliko pri Tračanih kot pri naših Venetih in Ilirih. Oboji so prinesli njegov kult na Balkan v trojanskih časih iz svoje lužiške pradomovine. Simbol tega boga je bronasta roka. Pri nas sta znani dve taki arheološki najdbi: prva je z Dmo-vega (Ncviodunuma), druga pa iz Bele Cerkve. Zelo veijetno je, da so pri nas gojili kultne misterije tudi v čast božanskega pevca in brenkača Orfeja (bajeslovni starogrški pevec, sin Apolona in Kaliopc). S svojim čudovitim petjem in igranjem je očaral celo zveri in razgibal drevesa. Grkom so ga posodili Tračani iz skupne indoevropske pradomovine. Ravno tako mitološkega Haacsa (grškega boga podzemlja, spodnjega sveta in kraljestva mrtvih) niso poznali samo Tračani oziroma kasneje Grki, ampak smo ga poznali tudi poganski Sloveni. Spomin nanj so ohranila "mračna dela" in imena za močvirja (Mrašcvo), ki so jih naši predniki poznali kot vhode v "mračna bivališča" umrlih. SLAVKO DOKL 1 2 priloga dolenjskega lista [21 NAGRADA V VINICO IN ČRNOMELJ Žreb je izmed reševalcev 39. nagradne križanke izbral KATICO STRMEC iz Vinice in MOJCO KAMBIČ iz Črnomlja. Strmčevi je pripadla denarna nagrada 2.000 tolarjev, Kambičeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMSO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 25. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 41! Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 39. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 39. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SVIZj PENA, URNA, EROT, MED, STANE, ZAČETEK, IN, ENAKONOČJE, JOD, STAVA, OSEL, PIA, IKAR, MESINA, LENOBA, ARETINO, ZAVOD, KAN, REBRO, ETA, AKI, OLIMP, CAR. prgišče misli Svet je za kulturno ustvarjalnega človeka ogledalo, v katerem opazuje, prepoznava in razlaga samega sebe. A. TRSTENJAK Zakaj ženske so samo premeteno obličje. P. ZIDAR Nedoumljivost človeškega življenja je prevelika, zadnjega razloga svojega delovanja ne vidimo. S. HRIBAR Edini resnični in trajni pomen boja za življenje leži v posamezniku, v njegovi svojskosti in pravici do nje. V. GROSSMAN nagradna križanka 41 DO LEI UST DOLI UST DOU NJSKI DOLENJSKI IST i LE NJSKI UST BOLEČINA ZMES ŽIVINSKE KLAJE, SLABEGA ŽITA, NASULA DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST SLADILO IN HRANILO IZ KAKAVOVCA RIMSKI DRŽAVI VRSTA RAZSTREU- PUŠ RIS ŠČAVSKI GRŠKA BOGINJA NESREČE KRIČANJE IZDELOVAL- VIOUN CREMONE MENIHI PUŠČAVI DAN V TEDNU LIK, NERODEN, SUROV ČLOVEK KRAJŠAVA k TONA KRAJINA SAUD. ARABUI POK V St PRITOK RONE PRESTOLNICA GRČUE NOVOMEŠKA FIRMI MIT. LETALEC OZ* AN( IEJE* JAMSTVOM DRUŽB Z OMEJENIM BIVALIŠČE LONDON- SKA GALERIJA OČESNA MREŽNICA KRALJ ŽIVALI AVTOR: JOŽE UDIP JAP. FIZIK NOBELOVEC (LEO) PRIPOVE- DOVALEC EUGENE ONEILL NEKDANJA SLOV. POPEVKARICI OŽI C A) DRŽAVNI PRORAČUN VRSTA DAVI* ŠPANSKI ESNIK | NAM SNO OKR. ZA NUMERO DEL SVINJSKE NOGE IGRALKA RINA POT, KI JO OPISUJE TELO VRSTA ZAČIMBI SILOVITA JEZA FINSKO JEZERO DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST VRSTA GOZDNEGA POLŽA zdravnik razlaga zanimivosti iz sveta mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda: DDnrocijra S® Pogosto dobijo mladostniki občutek krivde ali postanejo potrti zaradi svojih uporniških reakcij proti staršem. Ne da jih sovražijo, le otresti si želijo vzora in kontrole staršev zaradi pridobivanja lastne neodvisnosti. Mladostniki želijo ugajati odraslim - posebno staršem. Radi se izkažejo in želijo biti pri tem toplo sprejeti, ljubljeni, ne pa odklonjeni ali prezrti. Kadar se jim ti njihovi poskusi ponesrečijo (kot na primer odpovedovanje v šoli, športu ali kulturi), doživijo to kot katastrofo. Obtožujejo se za neuspeh, menijo, da so nevredni ljubezni in pozornosti. Čustveno propadajo, na telesnem področju pa se pokažejo bolezenska znamenja, kot so glavobol, bolečine v želodcu, omedlevice ali celo zvišana telesna temperatura neznanega izvora. Mladostnikova depresivnost raste z dušenjem jeze in se kaže predvsem kot napetost, jokavost, izguba teka, vznemirjenost, jezavost, slab uspeh v šoli, prekomerna aktivnost, psihoseksualni problemi, kar vse je osnova za kasnejši razvoj samouničevalnih teženj. Zaradi kopičenja občutkov krivde ukrepajo mladostniki zmedeno in v takih trenutkih kaj hitro posežejo po drogah in alkoholu, s čimer skušajo odstraniti pritiske. Psihološke značilnosti narkomanov najbolj odstopajo od normale prav na področju razpoloženja, ki je značilno nestanovitno. Prevladuje nerazpoloženje, pesimizem, ki se kaže v obliki slabe volje, deloma kot razdražljivost, predvsem pa kot splošno nezadovoljstvo in godrnjavost. Opazna je nezbranost, težnja k sanjarjenju in tuhtanju, predvsem pa pomanjkanje samozavesti. Hitro postanejo razočarani in jezni. Imajo malo poguma in vsako zahtevo vzamejo kot hudo obremenitev. Pri svojem delu in obljubah so nezanesljivi, ker so preveč zavzeti sami s seboj. Vloga družine Nikakor ne smemo pozabiti na vlogo, ki jo ima družina pri gradnji otrokove osebnosti, pri oblikovanju njegovih čustvenih in intelektualnih potencialov. Prek družine dobiva otrok znanje o stvarnosti, v njej sc začenja odzivati na njena svetla in temna polja. V družini krepi svoje sposobnosti za obvladovanje stresov in premagovanje stisk, za samostojne opredelitve in odločitve. Ob čustvenih oporah najbližjih si nabira moči in spretnosti za m i / Šifo! obvladovanje notranjih napetosti in za različne načine iskanja ugodja in sprostitve. Ob zgledih v družini je zastavljen otrokov odnos do gojenja zdravega načina življenja. Vse to se v družini izoblikuje že mnogo prej, preden je otrok izpostavljen možnosti, da bi segel po drogi. Glede na vsesplošno prisotnost alkohola in veliko razširjenost kajenja v marsikateri družini je razumljivo, da je vedenje odraslih do teh dveh drog odločilno za stališča mladih. Zato ni naključje, da segajo po drogi pogosteje in tudi bolj zgodaj otroci iz družin, kjer sta alkohol in tobak sestavni del vsakdanjika. Bojazen, da bo mladostnik segel po drogi, je ob današnji razširjenosti tega pojava bolj ali manj zavestno prisotna v večini družin. In mnogi starši se ob srečanju s tem problemom vedejo povsem neprimerno, v strahu in lastni negotovosti bodisi ohromijo, se pritajijo in potuhnejo ter tiho čakajo, da bo njihov mladostnik kar sam prebredel možno nevarnost. Drugi spet že ob najmanjšem znaku, da so droge preblizu, reagirajo panično in agresivno s pretiranimi prepovedmi. Tretji vlečejo mladostnika nazaj v otroštvo in odvisnost od družine in so pretirano zaščitniški. Vzroki za tako vedenje staršev so predvsem v premajhnem in pomanjkljivem poznavanju problema drog. To pa je podlaga za zmotne predstave, predsodke in negotovost ter napačno ravnanje. Zloraba drog pri mladih je namreč pri nas sorazmerno nov pojav, zato se starši v svoji stiski ne znajdejo čisto dobro, kar še dodatno moti njihov odnos do mladostnika in vnaša v družino napetost, ki je mučna za vse njene člane. Vendar pa brez vključevanja družine ne more biti niti osnovne preventive za preprečevanje zlorabe drog pri še "nedolžnih" niti celostne in vsestranske rehabilitacije tistih, ki so že odvisni. Mladostnik potrebuje našo pomoč, da se nauči odnosa do zdravega načina življenja in tako tudi do alkohola oziroma drog. Treba ga je naučiti reči: "NE, HVALA!", naučiti, da bo to rekel odločno in da bodo to spoštovali tudi drugi. Na problematiko mladostnikov in droge ne smemo gledati pretogo. Zavedati se moramo le, da so to mladi ljudje s premnogimi zdravimi potenciali. In prav te moramo izkoristiti, pri čemer moramo vključiti veliko strpnosti, ki jo kot odrasli pač moramo imeti! 500-letnica s sencami Ta ponedeljek, 12. oktobra, je svet slavil pomembno obletnico: preteklo je 500 let od odkritja Amerike. 12. oktobra leta 1492 so namreč tri ladje odprave, ki jo je vodil pomorščak Krištof Kolumb, po 36 dneh plovbe prek Atlantika na zahod prispele do otoka, ki so ga imenovali San Salvador. Zgodovinarji si danes niso povsem edini, za kateri otok gre, po vsej verjetnosti pa gre za otok Guanahani v Bahamskem otočju. Tistega dne so torej Evropejci prvič stopili na ameriška tla in ta datum je ostal zapisan v zgodovini človeštva kot eden najpomembnejših mejnikov. S tem dejanjem se je Kolumb uvrstil med velike zgodovinske osebnosti, za katere ve vsakdo, ki je vsaj malo povohal šolske klopi. Vendar se ga vsi ne morejo spominjati z veseljem in ponosom. Veliko dejanje odkritja Novega sveta ima namreč tudi nekaj temnih senc. Kolumb ni samo odkril nove velike celine na zahodu, marveč je po svoje tudi zapečatil njeno usodo. Evropska civilizacija je v naslednjih stoletjih po odkritju brezobzirno zatrla avtohtone kulture, ki so cvetele na ameriških tleh, ter vsilila tamkajšnjemu prebivalstvu popolnoma drugačen način življenja, in to ne s prepričevanjem in boljšim zgledom, marveč z nasiljem. Prihod belcev v Ameriko je zato ostal zapisan v rodovnem spominu avtohtonih ameriških ljudstev kot velika nesreča. Zato ameriški Indijanci ta ponedeljek niso slavili z dragimi. Beli priseljenci so domače ameriško prebivalstvo napadali, preganjali v rezervate in pobijali vse od svojih prvih korakov na novi celini, to pa so počeli pod izgovorom, da jih civilizirajo. Indijanci so pol tisočletja trpeli (in trpijo še zdaj, kot je ob 500. obletnici opozorila Amncsty International), zato res nimajo razloga za praznovanje. Ob tem je seveda nekoliko zbledel tudi sijaj okoli Kolumbove osebnosti. O njem je slišati tudi drugačne sodbe, kot smo jih bili vajeni doslej. Za nekatere je herojski pomorščak umazanec in ničvrednež. Primerjajo ga z največjimi zločinci človeštva. "Hitler je v primerjavi z njim mladoleten prestopnik," trdi Russell Means, aktivist gibanja ameriških domačinov. Kirkpatrick Šale, avtor najnovejše Kolumbove biografije, ki je izšla v začetku tega leta, izrisuje slavnega Kolumba kot pohlepnega koristolovca, povprečnega pomorščaka in nesposobnega guvernerja španskih kolonij Novega sveta, ki je Indijancem, ki naj bi jih "odkril", zapustil le grabež, suženjstvo in smrt. Minljiva je slava sveta. □ priloga dolenjskega lista 13 v. Živi bum V Indiji sc vsako leto rodi skoraj 18 milijonov novih otrok, ki vsako leto povečajo že tako ogromno število indijskega prebivalstva, zdaj že blizu 900 milijonov. Indija se po eksploziji svojega prebivalstva bliža Kitajski, deželi z največ prebivalci na svetu (1,165 milijarde). Kitajska se je že pred več leti zavedela, da mora naraščanje prebivalstva zaustaviti. Začeli so akcijo "ena družina en otrok". V mednarodnih krogih so se kitajski demografi hvalili, da jim akcija lepo uspeva, svet pa je Kitajsko dajal Indiji 'za zgled. Toda resnica je drugačna. Komite za prebivalstveno krizo v Wa-shingtonu v svojem najnovejšem poročilu trdi, da kitajska akcija še zdaleč ne poteka uspešno. Tudi na Kitajskem se soočajo s prehitrim naraščanjem prebivalstva, saj imajo v veliki večini kitajske družine po dva ali tri otroke. Napovedi so zato slabe. Do leta 2035 bosta samo Kitajska in Indija k s sedanjim 5.4 milijarde svetovnega prebivalstva prispevali 1.5 milijarde dodatnih duš. ”Če Indija in Kitajska ne bosta takoj začeli ukrepati, se bosta v naslednjih letih soočili z nerešljivim problemom," piše v poročilu, v katerem Komite poziva razviti del sveta, naj pomaga obema državama pri reševanju tega problema, predvsern pri izvedbi programov načrtovanja družin. Če kitajski in indijski problem ne bo rešen, potem se bo svet srečal s vsaj tako resnim problemom, kot je ogrevanje ozračja ali tanjšanje ozonske plasti. Zakaj so majhni? Človeške rase se sicer razlikujejo po povprečni velikosti, nekatere so bolj visokorasle, druge manj, vendar v tem pogledu izrazito odstopajo pigmejska plemena, ki so najmanjši ljudje na svetu sploh. Znanstveniki so dolgo mislili, da pigmcjci kot otroci rastejo enako hitro kot ostali otroci po svetu, majhni pa ostanejo zato, ker pri njih ne pride do pospešene pubertetne rasti. Študija, ki so jo opravili pri Efejih, enem od pigmejskih plemen v Zairu, pa je pokazala, da so se motili. Pigmejski otroci ves čas zaostajajo v rasti v primerjavi z otroki drugih ras. Študija temelji na sedemletnih meritvah, ki jih je opravila raziskovalna skupina pod vodstvom Roberta C. Baileyja s Kalifornijske univerze. Merili so dojenčke ob rojstvu in nato vsakih šest mesecev. Ugotovili so, da so Efejčki v povprečju od rojstva naprej manjši od otrok sosednjih plemen. V petem letu starosti dosežejo komaj velikost dve leti in pol starih ameriških deklic. Zakaj Efeji zrastejo tako majhni, znanstveniki še ne vedo natančno. Domnevajo, da na počasno rast delno vpliva stalna podhranjenost, poglavitno vlogo pa igra naravni izbor; majhni ljudje potrebujejo manj hrane in lažje prenašajo vročino in vlago v tropskem gozdu. El Čevlji z vezalkami Tudi v naših trgovinah se že ponujajo čevlji in glcžnjaiji, ki najbolje pristajajo k novi modi daljših kril in kostimov oz. oblek za ženske v moškem stilu. Letošnja moda obožuje čevlje z vezalkami z nizko ali srednje visoko peto, ki je širša ali pa se proti koncu še razširi. Tudi glcžnjaiji, ki sodijo k ženski moški obleki, tako imenovanemu dandy stilu, imajo vezalke in na vrhu krzno, pete pa visoke ali srednje visoke. Letos je pri obutvi cenjeno usnje plazilcev, kač in krokodilov, vzorci pa so obdelani v naravnih tonih. Nekaj je tudi čevljev z navdihom modne leopardovine. Takšen je lahko cel čevelj ali pa je usnje plazilca vsaj obvezen modni dodatek. Izbirali bomo lahko tudi med mat ali lak izvedbami ali kombinacijo obojega. YY Kako ponudite jedi Ni dovolj, da je jed, ki jo pripravite, okusna, ampak je zelo pomembno, kako jo postrežete na mizo. Zato imejte v kuhinji vedno pri roki posodo s šopom dišavnih Zelišč, če boste želeli z njimi okrasiti kakšno jed. Ribe ali piščanca okrasite z rezinami limone, plošča s hladno pečenko pa se lahko spremeni v pravo umetnino, če kose mesa domiselno okrasite z različno zelenjavo. Tudi sicer bodite pozorni, da boste obrok sestavili tako, da ne bodo vse jedi enake barve. Že samo s paprikami rdeče, zelene in rumene barve lahko lepo poživite solate ali riževe jedi. Vizualno podobo obrokov lahko popestrite tudi z raznobarvnimi skledami, ki se lepo podajo k posameznim jedem. (•**£ J II Lasagne z jabolki Za štiri osebe potrebujemo 5 dag suhih, industrijsko narejenih lasagn, 1 žlico olja, 45 dag jabolk, 7 dag sladkorja ali žlico tekočega natreena, malo cimeta, 3 dag rozin, 2 dag orehov, 4 del sladke smetane. Jabolka olupimo in narežemo na ploščice. Podušimo jih na olju z sladkorjem in cimetom in jih zalijemo z 1 del sladke smetane, da dobimo gost nadev, primešamo še rozine. Lasagne skuhamoin damo na krpo, da se malo posuše. V nepregomo posodo, ki smo jo namazali z maščobo, damo prvo lasagno. Nanjo stresemo polovico nadeva, ga pokrijemo z naslednjo lasagno in nanjo nadevamo še preostali nadev. Pokrijemo z lasagno in prelijemo z ostalo smetano. Pečemo 20 minut na 180 stopinj Celzija. Posujemo z sesekljanimi orehi. Cas za ciklame in azaleje Tisti, ki ste spomladi vglobili lončke ciklam ali azalej v senčni del vrta, bi morali zdaj pomisliti, da je napočil pravšnji čas za prenos rastlin v notranje prostore. Če ste rastline čez poletje pravilno dognojevali, zalivali in skrbeli za njihovo vanost pred boleznimi in škodljivci, so se lepo razvile in nastavile obilni cvetni nastavek. Prenesemo jih v nekurjend svetlo sobo, kjer naj bo temperatura okoli 10 stopinj. Če jih postavimo v pretopel prostor, se kaj lahko zgodi, da odvržejo cvetne popke pa tudi liste. To sc bo zgodilo tudi, če bomo presušili koreninsko grudo. Pred koreninsko gnilobo jih zavarujemo, če jih zalijemo z 0,2-odt. koncentracijo previ-curja ali antracola. 4^1 Cas sejmov Jesen je tudi čas avtomobilskih sejmov. Vse, kar hoče prihodnjo sezono na trgu osebnih avtomobilov kaj veljati, se zbere na sejmu v Parizu. Za letošnjega je značilno, da se dogaja sredi avtomobilske krize, ko je prodaja domala vsem avtomobilskim firmam močno upadla. Zlasti nazaduje prodaja večjih modelov, zato na letošnjem sejmu velja posebna pozornost manjšim modelom, tako imenovanim drugim avtomobilom, za katere proizvajalci menijo, da bodo šli zaradi dostopnejše cene bolje v promet. Več pozornosti posvečajo tudi varnosti vozila, skoraj vsi avtomobilski proizvajalci pa sc postavljajo tudi z vsaj po enim električnim avtomobilom, čeprav so le redki tisti, ki jih že serijsko proizvajajo. Od razstavljenih malih vozil sta za naše razmere še najbolj zanimiva Renaultov twingo in Nissanova micra. I Trije novi kondorji Če bi izrazili s prispodobo letošnjo bero knjižne zbirke Kondor, ki jo že 36. leto zapored izdaja Mladinska knjiga in je v teh letih postregla številnemu bralstvu z mnogimi deli domače in svetovne književnosti, bi lahko zapisali, da je letošnje kondoijevo gnezdo napol prazno. Namesto petih ali šestih kondorjev kot običajno so se letos izvalili samo trije. A četudi Jih je za pol manj kot prejšnja leta, ohranjajo zasnovo zbirke: z njimi smo dobili predstavitev slovenskega avtorja in dvoje temeljnih del svetovne književnosti. Domače barve zastopa pesnik in pisatelj Kajetan Kovič z izborom pesmi pod skupnim naslovom LETNI ČASI. Pesmi so iz dosedanjih Kovičevih pesniških zbirk od Pesmi štirih, s katero je stopil v javnost v zdaj že sloviti četverici pesnikov, ki se je odvrnila od krampar-ske poezije v intimizem, do Poletja, ki je zadnja Kovičeva pesniška zbirka. Izbor je opravil Vid Snoj, ki je napisal tudi obsežno spremno besedo o Kovičevi poeziji Pot v zgodnjost. Pridani sta še kratka biografija in bibliografija Kovičevih del in najvažnejših zapisov o njem in njegovem delu. Ostala dva kondorja nosita bralca v davnino, v zgodnjo dobo evropskega pesništva. Z 263. zvezkom smo dobili Homerjevo ODISEJO v novem, posodobljenem prevodu, ki ga je opravil Kajetan Gantar. Seveda je v okviru Kondorjevih izdaj nemogoče izdati celoten Homerjev ep o zvitem Itačanu Odiseju, saj je preobsežen, zato je prevajalec izbral nekaj spevov, ki jih je prevedel v heksametru, preostale pa je na kratko povzel v prozi. Za boljše razumevanje te veličastne stvaritve in sploh epa je Gantar pridal spremno besedo in slovarček lastnih imen in strokovnih izrazov. Milček Komelj pa je prispeval zanimiv esej Odmevi Odisejeve poti v slikarstvu na Slovenskem kot dodatek k izbranim ilustracijam. Tretji kondor nam prinaša novost, ki je sicer stara tisoč let, a je v slovenščini še nismo imeli priložnost spoznati. Gre za najstarejšo angleško epsko pesnitev in najstarejši v celoti ohranjen ep srednjeveške književnosti BEOWULF. Zahtevnega prevajanja (verz je alitera-cijski in kot tak v slovenščini praktično neznan) se je lotil Marjan Strojan, ki je napisal tudi izčrpno spremno besedo MINIATURNI OKLEP - Od najstarejših dni je človek poskušal zaščititi svoje telo ali vsaj najbolj izpostavljene dele telesa v borbi ali na lovu. Tako je postopoma razvil zaščitno orožje, kot so čelada, oklep, ščit. Ko se je pojavilo strelno orodje, so začeli uporabljati polne oklepe. Tak oklep so sestavljale kovinske plošče, ki so popolnoma prekrivale telo. Kljub temu vitez ni bil omejen v gibanju, saj so bili pregibi in stiki oblikovani in izdelani tako, da so omogočali gibanje. Vse bolj .učinkovito strelno orožje je počasi izrinilo tudi najmočnejše oklepe. Današnji ostanek oklepa sta čelada in neprebojni jopič. V Posavskem muzeju hranijo primerek miniaturnega oklepa iz 16. stoletja, ki je lep primerek nekdanje kovaške umetelnosti. (Priravila kustodinja Vlasta Dejak) ....... .\,r s ■ ;. 1J ' Hinavska pobožnost - Kako hinavska in neresnična je toliko hvalisana slovenska pobožnost, vidi se iz mnogih reči, n.pr. gostači sekajo les v srenjski zemlji tudi ob nedeljah, če ravno navadno cerkvene zapovedi izpolnjujejo bolj vestno nego božje. Najbolj Delajo se norca iz sebenjkov - Gruntarji se strašno radi delajo norca iz malih kmetov, ki imajo le hišo s poslopji in levečemu oral njive. Pravijo jim zaničljivo sebenjki, kakor gostačem, češ ker morajo jemati v najem tuje njive ali pa si pomagati s kremarijo ali rokodelstvom, ne razlikujejo se dosti od prostih gostačev. Ce ima kak sebenjek tudi dobro življenje vsled pridnosti in rokodelske spretnosti ne pridobi si s tem nikakega spoštovanja, razun če kmetje mislijo, da si je že toliko pridobil, da si kupi lahko kmetijo. Radi služijo za špijone - Za špijone služijo Dolenci kaj radi gospodi. Na Hudem pazi nek Jaka na čme lovce in tičarje - dobivši zadrge in lovca gre precej naznanit in mu nič mar ni, če pride sosed tudi za 2 ali tri mesece v luknjo. Gospod dela otroke, sluga pa... - Če gospod stori kak javen škandal, vzel si ga bo preponižni sluga kaj rad nase, da mu le v milost zleze - grajski oskrbniki, pisarji, sluge so navadno vselej izdajati se drage volje za očete otrok, ktereje naredila Vaša gnada tlačankam in dr. kmečkim dekletom. in ji dodal slovarček lastnih imen, rodovnike in seznam virov z izborom najpomembnejše literature. Tako je ta stari ep slovenskemu bralcu primerno predstavljen. MILAN MARKELJ Postaje Današnji svet je kot mravljišče. Vsi kar naprej hitimo, vsem se kar naprej mudi. Hitimo vsak po svoji poti, vsak v svoji smeri in eden mimo drugega. Zaustavljajo nas le medsebojni trki, križišča in postaje. Vedno bi radi čim-prej naprej. Nestrpno pogledujemo na uro in včasih mine cela večnost, preden pripelje vlak. Dostikrat pa čakamo zaman ali pa celo čakamo na napačni postaji. Rešitve ne moremo priklicati ne z gorečimi prošnjami ne s srditimi kletvicami. Najtežje se je sprijazniti z resnico, da smo obtičali, če je nismo celo usodno zavozili. Kadar ne moremo ne naprej ne nazaj, nam ostaja dovolj časa za razmišljanje. Takšen je zunanji okvir pesniške zgodbe, ki jo bralcu ponuja knjiga POSTAJE, tretja pesniška zbirka Maruše Krese, Ljubljančanke, ki kot pesnica in svobodna novinarka živi v Berlinu. Knjiga je izšla pri celovški Založbi Drava v prikupni opremi Jureta Jančiča. Postaja pomeni v poeziji te pesnice več kot točko, ki za daljši ali krajši čas prekine potovanje. Je prispodoba za marsikaj v našem življenju, metafora in simbol, če ne kar poosebljenje tistega značilnega vrvenja, ki ga ustvarjajo množice anonimnih in ki tako spominja na mravljišče. V takšni množici je vsakdo le figura, ki se premika ali čemi na svojem prostorčku, kdove koga pričakujoč, kdove s kakšnimi mislimi v glavi, s kakšnim počutjem v srcu. Šele ko začneš razmišljati o posamezniku, se zaveš, da je postaja pravzaprav eno samo vrvišče usod, želja, hrepenenja po boljšem in upanj, da se bo obrnilo na boljše. Tako tudi občutljiva pesnica, ki se ji zdi, daje že toliko vsega doživela, da se lahko sama poistoveti s postajo. Ki je v bistvu ena sama samota. IVAN ZORAN telegrami - Založba Iskanja je. izdala prevod "vodnika v stiski" META-ČLOVEK Paula Salomona. - V zbirki Znamenja mariborskih Obzorij so izšli eseji o slovenski poeziji TRETJA BESEDA Nika Grafenauerja. - Pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete je izšla študija Cvetka Budkoviča RAZVOJ GLASBENEGA ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM. - Milan Romih je v samozaložbi izdal knjigo pesmi in fotografij TAKRAT ME POČAKAJ, SONCE. - Kamniški Harlekin, ki trg zalaga z otroško literaturo, je izdal ekološki učbenik za otroke JURČEK IN PACKARIJA, ki ga je napisala Mateja Reba, S \ Prodajalna PAMEČE telefon 0602 41-481 in 5 razlogov, da kupite stavbno pohištvo pri nas 1. kupili boste najceneje 2. obročno odplačevanje brez obresti 3. zajamčene cene 4. brezplačna dostava 5. svetovali vam bomo in prijazno postregli Obiščite nas, cene In popusti so časovno omejeni. Informacije.tudi: Salon pohištva Hančič Milan, Šempeter 14, Otočec tel. 068/85-142 Trgoles d.o.o, Gradac 112 tel.: 068/57-121_________________________________________J NOVO!!! V TRGOVINI BARVE-LAKI NOVO MESTO, NAD MLINI 55 Obveščamo cenjene kupce, da smo razširili ponudbo z: — mešalnico lakov »UNICOLOR«, s katero vam lahko zmešamo 1000 nians barv za kovino in les — v mešalnici avtolakov _ i„K*J 1 m' STANDOX so vam na voljo avtolaki za vse vrste domačih in tujih avtomobilov. Obiščite nas ali pa nas pokličite na telefon (068) 25-049, vsak dan od 7. — 18. ure, v soboto pa od 8. — 12. ure. TECShOp ^ SAMSUNG AKCIJSKA PRODAJA TV, VIDEO IN HI-FI APARATOV SAMSUNG 18-MESEČNA GARANCIJA z lastnim pooblaščenim servisom NAJUGODNEJE V SLOVENIJI! Možnost plačila na tri obroke To lahko nudi samo TECHNOSHOP d.o.o. SUHOR TV 63 cm 1299,-DEM TV 51 cm 749,-DEM SATELITSKI KOMPLET 63 kanalov stereo 699.- DEM Vsi TV sprejemniki imajo vgrajen teletekst, so v stereo izvedbi in imajo EURO SCART priključke. Plačilo v tolarski protivrednosti. Pohitite - količine so omejene! Informacije In prodaja: TECHNOSHOP d.o.o. SUHOR pri Metliki, tel./fax: (068) 50-316 od 8.-18. ure. AMERICAN EAGLE SHOP, Partizanski trg 17, Metlike, tel. 068/50-316 Z južnih vzpetin sc oziram po mestu. Šele sedaj opazim, da Dresden leži pravzaprav v ogromni kotlini. In zdaj se spomnim, kaj so mi pripovedovali nekateri naši izgnanci iz Zasavja, ki so jih Nemci izselili v Dresden in okolico. Morda so stali prav na teh vzpetinah in z njih zrli na bobneči ognjeni pekel pod seboj. Podoba je bila tako grozljiva, da jih je kljub vročemu puhu mrazilo v duši. In Nemcem, med katerimi so se našli tudi taki, ki so z njimi človeško in sočutno ravnali, kljub vsemu, kar so jim zlega storili, takega pekla le niso privoščili. Misel mi nato kar sama spet uide na Balkan. Tam prav tako brezsmiselno danes, petdeset let pozneje, uničujejo mesta in kulturne dobrine, ki so jih številni rodovi ustvarjali stoletja. Se ljudje od zgodovine res nikoli nič ne naučijo? Bi jih morali res kar naprej voditi na ekskurzije v nemška koncentracijska taborišča in na ruševine prejšnjih vojn ter jih tako učiti, da se zgodovina ne pričenja z nami, ampak nam morajo biti napake prejšnjih generacij v poduk, da jih ne bi ponavljali? Počasi se vzpnem proti nemško-češki meji. V nemškem turističnem mestecu Altcnbcrg tik ob njej je sredi sončnega dneva prijetno vdihavati sveži gorski zrak, a meja je oddaljena le lučaj in ne morem se znebiti rahle nervoze, take, kakršna me je obdajala nekoč, ko sem sc pripravljal na prestop železne zavese. Železne zavese ni več, in čeprav človek tudi takrat, ko je še bila, ni počel nič nezakonitega, mu je že moreče vzdušje na njej in prezirajoči, vzvišeni odnos uradništva vcepljal v dušo občutek nekašne tesnobe in krivde. Zdaj brez večjih ceremonij zapeljem na češko stran. Policist mi pomaha, naj odpeljem naprej, skupina treh carinikov je zatopljena v živahen pogovor in nihče _ se zame ne zmeni. Res se je od mojega zadnjega obiska Čcškoslovakc pred šestimi leti veliko spremenilo. Parkiram in stopim v menjalnico, da bi zamenjal poljske zlote v češke krone. A glej, ni tako enostavno. "Ne menjamo," je kratek odgovor uradnice. Ko le tečnarim, mi svetuje, naj poskusim na komercialni banki pri carini. Peš grem spet nazaj mimo carinikov, ki vidijo šop poljskega denarja v mojih rokah. "O, milijonar," se mi smejejo, ko jih vprašam, kako je z menjavo, in se zaničljivo zmrdujejo nad zloti. Tudi blagajničarka na banki me presenečeno pogleda in mi razloži, da tega denatja nikjer na Češkem ne bom mogel zamenjati. Vzhodnoevropsko bratstvo je očitno razpadlo in pristalo na novem temelju - zahodnonemški marki. Obstaja več načinov, kako marke hitro zaslužiti. Na enega naletim kmalu za mejo. Večkilometrska kolona tovornjakov tiči na klancu in čaka na obmejne formalnosti. Na desni strani Spomenik žrtvam komunizma v Pragi cestišča pa stoji na vsakih deset metrov ena štoparka. Kar noče jih biti konec, in bolj ko se spuščam v dolino, bolj postaja njihovo vedenje vpadljivo. Sama mlada dekleta, izzivalno opravljena, nališpana, brez prtljage. Nekatere poskušajo s tako zgovornimi kretnjami zbuditi pozornost voznikov, da mi končno postane jasno. Seveda, to niso navadne štoparke, za zaslužek jim gre! Od vseh dejavnosti je v novem češkem tržnem sistemu najprej zacvetela najstarejša obrt. Koliko vrže, ne bom nikoli zvedel, kajti nerodno mi je ustaviti in vprašati za ceno. Ko razmišljam o dekletih, se spomnim, kako sem nekje bral, da niso tako osamljeni primeri, da sc tukajšnje študenke, namesto da bi sc poleti odpravile domov na počitnice, podajo na cesto. So pa še drugi načini za služenje deviz. V Pragi se še dobro ne obrnem okoli, že sem kar ob lepo vsoto. Za sedemdeset mark na noč se znajdem v slabi hotelski sobi, pa še posredovalnico moram prej dobro plačati. Ulična svetilka sveti naravnost na posteljo, okna so brez zagrinjal, pod mano in ob meni pa do štirih zjutraj bobnita kar dve diskoteki. Poslovim se od misli, da bom z malo denarja v češki prestolnici živel tako, kot se je dalo pred leti. City je nekajkrat dražji kot podeželska mesta, zvem pozneje. No, vsaka šola nekaj stanc. Prenočiti na Vaclavskem trgu, čeprav skoraj ne da bi zatisnil oči, pa le ni kar tako. Na slovitem trgu je noč in dan živo. Turisti sc postavljajo ob spomenik in sc fotografirajo, mladi Nemci se podijo naokoli in kričijo. Svoj čas teh bivših čeških sodrugov v komunističnem jarmu še slišati ni bilo, zdaj pa jim je nova valuta, ki jih je v primerjavi s Čehi tako nenadoma postavila v gospodovalno vlogo, zlezla v glavo: poslali so objestni in naduti. Nedaleč od Vaclavovcga spomenika je v zadnjem času nastal nov spomenik. V kamniti ogradi v spontanem neredu visijo na kolih koluti bodeče žice, v pesku pa so zapičene palice, ki nosijo fotografije in sezname žrtev komunizma. Žc od daleč prepoznam fotografijo Jana Palacha, ki sc je ob zatrtju češke pomladi demonstrativno zažgal. Šele dobrih dvajset let kasneje je ta ogenj sesul v pepel tudi komunistično vladavino v Evropi. Padel je sistem, ki sc je okoristil z iskreno željo ljudskih množic po boljšem življenju in pravičnejših odnosih med ljudmi in se jih potem, ko je prišel na oblast, oklenil kot najhujši krvoses ter jih zaprl za bodečo žico. Zdaj zija namesto bodečih žic velika praznina. Občutim jo, ko zapeljem s češke carine čez široko čistino do avstrijske obmejne postaje. Tukaj vmes so bile žice in minska polja. Zdaj nekdaj tako osovraženi pas žc obdelujejo kmetje. Evropa je lažje zadihala. Z njo dihamo tudi mi. V dobrem tednu sem tako s slovenskim potnim listom in oznako SLO prečkal mnoge meje in nikjer nisem imel težav. Ko prečkam na Šentilju še zadnjo, se usmerim proti Dolenjski. Po dobrih pet tisoč kilometrih lepih cest spet plačam cestnino. KONEC Prihodnjič nov podlistek: Vinko Blatnik: ROJSTVO IN VZPON SAMOSTOJNE SLOVENIJE 1 4 priloga dolenjskega lista l~«žl /JL Za Olimpijo »padla« še Izola Novomeški nogometaši vse resneje napovedujejo pohod k vrhu — Preobrat v drugem polčasu — V Celje po točko — Remi Avtobuma_ ŠELE DR UGIČ V POLNO — Takoleje v 47. minuli nedeljske tekme med Studiom D in Belvedurjem Izolo z enajstih metrov streljal Jože Prelogar, toda vratar Bojanič je žogo ubranil. Na njegovo nesrečo pa jo je znova odbil do novomeške pelice, kije zatem le dosegel izenačujoči zadetek. .V. •V. !v! .v. '.v! .v. !v! •!v !v! •X* •.v !v! .v. •v. •X* X«; •X* \v •v. .v. .v. vi; >>: ••v. I i BA ;.y. .••v JW v.-: ;.y. Xv .••v odbojka PREDKOLO EVROPSKEGA POKALA CEV, povratna tekma: MI-LANOTRADE STAVBAR—PIONIR 3:1 (14, -12, 4, 15) Pionir: Umaut, Goleš, Travižan, Petkovič, Mestnik, Smrke, Brulec, Kali-barda, Dolya. II. SOL, moški, 2. KOLO: PIONIR II—VILEDA II 3:2 Novomeščani imajo 2 točki in igrajo v naslednjem kolu v Izoli. H. SOL, ženske, 2.KOLO: PIONIR— MISLINJA 1:3 Pionirjevke imajo 2 točki, v 3. kolu pa igrajo v Ptuju. nogomet & I. DRŽAVNA LIGA, 10. KOLO: STUDIO D—BELVEDUR IZOLA 2:1 (0:1) Strelca Prelogar v 47. (11 -m) in Kosič v 64. minuti. Studio D: Pavič 6, Pavlin 7, Kramar 7, Kosič 8, Prelogar 8, Milanovič 7, Mesojedec 6, Primc 6, Juršič 6 (Mar-tinovič 7), Oblak 8, Bracovič 6. J? 9. KOLO (med tednom): SVOBO-;S: DA (sedaj KOMPASHOLLIDAYS)— STUDIO D 0:0 £5. Studio D: Mohor 8, Pavlin 7, Kobe 7, Kramar 7, Prelogar 8, Milanovič 7, Martinovič 6 (Prezelj 6), Mesojedec 6, Juršič 8, Oblak 7, Bracovič 6. LESTVICA: 1. SCT Olimpija 15, 2. Maribor Branik 15, 3. Ljubljana 14, 4. Mura 13, 5. Studio D 12,6. Rudar (V) 12, 7. Kompas Hollidays 10, 8. Publikum 10 itd. Pari nedeljskega 11. kola: Publikum—Studio D, Belvedur Izola—SCT Olimpija, Kompas Hollidays—Nafta, Živila Naklo—Potrošnik, Elektroe-lement Zagoije—Gorica, Železničar— Maribor Branik, Steklar—Koper, Mura—Ljubljana in Rudar (V)—Slovan Mavrica. II. DRŽAVNA LIGA, 8. KOLO: DOMŽALE—AVTOBUM 1:1 (0:1) Strelec za Kočevce Stojanovič v 23. minuti. LESTVICA: 1. Primorje 13,2. Jelen Triglav 13... 8. Avtobum 9 itd. V 9. kolu igrajo Kočevci doma s Primoijem. Ribnica: Sinanovič, Deržek 1, Kafri-man, Ilc 3, S. Mihelič 2, P. Lesar 8, A. Mihelič, F. Lesar, Fajdiga 2, Jurič 3. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 4,2. Presad 4, 3. KVM Ribnica 3... 10. Italco Dobova 1 itd. V 3. kolu igrajo Dobovčani v Ajdovščini, Ribničani pa doma s Pivovarna Laško. 1. LIGA, ženske, bela skupina, 2. KOLO: OPREMA—NOVO MESTO 22:21 (14:11) Oprema: Jesenko, Dragičevič 1, Lindič, Guštin, Vuk 5, Jerič 13, Klančar, Bejtovič 1, Končič 2, Kersnič, Vinčič, Jovičič. Novo mesto: Novak, Popadič 4, Kna-feljc, Hvala, Derčar 4, Veselič 5, Bračič 1, Turk 3, Pavlenič, Tomas 2, Pate 2, Deržek. LESTVICA: 1. Burja 4, 2. Oprema 4... 6. Novo mesto 0. V 3. kolu igrajo: Novo mesto—Žalec, Izola—Oprema Kočevje itd •X* ••v I X** .v. •X* x*i •X' X\ x-: .v. .v. •v. .v. šs ?:¥ i s* 1 I 1 :v: $ rokomet I. LIGA, moški, 2. KOLO: ITALI-CO DOBOVA—KVM RIBNICA 19:19(9:9) Dobova: Marcola, Kovač, Voglar 4, Rak 5, S. Deržič 6, Starc 2,1. Deržič 3, Glaser 4, Krajnc, Pavkovič, Kuhar, Žibret. košarka 1. LIGA, moški, rdeča skupina, 5. KOLO: SMELT OLIMPIJA ml. — PODBOČJE 85:75 (42:33) Podbočje: Gramc 1, Lučev 3, Popovič 13, Krajcar 13, Leskovar 13, Bordeli-us 10, Krivokapič 11, Krošelj 9, Vavpotič 2. LESTVICA: 1. Maricom Miklavž 10, 2. Idrija 9... 8. Podbočje 5. V 6. kolu igrajo Podbočjani doma s Satexom Mariborom. II. SKL, moški, 2. KOLO: ŽADOM ČRNOMELJ—KRAŠKI ZIDAR 58:72 (37:4P) Črnomelj: Žunič 16, Gavranovič 14, Vipavec 8, Klobučar 9, Oberstar 7, Planinc 4. 11. SKL, ženske, L KOLO: NOVO MESTO—DOMŽALE 66:74 (38:38) Novo mesto: Zupančič 8, D. Verstovšek 12, Žagar 20, Čavlovič 9, Birsa 12, J. Verstovšek 5. namizni tenis L DNTL, moflo, 2. KOLO: ARCONT— NOVOTEHNA 6:1 Lasan—Kralj 2:0, Komac—Hribar 2:1, Rihtarič—Horvat 2:1, Rihtarič, Komac—Hribar, Horvat 2:1, Lasan— Hribar 2:0, Komac—Horvat 0:2, Kuzma—Miklič 2:0. MELAMIN—ILIRIJA 2v:5 Murn—Ribaljčenko 0:2, Spelič—Re-bič 0:2, Osterman—Gostiša 0:2, Murn, Špelič—Ribaljčenko. Gostiša 1:2, Murn—Rebič 2:1, Spelič—Gostiša 2:0, Lesar—Ribaljčenko 0:2. LESTVICA: L Arcont Gornja Radgona 4... 5. Novotehna 2,8. Melamin 0. V treh kolih, odkar enajsterico Studia D vodi trener Nedeljko Gugolj, so novomeški nogometaši iztržili kar pet točk, pri tem pa ugnali ekipi, kot sta SCT Olimpija in Belvedur Izola, letošnja slovenska predstavnika v evropskih nogometnih pokalih. Takšna bera je Studio D ne le učvrstila v zgornjem delu lestvice, pač pa pokazala, da tihe želje po uvrstitvi na mesta, ki prihodnjo sezono prinašajo vstop v nogometno Evropo, le niso brez osnove. Niso se zaman Novomeščani bali ne- prednost domačega igrišča, upati je, da bo deljske tekme z Belvedurjem Izolo, ekipo, odločila prva. Omenimo ob tem, da sta se ki zna in zmore veliko več, kot kaže njena ekipi Studia D in Publikuma pomerili v uvrstitev na lestvici. To so Izoljani potrdili Celju v pripravljalnem obdobju; takrat so tudi v nedeljo; od vseh ekip, ki so to jesen zmagali Novomeščani s 3:2. Nič ne bi ime- igrale v Portovaldu, so pokazali največ in li proti, ako bo tudi v nedeljo tako. nič čudnega, če je kakih 2.000 gledalcev videlo kvalitetno in borbeno nogometno predstavo. Še posebej to velja za drugi polčas, ko so radijci pokazali pravi obraz, z dvema zadetkoma pa poraz spremenili v zasluženo zmago. Stebri novomeške ekipe so bili tudi tokrat Prelogar, Oblak, Kosič in prava škoda, da Novomeščani imenitne predstave v drugem delu niso začinili še s kakšnim zadetkom. Najlepšo priložnost zanj je imel Sandi Bracovič, a je žogo, namesto da bi jo potisnil v prazno mrežo, napačno podal. Četrta letošnja zmaga je Novomeščane obdržala na petem mestu. Če bodo hoteli obdržati stik z vrhom, se morajo tudi v nedeljo iz Celja vrniti neporaženi. Brez dvoma je to težka naloga, kajti Publikum je od letošnjega prvenstva pričakoval več in Celjani šele z igrami v zadnjih kolih dokazujejo, da prihajajo v pravo formo. Trener Gugolj lahko v nedeljo računa na vse igralce, dva rumena kartona ima le Juršič, medtem ko je Mohor na tekmi z Izolo kazen odslužil. Kvaliteta je na strani Novomeščanov, Celjani imajo odločilen korak uspel v nedeljo, ko igrajo doma z vodilno ekipo lige, Primoijem. Na stadionu športnega parka Gaj se torej obeta prava nogometna poslastica. • V okviru proslavljanja 70-letnice NK Elan sta se v petek zvečer v novomeški športni dvorani pod Marofom v malonogometni tekmi pomerili ekipi slovenske vlade in novomeških gospodarstvenikov. Slednji so zmagali s 3:2, zadetke za Novomeščane sta dosegla Ristič (2) in Derganc, za republiško vlado pa Janša in Horvatič. Pred tekmo je bila slovesnost, na kateri so šestindvajseterici najzaslu-ženjših za razvoj novomeškega nogometa podelili priznanja. V 8. kolu II. lige so bili igralci Avtobuma v nedeljo na pragu nadvse pomembne zmage v Domžalah. S Stojanovičevim zadetkom so vodili do 69. minute in imeli še nekaj lepih priložnosti, da prednost povečajo, na koncu pa so se morali zadovoljiti le s točko. Kočevci se nikakor ne morejo prebiti bližje k vrhu, upajmo, da jim bo Bogdan Ravbar gorski prvak Krkaši na gorskem državnem prvenstvu potrdili _______premoč — Ravbar pred Štangljem___________ ROGLA, DOLENJSKE TOPLICE — Veliko razlogov so imeli kolesarji KD Krke, da so bili v nedeljo na tradicionalnem zaključku tekmovalne sezone v Dolenjskih Toplicah navzlic kislemu vremenu veseli in bučni. Letos so ne le potrdili, da so prvi kolesarski kolektiv v Sloveniji, pač pa so z velikimi koraki stopili tudi proti evropskemu kolesarskemu vrhu; njihovi uspehi na nedavni dirki A kategorije svetovnega pokala »Po Bolgariji« (več o njej v obširnejšem zapisu v naslednji Prilogi) so to najbolj zgovorno potrdili. Še v soboto so novomeški kolesatji vozili na zadnji letošnji preizkušnji, državnem gorskem prvenstvu na Rogli, od koder so se vrnili s kar dvojno člansko zmago. Na 16,2 kilometra dolgem vzponu na Rogli so novomeški kolesatji vozili taktično izvrstno, svoje tekmece so s stalnimi napadi spravljali v obup in le Valter Bonča, kateremu je bila to poslovilna dirka v amaterskem kolesarstvu, je bil do zadnjih pet kilometrov kos krkašem. V zadnjem vzponu pa sta se od glavnine, ki ni bila več sposobna slediti ostremu tempu Novomeščanov, odlepila Bogdan Ravbar in Gorazd Štangelj ter v medsebojnem klubskem obračunu odločila o zlatu in srebru. Državni prvak je postal Ravbar, ki je na cilj pripeljal petnajst sekund pred Štangljem, tretji je bil z zaostankom 21 sekund Celjan Me-ianšek, četrti rogovec' Premužič, peti Glivar (Krka) itd. Med starejšimi mladinci je zmagal Tekavec (Celje), krkaš Murn je bil tretji; pri mlajših mladincih je slavil Valjevec (Sava), medtem ko je bron pripadel Dergancu (Krka); v ženski konkurenci pa je slavila Logondetjeva, medtem ko je bila Novomeščanka Sajevčeva tretja. V PRVEM KOLU MERCATOR - KRŠKO TREBNJE - Pred dnevi je bilo opravljeno žrebanje parov 4. skupine x—i— medregijskc kegljaške lige. Na »e bosta srečali ekipi Krškega Se peti poraz Podbočja Košarkarji Podbočja brez zmage v rdeči skupini I.SKL ženske startu se in trebanjskega Mercatorja, _ ekipi torej, ki vadita na istem kegljišču. Ob teh dveh vrstah so v ligi še ekipe Miklavža, Invalida Maribor in Bistriškega Impola. NEKAJ ŠAHOVSKIH KOČEVJE - Minule dni so kočevsku šahovski delavci pripravila več tekmovanj. Tako je simultanko z domačimi igralci odigral mojster FIDE Rudi Osterman, kočevski rojak, ki je dobil deset iger, sedem pa remiziral. Na članskem turnirju je,zmagal Črepan pred U. Kobetom, Čukom, Plescem in Mikličem, pri članicah je slavila Kapševa pred Miheličevo in Vukeličevo, pri pionirjih pa Janša pred T. Kobetom in Bruncem. ^ V rdeči skupine I. državne košarkarske lige so košarkarji Podbočja v petem kolu doživeli še peti zaporedni poraz. Tako klavrne bere niso pričakovali niti največji pesimisti in vse bolj na dlani je, da se namesto prvega cilja, uvrstitve v zeleno skupino prvoligašev, že postavlja drugi: obstati v ligi. Ne smemo namreč prezreti, da so se nasprotniki močno okrepili z nekaj zvenečimi imeni bivše YU košarke, tako je, denimo, prejšnji teden za Savinjsko Polzelo podpisal Veljko Petranovič, nekdanji igralec Zadra in Smelta Olimpije. Podbočjani so v soboto igrali v Ljubljani z mlado ekipo Smelta Olimpije, bržkone najslabšo ekipo v ligi, a vendarle ostali praznih rok. Gostitelji so vseskozi vodili, njihova zmaga ni bila nikoli resneje ogrožena, tekmo pa je odločila odlična obramba Ljubljančanov. Podbočje bo v soboto sicer skušalo vsaj Odločali bodo delničarji Brežiški nogometni klub postal delniška družba — Odloča tisti, ki da več delno popraviti zamujeno, toda po doslej prikazanem je težko, da jim bo prav v tekmi z močno ekipo Satex Maribora uspelo vknjižiti prvo zmago. Od tekem v II. ligi omenimo tisto v Črnomlju, kjer je Žadom klonil pred sežanskim Kraškim zidarjem. Črnomaljci so se očitno ustrašili temnopoltega Soryja, kije bil ob Muhi nerešljiva uganka pod obema košema, to pa je tudi odločilno prevesilo tehtnico v prid Sežančanom. ZMAGA MOZLJA MOZEU, KOČEVJE — V soboto popoldan je bil v Mozlju, kljub obilnemu dežju, finale pokala občinske lige v malem nogometu. Na razmočenem travnatem igrišču sta se pred približno 60 gledalci pomerili ekipi Mozlja in Črnega Potoka. V rednem delu igre je bil rezultat 1:1. Neodločen izzid je ostal tudi po igranju obeh podaljškov, tako da so o zmagovalcu odločili kazenski streli. Z golom prednosti je zmagala, in tako osvojila letošnji pokal, ekipa iz Mozlja. Brez Smrekarja lahek plen Radgončanov Novomeška Novotehna si je od letošnjega državnega prvenstva obetala veliko, v klubu niso skrivali želje, da osvojijo celo naslov državnega prvaka, svoja pričakovanja pa so gradili na Robiju Smrekarju, ta čas najboljšem igralcu Slovenije, ki je prestopil v novomeški klub. Zal so se stvari okoli Smrekarjevega prestopa pričele zapletati, tako da Novomeščani svoje prvenstvene nastope igrajo brez ljubljanske okrepitve, to pa se jim je v soboto na tekmi v Gornji Radgoni še kako poznalo. Nenadejano gladko, kar s 1:6 so izgubili dvoboj z ekipo Arconta. Hribar, v odsotnosti Smrekarja prvi novomeški lopar, v soboto ni vknjižil niti ene same zmage, kar je tehtnico odločilno prevesilo v prid Radgončanov. Še slabše gre ekipi kočevskega Melamina, kije doma izgubila proti Iliriji in na dlani je že, da lahko Kočevce pred izpadom iz lige reši le čudež. BREŽICE — Minulo soboto seje Nogometni klub Svoboda preoblikoval iz ljubiteljskega društva v delniško družbo, v kateri bodo prek skupščine odločali tisti, ki bodo vložili v klub denar. Tako bo tudi predsednik kluba oseba, ki bo prispevala največ denarja. Na skupščini je funkcijo zdaj prevzel Bojan Petan, eden od direktorjev Hipo korporacije, ki daje trenutno največji delež v blagajno kluba. Predsednik bo imel največ besede pri odločanju o strateških zadevah, medtem ko se bodo z Dobovčani štiri sekunde do zmage Razburljiv razplet dolenjskega derbija v 2. kolu I. rokometne lige — V z — V ženski kon- Dolenjski derbi med Dobovo in KVM Ribnico je bil eno najzanimivejših srečanj sobotnega 2. kola I. moške državne rokometne lige. Kot se za takšno tekmo spodobi, je bil dvoboj izenačen in negotov do zadnjih sekund, odločitev pa je padla tik pred zadnjim sodniškim žvižgom. ne šole v Leskovcu. Prava drama se je odi- tat, medtem ko bodo morale Kočevke v boju za vrh igrati bolj zbrano in borbeno. Igralci Dobove so večji del tekme vodili, pri tem jih je bučno spodbujalo kakih 400 gledalcev na tribunah dvorane osnov- GORSKA KOLESARSKA DIRKA NA LISCO SEVNICA - Kolesarsko društvo Savaprojekt Krško (CPB 23, 68280 Brestanica) priredi nedeljo, 18. oktobra. 1. gorsko republiško kolesarsko dirko Skok na Lisco. Pričetek dirke je za vse kategorije (mlajši in starejši mladinci, člani, vsi z licenco, ter rekreativci A do 30 let in rekreativci B nad 30 let) istočasno, in sicer ob G. uri pred blagovnico Sevničanka. Dirka bo potekala na 10 km dolgi Progi z zahtevnimi vzponi. Vsi udeleženci dirke bodo dobili diplome, prvi trije v kategorijah kolajne, Prvih pet po kategorijah pa še praktične nagrade. Nagradni sklad znaša 19.000 tolarjev. Voznike motor-mh vozil opozarjajo, da bo zaradi tekme oviran promet na cesti Sevnica - Breg od 1J. do 11.30 in da bo za ves promet cesta Breg - Lisca zaprta °d 11.30 do 12.30. Pokrovitelji Prireditve so Mimsi, d.o.o., Sony-cornmercc, d.o.o., Chemcolor, d.o.o., Papirnica Packa, Skarabej, d.o.o., Bojan Kozmus - strojenje kož, skupščina občine Sevnica in LDS. grala štiri sekunde pred koncem tekme pri rezultatu 19:18. Ribničani so imeli zadnji napad, a na parketu vsega štiri igralce. Bolj iz obupa kot zares je Jurič streljal devet-metrovko proti dobovskim vratom, žoga pa seje veliko veselje Ribničanov znašla v mreži. Delitev točk je po prikazani igri še najbolj pravična, čeprav se Dobovčani še dolgo po tekmi niso mogli sprijazniti s končnim razpletom. Ne oziraje se na to, pa sta ekipi z igro pokazali, da ne eni ne drugi ne bi smeli imeti skrbi pred izpadom iz lige. Zato pa tovrstne skrbi še kako tarejo Novomeščanke, ki so v tekmi 2. kola bele skupine v soboto igrale v Kočevju. Igralke Opreme in maloštevilni gledalci v dvorani ribniškega športnega centra so seveda pričakovali zanesljivo zmago, a so se morale Kočevke za točki še kako potruditi. Resda so prepričljivo vodile tako v prvem kot v drugem delu, toda pri rezultatu 16:11 je prišlo do preobrata. Po zaslugi Novakove, ki je branila mogoče in nemogoče, so se Novomeščanke v 50. minuti gostiteljicam približale na vsega zadetek razlike, imele celo priložnost za izenačenje, a je na srečo Kočevk stvari takrat v svoje roke vzela Vukova in domači vrsti priborila dragoceno zmago. Novomeščankam v uteho ostaja spoznanje, da bosta takšna igra in borbenost slej ko prej prinesli tudi rezul- Pionir v prvem kolu evropskega pokala Odbojkarji Pionirja uspešno preskočili oviro Kar okoli 2.000 gledalcev je v soboto v športni dvorani Stavbarja v Ži-lini pomagalo svojim odbojkarjem, vendar so ti morali na koncu stisniti roke Novomeščanom. V povratni tekmi predkola evropskega odbojkarskega pokala CEV so Čehi resda zmagali s 3:1, toda zavoljo zmage s 3:0 prejšnjo soboto v Novem mestu so se v 1. kolo uvrstili igralci Pioniija. Brez dvoma gre za velik uspeh ne le novomeške, pač pa tudi slovenske odbojke. Že po prvem nizu, ki so ga na razliko dobili igralci Milanotrada Stavbarja, je bilo jasno, da bodo le s težavo dosegli željeni cilj, Novomeščani so namreč za vstop v I. kolo fio-trebovali le še 11 točk. Sanje o morebitnem uspehu pa so se Čehom dokončno razblinile v drugem nizu, ki so ga dobili Novomeščani in tako svoj krst v evropskih pokalih več kot uspešno prestali. operativnimi nalogami ukvarjali člani uprave na čelu s sedanjim direktorjem Ivanom Kapušinom. S takim načinom organizacije v klubu ukinjajo klasično in uvajajo več različnih kategorij članstva. V prvi bodo delničaiji, ki bodo imeli tudi največji vpliv na odločanje. Teh je trenutno pet, vendar računajo, da se bo njihovo število jrovečevalo do 30. Druga kategorija članstva bodo simpatizerji, ki so pripravljeni finančno jx>-magati klubu, čeprav ne želijo sodelovati pri odločanju, tretja pa igralci nogometa in treneiji, ki pa nimajo pravice odločanja. Taka profesionalna organizacija kluba naj bi brežiškemu nogometu omogočila nemoteno financiranje in delovanje. Obenem naj bi razbremenila igralce in trenerje, da bi se v bodoče lahko posvetili samo nogometu. Nogometni klub ima trenutno okrog sto igralcev, ki tekmujejo v petih selekcijah. Člani so si postavili visoke cilje, saj naj bi njihova članska ekipa vsako leto napredovala za eno stopnico. B.D.-G. TEČAJ NOGOMETNIH SODNIKOV NOVO MESTO - V soboto, 31. oktobra, ob 10. uri bo v sejni sobi stadiona v Portovaldu tečaj za nogometne sodnike. Vabljeni! NASLOV KRMELJU NOVO MESTO - Pred dnevi se je končala balinarska liga Dolenjske, Skupna zmaga za OS Grm Tudi letošnje atletsko državno prvenstvo osnovnih šol minilo v znamenju dolenjskih ekip nuncuiu i/uiinui .mu ugu ivvrivuj.mV/, v kateri je nastopilo šest ekip. Letošnji prvak je postala ekipa Krmelja, ki je osvojila lfi_točk, sledijo pa: Krško 14, Dana 14, Revoz 12, Dolenja vas 2, Trebnje 2. Največje razočaranje ic i Revoza, spomladanski prvak, ki bila kar tri tekn ekipa je jeseni izgubili REVOZ POKALNI ZMAGOVALEC NOVO MESTO - Na pokritih igriščih na Mirni je novomeška občinska balinarska zveza pred dnevi pripravila turnir za pokal Dolenjske, ki se ga je udeležilo šest ekip. Zmagala je vrsta Revoza, za katero so igrali Juvan, Srovin, Moro in Drenovec, druga je bila Dolenja vas, najprijetnejše presenečenje turnirja, tretja Mirna, četrta Dana, peto Krško in šesti Krmelj. , LJUBLJANA — V slovenski pionirski atletiki je bilo malo novega. Tudi letošnje finale osnovnošolskega državnega ekipnega prvenstva, ki je bilo prejšnji teden v Šiški, je namreč minilo v znamenju dolenjskih ekip, zlasti velja to za dekliško konkurenco, kjer je bilo med osmerico najboljših šol kar pet dolenjskih vrst. Skupni_ zmagovalec letošnjega prvenstva je OŠ Grm, ki je v fantovski konkurenci zbrala 5135 točk in zasedla tretje mesto, v dekliški pa s 4680 točkami osmo. Sicer pa je za dolenjsko atletiko najbolj zanimiv pogled v dekliško konkurenco, kjer je bil končni vrstmj red takšen: 1. OŠ Kobarid 6355 točk, 2. Šentjernej 5740, 3. Dolenjske Toplice 5650,4. Beltinci 5425, 5. Sevnica 5037, 6. Brezovica 4785, 7. Center (Novo mesto) 4770,8. Grm 4680. Med posamičnimi dolenjskimi dosežki omenimo 3. mesto Šmalca (Grm) v skoku v višino s 160 cm, zmago Novaka (Grm) v metu žogice z 71,78 m, drugo mesto Šent-jernejčanke Vavpotičeve na 60 m z 8,42 sek., tretje mesto Topličanke Markovičeve na 300 m s 45,75 sek., zmago obetavne VELIK USPEH NOVOMEŠKIH KARATEISTOV ZAGREB - Vrsti novpmcškilj, karateistov pod vodstvom Šemsa Šehiča je uspel veliki met: sredi Zagreba je ugnala tamkajšnjo mestno reprezentanco. Po slabšem začetku je šlo za Novomeščane v nadaljevanju vse kot jx> maslu; Bclinda Radolovič je v katah zmagala, Dejana Dcjanovič je bila druga, v mladinski konkurenci je bil Džoni Balaban za las ob zmago, medtem ko je Baškim Djeladini z lahkoto opravil s svojim nasprotniko Premočan za svojega tekmeca je nasprotnikom, tekmeca je bil tudi Aleš Suhorepec, enako kot Sebastijan Lazar, ki je ugnal kapetana zagrebške budokai reprezentance; z dobrima borbama sta se izkazala še Goran Jakše in Tomaž Marenče, medtem ko je piko na i imenitnemu novomeškemu dosežku s svojo zmago postavil Franjo Skok. Dodajmo še, da je novomeške tekmovalce na večeiji v zagrebškem hotelu Interkontinental pozdravi] tudi svetovni prvak Vjekoslav Šafranič. Prusove (OŠ Center) na 1.000 m s časom 3:16,19 ter drugo mesto Tomičeve (Šentjernej) in tretje Košarjeve (Sevnica) v tej disciplini, drugo mesto Topličank in tretje Sevničank v štafeti 4-krat 100 m, drugo mesto Vinderjeve (Šentjernej) v skoku v višino s 145 cm, medtem ko sta bile Vide-tova (Šentjernej) in Ferfolja (Grm) tretji; skok v daljino je dobila Hohnječeva (Dol. Toplice) s 498 cm, Ašičeva (Center) je bila druga in Zoretova (Šentjernej) tretja, v metu krogle je bila Topličanka Draganova tretja, medtem ko je v metu žogice zmagala Zupanova s 57,% m pred Pavlinovo (obe OŠ Grm) z 52,26 metra. Novomeška košarka na novi poti Visoki cilji novoustanovljenega KK Novo _______mesto 92__________ NOVO MESTO — Novomeški košarki, ki je bila še pred leti prvi dolenjski šport, lani pa je zdrknila celo V najnižjo ligo, se vendarle obetajo lepši časi. Pred meseci so namreč igralci na-j uspešnejše generacije novomeške košarke ustanovili Košarkarski klub Novo mesto 92, kateremu seje minule dni pridružil še bivši KK Novoles. Nov klub ima pred seboj vsega en cilj: novomeško košarko znova pripeljati do vrha, do igranja v L državni ligi. Munih, Plantan, Župevec, Lalič, Balažič, Peter in Slavko Seničar, Bajc, Peljhan, Cerkovnik, Vučkovič, Kek in Beg so na dobri poti, v sobotnem 1. kolu območne lige so gostovali v Grosupljem in zmagali kar s 120:54 (65:18). Fantje pravijo, da bi se že letos morali uvrstiti v II. državno ligo, naslednje leto pa v prvo. Sicer jia bo dober barometer kvalitete in sposobnosti te ekipe bližnje prijateljsko srečanje s Podbočjem. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Novice iz strank RAZKRIŽJE JE SLOVENSKO Osupli in razočarani smo nad delom državnih organov, ki ne morejo ali pa nočejo rešiti problema Razkrižja. Vsi državni organi ste bili izvoljeni od svojega naroda za to, da zastopate naše interese, naše pravice v lastni državi. Raz-križje je slovensko, tamkajšnji prebivalci so Slovenci in nihče jim nima pravice krasti slovenskega jezika. Zahtevamo, da se držite prisege, ki ste jo dali slovenskemu narodu, in pričakujemo vaše odločno ukrepanje. Nihče, prav nihče ne spoštuje človeka, ki ne zastopa svojih stališč, ki se ne bori za svojo lastno državo. Prav tako pa nobena država ne spoštuje države, ki vodi klečeplazno politiko. ADOLF ŠTORMAN Republikanska zveza Slovenije Izjava dr. Buserja V zadnjem času se stopnjujejo kršitve in samovoljni vdori hrvaških obmejnih in drugih organov na slovensko ozemlje, tako na kopnem kot tudi v ozemeljskih vodah Republike Slovenije. Ob tem smo priča pravi medijski protislovenski gonji na Hrvaškem. Glede na to, da so na Hrvaškem ravnokar podredili zadnji svobodni časopis, lahko upravičeno menimo, da je to prikrita uradna politika Hrvaške. Zato kot človek, ki so mu slovenski interesi na prvem mestu, opozarjam slovensko javnost in sedanjo vlado na naslednje: Ustrezni policijski in vojaški organi Republike Slovenije bi morali na ustrezen način, zlasti pa učinkovito zaščititi slovensko ozemeljsko celovitost ter v prihodnje odločneje preprečevati samovoljne izpade hrvaških obmejnih organov in posameznikov. Zavedamo se, da je sosednja država Hrvaška v izredno zapletenih razmerah. Republika Slovenija je že doslej pokazala veliko stopnjo razumevanja za hrvaške težave, vendar pa Republika Slovenija ne more biti nadomestilo za reševanje hrvaških notranjih problemov. Nedopustno je tudi posebno obdavčenje slovenskega premoženja na Hrvaškem. Slovenska država je dolžna zaščititi lastnino svojih državljanov. Kandidat za predsednika R Slovenije dr. Stanko Buser l.r. • Da se Cerkev preveč angažira v politiki, ni dobro ne za narod ne za politiko in tudi za Cerkev samo ne. (M. Kovačič) • Dvoličnežu še v obraz ne moreš pljuniti (Deskar) • Žalostno je pogledati obešeno perilo, med katerim ni moške srajce. (Irski pregovor) • Upanje je okusen zajtrk, a slaba večerja. (Arabskipregovor) • Bolje je biti s pametnim v peklu kot z neumnim v nebesih. (Mehiški pregovor) Poslanci le sebi mehko postlali Graja upokojencev Izvršilni odbor območne organizacije Demokratične stranke upokojencev Črnomelj je pred dnevi obravnaval vključevanje v predvolilne aktivnosti. Soglaša z delavsko socialno listo, ki jo je podpisalo republiško vodstvo stranke, vendar bodo na republiški skupščini stranke zahtevali, da se koalicija strank zavzema za uveljavitev polnega zdravstvenega zavarovanja brez participacije za upokojence, starejše nad 65 let, saj se upokojenci premalo zavedajo, kaj prinaša nova zdravstvena zakonodaja. Ker bodo stroški zdravljenja veliki, jih ljudje z nizkimi pokojninami ne bodo zmogli. Nadalje bodo od svojih predstavnikov zahtevali, da se uveljavijo 85-odst. pokojnine za polno pokojninsko dobo. S pokojninsko-kapitalskim skladom morajo upravljati upokojenci. Tudi črnomaljska stranka upokojencev si prizadeva, da bi prešlo v pokojninski sklad ob lastninjenju 40% družbene lastnine, ter za vračilo prejšnjega pokojninskega sklada. Odbor je soglasno podprl državljansko kandidaturo Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije in predlaga svojim članom, naj ob razpisu volitev podpro njegovo vnovično kandidaturo. Črnomaljska DSUS izraža svojo ogorčenost zaradi dogajanj v slovenski skupščini in neresnega dela poslancev. Državljani so jih izvolili, da bi delali v prid ljudi in države. Sebi so mehko postlali z ugodnostmi s sprejemom zakona o poslancih. Ko pa gre za sprejem temeljnih zakonov, jih nočejo sprejeti. J. D. Glas pozabljenih ljudi ob Kolpi Protesno pismo razočaranih in ogorčenih prebivalcev ob slovensko-hrvaški meji, ki jim je še poslabšala že tako težko življenje, je podpisalo 288 ljudi Gotovo se sprašujete, od kod prihaja to pismo. Pismo vam pošiljamo krajani, občani, vaši vofflčl in od vas pozabljeni ljudje iz oddaljene krajevne skupnosti Poljanska dolina ob Kolpi. Ko boste na zemljevidu iskali to območje na jugu nove države Slovenije, postavite prst na cesto, ki pelje iz bele Ljubljane preko Kočevja, Dolge vasi, Livolda, Mozlja, Rajndola, Knežje Lipe in Brezovice vse do vasi Predgrad, kjer je sedež krajevne skupnosti Poljanska dolina. Pot vas bo sicer vodila naprej v občino Črnomelj, življenje svojih pozabljenih volilcev pa boste našli tik ob državni meji z Republiko Hrvaško. Če se kdo med vami spozabi in bi to življenje naših krajanov rad spoznal, potem boste v očeh teh ljudi videli izredno trdo življenje, spoštljivost, predvsem pa razočaranost nad vsemi, ki ste si v tej pozabljeni dolini nabirali volilne glasove. Ker pa po izkušnjah že vemo, da nas, kljub povabilu, ne boste obiskali, vas na našo usodo opozaijamo oz. svarimo, kar s pismom, sestavljenim na današnjem protestnem zborovanju. Vse do današnjega dne smo vas prosili, obiskovali, pisali zahteve in prošnje, še več, celo verjeli smo v vaše obljube. Danes pa krajani obeh krajevnih skup- Odvisno tudi od urnika in potnikov Pojasnilo o Sardinarju BREŽICE — Odhode in število avtobusov smo prilogodili šolskemu urniku. Kadar poteka pouk po urniku, glede avtobusnih prevozov ni težav, vsaka nepričakovana sprememba urnika pa povzroči težave priavtobusnih vožnjah. To so pred dnevi sporočili iz poslovalnice celjskega Izletnika iz Krškega, za to pa so se odločili po kritiki na njihov rovaš v Dolenjskem listu. V časopisu, kije izšel 1. oktobra, so se v rubriki Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«, namreč pritožili brežiški dijaki, da se iz šole vozijo v prenatrpanem avtobusu, ki je dobil vzdevek Sardinar. Pri Izletniku pravijo, da načrtujejo število avtobusov za dijaške vožnje glede na šolski urnik, kot rečeno. To pomeni, da ponudijo več avtobusov v času, ko je običajno največ dijakov. Toda če se pouk konča prej, se neredko poveča število potnikov na določenem avtobusu. Avtobusi z odhodom pozneje pa so v tem primeru lahko celo premalo zasedeni. V zvezi z gnečo na avtobusih, ki jo omenjajo dijaki, Izletnik ne izključuje možnosti, da potniki tudi na »običajne dni« raje potujejo z določenimi avtobusi. Obolenja morajo na sejo skupščine Zahteva Zelenih Okoli 28. septembra 1992 seje na območju naše občine pojavilo precej množično obolevanje prebivalcev. Simptomi obolenja so bolečine v trebuhu (želodcu), slabost, bruhanje in driska. Obolenje je zajelo vse kategorije prebivalstva, od otrok do starejših občanov. Ker se je podobno obolenje pojavilo že tudi v lanskem letu, menimo, da bi bilo potrebno to problematiko uvrstili na dnevni red prve naslednje seje občinske skupščine. V zvezi s tem bi bilo potrebno odgovoriti na naslednja vprašanja: — Kje vse v naši občini so se pojavile te težave? — Kakšen obseg je zajelo obolenje? — Kje je pristojna inšpekcija jemala vzorce hrane, vzorce vode, brise posode, blato gostinskih delavcev, blato obolelih? — Ali so bile opravljene še kakšne druge preiskave? — Kakšni so izsledki sanitarnih in inšpekcijskih služb pri iskanju vzrokov za to obolenje? O vzrokih oblenja je med ljudmi veliko ugibanja. Nekateri krivijo vodo iz vodovoda, nekateri neoprano grozdje. Vendar problem ni enostaven, saj so oboleli tudi takšni, ki vode iz vodovoda sploh ne pijejo, in tudi takšni, ki v teh dneh grozdja niso uživali. V želji, da bi problem rešili, predlagamo uvrstitev te točke na dnevni red seje skupščine. Zeleni Metlike ANTON BEZENŠEK nosti zahtevamo, da nam končno omogočite enakopravno življenje z ostalimi prebivalci Slovenije. Na današnjem protestnem zborovanju zahtevamo, da nam končno po tolikih letih obljub dogradite magistralno cesto, katero smo vam že v uvodu tega pisma opisali. Gospodje in gospe, kako malo zahtevamo, vendar gledano z vašega nivoja! Morda se boste nasmehnili, če vam omenimo, da nam posodobite le 6 km regionalne ceste med Knežjo Lipo in Brezovico. Resnično je to drobtinica za proračun naše države, za krajane naše doline pa je to že 50 let nedosegljiva pogača. Skoraj neopazna drobtinica v sistemu slovenskih avtocest, v sistemu lepih belih ulic Ljubljane, v sistemu nekontrolirane porabe proračunskih sredstev državnih uradnikov itd. Morda je glas 500 krajanov te krajevne skupnosti resnično prešibak, da bi nas slišali. Pa vendar se zamislite, da ste pustili tudi vi, sicer demokratično izvoljeni predstavniki, na cedilu 800 slovenskih duš, kakor so nas pustili tudi prejšnji oblastniki! Kakor smo obtoževali prejšnje oblastnike, da so krivi za izseljevanje ljudi iz našega kraja, za propad celotne infrastrukture, za propad življenja v naši dolini, za pomanjkanje delovnih mest v tem kraju, tako vas danes tudi mi krajani obtožujemo za nadaljevanje agonije tega kraja in ljudi. Spomnite se, da smo vam že v letu 1990 napisali pismo. Pismo so podpisali vsi krajani te doline, obravnavala gaje komisija za skladnejši razvoj pri slovenski skupščini. In rezultat? Rezultat je le ta, da danes pišemo ponovno pismo, ki izraža skupen protest vseh krajanov, zbranih na tem protestnem zborovanju. V pismo vnašamo tudi naše opozorilo. Če ne boste izpolnili naše zahteve po dokončni izgradnji ceste,ki je danes uporabna le za motokros, potem pričakujte naš skupen obisk tako v vladi, kakor tudi v Skupščini Republike Slovenije! Prav tako pričakujte protestno zaporo cestne povezave med Kočevjem in Črnomljem. Kljub temu da bomo prišli k vam z juga države, ne pričakujte od nas le toplih pozdravov z juga. Javno izjavljamo, da bomo vaši, sicer nepovabljeni gostje, vse do tlej, dokler se v vas ne prebudi odgovornost tudi do slovenskega juga. Javno izjavljamo, da nam je dovolj obljub, da smo vam pustili več kot dve leti za novo organiziranje in da nimamo drugega izhoda iz svojih težav. Javno vas tudi opozarjamo, da nas ne silite v nadaljna demonstrativna dejanja, ampak nas v roku desetih dni obiščite in se sami prepričajte o upravičenosti naše zahteve. Krajani Poljanske doline ob Kolpi: 288 podpisov Stranke, obljube ne nasitijo lačnih delavcev! Sindikat sporoča Izvršni odbor Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije je 7. oktobra letos ocenil socialni in materialni položaj zaposlenih delavk in delavcev v obeh panogah in ugotovil, da se socialna in materialna kriza poglablja. Vzroki za to so: • kolektivne pogodbe z upoštevanjem eskalacijske klavzule se izpolnjujejo povprečno samo 50- do 60-odstotno; • delavcev na čakanju oziroma začasnih in trajnih presežkov je vsak dan več; • nespoštovanje delovnopravne zakonodaje; • pasivnost inšpekcij dela; • samovolja poslovodnih struktur; • delo preko polnega delovnega časa mimo spoštovanja zakonskih določil. Našteti elementi krize nam narekujejo hitro akcijo za zavarovanje socialnega in materialnega položaja zaposlenih v obeh panogah. Pozivamo Ministrstvo za delo, naj poostri kontrolo spoštovanja delovnopravne zakonodaje v podjetjih. Vlado Republike Slovenije ter predvsem Sklad Republike Slovenije za razvoj pa pozivamo, naj pohiti z realizacijo prestrukturiranja tistih podjetij, ki so se na natečaj prijavila, in realizira odložitev prispevkov in davkov za podjetja, ki so za to zaprosila. Nezadovoljstvo, socialna beda delavcev v obeh panogah je že dosegla kritično točko, zato organe oblasti ponovno pozivamo, naj rešijo, kar se rešiti da, sicer bo socialna bomba počila tik pred volitvami. Predsednik ROS ALOJZ OMEJC Ne pristajamo na izsiljevanje Odmev na pismo »Ne pristajamo na izsiljevanje pri HE Vrhovo« (DL 1. okt.) — Kakšnega mačka v Žaklju nam ponuja Karel Lipič, ki problemov ne pozna globlje Če ne bi bilo hkrati žalostno, bi bilo zabavno! Povod za ta klicaj je ihta fotokopirne ekologije, kot jo ta čas ponuja po slovenskih časnikih Karel Lipič v imenu izvršnega odbora nekakšnega Slovenskega ekološkega društva. Pojdimo zapovrstjo k dejstvom! Hvalevredno gospod Karel pohvali, ker je z veliko zamudo opazil, da se na gradbišču prve v nizu spodnjesavskih elektrarn sredi vrhovškega polja spet nekaj premika. Požuga, nemarnežem pa takim, tako v občini kot v republiki. Zadeva pa je hudo resna. Energetski minister je na jezu vrhovškeeletrarne in še za televizijo govoril tako zeleno, da nisem vedel, ali slišim sebe ali njega. Salo na stran: zagotavljal je, da iz Vrhovega ne bo prišel niti kilovat energije, če Sava ne bo očiščena vsaj za en razred. Nedolgo zatem je minister Franc Avberšek obiskal tako imenovane rdeče revirje, poročevalci pa so vemo prenesli, kako knapje potrebujejo le še štiri milijone nemških mark in mokra separacija premoga bo za vedno odpravljena. Prava nesreča za Savo so težke kovine iz celjskega konca! Če tam ne najdejo kmalu denarja za sežigalnico, ki so jo tako vztrajno kazali na televiziji, se Posavju ob morebitni poplavi obetajo še bolnišnični in lekarniški odpadki. Prav seaj pa so tisti, ki se na zadevo malo bolj spoznajo, na radeškem koncu zaskrbljeni, ker naj bi vrhovško hidro-centralo pognali na čisti pretočni sistem. V starodavnem trgu, Radeče imenovanem, sedaj mrzlično pregledujejo lokacijsko dokumetnacijo, se posvetujejo z ZELENA ČRTA V BANKI LJUBLJANA — Stranke Ljubljanske banke bodo med svojim naslednjim obiskom prijetno presenečene pri poslovanju z banko. Taje namreč pričela tudi pri vsakdanjem poslovanju uveljavljati načelo diskretnosti poslovanja, ki je eno najpomembnejših v bančnem poslovanju. V ta namen bo v obdobju od 12. do 23. oktobra banka vse svoje poslovne enote opremila z zelenimi talnimi oznakami: zeleno črto, kvadratom, vrvico ali stopinjami. Te bodo določile posebej označen prostor pred bančnim okencem, s katerega bo stranka lahko v čim večji diskretnosti opravila zaupen pogovor o denarnih zadevah. Na ta način bo stranka ločena od drugih, ki prav tako čakajo na poslovni razgovor. Služba stikov z javnostjo Zdravje bo znatno dražje Društvo upokojencev bo za člane priredilo informativne sestanke o novostih v zdravstveni zakonodaji Izvršilni odbor Občinske zveze društev upokojencev Novo mesto je 7. oktobra med drugim obravnaval vsebino nove zakonodaje pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja. Pretežni del razprave so člani izvršilnega odbora posvetili zdravstveni zakonodaji. Novi zakon podrobno ureja le obvezno zdravstveno zavarovanje, ki za njegovo izvajanje pooblašča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, med tem ko bodo prostovoljno zavarovanje lahko izvajale tudi druge zavarovalnice. Prostovoljno zavarovanje bo po 1. januarju 1993 v bistvu nadomeščalo dosedanjo obliko doplačila participacije za posamezne zdravstvene storitve, zdravila in druge pripomočke, kije bila določena v pavšalnih zneskih. Ta način participacije bo po novem letu ukinjen in je določen nov način plačevanja tako, da bo potrebno plačevati posamezne zdravstvene storitve, zdravila, oskrbni dan bolnice, ortopedske in druge pripomočke itd. v procentu razlike vrednosti storitev, ki bodo določene za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ti odstotki plačila bodo po oceni znatno višji v skupnih nominalnih zneskih od dosedanjih pavšalnih zneskov. Oseba, ki se bo prostovoljno zavarovala za posamezne zdrastvene storitve oz. za paket takih storitev, bo morala plačati določeno mesečno premijo, zanjo pa bo plačevala zdravstvene storitve zavarovalnica, pri kateri bo oseba zavarovana. In prav v zvezi z urejanjem prostovoljnega zavarovanja postavljajo zavarovanci in upokojenci vrsto vprašanj. Da bi upokojencem, tudi tistim iz oddaljenih vasi in bolnim, omogočili podrobno informacijo o tem zavarovanju in jim svetovali ter dali pobude za čimbolj enostavno tehnično izvedbo zavarovanja, tudi s premijskimi popusti, je izvršilni odbor sklenil, da bo v vseh desetih društvih upokojencev v občini organiziral v novembru informativne sestanke. O času sklica in kraju bodo upokojenci obveščeni od svojih vodstev društev in v Dolenjskem listu. RUDI HRVATIN ustavnim sodiščem itd. Na srečo je nova ustava bolje zaščitila državljane tostran Alp, da po novem take zadeve ne zastarajo. Vprašanje je, kot je slišati v Radečah, če s takim načinom predvidenega obratovanja že sedaj ni kršeno kar nekaj zakonodaje. Že za naslednjo vodno elektrarno v nizu, HE Boštanj, v lokacijskem dovoljenju piše, naj bi se mulj za jezom vozil na komunalno deponijo, podobno kot pri vrhovški. Katero prosim? Krška blizu nuklearke bo vsa čas polna, jedrski odpadki so še posebno poglavje, krajani Starega grada so cesto že nekajkrat zaprli, v Dobovi je podobno, Novomeš-čani posavskih smeti tudi ne marajo. Radeško smetišče je bilo grajano že na ekološkem taboru pred več leti, a še vedno vztrajno leži nad elektrarno. To je pa že preveč podobno Sizifovemu delu. Prijatelji iz Ljubljane, če boste čakali na morebitno bodoče izsiljevanje bodisi okrog HE Vrhovo, bolje da začnete pri naslednji v nizu, kot smo počeli že Želeni, pa je vprašanje, če tudi ne prepozno. In še tisto najbolj žalostno. Podobno kot pred prejšnjimi volitvami prihaja omenjeno pismo v tako značilnem času, da tega ni mogoče spregledati. Navedenih le nekaj stvari dokazuje, da ti gospodje naših težav ob površnem gledanju televizije in branju časopisov globlje ne poznajo. ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56 HALO, TU SMO! S fotografijo razmetanih smeti okrog kontejnerja v Ulici Veljka Vlahoviča 6 in s podpisom k njej nisem hotela žaliti javnega podjetja KOP Brežice, zato ga nikjer niti ne omenjam. Želela sem le opozoriti, tako kot bralci, ki so nam fotografijo poslali, da bi takšen nered v mestu nekdo moral pospraviti. Natančno ne poznam odlokov, zdi pa se mi normalno, da bi tudi pri nas končno sprejeli dejstvo, da smo ljudje pač packi. Vedno se bo našel kdo, ki bo odlaga! smeti na nepravem mestu. Če bomo želeli zgledno urejeno turistično mesto, bomo morali poskrbeti za njih. Ker ustrezne kontrole in visokih kazni za take prekrške nimamo, nam preostane le še, da smeti poberemo. In kdo jih bo, če ne komunalci? Opravljeno delo bo treba tudi ustrezno plačati, toda to se bo urejalo na drugem mestu, in ne v časopisu. Če so delavci, ki pobirajo smeti (komunalci), besedilo vzeli kot osebno žalitev, se jim opravičujem. Vsekakor pa velja na take primere opozarjati še naprej, saj je očitno, da Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki ne obvezuje dovolj. BREDA DUSIC-GORNIK Kamera odkriva METLIKA PODPIS ZLIKA VCA — Težko bomo kdaj zvedeli, ali ima neznanec, ki je takole onečedil smerokazno tablo v Črnomlju, res kaj proti Žužemberku in Dolenjskim Toplicam, a s svojim podpisom, pa čeprav je napisal samo »huli-gans«, je povedal o sebi vseeno veliko: da mu red in čistoča nič ne pomenita, da mu je malo mar za skupnost in da je zelo predrzen, saj je svoj »podpis« pustil le nekaj deset metro v od policijske postaje. (Foto: T. Jakše) REKORDNI TRA VNIŠKI KUKMAK — Gobar Sulejman Čatič iz Kočevjaje 5. oktobra našel v Mali gori tega kukmaka-velikana, saj se vsaj do zdaj na Kočevskem ni še nihče pohvalil, da bi našel večjega, visok je bil natanko 23 cm in je prav toliko meril v širino njegov klobuk, tehtnica pa je pokazala, da je bil težak natančno 54 dag. Goba je bila tudi popojrtoma zdrava. Na fotografiji: gobar Čatič z najdenim travniškim kukmakom velikanom. (Foto: Primc) KILOGRAMSKI PARADIŽNIKI — Ljubica Vončina iz Dolge vasi je letos pridelala rekorden paradižnik. Kakih 20jih je imelo nad I kg. Na fotografiji sta dva paradižnika, ki sta tehtala natančno po 1,10 kg. Povedala je, da je tudi sicer vsako leto pridelala lepe paradižnike, a takih še ni, čeprav se s pridelavo paradižnika ukvarja že 10 leL Sadike ji je dala soseda, zemljo pa pognojila s kozjim gnojem, sadi ga vedno na isti gredi, pri vsaki rastlini pa pušča vedno lepo en vrh; ostale obtrga, kot jo je naučil že pred leti mož. (Foto: Primc) 'M- , 'V BUČA VELIKANKA — Težka 46 kilogramov, skoraj meter velika in dober meter in pol debela je zrasla A vščevim z Malega Slatnika na parceli na Hribih na Velikem Slatntku. Domači fant je niti približno ni moge objeli. (Foto: Z. L-D.) PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Z znanjem jezika do sosedov Na sevniški osnovni šoli imajo že 9 let kot fakultativni predmet učenje nemškega jezika — Obisk v Gradcu Na osnovni šoli Savo Kladnik v Sevnici smo pred devetimi leti ponudili učencem možnost, da bi se učili nemškega jezika kot fakultativnega predmeta od tretjega razreda naprej. Zvrstilo se je že veliko skupin. Taki učenci učitelja še posebej obvezujejo, da išče vedno nove vsebine in načine dela. Ob načrtovanju programa kar vre predlogov, kaj vse naj bi delali pri pouku. In velika želja: ekskurzija v Avstrijo. Misliš si, da to sploh ni mogoče, vendar je nemogoče včasih le mogoče. Ko smo bili na ogledu učne ure zgodnjega učenja angleškega jezika na eni izmed graških osnovnih šol, sem dobila naslov avstrijskega razreda, ki bi se dopisoval z nami v nemškem jeziku. Napisali smo jim pismo, skrbno izbrali izraze, potem pa nestrpno čakali. Det-čakali smo razglednico s prijaznimi pozdravi. Avstrijski učenci so se nam predstavili v besedi in sliki: kakšni so, kaj imajo radi, kakšna je njihova šola. Narisali so nam znamenitosti svojega mesta in izrazili željo po miru na vsem svetu. Naši učenci so pripravili podatke o sebi, to pa je vse kaj drugega kot delo v delovnem zvezku in izmišljene osebe v učbeniku. Sledilo je povabilo v Gradec—Graz, da bi se še bolje spoznali. V petek, drugega oktobra, je avtobus s sedemnajstimi učenci končno krenil proti Avstriji. Gradec se nam je najprej predstavil z neštetimi trgovinami avtomobilov, kar je bila prava paša za oči, potem pa smo morali pozorno slediti ulicam, da smo našli pot na Hasner-platz. Profesor Wiesler nas je takoj osvojil s svojo prijaznostjo in neposrednostjo, malo bolj zadržani pa so bili njegovi učenci. Avstrijski gostitelji so nas popeljali po ulicah starega dela mesta in nam razkazali znamenitosti. Vse premalo časa smo imeli za to prelepo in zanimivo mesto. Obljubili smo, da se še vrnemo, na poti pa smo že kovali načrte za spomladanski obisk avstrijskih učencev v Sevnici. Želimo si, da bi stiki med šolami postali trajni, da bi se srečali tudi učitelji in izmenjali svoje izkušnje. Skupaj bi poskušali graditi mostove prijateljstva med sosedi. Prof. ROMANA IVAČIČ OŠ Savo Kladnik Sevnica • Etika je do neskončnosti razširjena odgovornost za vse živo. (Schtveit-zer) Dr. Franc Hubscher V soboto je po krajši bolezni v starosti 69 let v Novem mestu umrl dr. Franc Hubscher, uopkojeni specialist-inter-nist, dolgoletni predstojnik internega oddelka novomeške bolnišnice. Pokojnik je v Ljubljani končal klasično gimnazijo. Od 1942 do razpada Italije je bil v koncentracijskem taborišču Gonars. Po pripravniški dobi je štiri leta delal v Kočevju in kot pravi ljudski zdravnik obvladoval široko območje tja do Broda na Kolpi. Že takrat je skrbel tudi za povezovanje zdravstvenih delavcev med Kočevjem in Novim mestom. Prvega junija 1958 je prišel v novomeško bolnišnico, v kateri je delal 32 let, od tega kar 21 let kot vodja internega oddelka. Ko-je leta 1969 prevzel to dolžnost, so delali na oddelku 4 zdrav- niki; zdaj ima oddelek 15 zdravnikov v usmerjenih enotah različnih vej medicine. Pokojnik je uspešno razvijal inter-nistično stroko, katere specialist je postal leta 1962. Dr. Franc Hubscher je prizadevno deloval v raznih okrajnih zdravniških inpšekcijah, v upravnih organih bolnišnice in v zdravniškem društvu. Vse do zadnjega je kot predsednik vodil invalidsko komisijo v Novem mestu. V Zagrebu je dokončal tudi podiplomski študij javnega zdravstva in si ves čas vneto prizadeval za razvoj zdravstva v občini in v pokrajini. Prejšnja država ga je odlikovala z redom dela z zlatim vencem. Vse življenje gaje spremljala vzgoja klasične gimnazije. V javnem in zasebnem življenju je bil skromen, prav zato pa tudi povsod priljubljen. Uglednega zdravnika smo videvali na umetniških razstavah v Novem mestu. Bilje med tistimi tihimi ljubitelji umetnosti, ki jim je ta pomenila oddih in sprostitev po napornem in odgovornem poklicnem delu. Od zaslužnega zdravnika seje kolegij novomeške bolnišnice poslovil v ponedeljek. Na pogrebu v Ljubljani mu je tople besede zahvale za dragoceni delež v razvoju bolnišnice izrekel njen ravnatelj dr. Tone Starc. Zaslužnega zdravnika se bodo s hvaležnostjo spominjali tudi nešteti nekdanji bolniki s kočevskega in dolenjskega območja, saj gaje poznalo na tisoče ljudi naše pokrajine. T. GOSNIK Slabo je poskrbljeno za prosti čas Otroški parlament TREBNJE — Pretekli teden so se po celi Sloveniji vrstile prireditve, okrogle mize in razgovori z otroki ob tednu otroka. Tudi v Trebnjem so pripravili več prireditev, med drugimi tudi otroški parlament. Na občino je prišlo 56 učencev višjih razredov iz vseh petih trebanjskih osnovnih šol. Govorili so o prijaznejši šoli. Predstavnikom občine so predstavili svoje probleme in tudi marsikatero rešitev je bilo slišati iz njihovih ust. Povedali so, daje predvsem v višjih razredih preveč kabinetnega dela in premalo terenskega, predlagali so, da bi učencem, ki težje dojemajo snov, morali učitelji dajati lažje naloge, sposobnejšim pa težje. Motijo jih tudi preštevilčni razredi. Ukinjanje zvonca jim ni všeč, saj učitelji radi podaljšajo uro. Predlagali so, da bi bilo zopet dobro uvesti izposojo učbenikov na šoli, učenci pa bi plačali le obrabo. Vsi so bili mnenja, da bi šola morala biti prijaznejša, med učitelji in učenci bi morali biti prijateljski odnosi. Predlagali so, da bi prek anonimnih anket ocenjevali učitelje. Otrok pa ne motijo le stvari, ki se tičejo šole, želijo si, da bi bilo bolje poskrbljeno tudi za njihov prosti čas. Na otroškem parlamentu so imenovali tudi dva predstavnika za republiški otroški parlament. Trebanjci so že nekaj let brez organizacije, ki bi skrbela za mlade, npr. Zveze prijateljev mladine, ki so po nekaterih občinah zelo aktivne. Mladi pogrešajo prireditve in srečanja, ki bi bila namenjena njim. Ker se približuje novoletni čas, so predlagali, da bi tudi v Trebnjem imeli kakšno prireditev, ker pa nimajo organizacije, ki bi se s tem ukvarjala, so za to določili Milana Rmana, sekretarja sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti. J. D. KMEČKI PRAZNIK V ŠENTRUPERTU V soboto je bil v Šentrupertu kmečki praznik. Dopoldne so pripravili okroglo mizo o kmečkem zadružništvu, ki sta se jo udeležila tudi republiška predstavnika Jože Osterc tn Ivan Oman. Popoldan pa je bila proslava s prikazom kmečkih opravil. Kljub dežju se nas je zbralo na trgu kar veliko. Poslušali smo govore in pevce. Furmani so pripeljali z vozovi, na katerih so kmetje mlatili s cepci, trli lan, ličkali koruzo... Na vrtu pri gasilskem domu so postavili dva velika šotora, kjer so ljudje ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka praznovali še dolgo v noč. BRANKA AHLIN 7. r., Novin. krožek OŠ Šentrupert Prof. Ivan Andoljšek 24. septembra, komaj nekaj dni po dopolnjenem 83. letu, je v Ljubljani preminil tudi na Dolenjskem dobro znani javni delavec, vzgojitelj mladine, organizator in zgodovinar slovenskega Šolstva ter pedagoški pisatelj prof. Ivan Andoljšek. Pokojni je že pred drugo vojno, med njo in po vojni služboval v Novem mestu kot profesor na meščanski šoli, gimnaziji in učiteljišču, za katerega ustanovitev in prospeh ima še posebne zasluge, ter končno kot bibliotekar v študijski knjižnici, kjer se je posvetil znanstvenemu delu. Za svoje delo je bil prof. Andoljšek nagrajen s Trdinovo nagrado (1. 1954) in nagrado Prešernovega sklada (1.1978) ter bil leta 1958 med prvimi pedagoškimi delavci v Sloveniji imenovan za pedagoškega svetnika. Svojevrstno znamenje časov je potemtakem, če se ga ob smrti nobena od novomeških ustanov, kjer je deloval, ni spomnila niti s skromno osmrtnico. Prof. Andoljšek je bil rojen v kmečki družini v Hrovači pri Ribnici 18. septembra 1909. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je nadaljeval študij na Pedagoškem oddelku ljubljanske uni-yerze in leta 1937 pri dr. Karlu Ozvaldu ■n dr. Stanku Gogali diplomiral. Tik Pred zadnjo vojno je bil premeščen na meščansko šolo v Novem mestu, kjer si je v znani družini čebelarja in sadjarja Valesa izbral življenjsko družico, tudi pedagoško delavko. Zaradi sodelovanja v osvobodilnem gibanju so ga Italijani zaprli in internirali. Posledice internacije je še dolgo čutil in jih junaško prenašal. Po vojni je bil nekaj časa referent za srednje šole pri novomeškem okrožju, nato pa profesor na gimnaziji, kjer je pod vodstvom izkušenega ravnatelja Ludvika Vagaje ter njegove naslednice prof. Palmire Kasesnik mnogo Prispeval k temu, da se je ta eminentna dolenjska ustanova spet dvignila na nekdanjo zavidljivo raven. Poleg tega seje prof. Andoljšek uveljavil tudi kot predavatelj v sindikatih, pri Ljudski univerzi in drugod ter je kot soustanovitelj in dolgoletni predsednik Pedagoškega društva dal pobudo za odkritje spominske plošče jezikoslovcu Ivanu Koštialu na današnji Cesti herojev, za postavitev dostojnega nagrobnika šolniku in mladinskemu pisatelju Janku Lebanu na šmihelskem pokopališču ter za imenovanje ene izmed novomeških ulic po njem. To spoštovanje do preteklosti in nekdanjih zaslužnih slovenskih mož in sploh naše preteklosti je ohranil prof. Andoljšek do zadnjih let, ko sije, žal brez uspeha, prizadeval, da bi se dostojno urediia tudi rojstna hiša njegovega rojaka p. Stanislava Škrabca, jezikoslovca evropske veličine. Prof. Andoljšek je takoj po vojni močno podprl prizadevanje za ustanovitev učiteljišča v Novem mestu. In res je bil že 1. 1945 v okviru gimnazije osnovan prvi letnik, njegov vodja pa je postal Andoljšek. Trajno učiteljišče je Novo mesto dobilo šele leta 1948; v njem je postal vodilni pedagog spet on. Iz te šole je izšla cela vrsta dobrih pedagogov, ki službujejo še danes po vsej Sloveniji, nekateri med njimi pa so si z nadaljnjim šolanjem pridobili doktorski naslov in dosegli celo univerzitetno kariero. V tem času je začel Andoljšek objavljati strokovne članke v Sodobni pedagogiki, Prosvetnem delavcu, Mladem svetu, Otroku in družini, Dolenjski prosveti, Dolenjskem listu in drugod. Za pomoč gimnazijski mladini je izdal publikaciji Kratek pregled slovenske književnosti (1948) ter Jasna pota naši mladini (1953). Njegovi članki in razprave zadevajo področje vzgoje, mladinske psihologije ter metodiko sloven- skega jezika, kateri je posvečal še posebno pozornost. Leta 1954 je nastopil službo bibliotekarja v Študijski knjižnici. Ob urejanju in izpopolnjevanju pedagoškega knjižnega fonda te ustanove se je poglobil v študij ljudskošolskih učnih knjig za slovenski jezik. Po 20-letnem raziskovanju je nastalo glavno Andolj-škovo delo v treh zajetnih knjigah, ki so izšle pod naslovom Naš začetni bralni pouk(1960,1976,1978). Knjiga je prejela nagrado Kidričevega sklada, dr. V. Schmidt pa je o avtorju zapisal tele besede priznanja: »V tem delu seje izkazal kot zanesljiv in temeljit pisec; ugotovil je mnoga nova dejstva in popravil številne pomote.« Leta 1960 seje prof. Andoljšek poslovil od dragega mu Novega mesta in postal pedagoški svetovalec za izobraževanje odraslih pri republiškem Zavodu za šolstvo v Ljubljani. Tuje služboval do upokojitve 1974, napisal Osnove didaktike (1973 in 1976) in Osnove andragogike (1973 in 1976) ter sodeloval s članki v Sodobni pedagogiki, Enciklopediji Jugoslavije, Enciklopediji Slovenije, Slovenskem biografskem leksikonu, zadnja leta pa zlasti v Koledarju Mohorjeve družbe. Njegovo delo šteje kar šest samostojnih knjig in malone sto člankov in razprav, plod marljivega, vztrajnega dela, kije v zadnjem obdobju nastajalo ob hudi bolezni in po težki operaciji. Prof. Andoljšek se je tako častno vpisal ne samo v knjigo dolenjske, ampak tudi celotne slovenske kulture. Dragi Janez, težko pišem te besede slovesa. Bil si mi iskren, razumevajoč prijatelj dolga desetletja. Zdaj, ko si tudi ti odšel tja, »od koder potnika ni več nazaj«, se še toliko bolj zavedam, kako je prav vsak človek edinstveno, neponovljivo bitje. Zato je tem bridkejše spoznanje, da tega človeka, ki ti je bil prijatelj, ne bo nikoli več, da mu nikoli več ne boš stisnil roke, mu gledal v obraz, mu zaupal svojih stisk in poslušal njegovih besed tolažbe. Dragi moj Janez, hvala Ti za vse! KAREL BAČER M. tuja/ OBISK PRI ŽUPANU V okviru tedna otroka je občinska organizacija Zveze prijateljev mladine organizirala okroglo mizo na temo “Otrokom prijazna šola”. Udeležili so se je predstavniki učencev novomeških osnovnih šol, novomeški župan Marjan Dvornik, predstavnik ministrstva za šolstvo ter dva predstavnika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Kmalu se je razvil pogovor o nivojskem pouku, o integriranem pouku na razredni stopnji, o opisnih ocenah in podobnem. Predstavniki šol v Novem mestu so kritizirali prometne ceste, ki tečejo tik ob njihovih šolah. Zanimivo je bilo tudi poročilo učenke iz bršljinske šole, ki je opisala nivojski pouk. Po mojem je to ena tistih koristnih novosti, ki bi jo lahko uvedli tudi na naši šoli. Okrogla miza je drugače potekala v precej sproščenem vzdušju. Župan nam je neprestano ponavljal, da ne bomo smeli zapustiti sejne sobe, dokler ne bomo pojedli vseh piškotov in popili vsega soka. Seja naj bi trajala okoli 2 do 3 ure, vendar jo je župan že po slabi uri in pol začel zaključevati. Prepričana sem, da bi še kdo v tem času hotel izraziti svoje mnenje, kritiko. Problem je bil predvsem, da je župan rad govoril svoje, tako da pogosto nismo prišli do besede. Všeč mi je ideja o okroglih mizah, a bi jo morali predstavniki občine vzeti bolj resno in ne samo kot nekakšno lepo gesto. SABINA JAKŠE 8. c, OŠ Šmarjeta NA OTROŠKEM PARLAMENTU V Trebnjem je 5. oktobra zasedal občinski otroški parlament. Predsedoval mu je Lojze Podboj. Poslanci tega parlamenta smo bili učenci iz Šentruperta, z Mirne, Mokronoga, Velikega Gabra in Trebnjega. Teme našega zasedanja so bile: kako bi šolo naredili prijaznejšo, pripombe o nekaterih učiteljih, horuk v novo leto 1993. Imeli smo tudi zapisnikarico, napisala je 20 strani naših pripomb in mnenj. Na tem srečanju nas je bilo približno 56. Izmed teh učencev smo izbrali dva, ki bosta šla v Ljubljano na državni otroški parlament. Zvedeli smo še, da bo naslednji občinski otroški parlament v marcu. MATEJA GORENC 6, b, OŠ Šentrupert ZASEDAL OTROŠKI PARLAMENT Ob dnevu otroka je v Trebnjem zasedal otroški parlament. Zasedanja so se udeležili učenci vseh petih osnovnih šol v občini Trebnje. Vodil gaje Slavko Podboj, udeležili pa so se ga še predsednik izvršnega sveta občine Trebnje Jože Rebolj, podpredsednik občinske skupščine Trebnje Drago Kotar in sekretar za družbene dejavnosti Milan Rman. Osrednja tema je bila, kako narediti šolo bolj prijazno in zanimivo. Učenci smo imeli veliko predlogov in na osnovi tega smo sklenili, naj bo v šolah več ekskurzij, dejavnosti s področja kulture, športa. Vsi otroci se želimo na posameznih področjih razvijati in zrasti v ponosne in izobražene državljane. URŠKA RATAJC, 6. b OŠ Trebnje ( M - KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ Kolodvorska 39 Na podlagi sklepa upravnega odbora objavljamo JAVNO LICITACIJO za prodajo dveh stanovanj, I. nadstropje, Pod smreko 1, Črnomelj, in sicer: a) trisobno, velikost 122,68 m2, souporabe kleti in podstrešja, izklicna cena 40.000 DEM (tolarska protivrednost) b) dvosobno, velikost 65,24 m2,souporabe kleti in podstrešja. izklicna cena 20.000 DEM (tolarska protivrednost) v Licitacija bo v ponedeljek, 26.10.1992, ob 12. uri v prostorih Pod smreko 1, Črnomelj. Prodaja je po sistemu »videno — kupljeno«. Interesenti za stanovanje plačajo 10% varščine pred licitacijo. HOTEL »DELFIN« IZOLA, »B« kat. Pri nas je lepo tudi jeseni, zato vas vabimo na prijetne počitnice na topli slovenski obali. Imamo notranji bazen z morsko vodo 31 ° C, zabavne večere s plesno glasbo, kozmetiko, masažo, pedikuro, izlete v okolico in dlje, najem koles, frizerja, fotografa in dobro pizzerijo. OKTOBRA IMAMO NIŽJE CENE Upokojenci imajo posebne cene, otroci pa še dodaten popust. Rezervacije in informacije po tel. 066/63-554 ali 63-552 in po faxu 066/63-411. Pričakujemo vas. RASTLINJAKI ZNAČILNOSTI: - visoko kvalitetna UV stabilizirana folija lahka In sestavljiva konstrukcija s plastičnimi cevmi, zglobi ter kovinskimi sidri - enostavna ter hitra montaža in demontaža Z I V EX VOLČJA DRAGA 40 tel.:/fax: 065 53-106 - zračenje z lahkoto z odpiranjem vrat - z namakanjem ali brez - razstavljen-zavzame zelo malo prostora - majhna embalaža - praktično odpiranje vrat z zadrgo - enostaven transport (na prtljažniku avtomobila) dimenzije ■ — - — artikel Al A2 A3 BI 32 B3 C1 C2 C3 površne (irČ) 6.24 927 12/0 6.24 927 12/0 6.90 10.20 1360 širina (cm) 240 240 300 višina (cm) 135 155 180 dolžina (cm) 260 368 516 260 386 | 616 230 340 460 širina vrat (cm) 120 120 100 DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE d.d. NOV BREZGOTOVINSKI PRODAJNI CENTER v Novem mestu, Ljubljanska cesta 27 (v območju BTC) Najmanj kar lahko storite je, da nas obiščete in •- • • ‘ - - cene za: preverite prodajne pogoje in - papir in papirno galanterijo; ■ šolski in pisarniški material, oprei >lski in pisarniški material, opremo in potrebščine; usnjeno, tekstilno, plastično galanterijo; tiskovine; obeske in koledarje; igrače; računalniško opremo; in še vrsto drugih, za potrošnika zanimivih izdelkov. V novem prodajnem centru vas pričakujemo vsak dan razen sobote in nedelje med 07.00 in 15.00 uro, lahko pa nas tudi pokličete. Telefon: 068/2 2-680 ■N ^ , •s V J V 'H " ■sv; rf,^ 1 •vv; DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE d.d. % TELEVIZIJSKI SPOHEDi ^..........—.-........S ČETRTEK, 15. X. SLOVENIJA 1 9.15 • 12.15 in 15.20 - 0.35 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI 9.40 PROGRAM ZA OTROKE: JEŽEK POTEP1NČEK NORČIJE V ŽIVALSKEM VRTU JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 10.30 ŠOLSKA TV: ANALITIČNA MEHANIKA (2/52) ANGLEŠČINA: FOLLOW ME, 57. lekcija MUZZY, ANGLEŠČINA ZA NAJMLAJŠE (2/20) 11.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 15.35 VIDEO STRANI 15.45 NAPOVEDNIK 15.50 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE EBBA IN DIDRIK, švedska nadalj. m , ZIV ZAV 18.35 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 GORE IN UUDJE 21.40 TEDNIK 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 SOVA 23.10 DRAGI JOHN, amer. naniz., 26. epizoda 23.35 HIMERA - STVOR, angl. nadalj. (1/4) 0.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.30 Video strani - 16.40 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika -19.00 Video lestvica -19.30 Dnevnik KP - 20.00 Pari (TV igrica) - 20.30 O raku (angl. poljudnoznan. serija, 3/4) - 21.25 Umetniški večer: Veno Taufer (portret) - 23.25 Video strani PETEK, 16. X. SLOVENIJA 1 9.10 - 12.15 in 13.50 - 1.40 TELETEKST 9.25 VIDEO STRANI 9.35 PROGRAM ZA OTROKE: MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl. nadalj. (3/10) ZVERINICE IZ REZIJE, (10/13) 10.25 O RAKU, ponovitev 11.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, ponovitev 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.05 VIDEO STRANI 14.15 NAPOVEDNIK 14.20 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA: 10.000 OBRATOV, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK, TOK, oddaja za mladostnike 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 20.30 ODLOŽENI RAJ, angl. nadalj. (8/12) 21.25 BOBENČEK, glasbena oddaja 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA: 22.25 BAGDAD CAFE, amer. naniz. (1/15) 23.20 HIMERA - POSAST, angl. nadalj., (2/43) 0.10 TIGRICA, ekvadorski film 1.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.35 Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Maribor: Slovenska kronika - 19.00 Jazz in blues - 19.30 Dnevnik RAI - 20.00 Pari (TV igrica) - 20.30 Večerni gost: Slavenka Drakulič - 21.20 Studio City - 22.35 Videonoč SOBOTA, 17. X. SLOVENIJA 1 7.15 - 12.15 in 12.50 - 2.30 TELETEKST 7.30 VIDEO STRANI 7.40 IZBOR 7.40 RADOVEDNI TAČEK 7.50 LONČEK, KUHAJ! 8.05 OSCAR JUNIOR (2/21) 8.15 MODRO POLETJE, 31. in 32. del 9.15 KLUB KLOBUK 11.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 13.05 NAPOVEDNIK 13.10 VEČERNI GOST: SLAVENKA DRAKULIČ, ponovitev 14.00 TEDNIK, ponovitev 14.50 POSLEDNJE ZMAGOSLAVJE, amer. film (ČB) 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 BRAZILSKA TRILOGIJA, ponovitev angl. dok. serije (2/3) 18.05 SVETOVALNA ODDAJA: DIVJAČINA NA DOMAČI MIZI 18.30 DOBER TEK! - KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA (6/22) 18.55 RISANKA 19.05 NAPOVEDNIK 19.12 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 SHOW RUDIJA CARRELLA 21.35 ZASEBNA VOJNA LUCINDE SMITH, avstral. nadalj. (2/4) 23.05 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.30 NAPOVEDNIK 23.35 SOVA: MURPHY BROWN, 46. epizoda amer. naniz. HIMERA - STVOR, angl. nadalj. (3/4) JANE DOE, amer. film 2.30 OB 30-LETNIC1 DELOVANJA BOBA DYLANA, koncert v živo iz New Yorka SLOVENIJA 2 14.20 Video strani -14.30 Tok, tok (ponovitev) - 16.25 Sova (ponovitev) - 17.45 Poglej in zadeni - 18.30 Videomeh - 19.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 18/17) - 19.30 Dnevnik ORF - 20.00 Popularne kitare - 20.30 Moj pajdaš Murph (amer. film) - 22.15 Moški, zenska - 23.15 Video strani NEDELJA, 18. X. SLOVENIJA 1 8.00 - 13.00 in 15.05 - 0.40 TELETEKST 8.15 VIDEO STRANI 8.25 PROGRAM ZA OTROKE: ŽIV ŽAV, ponovitev EBBA IN DIDRIK, Šved. nadalj. (2/9) ZLATI SRČEK, posnetek 10.35 BALETNA ŠOLA IZ LJUBLJANE SE PREDSTAVLJA J 1.05 KRONIKA, ponoviiev kanadske poljudnoznan. serije (26/26) 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.05 VIDEOMEH, ponovitev 12.35 BEGUNCI, TU Z NAMI 15.30 NAPOVEDNIK 15.35 Maksim Gorki: ŽIVLJENJE KLIMA SAMGINA, ruska nadalj. (3/14) 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PARIŽANKA, franc.-ital. film 18.50 TV MERNIK 19.05 RISANKA 19.15 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.35 ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE, angl. poljudnoznan. serija (1/13) 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA: AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE, 27. epizoda HIMERA - STVOR, angl. nadalj. (4/4) 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.30 Video strani - 15.45 Sova (ponovitev) -.17.00 Športna nedelja - 18.40 Poglej in zadeni - 19.30 Dnevnik HTV - 20.00 Druga godba - 20.30 Druga godba - 20.22 TV prodaja nepremičnin - 20.25 Brazilska trilogija: Po zlati mrzlici (angl. dok. serija, 2/3) - 21.15 Dirigenti in muzikanti (nadalj. HTV, 2/7) - 22.10 Mali koncert - 22.40 Športni pregled - 23.10 Video strani PONEDELJEK, 19. X. SLOVENIJA 1 8.50 - 12.15 in 14.50 - 1.00 TELETEKST 9.05 VIDEO STRANI 9.15 PROGRAM ZA OTROKE: 10.10 ODLOŽENI RAJ, ponovitev angl. nadalj. (8/12) 11.00 MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 15.05 VIDEO STRANI 15.15 NAPOVEDNIK 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE RADOVEDNI TAČEK BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA (7. del nadalj.) OSCAR JUNIOR, italij. naniz. (3/11) JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznan. serija (7/27) 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 MEDNARODNA OBZORJA 21.20 KJE JE VELIKI SEVER, finska TV drama 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 NAPOVEDNIK 23.05 SOVA: SLOVENIJA 2 15.00 Video strani - 16.00 Sova (ponovitev) - 17.30 Športni pregled (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika - 19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik RAI - 20.00 16 črk (TV igrica) - 20.30 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 - 21.00 Sedma steza - 21.30 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 22.10 Ciklus filmov znanih režiserjev: Roger Corman: Mala prodajalna groze (amer. film, ČB) - 23.20 Talk show - 23.50 Video strani TOREK, 20. X. SLOVENIJA 1 8.45 - 12.15 in 14.30 - 1.15 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 PROGRAM ZA OTROKE: ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.05 ŠOLSKA TV, ponovitev 11.05 SEDMA STEZA, ponovitev 11.35 SVETOVALNA ODDAJA: DIVJAČINA NA DOMAČI MIZI, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.55 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH, ponovitev 16 44 NAPnVFnNIK 15.40 MALA PRODAJALNA GROZE, ponovitev amer. filma (ČB) 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE: LONČEK, KUHAJ! ZVERINICE IZ REZIJE (13/13) PRVI USPEHI DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz. (4/20) PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH (2/8) 18.40 MOSTOVI 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.25 NOVOSTI ZALOŽB 21.40 SKUPNA DEŽELA, amer. nadalj. (3/4) 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 SPREHODI PO STARI UUBUANI m 23.30 SOVA: SLOVENIJA 2 14.50 Video strani -15.00 Mednarodna obzorja (ponovitev) - 15.40 Sova (ponovitev) - 17.20 Švet poroča - 18.00 Regionalni programi -Koper: Slovenska kronika -19.00 Orion -19.30 Dnevnik ORF - 20.00 16 črk (TV igrica) - 20.30 Glasba, show in cirkus - 21.25 Omizje: Sto let slovenske Opere - 23.25 Svet poroča (ponovitev) - 0.05 Video strani SREDA, 21. X. SLOVENIJA 1 9.40 - 12.15 in 14.20 - 0.55 TELETEKST 9.55 VIDEO STRANI 10.05 PROGRAM ZA OTROKE: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 7. del nadalj. PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH, ponovitev 2. oddaje 11.00 SKUPNA DEŽELA, ponovitev amer. nadalj. (3/4) 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.45 NAPOVEDNIK 14.50 OMIZJE, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA POVRATEK, nizozemski film 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 NAPOVEDNIK 23.10 SOVA: SLOVENIJA 2 15.40 Video strani - 15.50 Osmi dan (ponovitev) - 16.40 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Maribor: Slovenska kronika - 19.00 Psiho - 19.30 Dnevnik HTV - 20.00 Športna sreda - 23.40 Godalni kvartet Tartini - 0.10 Video strani VINOGRADNIŠKO-VINARSKA ZADRUGA »BIZELJSKO — BREŽICE«, z.o.o., v ustanavljanju 68250 BREŽICE, Cesta prvih borcev 5 Upravni odbor Vinogradniško-vinarske zadruge Bizeljsko-Brežice, z.o.o., v ustanavljanju, Brežice, je na svoji 2. seji dne 8. 10.1992 sprejel sklep o razpisu za imenovanje DIKRETORJA ZADRUGE Za direktorja zadruge bo izbrana oseba, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje posebne pogoje: — da ima višješolsko strokovno izobrazbo agronomske smeri — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih oz. vodstvenih delih — da obvlada en tuj jezik — da predloži program (vizijo) razvoja zadruge. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj prijavo z opisom dosedanjih del in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa v zaprli kuverti z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu odločitve na Upravnem odboru zadruge. £iiiiiuiiiiiiiiminiiiiiiiiiiimimmin!iiii!iiiitiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiimiiiiiiimiimiiimmmiiiiiiiitiimtiiiiiiiii.iimmiiimiiiiiimiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiF shujševalni čaj I Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski t tparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang -Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang -Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang - Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Pojiitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1.700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p. p. 45,61000 Ljubljana in po telefonu: (061)40 787, Čang - Šlang prodaja na 'slovenškem tržišču ekskluzivno podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 499 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju. ime in priimek ulica in št. poštna št. in kraj število zavitkov Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana vam do 5. novembra v svoji industrijski prodajalni v Adamičevi 2 v Novem mestu nudi ugoden nakup sedežnih garnitur in vzmetnic po tovarniških cenah, potem pa Tel. (068) 22-802 in 28-135 Delovni čas: vsak delovni dan od 11. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Dolenjci, Belokranjci, Posavci... HOM nI KMECL Matjaž, prof. dr. univ. prof., pisatelj, AMALIETTI Peter, založnik, ANDOLŠEK Lidija, dr. univ. prof., direktorica univerzitetne gin. klinike, ANDREE- PROSENEC Tjaša, odvetnica, ANTONČIČ Vojko, prof dr., univ. prof,APIH Jure, dipl. ekon.,urednik MM, BALAŽIČ Mira, BAN Ivo, dramski igralec, BANIČ Ivo, dr., raziskovalec na IER, BATIČ Stojan, akademski kipar, BAUMAN Davor, tehnični direktor Pinusa, BAVČER Egon, akademski grafik, oblikovalec, BAVČER Jani, # dipl. oblikovalec, Prešernov nagrajenec, BAVCON Ljubo, prof dr., univ. prof, BERGANT Evgen, športni novinar, BERGLEZ Anica, direktorica MP Zlatama Celje, BERNETIČ Boris, dipl. ekon., direktor Cimosa, BERNIK Stane, prof dr., univ. prof, umetnostni kritik, BIBIČ Polde, dramski igralec, Prešernov nagrajenec, BIZJAK Darko, dipl. ekon., predsednik zdravilišča Rogaška Slatina, BLAZNIK Bogdan, BLAZNIK Tina, BOHORIČ Janez, dipl. ekon. , BOŽIČ Peter, pisatelj in dramatik , BOKAL Nataša, olimpijska reprezentantka, BOLJKA Janez, akademski kipar in slikar, BONČA Miloš, prof dr., univ. prof, BRATE Tomaž, dipl. arhitekt, umetnostni kritik, BREGAR Lea, dr., univ. prof, BRENK Klas, prof dr., univ. prof, BRODARIČ Martin, kmet, BRUMEN Tone, dir. sektorja gospodarstva KB MB, BUČAR Božidar, BUČAR Jure, olimpijski reprezentant, BUDINEK Vojteh , BUKOVNIK Janez, gen. dir. Smučarske zveze Slovenije, B UNTA Stjepan, prof dr. dermatovenerolog, CARNELUTTI Nina, akad. grafik, oblikovalka, CERAR Miroslav, odvetnik, večkratni svetovni prvak in olimpijski zmagovalec, CIBIC Damir, mag., univ. asistent, CIUHA Jože, akademski slikar, ilustrator in grafik, Jakopičev nagrajenec, CRNKOVIČ Marko, publicist, urednik Razgledov, ČAČINOVIČ Gabi, prof.dr., univ. prof., ČEŠKO Sandi, dir. podjetja Orie, ČERNE France, prof.dr., univ. prof., ČIBEJ Jože Andrej, mag., univ. asistent, DEBELJAK Aleš, mag. fiL, pesnik, publicist, univ. asistent, DEBEVC Rajmond, večkratni svetovni prvak, DEKLEVA Jože, planer, raziskovalec, DEMŠAR Marko, dr., predsednik Slovenskega zdravniškega društva, DOLNIČAR Ivan, general, DOMJAN Alenka, dir. Zavoda za kulturne prireditve, DRAŠ Ernest, predsednik obrtne zbornice, DRAGONJA Metod, dipl. ekon., gen. dir. Leka, DROLC Štefanija, dramska igralka, izredna prof na AGRFTV, DULAR Uroš,, FABINC Ivordr., zaslužni prof. Univerze v Ljubljani, FAJDIGA Matija, prof. dr., univ. prof., FATUR Lea, dipl. pravnica, FINGUŠT Franc, predsednik AMD Orehova vas, FLORJANČIČ Dušan, dr., docent na elektrotehnični šoli v Zurichu, FLORJANČIČ Tone, bančnik, FRANETIČ Damjan, dipl. ekon., poslovnež, FRAS Slavko, novinar, publicist, FRELIH Sandi, novinar, GAMZI Sonja, dipl. ekon., upokojenka, GASPARI Mitja, mag. ekon., GERLOVIČ Dušan, GESTRIN Ferdo, prof. dr, akademik , GLAS Miroslav, dr. ekon., univ. prof., GOGALA Tone, dramski igralec, Prešernov nagrajenec, GOLEČ Metka, GORJAN Ladivij, GORJANC Lojze, dir. nordijskih smučarskih reprezentanc, GORJANC Marko, dir. Drame SNG, GOSLAR Miran, dipl. ekon., dir. PS Mercator, GRAŠIČ Franc, dipl. ekon., dir. Peka, GRABNAR Dušan, upokojeni gospodarstvenik, GRAH Miha, predsednik obrtne zbornice Slovenije, GROF Gusti, dipl. ekon. dir. Pomurke, HOČEVAR Franc, dipl. defektolog, dir. UZR - Soča, HOČEVAR Meta, scenografka, režiserka, Prešernova nagrajenka, HORVAT Feri, dipl. ekon., predsednik GZ Slovenije, HORVAT Mitja, podjetnik, HORVAT Mojca, koreografija, plesna pedagoginja, HROVATIN Nevenka, mag. ekon., uniV. asistentka, ILC Aleš, generalni dir. Kovinotehne, INKRET Andrej, kritik, publicist, dramaturg, Prešernov nagrajenec, JAUŠEVEC Mirna, kapetan ženske teniške reprezentance Slovenije, JEMEC Marjan, sekretar slovenske športne zvezje, JOVANOVIČ Dušan, pisatelj, dramatik in režiser, Prešernov nagrajenec, JURGEC Stane, mag., dir. Opere in Baleta Maribor, KANONI črt, novinar, KAVČIČ Niko, upokojeni bančnik, KERŠEVAN Marko, prof. dr., univ. prof., KERMELJ Marjanca, sekretarka ljubljanske športne zvezje, KLEMENC Stane, fotograf, KNAFLC Franc, dir. MGZ Celje, KOBAL Boris, režiser, KOCBEK Matjaž, pesnik, KOCIJANČIČ Andreja, dr., univ. prof., predstojnica klinike za endokrinologijo in bolezni presnove, KOCIJANČIČ Janez, mag., predsednik O KS, KOCMUR Janez, dir. Kompas Maribor , KOGOJ Oskar, oblikovalec, Prešernov nagrajenec, KOSMINA Janko, dipl. ekon. dir. IB, KOŠIR Tomaž, dipl. ekon., KOTNIK Slavko, KOVAČEVIČ Nino, oblikovalec, KRALJ Niko, prof. ing. arh., KRAMBERGER Stanislav, član OZ Slovenije, KRESLIN Vlado, pevec, KRISTAN Ivan, prof. dr., univ. prof, KRISTANČIČ Aleš, vinogradnik, KRISTANČIČ Alojz, upokojenec, KRISTANČIČ Boris, gospodarstvenik in košarkar, KRIŽAJ Bojan, dobitnik svetovnega pokah in medalje na svetovnem prvenstvu, KRIŽANIČ Franc,mag., raziskovalec El PF, KRŽIŠNIK Zoran, dir. Mednarodnega grafičnega likovnega centra, KUHARIČ Božo, dipl. ekon., dir. Mure, KUMAR Andrej, dr., univ. prof., KUZMIN Franc, dr., raziskovalec na IER, LAH Marjan, urednik športnih programov TVS, LAH Tine, dr., univ. prof., LAJOVIC Uroš, dirigent, LAVRAČ Vhdimir, mag. ekon., raziskovalec na IER, LEVSTIK Katja, dramska igralka, Prešernova nagrajenka, LESNIČAR Janko, prim.dr., univ. prof., LICUL Miljenko, oblikovalec, Prešernov nagrajenec, LIPOVŠEK Marjana, mezzosopranistka, operna pevka, LOGAR Lojze, akademski slikar, Prešernov nagrajenec, LOGAR Jože, novinar, dramski igralec, LOKAR Jože, prof. dr. psihiatrije, predstojnik klinike, LORBEK Radovan, LUBEJ Marijana, strokovna dehvka LB, SB Celje, LUKEK Robert, MAGAJNA FRANETIČ Alenka, prof. geografije, MAHKOTA Ante, novinar, publicist, MAHORIČ Tomo, MAHNIČ Mirko, prof. slovenščine, MALAČIČ Janez, dr., univ. prof., MARN Peter, dipl. pravnik, dir. republiške uprave za zračno plovbo, MEGLIČ Vili, lastnik Feriine, MERHAR Viljem, dr., univ. prof., MESARIČ Črtomir, dir. SDK Maribor, MIHALIČ Tanja, mag. ekon., univ. asistentka, MIHELIČ France, akademski slikar, Prešernov nagrajenec, MILČINSKI Janez, prof. dr., akademik, MLINAR Zdravko, prof. dr., univ. prof., akademik , MLINŠEK Dušan, prof. dr. teh. znanosti, univ. prof., MOČNIK Rastko, dr., univ. prof., MORAVEC Dušan, prof. dr., akademik, MUŠIČ Vhdimir, dipl. ing. arh., MURKO Stanishv, dir. Pinusa, NEČAK Dušan, prof. dr., univ. prof., NORČIČ Oto, dr., univ. prof., NOVAK Peter, prof. dr., univ. prof., NOVAK Ranko, oblikovalec, Prešernov nagrajenec, OREŠNIK Janez, dr., univ. prof. akademik, PAJENK Romana, dir. Probanke Maribor, PAJK Mihn, dipl. ing. gradbeništva, fotograf, Prešernov nagrajenec, PAJNIK Teo, upravnik SNG Maribor, PANDUR Tomaž, dir. Drame SNG, PARTLJIČ Tone, pisatelj, PAULIN Branko, dir. Comet-Holdinga, PAVČEK Tone, pesnik, PATERNU Boris, prof. dr., akademik, PEČKO Karel, prof., dir. Galerije Slovenj Gradec, PEGAN Vladishv, dr., univ. prof., PELHAN Sergej, župan Nove Gorice, PELKO Jože, dir. stekhrne Boris Kidrič, PERČIČ Franci, PERGAR Janez, dipl. ekon., dir. Kompas International, PETEK Franci, svetovni prvak, PETRIČ Borut, plavalec, PETRIČ Darjan, phvalec, PETRIČ dr. Drago, trener, športni funkcionar, PETRIČ Ivo, umetniški vodja Slovenske filharmonije, PETRIN Tea, dr., univ. prof., PETROVČIČ Tanja, uslužbenka, PEZDIRC Vhdimir, dipl. ind. oblikovalec, Prešernov nagrajenec, PINTERIČ Alenka, pevka, PIRNAT Janez, akademski kipar, Prešernov nagrajenec, PIVEC Franci, dipl. filozof, PLESNIČAR Aleksander, gozdni dehvec, PLETERSKI Janko, prof. dr., akademik, PODHOSTNIK Vhdo, dir. Obrtne zbornice Step, POGORELEC Breda, prof. dr., univ. prof., POLIČ Radko-Rac, gledališki in filmski igralec, Prešernov nagrajenec, POREDOŠ - HORVATJohnda, POTOKAR Majda, dramska igralka, Prešernova nagrajenka, PRAŠNIKAR Janez, dr., univ. prof., PREDAN Vasja, gledališki kritik, PREGL Shvko, dipl. ekon., PREGL Živko, dipl.ekon., PRINČIČ Janez, prof. dr., univ. prof., PRISLAN Andrej, viš. soc. dehvec, dir. OZ KR, PŠENIČNY Viljem, dir. Gea College, PUČKO Danijel, dr., univ. prof., PUHARIČ Krešimir, dr., univ. prof., RAJH Nace, predsednik združenja gostilničarjev, REPOVŠ Jernej, dipl. psih., dir. Studh Marketing, REPOVŠ-OCVIRK Mateja, RIBIČIČ Mitko, športni dehvec, RIGELNIK Herman, mag,, ekon., ROGELJ Bine, akademski slikar, ROTAR Metod, dipl. ekon., ROTER Zdenko, prof. dr., univ. prof., ROTOVNIK Mitja, gen. dir. Cankarjevega doma, ROVAN Jože, dr., univ. prof., ROZMAN Lojze, dramski igralec, Prešernov nagrajenec, RUSJAN Borut, dipl. ekon., univ. asistent, SAGADIN Zmago, SARDOČ Mira, dramska igralka, SENIČAR Stane, predsednik PS MP Zhtame Celje, SENJUR Marjan, dr., univ. prof., SITAR Sandi, dr., publicist, SKALAR Peter, dipl. ing. arh., prodekan ALU, SKAZA Aleksander, prof. dr., univ. prof., ŠKERGET Bogomir, prof. dr. medicine, ŠKET Boris, dr., univ. prof., SLAVINEC Uroš, gen. dir. Heliosa, SLOVENC Maja, SOVIČ Boris, dipl. ing., podžupan Maribora, SPLIHAL Shvko, dr., univ. prof. in dekan FDV, STANIČ Janez, publicist, STANIČ Jože, dir. TGO Gorenje Velenje, STANOVNIK Tine, dr., dir. IER, STEINER Smiljan, STOJANOVIČ Ljubo, STOJKO Tone, fotograf , STREL Boris, dobitnik medalje s svetovnega prvenstva, STROHSACK Vanda, STUPAR Mitja, odvetnik , ŠEFER Herbert, dipl. ekon.dir. Radenske, ŠEGA Mateja, novinarka, ŠERCER Anton , ŠERCER Jasna , ŠINIGOJ Boris, ghsbenik, dir. Slovenske filharmonije, Prešernov nagrajenec, ŠIPEK Mitja, ing. metalurgije, ŠKOBERNE Luka, novinar, ŠKRK Mirjam, prof. dr., univ. prof., ŠPRAJC Božo, režiser in igralec, ŠUGMAN Rajko, dr., predsednik športne zveze Slovenije, univ. prof., ŠUKLJE Rapa, gledališka kritičarka , ŠUMI Nace,prof. dr., univ. prof., ŠUŠTAR Boris, mag. ekon.,univ. asistent, ŠUSTER Dagmar, mag., podpredsednik GZS, TABOR Ludvik, prof. dr., UKC Ljubljana , TAJNIKAR Maks, dr., univ. prof., TEKAVČIČ Metka, mag. ekon., univ. asistentka, TEPEŠ MIRAN, smučarski skakalec, TISNIKAR Jože, akademski slikar, TOŠ Niko, dr., univ. prof., dir. Centra za raziskavo javnega mnenja, TROŠT Ferdinand, dr., univ. prof., TURK Miran, dipl. ekon., generalni dir. Interevrope Koper, TURK Rudi, dir. Splošne boilnice Maribor, TURNŠEK Tone, dir. Pivovarne Laško, ULAGA Primož, športnik/skakalec, svetovni prvak v poletih, VAHČIČ Aleš, dr., univ. prof., VEKIČ Branko, novinar, VETRIH Polona, dramska igralka, VILFAN Peter, košarkaš, VODOPIJA Marko, dr., predstojnik urološkega oddelka Splošne bolnice Slovenj Gradec, VODOPIVEC Simona, pevka, VODOVNIK Lojze, prof. dr., akademik, VOGRINEC Tone, dir. slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc, VRANIČAR Ivan, dr. veterine, VREG France, dr. univ. prof., ZDRAVIč Marjoh, prevajalka, predsednica združenja konferenčnih tolmačev Slovenije, ZIERNICKI Rudolf, športni dehvec, ZIMŠEK Anton, mag., dir. RCI, ZLOBEC Ciril, pesnik, akademik, ZORČIČ Ivo, športni dehvec, ZORKO Franjo, upokojenec, ZUPANČIČ M. Boštjan, dr., univ. prof., ZUPANČIČ Milena, dramska igralka, Prešernova nagrajenka , ŽELEZNIK Bhž, dir. Ekspobiroja Maribor, ŽELEZNIK Vesna, dr. med. kardiolog, ŽENER Viljem, predsednik predstojništva Sava Kranj, ŽIVADINOV Dragan, režiser, ŽIŽEK Viljem, dipl.ing., ŽNIDARŠIČJoco, fotograf, Prešernov nagrajenec , ŽNIDARŠIČ Martin, prof. dr., univ. prof., Podpisani dajemo pobudo, da na decembrskih volitvah izvolimo Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije. Verjamemo, da bo dober predsednik slovenske države, saj je znal biti dober predsednik v dneh, ko smo postajali samostojna, neodvisna, mednarodno priznana in ugledna slovenska država. Zaupanje, da nam bo predsednikoval naslednjih pet let, je tudi naše priznanje za njegovo dosedanje delo. Z državljansko pobudo Milan Kučan kot predsedniški kandidat ne pripada nobeni stranki; je kandidat vseh državljanov Slovenije, ki verjamejo v njegovo vizijo, delavnost, modrost in poštenje. Dober predsednik tie pade z neba. Če hočemo, da bo Milan Kučan kandidat za predsednika Republike Slovenije na letošnjih volitvah, je treba oditi na občinski ali krajevni urad z osebno izkaznico in potrdilom o državljanstvu. V kraju stalnega bivališča pred uradnikom, ki vodi evidenco o volilni pravici, podpišete obrazec P-l. Obrazec dobite pri omenjenem uradniku in je brezplačen. Podpisan obrazec pošljete po pošti na naslov: Milan Kučan, 61101 Ljubljana, p.p. 250. S tem bomo omogočili kandidaturo Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije. Če nas je v Sloveniji 5000, ki bomo odposlali obrazec s svojim podpisom Milanu Kučanu do 11. novembra, , ^ : bo na decembrskih volitvah med imeni kandidatov * |; ijj j‘* za predsednika tudi Milan Kučan. V. . , ■ snnioMAKMm Med najpomembnejšimi cilji, ki smo si jih ob ustanovitvi postavili v Adriaticu, prvi slovenski zavarovalni delniški družbi, je bilo tudi oblikovanje široko razvejane mreže naših poslovnih enot. Ne brez razloga. Trdno smo odločeni, da dokončno prebudimo zavarovalsko stroko, ki je dremala dolga desetletja. Z novimi oblikami in možnostmi zavarovanj, s pestro ponudbo in kakovostno storitvijo že od vsega začetka dvigujemo kulturo zavarovalstva. Izobražujemo. Svetujemo. Našim zavarovancem želimo ponuditi vse, kar pričakujejo in zahtevajo od dobre zavarovalnice. Poštenost. Poslovnost. Zanesljivost. In seveda hitrost, zlasti v trenutkih, ko nas najbolj potrebujete - ob reševanju škodnih primerov. Zato moramo in želimo biti blizu vas. S posebnim zadovoljstvom Vam sporočamo, da v petek, 16. oktobra 1992 na Kettejevem drevoredu 37 v Novem mestu odpiramo novo poslovno enoto - prvo na Dolenjskem. Oglasite se pri nas. Z veseljem Vas bomo podrobno seznanili s pestro ponudbo kakovostnih Adriaticovih zavarovanj (življenjsko, nezgodno, premoženjsko, kmetijsko, avtomobilsko, transportno-kreditno, stanovanjsko, rentno). Še posebej Vas opozarjamo na prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki smo ga v Adriaticu med vsemi slovenskimi zavarovalnicami skrbno pripravili in ponudili prvi. Zagotavljamo Vam, da boste od Adriaticove poslovne enote v Novem mestu dobili vse, kar pričakujete in zahtevate od dobre zavarovalnice. Dobrodošli. mL Adriatic* Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica 10 % PROMOCIJSKI POPUST (ZA VSA ZAVAROVANJA, RAZEN AO) adriatic pe novo mesto, kettejev drevored 3X tel’(k>8 22 759 in 22 761, fax 068 22 9f>7 OKTOBRSKI SUPER CENIK satelitsko anteno BUSH 45.480.00 mikrovalovna pečica GORENJE 22.950.00 zamrzovalna skrinja 2I0 GORENJE 47.760.00 pralni stroj 405 GORENJE 12.993,1)1) pralni stroj 350 GORENJE 59,900.00 IVI GOLDSTAR 31» 39.993,33 sušilni stroj 59 190 GORENJE 19.499.09 dodatni sledilni! 119 49/2 RIBNICA 39.909.99 jedilni servis "SONJA"'!! delni 1.999.90 grt. krožnikov "SONJA" Plavi cvet IS-delna 3.990.00 grt. skodelic "TIKA" (črna kava) 1.100.00 žarnice GE 25-IOOW 12.19 električni kabel 99! 3 l 1,5 53.49 nagrobne sveče 97,011/111,(1(1/111.(11) pesek n grobove-beli 50kg/2JI(g 791,00/391.00 del KRIŽEVCI 32.99 mile uvai 72.90 grt. svedrov za kovino 19 delna 1449.00 jedilni servis uvoz KITAJSKA 9.990.00 cirksilar TAJFUN Mami 39,515.00 cirltule/ TAJFUN 2fa:ni 51.595.00 MOTORNE ŽIGE MAINA ffll 41,311.70 MA!NASE241 53.075,40 J0NSERED 625 53.495.40 UGODNE (ENE keramične ploščice GORENJE, iojlerji TIKI, okrasne kljuke za vrata uvoz ITALIJA, električno orodje ISKBA KOVINOTEHNA MJSUJŠl llllirf! POGOJI in ptonji n (ni l SLOVENSKA KNJIGA d.o.o. 61000 Ljubljana, Litijska 38 objavlja prosto delovno mesto: ZASTOPNIK - PREDSTAVNIK za predstavljanje in prodajo ekskluzivnih projektov »VELIKA SOLA KUHANJA« in Timesovega »ATLAS SVETOVNE ZGODOVINE« ter ostalega programa. Pogoji: — aktivno znanje slovenskega jezika — zaželjena srednješolska izobrazba — zaželjen lasten prevoz Možnost redne ali honorarne zaposlitve. Vabljeni kandidati s celotnega območja Dolenjske. Delovali boste prek predstavništva na vašem območju, pisne prijave pa pošljite na naslov: SLOVENSKA KNJIGA, Litijska 38, LJUBLJANA, z oznako »ZASTOPNIK - PREDSTAVNIK«. jyiiiiii!imimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiwimiiiiiiiimiiiiiiiiliiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiy§ | Vodovodno in centralno instalaterstvo Pečarič | | Ivan, MDB 8, Leskovec pri Krškem | | razpisuje prosto delovno mesto | kvalificiranega monterja centralnih napeljav Zainteresirani naj se javijo na 0608/21 -348 vsak delavnik od 7J gornji naslov ali 15.00. na telefon ^iimiiiiiimiiiiiiiiimimimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimnmiimiiiiM^ STP ■ ■ err Trgovina ■ ■ emonka, Prešernov trg 15, Novo mesto vam nudi: — sveže praženo kavo emonec — surovo kavo Minas — vrhunska buteljčna vina — ekspres aparate za kavo — mlinčke za kavo — aparate in mase za pripravo tople čokolade — bogat asortiman MILKA čokolad veleprodaja kave za trgovino in gostinstvo Ob nakupu kave — skodelica kave zastonj. ^Nasvidenje v emonki!_________Telefon: (068) 26-071 l ■ s, * n H R W m 'rr- M ZAHVALA V 41. letu starosti nas je nepričakovano zapustil SILVO PIRH s Podrebri 33, Straža Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Njegovi najbližji ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče, dedek in stric ANTON DERGANC iz Podgore V SPOMIN PEPKI HROVAT iz Črnomlja 14.10.1991- 14.10.1992 Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in pomoč. Hvala tudi govorniku in župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Dne 3.10.1992 smo se poslovili od naše mame, sestre in tete JOŽEFE BLAŽIČ Breg 19, Novo mesto Iskrena hvala vsem za podaijeno cvetje in tople besede. Hvala kolektivu HPG Brežice, Krki- tovarni zdravil, sosedom z Brega in vsem prijateljem, posebej pa Martini Ribič iz Ragovega za vsestransko pomoč in gospodu Lapu za lepo opravljen obred in lepe misli o najini mami. Hčerka Jožica in sin Janez z družino Vsem, ki seje spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Da noč bi večno tam med brezovimi gaji s prijatli spal nam mirno. V 79. letu nas je zapustil naš dragi ANTON KOSEC s Podrebra Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu OŠ Semič, računovodstvu Iskre Semič za nesebično pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Posebno 'se zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju, ki je lajšalo pokojniku hudo bolezen, članom GD Štrekljevec za slovesno spremstvo, govornikom Boži Simonič, Nežki Bezek in Janezu Simoniču za tople besede ob zadnjem slovesu, pevkam z Otovča in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Njegovi domači ZAHVALA Zarasli se, odprla rana, preneha naj najino prijateljstvo, ne pokaj po šivih, ne koplji po srcu, ne pustoši po meni, zapusti me, žalost... Da bolečina ne boš, temveč prijetna želja, postani spomin, zapusti svoj geto, pa mi kot zgodnje otroštvo ali prva ljubezen prihiti naproti, pa čeprav enkrat na leto... V 71. letu nas je zapustil dragi oče in deda RADOMIR KALINOVIČ iz Novega mesta Zahvaljujemo se vsem prijateljem in sosedom, kolektivoma GG Novo mesto in LB DB Novo mesto za tolažbo v težkih trenutkih, izraženo sožalje in darovano cvetje. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostala. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 65. letu starosti zapustila naša draga mama, sestra, teta in babica IVANKA VELIČEVIČ roj. Horžen iz Leskovca pri Krškem Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in pokojno mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Puževski, Jožetu Žičkatju in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Ivan, Stanko, Franci in Jože z družinami in ostalo sorodstvo Št. 42 (2252) 15. oktobra 1992 DOLENJSKI LIST II TEM TCnMII IIAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -¥ I cm I CUNU V Mo Z.MNIIYI A prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 15. oktobra - Terezija Petek, 16. oktobra - Hedviga Sobota, 17. oktobra - Viktor Nedelja, 18. oktobra - Luka Ponedeljek, 19. oktobra - Etbin Torek, 20. oktobra - Irena Sreda, 21. oktobra - Urška LUNINE MENE 19. oktobra ob 5.12 - zadnji krajec kino BREŽICE: 15. in 16.10. (ob 20. uri) ameriška zgodovinska drama J.F.IC 17. in 18.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Gladiator. ČRNOMELJ: 15. in 18.10. (ob 20. uri) ameriška melodrama Duh. 16.10. (ob 20. uri) ameriški erotični film Rožnati seks. KRŠKO: 17.10. (ob 20. uri) koncert APZ iz Ljubljane. 18.10. (ob 19. uri) ameriška drama Nikita. 20.10. (ob 20. uri) plesni večer. 21.10. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Mračni angel. METLIKA: 16. in 18.10. (ob 20. uri) ameriški psihološka kriminalka V zadnjem trenutku. NOVO MESTO: Od 15. do 18.10. ter od 20. do 22.10. (ob 16.30) ameriška risanka Peter Pan. 15.10. (ob 18. in 20. uri) ter od 20. do 22.10. (ob 18. uri) ameriška drama Moj Idaho. Od 16. do 18.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški grozljivi film Mesečniki. 19.10. (ob 19.30) koncert. Od 20. do 22.10. (ob 20. uri) ameriški erotični film Kurba. kmetijski stroji UNIMOG, motor mercedes D, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068)43-622, popoldne. 4323 TRAKTOR TV, 30 KM, s frezo, star 5 let, prodam. Martin Povhe, Dolenje Vrhpolje, * 41-187. 4362 NAKLADALNO PRIKOLICO Pionir 20 in sod za vino, 2801 prodam. ® 85-017. 4373 KMETOVALCI, POZOR! Ugodno še vedno za nabavo traktorjev UNIVER-ZAL, SAME, TOMO VINKOVIC, UR-SUS, DEUTZ, LINDNER, z vsemi priključki, po naročilu ter rabljeni traktorji vseh vrst in tipov po naročilu ter na kredit do pet let (rabljeni IMT 542, Univerza! vseh vrst, Tomo Vinkovič 418, 420, 521 in 730). Informacije pri AGROAVTU, Gorenjesavska 17, Kranj (pri sejmišču), ali ® (064)221-192, od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure. 4410 kupim VEČJE enosobno stanovanje ali manjšo hišo v Kostanjevici ali v Brežicah kupim. Janko Gramc, Heroja Slaka 29, Trebnje. 4376 motorna vozila Z 750, letnik 1984, registriran do 9/92, prodam. Cena 1.500 DEM. Andreja Gorenc, Dol. Stara vas 28, Šentjernej, * 42-129. 4325 R 4, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam za 4950 DEM. » 24-588, dopoldan. 4331 FORD ORION, 1.6 L, letnik 1984 (prva registracija 1986), in hondo, 1.4 GL, letnik 1990, prodam. Cena po dogovoru. * 25-645. 4340 JUGO 45, letnik 1982, registriran do 1/93, prodam. * (0608)21-484. 4341 VW 1200 in 126 P prodam po delih. * 49-374. 4349 MITSHUBISHI GALANT, 1.6, letnik 1988, prodam. ® 85-028. 4350 GOLF GL, 12/79, ugodno prodam. Informacije vsak dan po 14. uri na ® 51-112. 4351 R 18, letnik 1984. ® 25-658. 126 PGL, letnik 87, reg. do aprila 93. Cena 2900 DM. ® 068/24-953. GOLF JX D, prva registracija 1990, prodam. * 22-149. 4352 Z 101, letnik 1987, registrirana do 7/93, poceni prodam ali menjam za manjši avto. ® (068)47-744. 4353 JUGO SKALA 55, registriran do 10/93, prodam. ® 49-701. 4354 Z 750, letnik 1984, registriran do 2/93, prodam. ® 52-531, samo v četrtek in petek od 10. do 20. ure. 4357 JUGO 45, letnik 1984, prodam. ® 49-620. 4359 APN 6 prodam. Anton Pavlič, Gor. Vrhpolje 11. 4360 JUGO KORAL 55, 8/90, prodam. »26-271. 4364 Z 101, letnik 1982, prodam. ® 40-148, zvečer. 4366 Z 101 GTL, letnik 1983, ugodno prodam. Robert Granda, Dobruška vas 38, Škocjan. 4372 OPEL KADETT, 1.3.S, letnik 1982, prodam. » 51-765. 4377 Prodam Z 128, letnik 87, cena 3600 DEM. ® 068/23-585. R 21, primeren za mlade poslovneže oz. podjetnike, prodam. ® 23-941, zvečer. 4387 JUGO 45 A, letnik 1988, karamboli-ran, prodam. ® 23-050, po 16. uri. 4388 SUBARU, letnik 1988, delux, in dve kozi prodam. ® 85-921. 4389 R 4, letnik 1984, prodam. ® 28-531. 4393 126 P, letnik 1989, registriran do 5/93, prodam. * 42-453. 4394 KARAMBOLIRAN jugo, vozen prodam ali menjam za 126 P. * 21-539. 4396 JETTO, turbo D, letnik 1991, prodam. ® (0608)68-343. 4397 LADO 1200 S, letnik 1986, z opravljenim tehničnim pregledom, ugodno prodam. » 24-712. 4398 OPEL RECORD 2100 D, registriran do 3/93, prodam za 4.500 DEM. ® 23-148. 4399 ALFA ROMEO 75, letnik 1987, prodam. Cena 12.000 DEM. Tomaž Mehle, * 23-311 int. 154 ali 24-738. 4400 BMW 320, letnik 1979, registriran do 6/93, prodam. * 27-560. 4406 R 4 GTL, letnik 1984, obnovljena, kompresor, C02 in avtogeno varilni aparat, prodam. ® 25-894. 4408 GOLF JXD, letnik 1986, prodam. Haralovič, Globočice 10, Kostanjevica. 4409 Z 750, letnik 1984, prodam. Andrej Boh, Stara cesta 5, Straža. 4412 JUGO 55 GVL, letnik 88/89, prodam.* 27-393. 4413 Z 750, registriran do 8/93, za 1.150 DEM in Z 750, za rezervne dele, prodam za 350 DEM. Franc Lah, Armeško 49, Brestanica. 4416 preklici JOŽE BOLTEZ, Gabrje 63, opozarjam Jožeta Ucmana in Marjano Pavlič iz Gabrja, naj ne širita lažnih govoric o meni, sicer ju bom sodno preganjal. 4336 posest 25 A, 55 m2 gozda v bližini Birčne vasi in nekaj čez 1000 m2 travnika, ugodno prodam. * 57-374. 4322 VEČ gozdnih kmetijskih in dve gradbeni parceli na Mirni na Dolenjskem in v bližini prodam. » (061)226-036, po 20. uri. 4326 HIŠO v centru Novega mesta prodam. »(068)22-377 ali 87-215. 4329 HIŠO v Artičah, z 28 a zemlje, gospodarskim poslopjem in garažo, poceni prodam. * (0608)65-531. 4339 HIŠO, DVOJČEK s skupnim vhodom, 4 km iz Novega mesta, prodam. ® VRSTNO HIŠO, dve garaži, s skla diščem, primerno za obrt, ob glavni cesti, centralno ogrevanje v obeh zgradbah prodam. ® (0608)34-934. 434! 180 M2 veliko vrstno hišo na Drski r Novem mestu prodam za 150.000 DEK »30.000 DEM. * (061)312-813. 4379 V ČRNOMLJU, v naselju Kočevje, prodam zazidljivo parcelo velikosti 514 m2. Parcela ima vodo, elektriko in telefon. Informacije na ® 26-708 in 52-458, popoldan. 4390 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski Ust Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusi/a (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 60 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 830 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.660 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.100 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.250 tolarjev. Mali oglas do deset besed 700 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 70 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-440519 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. STAREJŠO vseljivo hišo po zelo ugodni ceni prodam. » (068)73-663. 4414 prodam PRODAM štedilnik Gorenje — Kekec (2x plin). ® 23-368. MOŠT, malvazijo in rebulo, prodam. Lisjak, Saksid 7, Dornberk, ® (065)56-784. 4321 RAČUNALNIK 386/20 prodam 30% ceneje od novega. » (068)21-219. 4327 PRISTNI cvetlični in kostanjevi med prodam po 250 SIT za kg. Nad 5 kg dostava na dom. » 85-116, zvečer. 4328 VINOGRADNIŠKI plug in jarm za vola poceni prodam. » (0608)70-208. 4330 JABOLKA, bobovce, poceni prodam. Informacije na » 78-093. 4332 MIZARSKI STROJ, debelinka- po-ravnalka, s frezaiji za izdelovanje opaža, prodam. ® 45-541, popoldne. 4333 NOV VIDEOREKORDER Sharp in nov globinski sesalec Vorwerge ugodno prodam. ® 22-416. 4335 STAREJŠO spalnico prodam. Iztok Lopatič, Ljubljanska 16, Novo mesto. 4338 ČB TV, brezhiben (100 DEM), gramofon Tosca (50 DEM) in sobno telovadno kolo Uniš, skoraj nerabljeno (290 DEM), prodam. ® (068)44-004. 4342 SUHA bukova drva (metre), elektromotor, 1.1 KW in 2.2 KW 2800/min, prodam. » 85-684. 4346 KOZO prodam. ® (068)41-071. 4361 KRAVO za zakol, prodam. * 86-283. BREZHIBEN barvni TV sprejemnik ugodno prodam. »(068)23-343, po 20. uri. 4363 SEMENSKI KROMPIR sorte romana, jerla in_kenebek prodam. Fajdiga, Temenica 4, Šentvid pri Stčni, » (061) 785-071. 4365 OVERLOCK PFAFF- entlarico, novo, nerabljeno, z garancijo, ugodno prodam. n (064)215-650. 4367 LADIJSKI POD- opaž, različnih dimenzij, prodam po 380 SIT m2. Ferlin, «(0608)70-343. 4371 MLADO KRAVO in telico, brejo 6 mesecev, prodam. Fekolj, Hrastulje 20, Škocjan,» 76-251. 4374 20 M nove balkonske ograje prodam. Cena za tekoči meter je 1.500 SIT. » (0608)43-116. 4375 NUJNO prodam več redovniških koz iz A- kontrole. * 40-280. 4380 OLJNI GORILEC za centralno peč Venterm, nerabljen, prodam po ugodni ceni. * 43-855. 4381 PRODAM elektromotor, trofazni, 900 obr./min., od 1,1 K W, ali zamenjam za enofaznega, 2500—2800 obr./min., od 1,5 KW naprej. Pokličite v večernih urah na » 068/23-585. ♦ PRODAM novo strešno okno. * 068/25-000. TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Alojz Murn, Veliki Orehek 28. 4384 ŠTEDILNIK na drva in kopalno kad Kolpa san, vse novo, ugodno prodam. ® 65-642. 4386 ODLIČNE ČUVAJE, 8 tednov stare pse šarplanince, prodam. Cena 100 DEM. »(0601)21-806. 4392 PETLETNO ŽREBETNO KOBILO prodam ali menjam za govedo. ® 45-192. 4395 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO in dve gumi s platišči ter cerado, električno brizgalko za lakiranje avtomobilov Vag-ner, stroj Obel, cirkularšrotar MIO, novo moško kolo ROG na 5 prestav, hladilnik Gorenje, nerabljen, širine 50 cm, vse po zelo ugodni ceni prodam. » (068)27-450. 4405 KOBILO, vozno, ujahano, žrebeta, zapravljivček ter komat prodam. Šušteršič, Smolenja vas 96. 4415 CISTERNO, 4.0001, prodam. ® 25-800. 4417 33 M2 tegole z 10 kg lepila, umetni kamen za cokl, 25 m2, žensko kolo, ugodno prodam. * (068)22-893. 4419 razno EMAJLIRANJE kopalnih kadi z uvoženim materialom, garancija dve leti. »(064)66-052. 4324 LOKAL v Metliki oddam. * 59-658. 4347 JESEN JE TU. Strokovno urejujemo vrtove in grobove na Dolenjskem. » (068)24-433. 4348 r NOVO — NOVO > SIEMENS SLUŠNI APARATI s povračilom ZZZS Pridite naglušni — — in odidite z več življenjske radosti — — v manj kot eni uri — — s slušnim aparatom SIEMENS vsako sredo od 9 — 12. ure OPTIKA Novo mesto Komandanta Staneta 12 tel. 23-110 ®£S?S®Krt' inf. tel (064) 73-313 od 19.30 do 20.30 J TREBNJE, Kolodvorska 1, tel.: 068-45-650 45-651 fax: 068-45-652 Najceneje na Dolenjskem: — proizvodnja betona — prevozi in strojno vgrajevanje betona — talne plošče, škarpniki, vinogradniški stebri Za predplačila 5% popusta SE PRIPOROČAMO! Bakrena pločevina za žlebove po 430 SIT/kg v kolutu ali v ploščah ter nerjaveča pločevina različnih debelin od 340 SIT do 370 SIT/kg na zalogi. Prevzem mogoč vsak dan od 7. ure do 1§. ure na naslovu DRAŠLER, Ljubljana, tel.: (061)262-230. TEČAJI TUJIH JEZIKOV T0NS0N, d.o.o. vabi otroke, mladino in odrasle k vpisu 40 in 60-urnih tečajev angleškega, španskega, italijanskega in francoskega jezika. Tečaji bodo potekali v prostorih OS Grm, s pričetkom predvidoma 20. 10. 92. Informacije in prijave po tel. (068) 85-882 vsak dan do 18. ure. Ugodno prodam 33 m2 tegole z 10 kg lepila, umetni kamen za cokl 25 m2, žensko kolo. Tel.: 068-22-893. Igralni avtomati, prodaja pikad, novih in rabljenih, izdelovanje igralnih avtomatov, jolly, card, 5x5, vse s Philips monitorji, cene ugodne. LAM-BO ELEKTRONIKA, Turnerjeva 22, Maribor, tel. (062) 211 -504 od poned. do petka, od 8. do 16. ure. PROLES d.o.o. Novo mesto • prodajamo hrastov »lam« parket po 800 SIT/m2 in • odkupujemo hrastovo hlodovino tel. (068) 41-131, dopoldne (068) 21-814, zvečer Sodni tolmač vam takoj prevede vse dokumente izdane v srbskem, hrvatskem in makedonskem jeziku. Pokličite po 15. uri na tel.: 25-876. r Slovenci, Slovenke!---------- Območni odbor slovenske nacionalne stranke Novo mesto vabi na sestanek, ki bo v nedeljo, 18. 10. 92, ob 15. uri v Metropolu. Za člane je sestanek obvezen! | Vabljeni! Švedska zaščita da avto ne rjavi da dalj zdrži garancija 6 let Janežič Toni Skrovnik 15 Tržišče tel. (068) 49-567 Veselič Vinko Vrhovci 14 Adlešiči tel. (068) 57-731 Video-radio TV servis Rožič vam poleg prodaje in montaže satelitskih anten orbit za 600 DEM v gotovinskem plačilu ali na 3 obroke po 230 DEM nudi tudi popravilo vseh vrst TV aparatov, videorecorderjev in radijskih aparatov. Pokličite nas: 068/21-229 v ^ ELECTRONIC d.o.o. 4el. 68000 'Ttaua *fcciU SloutMija Ut.. (ax.: (068) 23 492 Cenjene stranke obveščamo, da ugodno nudimo: prodajo, servis in popravila vseh oljnih gorilnikov. SERVIS IN REZERVNI DELI KOLES Jože Smole Žabja vas 27 telefon: 068/ 21 952 EURO 2000 d.o.o. SAMSUNG TV-AVDIO-VIDEO CX 5312 W (55 cm, raven ekran, teletekst, A V, stereo) 850 DEM CX 6813 W (70 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo) 1295 DEM CX 5913 D (63 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo) 1250 DEM Na zalogi imamo bogato ponudbo HI-FI stolpov, videorekorderjev, CD playerjev in kombiniranih mikrovalovnih pečic od 17 I do 34 I. Posebna ponudba: SAMSUNG MIKROVALOVNE PEClCE 17 litrov 800 W 340 DEM MIKROVALOVNE PEClCE -kombinirane 28 litrov 800 W 400 DEM MIKROVALOVNE PEClCE 34 litrov 1200 W 880 DEM Plačljivo v protivrednosti SIT Vse inf. SAMSUNG EURO 2000, Brežice Tel. (0608) 61 -936 B. Milavec 73 Delovni čas od 9. do 12. ure in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Prodajalna SEJALEC C. komandanta Staneta 3 Novo mesto tel. (068) 24-132 vam nudi: • hrano za pse in mačke Dr. Alder’s • zemljo za grobove, pesek, gobe za ikebane, sveče • veliko izbiro čebulnic jesenskih rož • čebulček • vrtno orodje GARDENA • posode za zelje od 27 do DEVIZNI KREDIT po 6.5% obrestni kreditni meri na 3 leta dobijo obrtniki in podjetja na osnovi hipoteke od 40.000 do 200.000 DEM. ® (062)775-978, od 8. do 10. ure, in (062)771 -728, od 18. do 21. ure. 4355 SATELITSKE ANTENE Amstrad in Maspro po zelo ugodni ceni. » (064) 422-585. 4385 DOLGOROČNI KREDIT z 2.5% letno obrestno mero, ugodno za obrtnike. » (068)44-976 od 11. do 19. ure. 4402 PO KONKURENČNIH CENAH izdelujem peči in bojlerje za centralno in solarno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. * (063)39-878. 4404 ŠIVANJE IN POPRAVILA usnjene konfekcije. Cvelbarjeva 5, Novo mesto. 4407 PROSIM OSEBO, ki je v nedeljo, 11.10., med 11. uro in 11.30 pobrala kaseto z mehaničnim orodjem, kije bilo pozabljeno pri čistilnih napravah Krke, naj se oglasi na * 23-348. 4418 službo dobi AKVIZITERJI! Iščemo sodelavca za delo na terenu z lastnim prevozom. Plačilo po dogovoru. ® 24-353. 4337 PRIV AT D.O.O. zaposli knjigovodjo in računovodjo z delovnimi izkušnjami. ® (068)24-307. 4343 ZASTOPNIKE za območje Dolenjske iščem. * (061)862-104. 4358 STAREJŠO GOSPO za čiščenje lokala v jutranjih urah iščemo. * 22-366. 4368 SIMPATIČNA DEKLETA za delo za šankom, redno ali honorarno, zaposlimo. »22-366. 4369 NUDIMO redno ali honorarno zaposlitev. Javite se na ® 22-106 v četrtek od 15. do 18. ure. 4378 SPREJMEMO samostojnega mizarja. Mizarstvo Kovač, ® 26-000. 4382 ZA NOVI SALON pohištva v Novem mestu zaposlimo samostojnega trgovca(-ko). Pokličite na ® 28-135, vsak delavnik med 7. in 9. uro. 4383 IMATE LASTEN PREVOZ in proste vikende? Pokličite ® 24-852. Odličen zaslužek. 4391 ŠIŠKO STEKLARSTVO zaposli delavce s poklicno ali srednjo šolo tehnične smeri, ki so se pripravljeni priučiti v steklarski stroki. Po treh mesecih poskusne dobe bomo z ustreznimi kandidati sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Nudimo stimulativno plačilo v prijaznem okolju sodobno opremljene obratovalnice. ODLIČEN zaslužek vam nudimo s prodajo tekstila na terenu. Možna tudi redna zaposlitev. Kličite v četrtek, od 15. ure dalje na ® 23-977. PIN BIRO, d.O.O. Cesta brigad 18 Novo mesto redno zaposli monterja centralne kurjave. Inf. po tel. (068) 25-711 MESARSTVO BOBIČ razpisuje prosto delovno mesto mesarja — prodajalca v Sevnici. Inf. po tel.: (068) 76-223 (dopoldne) in (0608) 81 -948 (popoldne). službo išče PRODAJALKA brez zaposlitve išče delo trgovske stroke na območju Novega mesta. Devetletna praksa, prijaznost, ustrežljivost. ® 22-907, od 8. do 18. ure. stanovanja V KRŠKEM v samostojni hiši prodam 3 sobno opremljeno stanovanje z garažo, vrtom in kletjo po ugodni ceni. Informacije na » (061)40-756. 4334 DVOSOBNO STANOVANJE m garsonjero v Novem mestu zamenjam z# večje stanovanje ali manjšo hišo, lam)0 tudi v bližnji okolici Novega mesta. ® ZDRAVNIK najame garsonjero al' stanovanje v Novem mestu ali okolici. » (068)21-095, int. 423. 43/“ MLADA DRUŽINA z majhnim otrokom nujno najame manjše stanov -nje/Tomaž Mehle, m 23-311 int 154au PRODAM ali ODDAM v najem stanovanje 60 m2,20 km iz Novega m sta. 26-288 po 20. uri. DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj DOLENJSKI UST Št. 42 (2252) 15. oktobra 1992 ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, starega očeta, brata in svaka ALOJZA OBRČA šofeija v pokoju iz Novega mesta se zahvaljujemo osebju Doma počitka Metlika za dolgoletno skrb in ;n nego ter gospodu proštu za poslovilni obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 57. letu starosti nas je nenadoma zapustil FRANC NOVAK iz Stranske vasi Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Ana, hčerka Jana in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 61. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in sin IVAN KABUR Belokranjska c. 71, Novo mesto ZAHVALA Truplo tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno špik, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpki. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo oči, dom je prazen in otožen, ker tebe, dragi mož in oče, več med nami ni Po hudi bolezni nas je v 68. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ate, tast in stari ate FRANC PUCELJ iz Smečic pri Velikem Trnu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in nudili pomoč. Se posebej se zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki so mu lajšali bolečine. Zahvaljujemo se tudi Gasilskemu društvu Veliki Trn za tako lepo spremstvo na njegovi zadnji poti, poslovilne besede GD in KS Veliki Trn ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je, v srcih naših boš ostala. V 84. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra, teta, tašča in prababica MARIJA ŽNIDARŠIČ roj. Sedlar z Jerman Vrha - Bučka Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja,darovali cvetje, vence, sveče, sv. maše in našo mamo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Cimpermanovim, Pungeršičevim, Jalovčevim ter Podjetju za PTT promet Novo mesto in kolektivu Pošte Škocjan. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogreb in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje srce, ostali so samo sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več! Nepričakovano in komaj v 57. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi mož, ati, brat, ded in stric JOŽE PODPADEC st. s Kamnega Potoka 11 pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam tako nesebično pomagali, podarili toliko lepega cvetja in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo družinam Mlakar, Lenič, Povše in Novak, delovnim organizacijam Trimo, Akripol in Iskra. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Vida, sinova Jože z družino in Janez, hči Vida, bratje in sestre z družinami ter drugi sorodniki ZAHVALA Odšla, mama, mimo si in nežno, a vedno boš nekje v nas, saj je vse življenje bežno in vse nekoč pogoltne večni čas. V 64. letu nas je po hudi bolezni zapustila draga mama, stara mama, hčerka in sestra KRISTINA JUREJEVČIČ iz Rosalnic Iskreno se zahvaljujemo dragim prijateljem, sorodnikom in sosedom, ki so nam stali ob strani in z nami delili bolečino. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Poloni Furlan in celotnemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki so dragi mami pomagali med njeno boleznijo. Hvala pevkam z Otovca za zapete pesmi in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Jožica in Martina z družinama Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečena sožalja. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta PAVLA UDOVČ rojena Goršin Črmošnjice pri Stopičah Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Mizarstvu Blatnik, lesnemu obratu Pionir in g. patru Felicijanu iz samostana za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga teta ROZALIJA MAUSER ZAHVALA V 69. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila draga mama, stara mama in sestra MARIJA VEHAR iz Smolenje vasi 5 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, delavcem Splošne bolnišnice Novo mesto—pralnice in vsem vaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč, osebju internega oddelka, g. župniku in proštu Luki za opravljen obred. Žalujoči: sin Marjan in hči Zdenka z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob zadnjem slovesu našega dragega moža, očeta, dedija, brata, svaka in strica FRANCA RESNIKA iz Birčne vasi, roj. 1931 z Laz 5 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za vso pomoč, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala obema govornikoma, pevskemu zboru z Ruperč Vrha in gospodu kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvaležni smo vsem za izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se osebju pljučnega in urološkega oddelka za lajšanje zadnjih dni njegovega življenja, še posebej dr. Glucksu in dr. Kramarju,g. župniku za opravljen obred, pevcem Ruperč Vrha, g. Šinigoju za poslovilne besede. Hvala delovnim organizacijam SZ- SVP Novo mesto, CP Novo mesto. Občini Novo mesto, Geodetski upravi. Vrtnariji Novo mesto, Cvetju- Agra-ria Čatež, Pogrebnim storitvam Štefan Golovrški, Društvu upokojencev in vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste bili z nami v težkih trenutkih slovesa. Ohranite ga v lepem spominu! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Živeti — umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen! (O. Župančič) Tiho in nenadoma je ugasnilo srce JANEZU PERŠETU iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje in podarili cvetje. Posebno se zahvaljujemo Petrolu iz Brežic in Črnomlja za vsestransko pomoč, g. kaplanu, govornikoma in godbi na pihala Črnomelj. Žalujoči: sin Vinko, hči Silva, mama, brat Jure, sestri Tončka in Mimica z družinami Novo mesto, 9.10.1992 ZAHVALA V 53. letu nas je po hudi bolezni zapustil IVAN SENOŽETNIK iz Meniške vasi 67 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za iz rečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in pomoč v težkih trenutkih ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju pij učnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, Zdravilišču Dolenjske Toplice, govornikom in upokojencem. Posebno zahvalo izrekamo gasilcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Darinka ter ostalo sorodstvo * * 5 5 I 5 * * $ * S S * S * H s * s v * s s 5 <* s s ! * »s s s «* $ s s H ! s s s s *» * * * *. Uroš Vučajnk Ni naključje, da smo Uroša fotografirali s harmoniko v naročju. Vsak dan jo namreč tako pestuje najmanj poldrugo uro, nemalokrat pa tudi več. Fant ima šele 10 let, a že tako spretno suče prste na obeh rokah, da vam zaigra tudi skladbe za srednjo glasbeno šolo. Tokrat je zaigral Bacha in njegova mamica je izdala, da pri učenju včasih potoči tudi kakšno solzo obupa. Pozneje, ko prsti razigrano begajo po drobnih gumbih, je toliko bolj zadovoljen. Uroš Vučajnk obiskuje 4. razred osnovne šole v Dobovi in je odličen učenec, čeprav redno dela tudi 4. letnik brežiške glasbene šole in igra pri prof. Božidarju Bogolinu gumbno harmoniko z melodijskimi basi Svoje igranje izpopolnjuje tudi s pomočjo prof. Slavka Magdiča iz srednje glasbene šole v Mariboru, kije Uroševo nadarjenost opazil na lanskoletnem republiškem tekmovanju na Vrhniki Takrat si je dobovski harmonikar priigral 3. nagrado in malo pozneje mu je mednarodna komisija na državnem tekmovanju v Pulju prisodila 2. nagrado. Uroš je bil tedaj šele k 2. letniku, vendar je tekmoval s fanti ki so šteli 13, 14 ali celo 15 let in so harmoniko igrali že precej več časa Uroš je vesten, točen na vaji in resno dela Pravi, da mu ni težko vaditi in se učiti Drugače pa je tak kot njegovi sovrstniki Rad se vozi s kolesom in igra nogomet na do bovškem igrišča Če je slabo vreme, se igra v stanovanja Včasih ga med vajo prime, da bi odložil harmoniko, stekelpo kolo in se pridružil vrstnikom pri dirkah po ulicah Dobove. Toda potem ne bi nikoli znal tako dobro igrati harmonike, kot znajo tisti ki jih je že pred leti občudoval na televiziji Pri šestih letih mu je bilo dovolj tihih želja Odločil se je in prosil dedka Mraza v vrtca naj mu prinese pravo harmoniko. Dobri starec seveda ni imel dovolj denarja pod domačo no voletno jelko pa ga je čakala mala ruska harmonika ki jo še vedno skrbno hrani Takojjo je prijel in poskusil zaigrati »Sivo kučmo«. Tako se je začela velika ljubezen med Urošem in harmoniko. Medtem ko je v prvem in drugem razredu igral na klavirsko, je lani na priporočilo svojega profesorja prijel za gumbno z melodijskimi basi K temu je pripomogel tudi Urošev ded, sicer dolgoletni član godbe na pihala kije primaknil svoje prihranke za novo Piginijevo harmoniko s 96 gumbi Ta inštrument daje mnogo več različnih možnosti za izvajanje v glasbi kot klavirski Uroš potuje vsak petek na vaje v Maribor k prof. Magdiču, ki je prepričam da je treba hiteti s praktičnim učenjem na harmoniki Tako ga zdaj že pripravlja na srednjo glasbeno šolo, ki se je bo lotil naslednje leto. Vučajnkovi se kar malo bojijo, saj bo moral njihov sin, če bo tako vztrajen kot doslej, že zelo mlad po svetu. Morda f Rusijo, kjer se šolajo najboljši harmonikarji Uroš si še vedno na tihem želi da bi postal šofer kot njegov oče in bi vozil po tujih krajih. A zdaj, ko je že toliko dela vložil v učenje harmonike, že ni več povsem prepričan. Rad bi vozil a tudi igral Ko bo dozorel čas, se bo že odločil Medtem pa bo redno igral nabiral teoretično znanje v glasbeni šoli se trudil s težkimi skladbami in vmes za razvedrilo »urezal« še kakšno domačo. Še naprej bo vozil kolo, igral nogomet, pomagal očetu in se jezil ko bo moral pomivati posodo ali stopiti v trgovino. Tako pač, kot to počnejo fantje njegovih let BREDA DUŠ1Č-GORNIK Nagrade za pravočasne plačnike Glavna nagrada — predsoba Alples NOVO MESTO — Ob zadnji letošnji izterjavi naročnine za Dolenjski list bomo naročnike, ki so hkrati tudi redni plačniki bogato nagradili Prvo nagrado, Alplesovo predsobo, je kupila naša časopisna hiša, ostale nagrade — avtoradio, walkman, namizni računalnik ter osem tolažilnih nagrad — žepnih kalkulatorjev pa je prispeval Technoshop, do.o., Suhor pri Metliki kjer imajo prav zdaj akcijsko prodajo televizorjev, video in hi-fiaparatov Samsung. Vse, ki se bodo pri njih odločili za nakup in prinesli s seboj zadnji izvod Dolenjskega lista, bodo nagradili še z lepim darilom. Po bančnih izpiskih sodeč že pridno plačujete naročnino, za žrebanje glavne nagrade, predsobe A Iples, pa bodo prišli v poštev vsi ki so ali pa bodo po pošti ali v našem naročniškem oddelku plačali naročnino do torka, 20. novembra. Nasvidenje do prvega žrebanja! RAZSTAVA ČISTOPASEMSKIH PSOV NOVO MESTO — Kinološko društvo Novo mesto bo v nedeljo, 18. oktobra, med 13. in 16.vuro na igrišču Centra srednjih šol v Šmihelu ljubiteljem psov in lastnikom predstavilo čistopa-semske pse z območja novomeške občine. Priznani kinologi bodo obiskovalcem na razstavi do potankosti opisali vsakega razstavnega psa. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo, 25. oktobra. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Revna država! — »Nekoga« je nekdo najel — Kje so Ravnace? — Gumb za izklop T. Gašperiča — Želimo vedeti, kdo nas kliče — Ima dr. Drnovšek telefon? V času, ko je poleti dežurni novinar »Dolenjca« na voljo bralcem, je zdaj že trda tema, zato je od prejšnjega četrtka treba klicati na telefonsko številko 23-606 dve uri prej. Zdi se, da so mnogi bralci to opozorilo spregledali, klicev je bilo namreč razmeroma malo. Poštarji imajo ta mesec veliko dela z raznašanjem obvestil, kdo je od lanskih zaslužkov dal premalo državi (tistih, ki bi jim dolgovala država, najbrž ne bo veliko). Koliko dohodnine mora še plačati, je izvedela tudi hčerka bralca z Vinice. Gospod sicer razume, da država brez davkov in podobnih dajatev ne more živeti, nikakor pa mu ne gre v račun, da mora njegova hčerka odšteti dohodnino od slabo plačanega honorarnega dela med lanskimi počitnicami. Če bi zaslužila že za knjige, bi se mu še zdelo nekako pravično, tako pa... Še bolj je huda bralka iz Straže. Pravi, da lani ni bila po svoji krivdi brez dela na puklu državi, z denarjem, ki ga je prejemala kot brezposelna, pa ne bi bilo mogoče ne živeti ne umreti. In zdaj mora za tiste fičnike plačati še dohodnino. »Je ta država res tako revna, da bo lahko obstala le s podporo tudi najrevnejših?« se sprašuje bralka. Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati Če vas kaj žuli če bi radi kaj spremenili morda koga pohvalili ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam •bomo, zapisali morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novi-juur vam bo rad prisluhnil, A Ni skrivnost, kateri občinski mož v Črnomlju gradi hišo. Skrivnost pa naj bi menda bila, kateri lastnik rovokopača je pri izkopu jaška na Viniški cesti, potrebnega za občinaijevo hišo, poškodoval telefonski kabel. Bralcu iz Črnomlja se zdi, da s takimi skrivalnicami ne bomo nikamor prišli, še sploh pa ne, če je krivec v »Dolenjcu« proglašen samo za »nekoga«. Po njegovem bi se ob škodi za tisoč mark graditelj moral spomniti, koga je najel za izkop jaška. Belokranjske Ravnace niso tako velika in daleč naokoli poznana vas, da za pot do nje ne bi bili potrebnni kažipoti. Slednjih pa vseeno ni, niti enega, pravi vaščanka M. D. »Ne vemo, ali pripadamo milemu Bogu ali krajevni skupnosti, in da se krajevni veljaki ne brigajo dosti za nas, dokazuje tudi asfaltna cesta skozi vas: že dolgo, predolgo se nihče ne spomni, da bi jo popravil, kjer so jo prekopavali za telefonski kabel in vodovod.« Toni Gašperič ne gre na živce samo tistim, kijih »nasaja« v svojih humoreskah, ampak tudi mnogim poslušalcem Studia D. Gospe iz Bršljina je poznana ena od boljših plati radia, in sicer gumb za izklop. Pogosto ga uporabi, ko zasliši Tonijev glas, zlasti ob torkih zvečer, ko dolgojezični Belokranjec telefonari naokoli. »Le koga zanimajo podrobnosti, ki jih Gašperič izbrska o tem ali onem človeku? Če bi to počel vsaj z okusom, tankočutno, pa ne! In kdo njegovo ’go-bezdanje’ plača?« Za vse, ki so klicali in smo povzeli njihove besede, vemo, kdo in od kod so, bralec iz Novega mesta pa na noben način ni hotel povedati, kdo daje. Izjemoma ga omenjamo in sporočamo, da bomo skušali upoštevati njegove pripombe, ki jih je izrekel na račun tele rubrike in časopisa sploh, čeprav ne vemo, kdaj bodo policisti naredili red KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 18. in 20. uro na vaš klic pri telefonu 2.3-304 čakala pedagoginja Marija Jaklič. zaradi napačno parkiranih avtov okoli stavbe SDK ali v Čitalniški ulici, še manj pa, kdaj bo dokončana avtobusna postaja. Kar se slednje tiče, bo najbrž prej segnila žakljevina, ki (ne)zakriva malomarnost odgovornih. In še nečesa ne vemo! Namreč za domačo telefonsko številko predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška. Želela jo je imeti neka bralka, ki pa se ni predstavila. D. R. VSE ZA FOTOGRAFIJO — V bivših prostorih metliške Vinske kleti v Bršlji-nu je mojster fotografije Bojan Radovič v ponedeljek odprl atelje, imenovan Visla 21. Na 150 kvadratnih metrih je prav razkošno opremljen razstavni prostor s trgovino in zastopstvom znanih svetovnih fotografskih firm llford, Durst in Jobo. Poleg tega prostora, kjer bo mogoče opravljati tudi zahtevna fotografska delaje delavnica za okvirjanje fotografij, za kaširanje in plastificira-nje. Vata 21 ima tudi najsodobneje opremljen fotografski laboratorij za čmo-belo fotografijo. Svojo trogvino ima Radovič že nekaj časa tudi sredi Novega mesta v prostorih Doma kulture. Na otvoritvi je bila predstavljena kompletna dejavnost tega podjetja, ki obsega tudi pripravo zahtevnih katalogov, prospektov, koledarjev, oblikovanja, celostne podobe, predstavitev izdelkov na raznih sejmih. (Foto: J. Pavlin) Čigavo je črno naselje Koreja? Ko so iz zasilnega naselja pri Novi vasi odšli delavci, so se vanj naselili novi »brezdomci« — Zdaj nihče ne ve, na čigavem so in kaj bo z njimi_ JESENICE — V Novi vasi pri Bregam, v krajevni skupnosti Jesenice na Dolenjskem, se nahaja čudno naselje, ki ga domačini imenujejo Koreja. Kako je dobilo to ime, postane jasno vsakomur, ki ga obišče. To je barakarsko naselje, v katerem danes živi po oceni ene izmed stanovalk približnotrideset družin. 80 odst. »Korejcev« je Žumberčanov, osta- sejo domov tako nizke plače, da si z njimi ne morejo kaj prida pomagati. Na občini pravijo, da vode in elektrike ne plačujejo. Nekateri so v naselju tudi že po dvajset let in menda imajo v naselju celo telefon. Mladih družin je malo, večina od njih je izjemoma dobila državljanstvo. Njihovi otroci obiskujejo hrvaške šole in so bili vsa ta leta splošnem neredu so si tam življenjski prostor poiskali različni ljudje. Dolgo so bili prepričani, da živijo v zapuščenih vojaških objektih, saj jim je to dala vedeti tudi vojska, ko od njih pobirala stroške za elektriko in vodo. Odkar je vojska odšla, ne vedo več, na čigavi zemlji živijo. B.DUŠIČ-GORNIK 3.000 SIT ZA PRA VILEN ODGOVOR — Nagrada je šla tokrat v Metliko; da smo za uganko tedna izbrali streho mestne hiše, pa je prva, natanko ob 8. uri, sporočila domačinka Terezija Gregorčič, Šestova 7. Belokranjci, in teh ni bilo malo, so vsi po vrsti uganili, da smo se s fotografskim aparatom v roki vrteli okoli njihovega poslopja občinske skupčine. Med nepravilnimi odgovori iz drugih krajev Dolenjske pa so bili na primer tudi Slovinova stavba v Brežicah in Kartuzija Pleterje. Kako boste ugibali ta teden, bomo slišali že v četrtek od 8. ure dalje, ko vas bomo čakali na telefonski številki 23-610. Prvi, ki bo uganil, katero streho ene odjavnih stavb smo fotografirali, in je ali bo postal naročnik Dolenjskega lista, bo po pošti dobil 3.000 tolarjev. £ T.estvica narodnozabavne glasbe c s,ud|o + Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado VALERIJI KRANJC iz Celja. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Naše malo kraljestvo - MARELA INTERNATIONAL 2 (3) Pesem nikoli ne umre - BRATJE IZ OPLOTNICE 3 (1) Bog hišo vašo naj živi - FANTJE Z VSEH VETROV 4 (4) Samo da sem doma - ANS. VRTNICA 5 (7) Tiho teče reka - ANS. TONIJA VERDERBERJA 6 (5) Cvet pod planinami - ANS. NAGELJ 7 (6) Moja zidanica - ANS. LOJZETA SLAKA 8 (8) Po Dolenjski - PETER FINK 9 (-) Nate smo ponosni - ANS. PETRA FINKA 10 (9) Lepa naša domovina - ANS. SLOVENIJA Predlog za prihodnji teden: V maju - KARLI GRADIŠNIK (ilasujcm za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo meslo li so pretežno Hrvati. Nedavno tega je zavetje v teh čmogradnjah poiskalo tudi nekaj beguncev. Dolga leta se za propadajoče stavbe in za njihove prebivalce ni nihče zmenil, a zdaj seje zadeva zaostrila, ker so nekateri prebivalci Koreje naleteli na nepremostljive ovire. Tisti, ki so želeli pri- dobiti državljanstvo, so ostali praznih rok, saj niso mogli dokazati stalnega bivališča in nihče jim ni znal povedati, kje bi tako potrdilo lahko dobili. Na težave so naleteli tudi tujci, ki so iskali dovoljenje za začasno bivanje, a brez stanovanjske pravice niso uspeli. Nihče jim ni znal povedati, na čigavih parcelah živijo in pri kom naj vprašajo za potrdila o bivanju. »Korejci« so večinoma že zelo ostareli, večinoma brez zaposlitve in zato so mnogi med njimi prejemali socialno pomoč. Tisti, ki so zaposleni, delajo izključno na hrvaški strani meje in prine- Dolenjka za »as Ob 40-letnici prireditev na Glavnem trgu v Novem mestu NOVO MESTO — Ob svoji 40-letnici pripravlja trgovsko podjetje Dolenjka v soboto med 15. in 19. uro na Glavnem trgu veliko prireditev, katere osrednji del bo žrebanje desetih glavnih nagrad za Dolenj-kine kupce, med katerimi bo tudi renault 5. Ob tej priložnosti želijo delavci tega podjetja povabiti na trg čimveč ljudi, ki se bodo veselili skupaj z dobitniki nagrad. Zato so povabili ansambel Slak in pripravili veliko gala modno revijo Laboda in Beti. Manekenska vrsta Reklam studia je tokrat prvič povabila v Novo mesto v svetu že uveljavljene manekenke. Oblačila si bodo poleg domačih deklet Lidije Lenarčič, Karle Jordan, Polone Lumpert, Mile Piltaver in najnovejšega odkritja Marka Klinca, Barbare Žajc iz Mokronoga, tudi Vesna Musič, miss Slovenije 1990, Teja Skarza, miss Slovenije 1991, Tanja Lampret, miss Boss 1992, Jasmina Ivanovič, finalistka izobra za obraz leta 1992, in Mojca Mladenovič, najmlajša med najlepšimi in prva spremljevalka na izboru Obraz leta 1992. V oblačilih Beti in Labod se bodo predstavili tudi manekeni Igor Brulc, Rihard Romih, Vlado Škrinjar, Janez Gimpelj in Aljoša Satler. Modno revijo bo vodila Mojca Blažej-Cirej. BARBARA ZAJC - Mlada Mokronožanka v kopalkah Beti pravzaprav brezdomci, saj jim ob rojstvu niso mogli vpisati stalnega bivališča. Zaradi težav ob pridobivanju držav-ljanjstva ali začasnega bivanja za tujce so o zadevi začeli razmišljati tudi občinski možje in žene. Začeli so brskati po papirjih in odkrili, da so se lotili trdega oreha. Morali bodo rešiti osebni status prebivalcev Koreje in poskrbeti za rešitev na področju gradbeništva. Propadajoče čmogradnje bi po vseh predpisih morali porušiti, a zaradi prebivalstva to ne bo kar tako mogoče. Nekaj podatkov o preteklosti in nastanku Koreje je znanih že zdaj. Zgradbe so postavili za delavce zagrebškega gradbenega podjetja Tempo in bližnjega Tehnično remontnega zavoda. Poleg naselja še danes stoji nizek vojaški objekt, ki ga je vojska izpraznila že pred vojno v Sloveniji. Vojska je želela leta 1968 priti do lastnine nad temi zemljišči, vendar zasebniki niso hoteli podpisati pogodb, zato je večina zemljišč še danes v zemljiški knjigi vodena kot njihova lastnina. Nekateri med njimi so danes državljani Hrvaške. V velikem pravnem, socialnem in Nagradna igra V MARIBORU BO 25. FESTIVAL NAREČNIH POPEVK MARIBOR - V soboto zvečer, 24. oktobra, bo v Mariboru 25. jubilejni slovenski popevkarski festival, Popevka vesele jeseni 92. Od 50 predlaganih skladb je bilo izbranih 16, ki bodo na festivalu prvič javno predstavljene. Skladbe bodo letos ponovno izvedene v živo, festivalskemu orkestru pa bo dirigiral Edvard Holnthaner. Na festivalu bodo sodelovali naslednji izvajalci: Karli Gradišnik, Miran Zadnik, Bratje iz Oplotnice, Čudežna polja, 7. Raj, Ansambel Slovenija, Jože Kobler, Mateja Horvat, Don Juan in Damjan Zih, Ljubo Huzjan in Jože Ekart, Edvin Fliser, Nuša in Kara-vans, Stanka Macur, Irena Vrčkovnik, Magnet, New svving quartct in Alenka Godec. PRVO SREČANJE »FRAJTONARJEV« MOKRONOG — V nedeljo, 25. oktobra, ob 14. uri bo v mokronoškem kulturnem domu prvo srečanje harmo-nikaijev »frajtonaijev« v tem kraju. Prireditev pripravlja Center interesnih dejavnosti Trebnje, ki želi, da bi imelo to srečanje kar najboljši odziv tako pri »frantonaijih« kot pri občinstvu. Nastopili bodo lahko vsi, ki se bodo orga-nizatoijem prijavili po telefonu 068-49015 ali na dan nastopa v Mokronogu do 12. ure. Najboljše izvajalce čakajo nagrade, enako obiskovalce, izmed katerih bodo dobitnike dobili z žrebanjem vstopnic. Zapišimo še, da načrtujejo prireditelji to srečanje že zdaj kot tradicionalno. DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj