Štev. i f LJnMJaM, v soboto, m 8. lannarla 1910. = Velja po poSU: wm ;a celo leto naprej . B 88*» ------------------. O » 6*80 za pol leta n četrt » » sa en aeaeo » __ n ffemčl|o celoletno » 29'— n ostalo Inozemstvo » 85'— ea V npravništvn: s S« eelo leto oapre] S 38-40 u pol leta u letrt • *a en meseo » Za poliljant« na dom 30 v, na mesec. - Votamezn« Itev.lb v. 1120 5-60 ■r Orednlitvo |e * Kopitarjevih olloab Itov 8/QL Bokoptal ae ne vračalo, nelranklrana pisma se as aw spre|ems]o. - OrednUkega telefona tlet. 74 m Današnja številka obsega 14 strani. Za nove železnice. Po mojem mnenju stoji dandanes Slovenski narod pred svojim preporodom. Vsaj prilika v to mu je dana. Svetovni val velike zunanje politike je dvignil z aneksijo Bosne in njenim učinkom na medsebojno razmerje velesil mali, dosihmal nepoznani in pozabljeni slovenski narod hipoma do znamenite pozicije. Stojimo na pragu sveže politične renesance. Nujna potreba gospodarskega razvoja. Ali ne varajmo se! Nemogoč je Vsak naroden preporod, ki ni obenem utemeljen v gospodarskem oziru. Le najzabitejši in najplitvejši politični kramljači si dandanes šc domnevajo, da kak narod živi o jeziku. Ves pametni svet dobro zna, da je želodec do-tični organ. Gospodarski razvoj pa je nemogoč brez novodobnih prometnih občil, brez železnic, in žalostna istina je, da jih imamo, tudi če bo enkrat zgrajena belokranjska proga, vedno še veliko premalo. Šanse za velike glavne železnice. Radi tega opazujemo danes širom slovenske domovine povsod stremljenje po novih progah in v to svrho snovanje lokalnih konzorcijev. Toda baš v sedanjih razmerah vreme za take lokalne osnove ni ugodno. Državni finančni položaj je vsled slabega finančnega gospodarstva zadnjih 15 let postal skrajno neugoden. Pri državnem deficitu 400 milijonov kron je pač bore malo upanja na hitro uresničenje lo- i kalno-železniških teženj. In vendar trdim, dasi je trditev videti na prvi pogled paradoksna, da imajo velike, glavne železnice, zidane ne toliko iz lokalnih kakor iz državnih ozirov, dandanes mnogo več šans, nego raz-merno kratke lokalne proge, navzlic svoji cenenosti. Na to se naslanja moja ideja, fun-dirati na velike državne potrebe one projekte, narekovane po interesih našega narodnega gospodarstva. Mednarodna situacija na avstrijskem jugu. Kaka je mednarodna situacija na- i se države na avstrijskem jugu? Sosed- ! na Italija, združena z nami po zvezni pogodbi, je vsaj formalno naš zaveznik. In vendar zna vsak razsoden človek, da med italijanskim narodom no- SLOVENEC evlb olloab Itov 8/OL """"""fT" ■ . ■ Političen Ust za slovenski narod ————1 MWI ■ Opravnlškega Leto XXXVIII. s==== Inseratl: »» Enoatolpna petttvrsta (72 mm): sa enkrat......po IS v sa dvakrat.....» 13 » >a trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrata 80 vlnarlev. Pri večkratnem ob|avl|en|a primeren popast. ■ Izhaja: vs-ak dan, Uvzemšl nedelje ta pr/asnlke, ob 5. ari popoldne. Opravniitvo |e v Kopitar/evih ulicah štev. 6. • "nprejema naročnino, inserate in reklamacije. —— Opravnlškega telefona štev. 188. = bena vojska ni popularna, izvzemši ono z Avstrijo. Ni čuda tedaj, da se medsebojno navidezno prijateljstvo javlja na obeh straneh v neprestanem oboroževanju. Pripravljamo se na vse eventualnosti. Ali za talce priprave ne zadostuje, da ima Avstrija na razpolago dobre topove in izborne puške in izvežbane regimente, temveč na razpolago mora imeti Avstrija tudi razvito železniško omrežje, po katerem je v stanu za slučaj, ako pride do vojske, česar nas Bog varuj, z viharno hitrostjo lahko spraviti mobilizirane čete na državno mejo. Torej se mora z državnega stališča zahtevati, da se izpopolni omrežje naših železnic, vodečih proti Italiji. Mi potrebujemo take železnice in si jih moramo omisliti ne glede na vse finančne težave, baš tako. kaknr si homo morali za svoje vojno broclovje napraviti one kolosalne ladije, »dreadnoug-the«, katerih ena sama stane 40 do 50 milijonov kron. Cvetero takih prog si mora nujno želeti naša vojna uprava in vse te drže skozi naše pokrajine. Slovenska transverzalka. Pričnimo z ono, ki je najvažnejša v narodno-gospodarskem, a tudi v strategičnem oziru. To je nadaljevanje proge, ki drži z Dunaja preko Wechsel-na na Štajersko. Krstil bi to nadaljevanje za slovensko transverzalko. |Kod bi tekla ta transverzalna proga? Skozi jugovzhodno Štajersko med Krškim in Brežicami čez Savo, potem Kostanjevica, št. Jernej, Kandija - Rudolfovo, Straža, Žužemberk, Dobrepolje, Žlebič, Sodršca, Bloke, Lož, Stari trg, skozi gozdne masivo pod Javornikom in Snežnikom na Knežak, Ilirsko Bistrico, Podgrad, na postajo istrskih državnih železnic Hrpelje, od koder se itak odcepi državna, 17 lyn dolga proga j Hrpelje - Trst. Na ta način bo zvezana vzhodna Kranjska in sosednji jugovzhodni del slovenskega Štajerja ne- ! posredno z avstrijsko stolico Dunajem, j od druge strani pa s Trstom in Puljem. 1 Samoobsebi je jasno, da se da ta proga na primernem mestu po kratkem zveznem krilu pri Opčini združiti z južno in bohinjsko železnico. Proga Postojna - Col - Ajdovščina. Kot drugo železnico jemljem v po-štev progo, ki se naj odcepi pri Postojni ter naj drži preko Cola do stika z vže obstoječo železnico iz Gorice do Ajdovščine. Proga Ljubljana - Idrija - Sv. Lucija. Tretja železnica bi rešila Idrijo iz njene dosedanje nepristopnosti ter dala mogočen impuls važni Žirovski dolini. Ni treba posebej utemeljevati, da se mora ta železnica odcepiti od državnih železnic vže pri Ljubljani, potem naj krene dalje preko Polhovega Gradca, Horjula, pod Št. Joštom skozi dolino Račove do Žirov, od tam s predorom skozi na idrijsko stran, po kateri se preko Spodnje Idrije mimo Hotaleža dospe do strategično znamenite postaje pri Sv. Luciji. Proga Polzela-Kamnik»Žiri. Četrta in zadnja proga bi bila zve za vže obstoječe proge Celje - Velenje s Kamnikom. Ta proga je že projektirana tako, da se odcepi od postaje Polzela. Tega se je nam sedaj držati, vsled tega se bo na drug način moralo skrbeti za železniško krilo, ki naj bi držalo ob gornji Savinji preko Mozirja in od tod v Gornji Grad. Iz Kamnika pa jc nadaljevati progo bodisi proti Kranju ali pa do Škofje Loke in skozi Poljansko dolino do železniškega vozališča v Žireh. Železniški shod 24. jannarja. Da se posvetujemo o teh progah ter o potrebnih pripravah in korakih, ki nas dovedejo v doglednem času do njih oživotvorjenja, nameravam sklicati shod zaupnikov iz vseh prizadetih pokrajin na dan 24. januarja t. I. v Ljubljano. Predložitev dozorelih načrtov. Toda ta shod bi zgrešil svoj namen, ako bi le besedičili o potrebnih teh železnicah ter morda še skovali kako več ali manj gostobesedno resolucijo. Vsaj smo že toliko izučeni, da vsi znamo, da se s praznimi govori in peticijami žcleznice ne gradijo. Najmanj v takih neveselih gmotnih razmerah, v katerih se sedaj nahaja avstrijski finančni minister. Resno pogajanje z merodajnim faktorji se namreč pričenja v železniških zadevah šele v tistem hipu, ko se more poklicanim ob-lastvom predložiti dozorel, skozi in skozi goden in zanesljiv projekt z verjetnim rentabilitetnim računom . Ugovarjalo se mi bode morda, čemu dragih projektov, s katerimi se obremenja naše siromaštvo, ko vendar zahtevaš glavne proge, za katere je i skrbeti državi? Naj si torej država sama nabavi te projekte! Istina, toda računati se mora s po- časnostjo, odkrito recimo, tudi z ne-< okretnostjo državne železniške uprave. Ako hočemo tedaj kmalu spraviti stvari v tek in kmalu razpolagati s projekti, moramo vzeti sami stvar v roko in naročiti sestavo projektov zanesljivim zasebnim tvrdkam. Na ta način se pa izognemo še drugi nevarnosti. Nič ne zavira tako finaliziranja kakega železniškega vprašanja, kakor spor med interesenti glede na progo. Mučno zavlačevanje zgradbo belokranjske železnice, povzročeno pred vsem po medsebojnem nasprotstvu belokranjskih interesentov bodi nam v tem pogledu svarilen zgled! Temu nasproti bi bilo mogoče, s tako veliko deželno zasnovo takoj s prvega početka premagati majhne lokalne rivalitete ter v glavnih potezah določiti smer dotičnim železnicam. Sklepam z iskrenim pozivom na razsodne svoje rojake. Moj apel ne velja tistim nepoboljšljivim optimistom, in mislijo, da padajo železnice tako-rekoč z neba ali da jih rosi milost kakega vplivnega poslanca. Moj apel tudi ni namenjen bojazljivim sti-skačem, ki bi pač radi uživali dobroto železniških zvez, ali za njo ne riskirajo nobenega beliča. Moja beseda je namenjena razsodnim možakom, ki se zavedajo vekovite resnice, da je polovica uspeha v težkih vprašanjih odvisna od energije, s katero se jih človek loti in od požrtvovalnosti, ki jo obelodani pri takih odvažnih prilikah. Na svidenje torej dne 24. januarja t. I. v beli Ljubljani. Ura in kraj shoda se naznani pravočasno. Fran šuklje, deželni glavar. LISTEK. Narodna obramba. »Zora«, glasilo slovenskega katoliškega dijaštva, priobčuje izvrsten članek g. cand. iur. Ant. Vebleja. Prav umestno zaključuje pisatelj svoj članek »Narodna obramba«: Ker ni sprave slovenskih katoli-ško-narodnih krogov z vodstvom Družbe sv. Cirila in Metoda, se ustanovi v L j ubij ani v doglednem času posebna družba za narodno obrambo za slovensko katoliško javnost. Izdajala bo tudi manjšinski vestnik. Upamo, da se začne potem nekoliko živahnejša akcija za narodno obrambo, kakor je bilo do sedaj. Po znanem žalostnem razdoru Družbe sv. Cirila in Metoda v Bohinjski Bistrici leta 1907 je nastalo v slo- 11 dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) 5. NI vedel, da je bil nabit. Nesreča se je zgodila v naši hiši. Gotovo ne bo nihče mene častil in hvalil, ako povem, kdo je bil vsega kriv. Samemu sebi se zdim deček, katerega se morajo vsi bati. Tebi, dnevnik moj, pa hočem pripoznati vse svoje grehe. Gotovo je, da jaz tega nisem hotel storiti; ali zaslužim torej vse to zbadanje? Vedno želim, da bi me veliki ljudje ne zmerjali. Res je, da sem nevaren deček, toda ne nalašč, slučajno se mi vedno kaj takega prigodi. Sedaj na primer je celo mesto razdraženo na me in po očetovih mislih bom moral v ječo. Oh, ljubi dnevnik moj, ali si kedaj mislil, da bo tvoj mali lastnik zaprt? Grozno je človeku hudo, ako ga vsi izpod čela grdo gledajo, kakor bi bil kedo vc kak brezsrčen zločinec; — vsaj vendar nisem hotel nič slabega storiti. Zjutraj sem bil zelo priden in sp igral na drugi strani ceste z Janezkom; nič se nama ni pripetilo; pri obedu sem kar tam ostal, dasi jc bilo Janez- kovi materi neljubo, potem sva šla pa oba k nam in se zelo dobro zabavala. Bila sva zgoraj v mamini sobi, ker je bila mati nekje na obisku. Postavil sem stol na mizo in zlezel na peč, kjer je stalo nekaj steklenic, napolnjenih z zdravili; dal sem jih Janezku pokusit, ker je zatrjeval, da morajo imeti dober okus. Naenkrat je pa obledel kakor smrt in v želodcu mu je bilo tako čudno, da ni vedel ali stoji na glavi, ali na nogah. Zato mu je Beti prinesla skodclico tople vode zmešane z gorčico; to mora biti jako slaba, naravnost neznosna tekočina, kajti Janezek je izmeta! vse iz želodca in potem mu je bilo dobro. Ko je šla Beti po gorčico, sem hitro po-tipal v očetni žep in našel ondi zelo čuden samokres. Janezek jc rekel, da je to revolvar, a jaz sem mu prepovedal ziniti komu bcsedico o tem in sem hitro tekel ter ga skril pod blazino v svojo posteljo. »Ko ti bo popolnoma dobro, se bova s tem samokresom igrala,« sem mu rekel, toda iti je moral domov, ker ga je po onih zdravilih hudo glava bolela. Samokres sem pustil pod blazino, ker sem se bal, da bi ga sicer Beti ne dobila. Nameraval sem ž njim prestrašiti sestre, kajti četudi sem bil gotov. da ni nabit, vendar sem vedel, da se bodo ravno tako prestrašile. Ženske kriče vedno kot nore, ako zagledajo puško ali samokres. Gospod Slokum je torej zopet prišel na čaj. Pridkanti radi hodijo na čaj in polovico dela imajo s tem, da hodijo na posete in kramljajo z ženskami. Jaz sem ostal skrit v svoji sobi; pa-pa je moral iti na zborovanje, a mama je šla gledat, kako gre Janezku. Suzana se je nekje izprehajala z doktorjem, Elza in Lili sta pa pazili, da gospod Slokum v salonu ne zadremlje. Lili ni od onega večera, ko je hotela uiti, niti besedice z menoj izpregovorila. Sploh se je sedaj popolnoma izpremenila; poprej je bila za vsako šalo, kakor kak deček mojih let, sedaj jc pa tako resna, da bi sc prav nič ne čudil, ako bi vzela predikanta. Zal mi je, da sem takrat ono izbJebetal; pravi, da bi me bila vzela seboj, ako hi bila poročila gospoda Joncsa. Tako splavajo moje nadeje ena za drugo po vodi — in jaz gledam žalosten za njimi! »No,« sem si rekel, »sedaj vzamem samokres, se splazim v salon ter jih nekoliko preplašim. Nabit tako ni. To bo veselje poslušati, kako bodo cvilili. "Beti,« si'iu prosil, »posodi mi robec za par minut, hočem se napraviti za Indijanca.« Njej sc šc sanjalo ni o kakem re- volverju in zato mi je rade volje posodila robec. Zavil sem se vanj, privezal palico preko pleč, kakor bi imel puško in sc splazil popolnoma tiho proti salonu, ker drugače bi bili lahko zapazili, da se bližajo taborišču sovražni Indijanci. Čisto, čisto tiho sem odprl vrata in pogledal notri; Elza in predikant sta sedela na drugem koncu sobe na divanu in Lili jc nekaj vezla. Vse je bilo tiho — ura in trenutek sta bila pripravna in zato sem skočil z nečlovešj kim krikom v taborišče, zavpil trikrat: »Hura!« pomeril s samokresom ter rekel: »Vdajte se, ali jaz streljam!« Elza si je zakrila z rokami oči in cvilila, Lili je pa vstala ter mi čisto mirno rekla: »Jurček, oh Jurček, odloži samokres! Nabasan je!« »Vdaj sc, bledoličnik!« sem odgovoril in plesal okrog ter v enomer me* ril na predikanta. »Jurček,« je prosila Lili in prišla bližje, »nehaj, nehaj vendar!« »Jaz bom belokožneža usmrtil, ker med nama je vojska,« sem vpil. Dasi sem sedaj prestrašen, vendar sc moram smejati, če pomislim, kako ročno je gospod Slokum poskočil črez divan in so pod njim skril. Lili me je zgrabila za roko, jaz sem so ji pa hitro izmuznil in izprožil. Oh, ljubi dnevnik, ali naj^.še kaj Družba sv. Mohorja v Celovcu. jo malo pred božičnimi prazniki dovršila svojo nalogo, odposlavši svojim članom knjige za leto 1909. Bilo je to ne malo dela! Celih sedem tednov je imelo pet oseb cel dan in še pozno v noč opravila dovolj s štetjem, zavijanjem in vezanjem knjig, katerih je odpeljala pošta 920 zavojev in železnica 1510 bal tehtajočih 141.000 kilogramov. Ob novem letu so imeli vsi Mohorjani knjige v rokah in nadejamo se, da so bili vsaj večinoma zadovoljni z njimi. Vplačalo je na letnini do konca leta 84.325 udov in živih dosmrtnikov je prejelo knjige 1790; če k tem prištejemo še iztise poslane listom, društvom in nameček, je torej družba za lani razposlala 87.000 iztisov! Ni čuda, da so nekatere knjige pošle do zadnjega iz-tisa, kakor »Podobe iz misijonskih dežel« in »Marija v zarji slave«, in da je ostalo tudi drugih knjig, n. pr. molit- , venika, le nekaj iztisov. Tega uspeha j se gotovo radujejo z odborom vred vsi resnični in iskreni prijatelji naše družbe — to so pa tudi pravi prijatelji našega naroda sploh. Zahvaljujoč Boga za njegov blagoslov in čč. gg. poverjenike za njih požrtvovalni trud, ki jih stane tudi ne malo novcev, in vse zveste nam člane, ! vabi Družba sv. Mohorja zdaj vse mile rojake, da naj tudi letoL stopijo v vrsto Mohorjanov in se do 5. svečana zglasc pri svojih poverjenikih. Da nam ne po idejo zopet knjige, prosimo, da naj se nam čimprej dopošljejo vpisovalne pole, ker bi sicer morali uvesti drug red za razpošiljanje knjig, namreč v tisti vrsti, kakor so nam došle vpisovalne pole. Zakasnjenci bi potem lahko prejeli mesto knjig le svoje novce nazaj! Kaj bodo prejeli za svoje kronice, to že vedo; če bi se oglasili pri nas osebno, bi jim tudi že lahko pokazali, kar smo doslej za 1910. leto izvršili, in gotovo bi jim ugajalo. Čimprej bomo vedeli, koliko udov bomo letos zbrali pod palico sv. Mohorja, tem prej bomo mogli dovršiti vso naklado in udom razposlali knjige že začetkom jeseni. Letos bomo dali vsem udom samo isti molit-venik (»Sv. spoved«); molitvenike iz zaloge bomo poslali le tistim Mohorja-nom, ki si jih ne bodo izrecno prepovedali. Tako upamo ugoditi vsem. Knjige »Trije redovi« pa moramo dati najprej samo prvo polovico v zameno za mo-litvenik ali za posebno plačo. Naročnikom pa ne bo treba čakati dolgo na drugi del, priložili bomo vsakemu iz-tisu prvega zvezka položnico, in kdor bo želel prejeti še drugi snopič, nam bo naravnost po pošti poslal 50 vinarjev in ho prejel drugi snopič že nekaj tednov za prvim. Še nekaj! Da izpraznimo zalogo starejših molitvenikov, bomo odslej prodajali vse molitvenike nevezane po 40 vinarjev; naročilom je priložiti tudi poštnino. Nadejamo se, da bodo Mohorjani in prodajalci molitvenikov za to ceno si hiteli nabavit lepih in dobrih molitvenikov, ki jih najdejo zaznamovane v »Koledarju«. Ker smo znižali ceno posameznim snopičem »Zgodb sv. pisma« na 50 vin., stane zdaj tudi vezan prvi del sv. pisma samo 10 K 50 v. Orli! Upošfeuagfe poziu su®fe orle »mladosti". Pousod na agi-taclio za »»SiDVElICH"! Z galerlle ljubljanskega občinskega sveta. Silvestrova seja ljubljanskega občinskega sveta je bila z galerije zelo dobro opisana, a vaš liberalni galerijski poročevalec ene stvari ni povedal, ki je bila meni kot socialnemu demokratu zelo všeč. Ko je namreč župan Hribar povedal, da je fond za nameravano barjansko cerkev popolen, jo za-klical dr. Triller: »To bomo pozobali!« Dr. Trillerjev vzklik mi je tako ugajal, kakor mi še nista naša Etbin in Tonček nikdar, ker nam nista še nikoli priporočala, naj svetujemo izstradanim ljubljanskim pasje slabo plačanim mestnim delavcem, naj kakšno cerkev pozobljejo. Do zdaj smo vedno sodili, da se zoblje grozdje, ampak da se lahko tudi cerkev zoblje, tega še nismo znali. A predno pričnemo socialni demokrati zobati cerkve, bi pa le radi znali, kako se to, kar je povedal dr. Triller, napravi. Predvsem, kje naj se prične zobati, ali pri durih, ali pri oknih, ali pri stolpovi strehi. Triller naj naznani »urbi et orbi«, kdaj prične zobati kako cerkev Prav visoko gledal-nino naj nastavi, ker bo to nekaj po-tentnega, da bomo gledali, kako bo dr. Triller namestu grozdja zobal kako cerkev. Prekosil bo e svojim »eksperimentom« dr. Triller vse, kar je še videl svet, ampak to pa povem, naj Triller prvi sam pozoblje kako cerkev, predno ga bomo z največjim veseljem posnemali mi, ki prisegamo na mednarodno rdečo svobodomiselno zastavo. Triller naj prične zobati cerkve, zaslužil bo toliko, da obesi na klin svojo advokaturo. A ker je dr. Triller tako iznajdljiv, mu galerijski obiskovalci tudi nasvetujemo, da takoj potem, ko dokaže, da zna zobati »cerkve«, tudi iznajde tisti zobalni način, po katerem se pozobljejo dolgovi, da ne bo treba ljubljanski občini zvišati naklad, kar je napovedal v torkovi seji občinski svetnik Lenče. Zmajevali smo z glavami, kc jr odgovarjal župan občinskemu svetniku Lenčetu, ki je zahteval, naj se poviša podpor* mestnim ubogim. Res, vzorno skrbi iiubljanska občina za reveže, za tiste ljudi, ki so vse svoje moči pustili v Ljubljani, ki imajo zato ravno toliko zaslug za njen procvit in napredek, kolikor ga ima n. pr. župan Hribar, ki dobi vsako leto za to, ker je ljubljanski župan, beraško nizko podporo 10.000 kron, za celih 88 kron manj, kolikor dobi plače neki magistratni uradnik, kar nikakor ni prav. Župan je grozno obde-laval reveže, ker si po njegovem mnenju menda lahko prihranijo pri res sijajni županski podpori petih krajcarjev tisočake. Kadar se gre za kake lint-varje, ali za kako ploščo s Hribarjevim podpisom, ali če se gre za kak »špric-prun«, ki ga morajo čez leta podreti, in kadar se gre zaf ljubljanski Grad, takrat se navadno župan ne upira tako, kakor se je zdaj togotil na reveže, ker je Lenče povedal, da se s petimi krajcarji na dan ne more izhajati. Milostno je sicer župan obetal, da se bodo že še kdaj, a ne ve ravno še za tisti čas, zvišale podpore ubogim. Povedal je tudi, da bi povišanje miloščine mestnim revežem znašalo na leto 50.000 do 100.000 kron več in da se letos miloščine ne bodo povišale. Zupan je tudi grozno tarnal, koliko da stanejo reveži Ljubljano. Mislil bi si človek, da stanejo milijone, dejansko so pa izdali za reveže n. pr. leta 1906 kron 117.480, 1. 1907 kron 110.480 in leta 1908 kron 115.9191 Zakaj toliko tarnanja, ko so bile celo potrebščine leta 1907 in leta 1908 nižje kakor leta 1906. Magistratno uradni-štvo samo stane Ljubljano več, kolikor se izda za reveže, ker stanejo magistralni uradniki na leto brez župana in policije 164.769 kron, redarstvo pa kron 96.635. Znamo, kar mora biti, mora biti, ampak zelo žalostno se čuje in tudi zelo slabo vpliva tista zadirčnost županova na reveže, ki pač ne morejo zato, da niso postali iz revežev v borbi življenja pavarovalni direktorji, poslanci in župani. Med lepimi Hribarjevimi potezami je pač najlepša njegova velikanska ljubezen do revežev. Smejati sem se moral, ko čitam v Ljubljančanki poročilo o torkovi seji ljubljanskega občinskega sveta. Kot socialen demokrat sem seveda mednaroden, ki mi je »tajČ« ali »slovensko« vse glih. Ampak znate, tolikrat se zabavlja, ker ponemčuje »Laibacher Zei-tung« slovenska oficielna ulična imena. Zdaj sem šele dognal, ko čitam tor-i kovo poročilo »Ljubljančanke«, zakaj da »Ljubljančanka« tako dela. Znano je celemu svetu, da so poročila o sejah ljubljanskega občinskega sveta takole na pol ali pa čisto uradna. Saj poroča »Ljubljančanki« o sejah magistratni uradnik in je zanje pravzaprav neposredno odgovoren župan sam. In v tem poluradnem poročilu o torkovi soji či-tam »Ambrožplatz«, »Wiener Strasse«, »Tomangasse«, »Spinnergasse«, dasi teh »placov«, »strasen« in »gassen« nič več v Ljub1'"ni, odkar so uvedeni samoslovenski i čni napisi. Hribarju, Vseslovanu itd., priporočamo, naj izda mestnemu uradništvu predsedstven rezervaten ukaz, s katerim se mu pokliče v spojnin tisti sklep ljubljanskega občinskega sveta, s katerim so se uvedli v Ljubljani samoslovenski ulični napisi. V dotičnem prihodnjem re-zervatnem ukazu tudi lahko zapiše: »Grajam, da so gospodje uradniki po-zabljivi, ker smem biti pozabljiv pač sam, nikakor pa ne trpim, da me posnemate in da tudi vi pozabljate, da nemških uličnih napisov v Ljubljani ni več.« ložKnlca katoliškega mladeni-škega društva v Ljubljani. Razveselimo se vsakikrat, ko pridemo spomladi v lep vrt, kjer bujno cvetje obeta mnogo žlahtnega sadu. S takimi veselimi čuvstvi gremo tudi k prireditvam mladeniškega društva, saj nam je mladina porok lepe prihodnjo-sti. In ker se v mladeniškem društvu zbira mladina, ki si mora s težkim delom služiti vsakdanji kruh in bi bila i večinoma tudi brez dobrega društva sama sebi prepuščena v veliki nevarnosti, nas toliko bolj veseli vsak uspeh, j vsak napredek. In kdo bi se ne bil v četrtek tudi radoval milih glasov lepe I Cvekove pesmi »Angelsko petje«, ki nam jo je pevski zbor (pod vodstvom ' g. A. Gruma) in tamburaški zbor (pod vodstvom g. Fr. Jeločnika) tako pri-kupljivo prednašal! Občinstvo jo jo glasno odobravalo in jo je hotelo Šo enkrat slišati. Istotako je klicalo obi činstvo nazaj na oder Avg. Jeločnika, ki je prav srečno nastopil z Nedvšdo-vim solospevom: »Na tujih tleh«. — Glavna točka sporeda je bila božična igra »Betlehem«. Pred dobrim mesecem je nastopilo katoliško mladeniško društvo s težko vitežko igro »Črni vi-. venskih katoliških" Krogih nezaupanje napram vodstvu, posledica tega je bila neka narodna mlačnost, ki smo jo opažali pri nekaterih. Bila je prehodna doba. Z ustanovitvijo obrambne družbe pa naj se zopet začne živahno gibanje na našem narodnoobrambnem polju. »Tekmujmo med seboj v zidanju, ne v razdiranju!« Vodi naj nas skupna misel: Le to ima trajno vrednost v naši kulturni zgodovini, kar storimo za kulturni in gospodarski napredek našega naroda. Otresimo se tistega beraškega ponosa, češ, da je obrambno ali manjšinsko delo nekaj manjvrednega. Ravno toliko važnosti je za napredek malega naroda, kakor hrana za naš telesni razvoj. Manjšinsko delo pomeni zbrati vse narodne sile za skupni odpor proti skupnemu sovražniku, narodno-obrambno delo obsega izobraževalno, probujevalno in gospodarsko delo. Obsega torej vse, kar je potrebno za duševno in gospodarsko povzdigo našega naroda. Zadnji čas sem opazoval nabiranje ^prispevkov za narodno obrambo pri (Nemcih, Čehih, Poljakih in Slovencih. ODočim so Nemci žrtvovali že stotisoče Roseggerjev sklad, istotako Čehi in iPoljaki za svoje narodne namene, zbiramo pri nas prispevke zelo počasi. Nekaj časa je bilo zanimanja za to reč, potem pa se je to zanimanje naenkrat poleglo. Največ še daruje naša vrla duhovščina, ki je pa že itak preobložena Z narodnim davkom. Kje so naši trgovci in uradniki? kje je naša posvetna inteligenca? kje je naše kmetsko ■ljudstvo? Pravijo, da nimamo denar- i"a. Samo na Kranjskem potrošijo na eto 30 milijonov kron za alkoholizem, Idočim znašajo vsi davki komaj 6 do 7 milijonov. V naših hranilnicah na Slovenskem leži do 200 milijonov kapi-Itala, pa pravijo, da nimamo denavja. imamo ga, samo ne znamo ga uporabiti. Podobni smo kmetski babici, ki gkriva svoje goldinarje v nogavice in blazine, ker se boji tatov in roparjev. Manjka nam podjetnosti in pravega gospodarskega duha. Zato se nam Nemci smejejo in lepo mirno zidajo na slovenskih tleh tvornice in druga industrijska podjetja, ker se izmed Slovencev nihče ne gane. K naši narodnoobrambni organizaciji moramo na vsak način pritegniti naše gospodarske zavode, naše hranilnice, posojilnice in banke. Češki denarni zavodi žrtvujejo stotisoče za če-£ko obrambno organizacijo (n. pr. Živ-nostenska banka), zakaj pa bi naši ne? Vsak denarni zavod sme dajati prispevke v dobrodelne namene, ali ni naga narodnoobrambna organizacija dobrodelen zavod kateksohen? Slovenska javnost! Enajsta ura je Že odbila. Zgani se vendar iz svoje le-targije. Naš narod ima še dovolj življenjskih sil. Samo vzbuditi jih je treba. Nepozabni Gregorčič opeva v pretresljivi pesmi »Na potujčeni zemlji« naš narodni boj in toži, da po naši domovini »tuji krog zven6 glasovi, tuj trg in grad, tuj ves je kras, oh, naši so gamo — samo grobovi!« Ne! Umreti še nočemo. Ne obupaj-tno in ne prelivajmo solz za tužno domovino! Ne tamajmo, temveč idimo pogumno na delo! Ni junak, kdor vrže puško v koruzo, pa zbeži, ampak tisti, ki se bori za svojo domovino do zadnjega izdihljeja in pade junaške smrti. Slovenska javnost! Obmejni Slovenci te kličejo na pomoč. Pomagajte nam, da ne utonemo v nemškem morju! več povem? Samokres je bil vendarle nabit. Strašno sem se zmotil. Kdo bi bil pa tudi mislil, da je čisto popolnoma in pravilno nabit ter da se mora izprožiti, kakor hitro se dotaknem petelina? Krogla je predrla divan kakor nič in eadela gospoda Slokum-a ravno v čelo; kakor pravi doktor je rana velika In nevarna. Sedaj leži v naši najlepši sobi. Zdravnik jc pri njem in še mnogo drugih ljudi. Ne govori popolnoma nič, Ker je baje brez zavesti. Gotovo vse to nikomur ne dela večjih skrbi kakor meni. Da bi se nikdar ne bil dotaknil tega starega samokresa. Zakaj je bil pa prav za prav nabit? Sedaj sem v svoji Bobi zaprt in pravijo, da me pred enim mesečni ne izpustijo. Skoro bi stavil deset kron na eno, da me niti k pogrebu ne puste, ako umre, — tako so neolikani. Ne smeli bi biti tako strogi proti malemu Jurčku, saj vendar nisem vedel, da je samokres nabit. Zakaj vendar za božjo voljo, tako majhen košček svinca napravi toliko nemira v davi! Vesel sem, da nisem meril na Lili, ki je tako ljubka deklica. Poljubila In tolažila me je, ko sem tako vpil, kakor bi bil zblaznel. Mislil sem, da se moram zadušiti, tako sem bil prestra- šen. Vsi razven nje so zrli na me tako I temno, kakor bi sam zlodej stal pred njimi. Gotovo je, da bom tudi jaz, ko i bom velik, delal kaj boljšega, kakor da bi zastrupljal malega Janezka, ali streljal na gospoda predikanta. Pa jaz nikoli ne bom dorastel, kajti ako me zaprejo in obesijo, vendar ne morem živeti in postati velik. Kako strašna misel! Včeraj sem med jokom zaspal in današnji dan je zopet tisoč kilometrov dolg. Pa kako bi ne bil; za zajutrek kruh in voda, za kosilo voda in kruh in za večerjo zopet kruh in voda. Z živo dušo ne morem govoriti, ker so vrata zaklenjena. Hitro ti moram še potožiti svojo bol, dnevnik moj, kajti že se mrači in prepovedana mi je vsaka luč, celo vžigalica. Obsodili so me, da sem sam in da v temi premišljujem svoj greh. Beti, pridi, pridi! Čuj, nekaj rožlja pri ključavnici — kdo jc? Bila je moja sestra Lili. »Jurček, ubogi fantiček, veseli se, bolje mu je«; to mi jc povedala, skozi ključavnico. »Hura!« sem zavpil. »Krogla ni šla do možgan, ker je divan njeno silo oslabšal. Kost jo kroglo zadržala in doktor Mor jo je že vzel iz rane. Sedoj sedi gospod Slokum v postelji ter pije čaj in prigrizuje pecivo. V enem, ali dveh dneh bo šel že lahko domov.« »Tudi jaz si neskončno vroče želim, da bi mogel jesti kako pecivo. Lili, ti si dobra sestrica; nikar ne vzemi gospoda Slokum-a, ker ne vzdrži ognja. Ko enkrat vse to mine, ti bom pomagal, da se poročiš z Montagom in storiti hočem vse, kar boš zahtevala. Prosim te Lili, bodi tako dobra in pojdi k očetu ter ga pregovori, da mi dovoli imeti luč. Reci mu tudi, da je neusmiljeno pustiti, da mali deček duha in voha, kako se cre, usta in želodec pa od tega nič ne dobita. Kuharici naroči, da kuhinjska vrata zapre, ker nočem vedeti, kaj bo za večerjo. Ali dajete moji veverici kaj hrane? Hektor gotovo misli, da som mrtev! Mami povej, da se bojim bolezni, ker imam tako prazen želodec.« Šo enkrat potrdim, da je Lili zlata vredna deklica. Našla je ključ do mojih vrat in mi prinesla novo knjigo, kos torto in svečo. Torta jc bila strašno dobra. Če bi bil Robinzon zaprt v sobi, ali bi bil morda ostal notri? Gotovo ne, temveč poskusil bi se bil oprostiti. Če bi imel tu vsaj kake škarje, razrezal bi odejo, jo zvezal skupaj in sc po tej vrvi spustil skozi okno. Škarij nisem mogel najti, pač pa sem z rokami prav lahko raztrgal rjuho. Napravil sem dolgo vrv. ter sem jo na gorenjem koncu privezal za pre-dal pisalne mize, ki stoji pri oknu, splazil sem se na to skozi okno in se po vrvi spustil doli, kakor ljudje, ki sq spuščajo iz gorečih hiš. Kaj se je potem zgodilo, ne vem, kajti ko sem zadel z glavo na dvorišču ob tlak, se dolgo časa nisem zavedeh Mogoče jc, da se je predal izmaknil, mogoče je tudi, da se je vrv raztrgala; vse kar vem je, da sem najporej videl zvezde, potem me je pa zagrnila noč, Ko sem se zavedel sem ravno vjel tele očetove besede: »Nepoboljšljiv je. Vse je zastonj, ne pomaga nič. Kako škoda, da se je zopet zavedel!« No, zakaj so me pa vendar kupili? Ali sem jaz to zahteval? Zakaj niso kupili rajši druzega, dobrega otroka od gospe Majer, a ne mene zlobnega fantiča? Prepričan sem, če bi bil papa zaprt ob kruhu in vodi, kakor najhujši hudodclnik v ječi, da bi Še poprej strgal rjuhe, kakor jaz. Veliki ljudje so zelo krivični z otroci. | (Dalje.) i -- tez« in včeraj nas je že zopet iznenadilo z nič manj težko biblično-zgodovinsko igro »Betiehem«. Rekli bi, da vodstvo stavi preveč zahtev do mladih društ-venikov. Božične igre same smo se pa prav vzradostili, saj je to edina božična igra, katero smo mogli letos v Ljubljani videti. Prvo dejanje imenovane igre se vrši v slavnostni dvorani na Pa-latinu. v Rimu, na dvoru česarja Avgusta (K. Dovjak), ki nastopi v spremstvu svojega svetovalca (Edv. Ažnoh), imenitnega državnika (M. Trebar) in senatorja (St. Rožič). Jasno se nam pokaže vsa onemoglost rimske kulture, in boljši duhovi, katerih zastopnika sta zlasti mlada tribuna (Fr. Knipic in M. Strnad), ki sta pač imela najtežji vlogi), si želč rešitelja. Cesar izda povelje, naj se popišejo vsi prebivalci obširnega cesarstva, in mlada tribuna prideta, izvršujoč ta ukaz, v Sirijo in Palestino. V Betlehemu najdeta verne Izraelce, in prijetno se nam je bilo zamisliti v sveto noč, ko so nam Betlehemljani (Iv. Beden, M. Trebar) in pastirji (F. Kosec, Edv. Ižanc, Fr. Obersnel, K. Japelj, A. Peterlin itd.) pripovedovali svete prerokbe in izražali srčno hrepenenje po Odrešeniku. Tukaj je igra zlasti učinkovala in marsikatera solza se je utrnila občinstvu, ko so tujci (M. Pelan, Al. Poboljšaj) in zlasti Jožef iz Naza-reta (Andr. Prnjač) zastonj prosili prenočišča. Prav dostojen je bil prizor, ko angel naznani pastirjem Jezusovo rojstvo. Prvi ga gredo molit pastirji, v ko-nečni živi sliki se združijo vse osebe — tudi mlada rimska tribuna — v molitvi pred ZveliČarjeni. S primernimi, lepimi kostumi za Marijo in Jožefa in z drugo, preprosto pa dobro vporabljeno scene-rijo se je konečna živa slika lepo posrečila. — Igra je bila obenem tudi kakor vrlo učinkujoče spremlievanje k besedam društvenega predsednika Alojzija I Stroja, ki jih je izpregovoril ta večer. | Načrtal nam je v glavnih obrisih delo- j vanje, ki je vodilo slovenskega mladeniča v raznih dobah k sreči, ki nam jo ' je prinesel Zveličar. Govornik je vabil i občinstvo v krog prijateljev in podpor- S nikov mladine, zlasti še katoliškega mladeniškega društva, ki vodi k sreči, ' oznanjeni po angelih v sveti noči. Imenoma je izrekel zahvalo deželnemu odboru Vojvodine Kranjske, posebej še navzočemu dežel, odborniku prof. Evg. Jarcu za podporo vajencem, dalje vsem gospodom profesorjem, uradnikom, učiteljem, akademikom, ki poučujejo v društvu, zlasti režiserju igre g. Iv. Ma-zeku, in končno predsedstvu in vadi-teljskemu zboru Zveze Orlov, ki so sprejeli pouk telovadbe za mladeniško društvo. — Tudi mi spremljamo z naj-iskrenejšimi simpatijami upapolno društvo, ki naj se krepko razvija in izpopolnjuje. leseniike novice. j Vlncencljevo družbo za podporo ubogih in zapuščenih mislimo ustanoviti na Jesenicah. Kakor po drugih in-dustrialnih krajih tako tudi na Jesenicah marsikaj zremo bridki bedi v oči. Delavec ali njegova žena, onemogel, brez imetja, na stare dni brez dostojnega stanovanja in hrane; komu bi ne izzval sočutja? Vincencijeva družba bo imela edino ta namen, da pomaga zapuščenemu, pa naj bo kdorkoli in mišljenja kakršnega koli. Zato upamo, da nam bodo imovitejši krogi tudi dejanski šli na roke! V kratkem se vrši v »Delavskem domu« predavanje o blagem namenu, na kar že danes opozarjamo. j Žalostno novo leto so imeli v družini Hafnerjevi na Jesenicah. Na starega leta dan je bila smrt v hiši, na novega leta pa že zopet. Na starega leta dan je pobrala mater gospodinje, na novega leta pa gospodinjo-vdovo samo. Žalostno je bilo videti celo vrsto otrok okrog mrtvaškega odra, na katerem sta počivali mati in stara mati. To novo leto pač zapuščenim sirotam ne bo izginilo iz spomina! j Čeden par. Lepšega para pač ne moremo dobiti, kakor sta »Narod« in »Naprej«. Ker smo zabeležili smrt so-cialistiškega sodruga Družinška, sta oba zarežala na nas, češ, da sodrugu po smrti ne damo miru, in ga hvalila, da se jima kar sline cedijo. Nam jc čisto vse eno, naj bo Družinšek tak ali tak. Mi smo hoteli na, njem pokazati le so-cialnodemokraško vero, s katero se so-drugi mnogokdaj bahajo. Ta vera pa je taka, kakršno je imel Družinšek, ki je svojega psa naučil, da je vsakega zagrabil, če mu je le rekel besedo »Marijina družba«; če mu je pa rekel besedo »rdeč«, se je pa vsakemu dobri-kal. Družinšek se po svoji veri tudi na smrtni postelji ni dal rvevideti, dasi so mu v bolnici ponujali duhovno pomoč. Nazadnje pa je bilo v trenotku po njem. Ali ni tukaj nekoliko božjega prsta zraven? Pa tudi s tem nismo imeli namena pisati o Družinšku kot. takem, ampak smo hoteli pokazati samo socialnodemokraško vero na njem, — vsem v svarilen zgled! j Ljudsko gibanje na Jesenicah v preteklem letu. V letu 1909 je bilo, ka-I kor smo čuli, na Jesenicah rojenih 256, | umrlo jih je 126, oklicanih je bilo 81 parov, poročenih pa 33 parov. Dovolj živahno. j Političen shod. V nedeljo, 9. t. m. ob 3. uri popoldne ima politično društvo kršč. soc. delavstva v »Delavskem Domu« na Savi svoj občni zbor. Po občnem zboru pa se vrši političen shod, na katerem poroča drž. poslanec Go-stinčar. Od naših somišljenikov pričakujemo polnoštevilne udeležbe! Do svidenja! j Jeseniška šola. Neštetokrat se je že povpraševalo, zlasti po časnikih, kaj je z razširjenjem, oziroma zidanjem šole qa Jesenicah? Posebno nekateri, ki še nikdar pod solncem za javnost niso storili ničesar dobrega, so kar si-pali taka vprašanja po »Narodu«. Naj bi se bili enkrat tovrstni ljudje obrnili do gosp. glavarja v Radovljici! Iz zanesljivega vira smo namreč izvedeli, da je on to zadevo zadrževal, dasi so ga višje oblasti že davno dregale, naj se požuri. Pa ne, da bi ga bilo to zadrževalo, ker si da toliko nepotrebnega posla z gospodom gerentom? j Kdo piše anonimna pisma na tovarno? »Naprej« je konštatiral, da jih je pisal neki tovarniški delavec Bernot. Ker pa je bil Bernot svoj čas mežnar in organist, pravi »Naprej«, je klerikalec. Mi pa konštatiramo, da je bil Bernot kljub temu, da je bil svoj čas mežnar in organist, tako rdeč in je tako zabavljal čez »farje«, kakor sociji prvega reda. Torej smo vendar pravo zadeli, ko smo dejali, da sociji pišejo anonimna pisma. Ne moremo poma- gati, če Je sodrug Bernol sotijem delal škandale in sramoto! Bratstvo je pač lepa reč, ampak pri socialnih demokratih redka. Radi tega, ker je bil Bernot pred leti mežnar in organist, pa je bil ravno toliko klerikalec, kakor Fer- -rer, ki je hotel svoje dni vstopiti v »le-menat«. j Predavanje. V nedeljo, 9. t. m. bo v »Delavskem Domu« na Savi ob navadni večerni uri predavanje, h kateremu tem potom vabimo vse prijatelje delavskega društva. Idrijske novice. i > i Premembe pri našem rudarskem uradništvu. Na novega leta dan so v gradu prisegli rudarski svetnik Slavik, žgalniški nadoskrbnik Vitovš in oskrbnik dr. Granig. Do sedaj so ta mesta zavzemali le po časti, sedaj pa tudi po plači. G. Vitovš je bil pred desetimi leti še elev, v XI. činovnem razredu, sedaj je dospel že v VIII. razred, gotovo nagli avanzma iz poročnika v desetih letih priti že do majorja z zlatim ovratnikom. To se celo pri vojakih ne zgodi. — Službi sta pa menjala gospoda nad-kontrolor Tušar, ki prevzame tajništvo zopet pri direkciji in gospod Vidic, ki gre k rudniški blagajni. i Umrl je, kakor je »Slovenec« kratko že sporočil, znani gostilničar erarične gostilne pri »Črnem orlu«, g. Mihael Nusbock. Svoje dni se je hvalil, da on zna skrbeti za okusno pivo, ki je je dobival iz Budjejevic in iz Gradca. Bolehal je že dalj časa, na zadnje menil, da mu na kliniki na Dunaju pomagajo. Podal -se je tja, a ni videl klinike. Umrl je na Dunaju. Naj v miru počiva! Bil je sicer trd Nemec, a brigal se je le za svojo obrt. i Naša pošta hoče po novem letu bolj redno dohajati. Od tržaške direkcije je menda prišel strog ukaz, da mora biti poštni voz ob pol 12. iz Logatca v Idriji. Ako si g. Mulej ne upa to izvršiti, mora v Godoviču premenja-ti konje. Čas je pač, da se tu red vpelje. Velikrat se je predolgo zadrževalo v Hotedršici in v Godoviču, ako je bilo kaj žejnih potnikov, ki so privoščili vozniku kaj pijače ter si včasih malo predolgo gasili svojo žejo. Cerkljanska pošta, ki odhaja iz Idrije ob pol 1. uri, je večkrat zastonj čakala na zvezo z Ljubljano. Novo poštno poslopje in nov točen red, to se vjema! i Poročenih je bilo v Idriji prete-čeno leto 45 parov, rodilo se je 191 otrok in umrlo 140. Tedaj se je pomnožilo prebivalstvo za 51 duš, ker v Ameriko niso šli in drugam tudi ne. pač pa je prišlo nekaj novih rudarjev z dežele v naše mesto. i Božlčnica c. kr. čipkarskega tečaja. Društvo za žensko domačo industrijo na Dunaju, v čigar področju so tudi čipkarski tečaji, daruje vsako leto nekaj tisoč kron raznim tem svojim šolam, da napravijo o Božiču svojim učenkam nekaj veselja. Tukajšnji čipkarski tečaj je dobil letos v ta namen znatno vsoto 800 K Zadnji dan leta so se redne učenke in hospitantinje te šole pod vodstvom svojih učiteljic zbrale pred lepo razsvetljenim in okin-čanim božičnim drevescem v telovadnici c. kr. rudniške ljudske šole. Navzočih je bilo tudi več članov komiteja za povzdigo čipkarstva v Idriji, med njimi blag. gosp. c. kr. dvorni svetniki Jos. Billek, kot predsednik tega kom!-, teja, in njegov namestnik vlč. gosp. de-< kan Mihael Arko, ki je v svojem nagovoru na učenke kazal, da mali dar, katerega prejme vsaka čipkarica, ni tolikega pomena, kakor pa pohvala, ki je ž njim združena. To je laskavo spričevalo, da so idrijsko čipkarice delale lepe, pravilne in dovršene čipke, ki sc si pa svetovnem trgu pridobile veljavo. Pri današnji konkurenci, ko se toliko tega blaga izdela na Francoskem in Nizozemskem, ko se tudi v Avstriji na Češkem, Tirolskem in v Galiciji v veliki množini izdelujejo razne čipke, ste v krog vestnih delavk vstopile tudi Idrijčanke. Naj bi za naprej enako marljive in skrbne ostale, pa bode za nje res srečno in veselo novo leto. Nadaljnji vspored so izpolnile slavnosti primerne deklamacije in pevske točke, ki so jih proizvajale učenke. Med posameznimi točkami pa je orkester Katoliške delavske družbe iz posebne prijaznosti in naklonjenosti zagodel nekaj komadov. Za učenke najveselejša točka pa je bila razdelitev daril. Največ se je razdelilo v blagu (blago za krila in bluze, šerpe, nogavice, rokavice, žepni robci, solnčnikl itd.), nekaj pa tudi v denarju. Vsa čast zgoraj imenovanemu društvu, ki tako lepo skrbi za svoje delavke! Nele, da iz svojega dobička razdeljuje med nje znatne dividende, temveč jim preskrbi tudi še tako lepo božično veselje. Hvala mu! KONCESIJA MADJAROM. Pri portepejih, ki se jih uvede za l uradnike honveda ter pri vojaških l uradnikih v Avstriji, se vprvič uporabi ogrska krona kakor emblem. To je zna-' menita koncesija madjarskemu stališču. KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM. Pariz, 6. januarja. Nacionalisti-j čm poslanec Maurne Barres je naslovil ' na. ministrskega predsednika Brianda pismo, v katerem ga je opozoril, da se je v vasi Grey na naredbo župana prodalo na javni dražbi cerkev, ki bo v kratkem razrušena. V kratkem doživi-mo, da se bodo taka postopanja ponav-, ljala na vseh koncih in krajih Francije. Poslanec vprašuje ministrskega predsednika, če hoče mirno prenašati, da se uniči zaklad civilizacije in duševnega življenja. Poslanec misli, da ministrski predsednik ne more ostati miren napram takemu vandalizmu* Zato bo on, ko se zopet sestane zbornica, na ministrskega predsednika stavil vprašanje, kaj misli vlada storiti, da obvaruje arhitektonične in slikarske dragocenosti Francije? Tedenski pregled. »Slovanska Unija« dela sedaj z vsem svojim vplivom na to, da bo mogel češki deželni zbor delati. Sešel se je tudi klub ustavovernih veleposestnikov, ki hoče delati v istem smislu, kakor »Slovanska Unija«. Sedanja vlada ponemčuje na severu in jugu. Kakšne so razmere na Koroškem, je že znano. Danes poročamo, da koroški Slovenci nimajo nobenega slovenskega sodnika več, ker zadnji, ki so ga imeli, je vpokojen. Masten ocvirk za Korošce je tudi ta-le: Ravna- Boltatu Pepe. Men se zde-ja naš lebe-ralci uenem uzir glih tak ket sa Rusi. *)u-mešljujeja se in strašn sa mogčn, nazadne jh pa tist u kuzi ruh užene, ke ga maja za ta nar ran navarnga. Gureja tud, kokr ' bencin, ub enem pa tud tku smrdeja, kokr bencin; zatu pa tud, če b use te naše leberalce na en kp zmetu, pa b bJu en velek kp smradu, druzga pa nč. Prou nč. Velik se delaja, pa tešeja in silja naprej, kokr štedenti u tejater! Za božja vola, če res mislte, de ste velik in mugočn, kua silte naprej? Za kua na spestete naprej tiste, ke jh mate za mejhne, vi, ket mugočn velikani, Pa ustanete lepu udzad in gledate čez ^ mejhne. Sej ute ket velikani glih t ku dobr vidi ud uzad in dusegl, ke mate douge ruke tud lohka tu, kar se vam U luštal. Prjatl leberalci. Men se pa zdi. de fi use tku, kokr se vam sajna, kedr ga toate za narudn blagor ene par glasku preveč pud kapa. O ne! Ta reč je čist drgačna. Vi nas čte iz sojmo upitjam in bahajnam sam plašit, de b se vas bal, u resnic ste pa glih na takem, kokr Cibru Jaka, ke je u svetmo Jakub u Kravi dulin h tlm prmrznu. Sej se puznama: velik grmejna, mal dežja! Velik g*\iflajna, pa mal de-jajna, tu je use in pu tem se ta nar loži spuzna naše leberalce. Če b mejčkn mn guvorl, pa mejčkn več sturl, b še blu za ena sila; tku pa ni, pu pravic rečen, ud spred in ud zad nč, trikat, nč. Kua b pu zim muhe luvil, ke jh ni! Tekat se pustaute in strite soja doužnost, kedr je čas. Sej je bla douh časa vaša doužnost, ke ste še iz nemškutarjem, al de jh na žalm: iz tajčkrajnarjem, skp kumenderal dežela, de b dežel kej dobrga. sturl in s iz tem zasležil saj tak spumenik, kokr sa ga zdej na Marij-nem trge nasprut Prešerna in negave muce pustaul. Pa nč! Držal ste se tku, kokr tatrman u prose in niste blekln ne beu ne meu. Prjatli leberalci: ker ni dela, tam tud ni jela. Tu s zamerkite in zdej putrpite, de uja druh namest vas delal. Prjatli leberalci, rotuž mate še u sojeh rukah in če b člouk vaš del sodu pu besedah, b s mogu mislt, de se pu Iblan cedi sam med in mlek. Al kaj se pa u resnic cedi pu Iblan? Blaf. in nč druzga ltt blat, mlek pa sam tekat, kedr ga kašn iblajtar mlekarc zlije pu cest, ke se mu za negava gusta zdi, de ma premal smetane. Tku je in nč drgač; zatu se pa člu-vek lohka fržmaga, de delate še našm puslancem, ke maja dobra vola in vesele du dela, zgaga in jm mečete pura jklne pud nuge. Če sa vas vuliuci pu-slal u deželn zbor, de b pumagal deželna, šajtrga naprej ulečt, za kua ja na ulečete kokr se šika? Za kua na-staulate zmeri nuge pud kulu in upi-jete: tku ni prou, drgač se more šajter-ga vozt. Douh časa ste iz takm sojem um-gaulajnam uviral ta šajtrga, de ni mogla. ne naprej ne nazaj, dokler ni blu u deželnem zbore takeh, de b ja naprej zulekl, če se prou vi na use viže upirate in vam še tajčkrajnari pumagaja. No, zdej en čas je tu menil. Vaša muč in muč vaseh zaveznku nemškutarju na izda več tulk, de b mogl ta. šajterga prdržat, na tistmo mest, kokr je bla soje čase. Use gre naprej in šajterga more tud naprej in ke u ta šajterga enkat u lepmu tire, pu skusi uma tud rotuška naprej spravit, če prou vam u tu še mn ušeč. Vuliuci, kedr volja puslance, neč-ja iz tem sam ta izvolenem dobr strit, saj pametn vuliuci ne, ampak tud sami sob; zatu pa mislem, de uja hrnal usi, tud ta usleplen, sprevidi, de iz takm sojem zastopnkem u ubčinskem svete ni nč. Sam šrokoustejno pu Šta-rijah jm ni u nubena hasn, pa če b i prou še bulš vice delal, kokr jh delaja du zdej. Ta, »Sluvensk Narud« sevede jam-? ra zavle teh nuvutari in mu ni nubena reč ušeč. Ta nar rajš b mou, de b ustal use pr ta starem in de b jih nubedn na bediu iz spajna, ke sa ga tulk let, tku sladku spal; al časi sa drgačn in pu-trebe tud drgačne, zatu u pa treba mejčkn tud pu rotuže pajčune umest in; prah ubrisat, de prideja tist bacili vn, ke zelej lft pu cel Iblan ukužujeja. Doh-tar Uražen u že vedu, kere bacile jest tle mislem, sej je dohtar ne samu za per kuhat, kokr se je pukazal, ampak se zastop tud še na druge furtlne, pu-sebn kuku se da ta nar bulš voda na-pelat na soj malen. In druh siuvensku-nemšk leberalci sa mu tud precej pu-dobn, tku de zna usak neki: edn voda delat, ta druh ja pa na soj malen na-pclavat. Pa na smeja bt leberalci hedi name. če jm kej tacga naprej mečem; sej sa že skori usi Iblančani mojeh misl, sam de s ta druh pu tihem take rči na ušesa šepetaja in prpoudujeja, jest pu-vem pa kar na glas, kar mislm. Sam ta razloček je, druzga nč. Kdur pa soja doužnost prou in pušten stri, takmo so pa na more ne pu tihem, ne na glas kej naprej metat. Boltatu Pepe lz Kudeluga. teljstvo državne železnice v Beljaku, kamor so se Slovenci pritožili, ker ne dobijo na slovensko zahtevo vožnih listkov na celovškem kolodvoru, je poslalo na knezoškofijski ordinarijat vlogo, v kateri naproša knezoškofijstvo, naj opozori duhovščino, da zahteva vozne listke v nemščini. Z mrzlično hitrostjo so pa začeli ponemčevati tudi v Istri. Posebno nevaren načrt imajo Nemci v Trstu. Ustanoviti nameravajo ondi nemško ladjeplovno šolo in s tem pritegniti v Trst veliko nemške mladine. Liberalci se sedaj prepirajo, ali je potrebno združenje vseh liberalnih elementov ali ne. Prepirajo se tudi o jugoslovanskem ministru, nekateri kronajo Laginjo, drugi pa Ivčeviča. Pa vse to je prazno, ker bo ministrstvo izven-parlamentarno, in ne pride v poštev noben poslanec. Kranjski deželni zbor deluje sedaj V odsekih. Ustavni odsek je sprejel iz-premembo ljubljanskega štatuta in ljubljanskega občinskega volilnega re da. Plenarna seja bo 11. t. m. K. S. Z. v Ljubljani dela svoj dom. iV ta namen je ustanovila zadrugo »Ljudski dom«. Zaveza je omejena. Delež znaša 10 kron. Zadnji torek je imel v Zvezi dr. Krek znamenito predavanje o svobodomiselstvu. S. L. S. je priredila 1. t. m. dobro obiskane shode na Trati v poljanski dolini in v Škofji Loki. Slovenska trgovska šola v Ljubljani je od trgovinskega ministrstva dobila za stroške podporo v znesku 6000 kron in še povrh 1000 kron za upravo. V letu 1909 je v Ljubljani umrlo 1284 ljudi; društev je bilo v letu 1909 257 posluj očih, in sicer 208 slovenskih in 49 nemških. Podražilo se je usnje — seveda dosledno črevlji. Tržaški škof dr. Nagi je imenovan Z& pomočnika dunajskemu kardinalu Gruschi s pravico nasledstva. — V Trstu je zadnje dni divjala huda burja, ki je zahtevala nekaj žrtev. Na Ogrskem je imenovan Lukacs za ministrskega predsednika in ima nalog sestaviti novo vlado. Iz Carigrada zopet poročajo o novih uporih. V Port Arturju so odkrili spomenik padlim Japoncem. Spomenik ima napis: Spominski stolp zvestobi. Stane 430.000 mark. Vzidani so dokumenti, na katerih je napisano, da je ondi padlo 20.861 mož. Na Antilih-otokih je razsajal hud' potres. Poškodovan je otok Sv. Vin-cenca in Martinik, kjer je zopet začel bljuvati kakor leta 1902 Mont Telč, Godovi prihodnjega tedna. Nedelja, 9. januarja: I. po razgl. Gospod.., Julijan in Baz. Ponedeljek, 10. januarja: Pavel I., papež; Agato, papež. Torek, 11. januarja: Higin, papež muč.; Božidar, opat. Sreda, 12. januarja: Arkadij, muč., •Ernest, škof. Četrtek, 13. januarja: Veronika, d., Bogomir, Leoncij, škof. Petek, 14. januarja: Hilarij, škof, Feliks iz Nole, spozn. Sobota, 15. januarja: Pavel, pušč., Maver, op., Romeo. Starosti »Slovenske Sokoiske zveze". Na članek dr. Oražna v »Narodu« odgovorimo v kratkem na podlagi natančnih informacij. Za danes naj omenimo samo toliko, da je bila tožba gospoda Aura proti dr. Oražnu zavrnjena iz formalnih vzrokov in da zaradi tega ni prišlo do meritorne razprave. Dr. Oražen naj se ne veseli prezgodaj, gospod Auer bo vložil priziv in upati je, da pride le še do razprave. Potem bo prišlo marsikaj na dan, kar bi dr. Oražen pred javnostjo rad skrival! Vprašamo ga pa, ali je bilo potreba, da ga gospod Auer toži? Ali se ni sam čutil vezanega, mu prostovoljno odšteti nekaj svojega dobička? Stavimo na dr. Oražna le nekaj vprašanj, na katera naj nam odgovori, ne da bi zardel. Ali ni res, g. dr. Oražen, da ste pro-fitirali po dogodkih 20. septembra čistih 289.000 K v gotovem denarju? Dr. Oražen jc kupil pivovarno na podlagi cenitve za 100.000 kron in isto prodal za 389.000 kron! Ali ni res, gospod doktor, da ste takoj po nakupu pivovarne od g. Aura sami in prostovoljno izjavili, da boste delili dobiček v slučaju prodaje pivovarne z gospodom Aurom? Kje je Vaša beseda? Koliko ste dali od ogromnega dobička, ki ste ga napravili po 20. septembru, za narodne namene? Ali ni res, da tudi niste dali svojim dolgoletnim uslužbencem niti vinarja? Rova šola v Haklem. V ponedeljek, dne 3. januarja, je bila blagoslovljena in otvorjena nova dvorazredna šola v Naklem. Ob 8. uri je daroval sveto mašo naš domači župnik preč. g. Jos. Seigerschmied, po sv. maši pa je korakala mladina s šolsko zastavo v novo šolo, kjer se je vršilo najprej blagoslovljenje, potem pa takoj otvoritev. Iz govora predsednika kraj-nega šolskega sveta Ivana Terana povzamemo, da so Naklalici prosili za svojo šolo že, ko so bili odšli Francozi iz Kranjskega, a gosposke jim tega niso dovolile. Otroci so hodili v šolo v Kranj, dokler ni tu pogorela šola. Potem pa je doma poučeval otroke cerkovnik Jožef Legat, oče poznejšega tržaškega škofa Jerneja Legata. L. 18oG se je vendar osnovala v Naklem eno-razredna ljudska šola, v kateri je poučeval znani učiteljski dobrotnik Jožef Traven celih 40 let, katerega imajo Naklanci v dobrem spominu posebno, ker je zapustil za Naklo tudi pet različnih ustanov: za vodovod, za »Bralno društvo«, za voditelja šole, za revne učence in za najboljšega ter najpotrebnejšega dijaka kranjske gimnazije. Ko izroči govornik v lepih besedah ključe nove šole nadučitelju Fr. Petriču, očrta ta pomen ključev v gospodarstvu m preide na vzgojo, primerjajoč otroško srce dragoceni shrambi, ki se mora za i vse lepe čednosti odpirati, pred vsemi 1 dušnimi sovražniki pa skrbno zapirali. Za njim deklamuje učenec Andr Vi-dic ljubko pesmico, ki jo je nalašč v ta namen zložil č. g. Fr. Pavšič, bivši kaplan v Naklem. — Gospod nadzornik Ivan Janežič navdušuje učiteljstvo za vestno vzgojevanje mladine in poziv-lje navzoče, naj pomagajo učiteljstvu pri trudapolnem delu z dobro domačo vzgojo otrok. Nato razdeli trem dečkom zimsko obleko, ki se jc napravila iz letnih obresti Jos. Travnove ustanove za ubožne učence. Končno se je zapela cesarska himna. — Šolo je bil začel graditi podjetnik Weilgony, dozidal pa jo je v splošno zadovoljnost zidarski podjetnik g. Angelo Molinaro iz Škofje Loke, katerega na tem mestu kot jako zanesljivega in kulantnega podjetnika vsem krajnim šolskim svetom in sploh vsakomur toplo priporočamo. — Naj bi vzgojila nova šola dokaj vrlih Naklan-cev! GROZEN MRAZ NA SEVERNEM ŠPANSKEM. Madrid, 8. januarja. Na severnem Španskem je tako hud mraz, da je zamrznilo morje v pristaniščih Vigo in Ferrol 3 cm debelo. Ljudje ne pomnijo, da bi bilo kdaj zmrznilo morje. PONESREČEN BEG BIVŠEGA ODVETNIKA HAUA. Stuttgart, 8. januarja. Bivši odvetnik Karel Hau je poizkušal 6. t. m. pobegniti iz zaporov v Bruchsaalu. Hau se je med izprehodom od 5. do 6. ure skril z nekim sojetnikom. Mislila sta pobegniti po vrvni lestvi. Ko je čuvaj* hodil po svojem rajonu, je njegov pes zavohal begunca in pričel lajati. Čuvaj je begunca spravil nazaj v zapor. NAPAD NA DUHOVNIKA. Marseille, 8. januarja. Ko je zapustil abbeč Masobanit vzgojevalni zavod, ga je napadla brezverska tolpa in ga zapodila v beg. Lopovi so streljali na Masobanita iz revolverjev. MORGANATIČEN ZAKON LEOPOLDA II. Pariz, 8. januarja. »Matin« potrjuje po bruseljskih poročilih, da se je kralj Leopold II. štiri dni pred svojo smrtjo poročil z baronico Vaughan. Laekenski dekan je bil pozvan h kralju in izjavil, da kralja ne more prevideti, dokler se ne reši zadeva Vaughan. Nato je bil kralj z dovoljenjem mechel-skega nadškofa poročen. Goriški deželni zbor. Peta seja goriškega deželnega zbora se je vršila v petek ob 4. uri po-poludne. Po prečitanju došlih vlog se je prešlo k dnevnemu redu, ki jc obsegal 24 točk. Pred prehodom k dnevnemu redu, so bili naznanjeni trije predlogi, med temi predlog poslanca Antona Kosma č in tovarišev, s katerim se zahteva pomnožitev osobja pri melioracijskem uradu, prideljenem tržaškemu namestništvu v svrho, da sc bodo hitreje izdelovali načrti za preskrbova-nje občin s pitno vodo. Večina ostalih točk se je izročila raznim odsekom v proučevanje in poročanje. Tako n. pr. se jc izročil finančnemu odseku predlog deželnega odbora, zadevajoč prispevke za zboljšanje kra- ških pašnikov, ki meri na to, da se ' ustanovi v ta namen novi zalog, v katerega pridejo vsi do sedaj od deželnega zbora že dovljeni, a ne še dvignjeni prispevki, pomnoženi s prispevki od strani vlade, ki jih pa do sedaj še ni dovolila. Glede boja proti kobilicam na Krasu v bodočem letu, je predlagal deželni odbor, da naj prispeva dežela k do-tičnim stroškom s 25 odstotki, kar pa nima presezati vsote 17.500 K; poleg tega se smejo v to svrho porabiti uradniki deželnega kmetijskega urada. Tudi ta predlog sc je izročil finančnemu odseku. Sprejeta je bila resolucija, predlagana po deželnemu odboru in naslovljena na visoko vlado, s katero se zahteva, da se imenuje za Goriško še en kletarski. nadzornik, dalje, da se naprosi vlada, da vpliva na ogrsko vlado, da hi se tudi na Ogrskem strogo izvrševal vinski zakon ter se s tem preprečila konkurenca ogrskih ponarejenih vin z našimi pristnirhi. Vlada naj tudi v prospeh našega vinogradništva dela na to. da se znižajo železniške vozne cene pri odvažanju našega vina v notranje dele države ter da bi bila prazna posoda, ki se vinogradnikom vrača, prosta voznine. Ravno tako naj bi vlada tudi skrbela za to, da se davek na pivo vsaj zjednači z vinskim dacom. Prihodnja seja bode v sredo, dne 12. t. m. Znanost in umetnost. * Slovensko slovstvo pred 50 leti. Sedanji napredek slovenskega slovstva umevamo tembolj, ako pogledamo za 50 let nazaj. V prvi številki »Novic« leta 1860 se je urednik oziral nazaj na slovensko slovstvo 1. 1859 ter povedal, da je leta 1859 razen štirih časopisov Slovencem razun »nekaterih duhovnih bukev izšlo samo osem knjig, namreč: Vodnikov spomenik. — Povest Mlinarjev Janez, spisal Janez Kočevar. — Venec gledišnih iger. — Pesmarica. — Povest Malavašičeva »Krivica za krivico«. — Slovenski koledar za leto 1860. — Velika pratika. — Nemško-slo-venski del velikega slovnika slovenskega. — Pa poglejmo sedaj krasno se razvijajoče slovensko slovstvo. Tudi najzagi'izenejši naš narodni nasprotnik mora pripoznati, da narod, v katerem je mogoč tako velikanski napredek, ni posvečen smrti, ampak življenju! lj Dve sliki C. M. Medoviča. O krasnih dveh Medovičevih slikah, ki sta razstavljeni v oknih »Katoliške Bukvarne«, se nam še piše: Kaj redke so dandanes prilike, da moremo videti odlična dela umetnikov na religioznem polju. Tudi slovenski umetniki so precej opustili to stroko. Medovičevi sliki sta umotvora, da jih moramo biti veseli. Iz kompozicije, barv, tehnike veje duh prave umetnosti. Predmet smrti sv. Jožefa je sprejela umetnost splošno šele v 17. stoletju. Predmet ni lahek. Smrt slikati, umirajočega upodobiti rabijo nove smeri pogosto kot ten-denčno umetnost. Medovič nam je naslikal smrt v najlepši luči. Smrt pravičnega, zadnje vzdihe glavarja svete družine po življenju polnem truda in trpljenja, v objemu Kristusovem in ob ljubeči molitvi zveste in svete družice, Matere božje, je vpodobil slikar Medo-vič z veliko ljubeznijo do intimno lepega predmeta z vso značajnostjo in duševnostjo svoje umetnosti. — Slika Žalostna mati božja je po kompoziciji za nas povsem nova. Najpogosteji način upodabljanja žalostne Matere božje je tisti, da ima Marija mrtvega sina v naročju. Medovič si je izbral za motiv svoje slike besede evangelista Janeza iz evangelija 19, 25, ki odmevajo tudi v prvih stihih speva »Stabat mater«. Osamljena stoji Mati božja v žalost zatopljena pod križem, ki na njem visi njen mrtvi sin. Nežno upognjeno telo naj bi še bolj značilo velikost materine bridkosti. Slika je slikana v temnih barvah, prava večerna slika. Vsa moč je v sredini slike, zlasti v obrazu Marijinem. — Celestin M. Medovič se jc rodil 17. novembra 1859 v Kuni v Dalmaciji, kjer tudi zdaj biva. Učil se je slikarstva v Rimu in v Monakovem. Leta 1884 je razstavil v Monakovem prvo večjo sliko »Bakanalije«, odlikovano z veliko zlato svetinjo. Ta slika mu je pridobila svetovni glas. Leta 1901 je bila na umetniški razstavi v Zagrebu kolektivna razstava Medovičevih del. Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. 1 K 40 v, vezano 2 K 40 v. Kacijanar je gotovo ena najznačilnejših publikacij na dramatičnem polju s pristnim zgodovinskim ozadjem in visoko literarno vrednostjo. . Obširno oceno je objavil nnS list. I dne 28. in 29. decembra lanskega leta. Jakoba AleŠovca »Izbrani spisi«: I. zvezek: »Kako sem se jaz likal«. I. del. Priredil Jožef Vole. Založila »Kat Bukvama v Ljubljani«. Cena broš. izvodu 1 K 20 v, vez. 2 K. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) Zgodovinski roman. Spisal J. Spillmann D. J. I. in II. clel Založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani«. Oba dela veljata 3 K 80 v, vezana 5 K 40 vin. Znan pisatelj je Spillmann. Skoro vsi njegovi spisi so prevedeni v slovenščino. VHmeriko in Kanado vožnja s cunard Line zložna, cena in varite H 544 52 Bližnji odhod: iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 11. jan. Saxonia, 23. februvara, Pannonia, 1. marca 1910. Iz Liverpoola: Lusitania, najveCji in najlepši parnik, 8. jan., 26. febr., 19. marca, 9. aprila, 7. in 28. maja, 11. juniia 1910, Mauretania, 29. jan., 19. febr., 12. marca 2. in 30. aprila, 21. maja, 11. junija 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, LJubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega. Proti katarom sopilnih organe v, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočana je 38 12 n. •Ikalitaa UMimb katera se z vepenom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese. Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varil ftrospekti tastonj in franko. V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, vetjih .Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah c jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju, Peter Lasanlku In Andrej Šarabonu, Ljubljana. 114 62—49 preizkušeno krmilo za pse oseh pasem 50 kg K 23 — iz tovarne; 5 kg K 3*20 poštnine prosto. Obširne cenike in brošure o drugih krmilih za pse, perutnino, kunce, fazane, srne in drugo divjačino zastonj pri tvrdki: Henrik polsferer (patent, tovarna za Fattlngerjeve pogače za pse In krmila za perutnino) Dunajsko Novomesto (Wiener-Neustadt). Ustanovljeno 1893. — Nad 300 najvišjih odlikovanj. Zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik. 2733 Zaščitna znamka ..SIdro" Llnlment. Capslcl comp. § 42-1 Nadomestek za Sldro-PaIfrExpeller je splošno priznano kot izvrstno bol bla-žujoče in odvodno mazilo pri prehlajenju itd.; cena 80 v., K 1-40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sidro^ potem se je gotovo prejel or. izdelek. Dr. Rtchterleva mm pri ..zlatem levu" ¥ Prasi EUzabetna cesta Stev. 5 nova. proti Vašemu želodcu, ampak podpirajte njegova dela kot prebaven in čistilen organ. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, lek zbujajoie in pre-bavljanje pospe5u|oče in lahlto odvaja|oCe domaČe zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. goreCico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec u lekarne B. hragncrla v Pragi. SVARILO I Vsi deli embalale - Imajo postavno deponovano varst. znamko GLAVNA ZALOGA: LEKRRMfl B. FRRGNER-ja, c, In kr, a»or, neimenovan 100 K. -j- Veliko liberalno sleparstvo. Liberalci tako lažejo, da se jim že meša. Kakor škorpijon v olju samega sebe v rep grize, tako tudi liberalci lažejo in grizejo, če tudi sami sebe po nosu udarijo. Tako se jim je primerilo pri zadnjem napadu na deželni odbor. Deželni odbor je moral po ukazu vlade naročiti oskrbništvu Studenca, da poseka od lubadarja napadeno drevje v podmolniškem gozdu. Oskrbništvo je stopilo v zvezo s tesarjema Zakotnikom in Pustom. Prvi sploh za ta les ni stavil nobene ponudbe. Zanimal se je za gozd le Pust. Zdaj pa naenkrat. upije »Narod«, da je dr. Lampe prodal gozd, ki je vreden 70—80.000 kron, za 16.000 K in da je dr. Lampe kranjsko deželo oškodoval za 50.000 kron. Dognali smo pa, da je bil dr. Tavčar gospodar Studenca takrat, ko je izšlo povelje, da se gozd poseka in da dr. Lampe nima s tem nič opraviti. Dalje smo dognali, da je cenil vladni izvedenec ves les v gozdu na 17.607 K, da je torej »Narodovih« 70—80.000 kron čisto zlaganih. Dalje smo dognali, da dež. odbor sploh s Pustom ni sklepal nobene pogodbe. In vendar lažejo liberalci z groznim vpitjem dalje, kakor pes tem bolj laja, čimbolj mu pripoveduješ, da nima njegovo lajanje nobenega pomena. Mi si ne moremo misliti, da delajo liberalci iz kakega drugega namena, kakor da odvrnejo pozornost od Hribarjevega mestnega gospodarstva. Kajti Hribar je nedavno oddal dobavo 25 % dražjemu ponudniku, sploh se pri mestu gleda v prvi vrsti na politično pripadništvo, nego na korist mesta. O tem pričajo razne dobave. Celo pri oddaji vocle iz mestnega vodovoda se postopa pristransko in se iz političnih ozirov tudi brezplačno oddaja. Ako mislijo liberalci, da bodo s takimi napadi na deželni odbor kaj opravili, se jako motijo. Poslanci S. L. S. pa bodo vedeli, kako postopati s takimi ljudmi! + Občinski svet občine Dobrunje je bil v deželnem dvorcu pri deželnem glavarju pl. Šukljetu in je prosil, da bi oddal deželni odbor les iz podmolni-škega gozdu kmetom. Deželni glavar je izjavil, da ima vsekako občina prednost pred posameznikom. Opozarjal je na postavne določbe v tem oziru. Deželni odbor bo o ponudbi kmetov sklepal. -f- Premeščen je č. g. kaplan Fr. Rakovec iz Scmiča v Metliko. — Slov. kat. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju. (V/l, Franzens- gasse 14.) Slovenska služba božja se vrši v nedeljo, 9. januarja v cerkvi sv. Antona, XV., Pouthongasse 16, ob pol 3. uri popoldne. — Vabilo na VI. redni občni zbor slov. kat. izobraževalnega društva »Straža« na Dunaju, ki se vrši v nedeljo, 9. januarja 1910. v društvenem lokalu VI. Wal)gasso 27. (Powon-dra). — Začetek ob 6. uri zvečer. — Po končanem sporedu prosta zabava. Prosimo predvsem vse člane in članice, da se občnega zbora točno in polno-številno udeleže in cla prineso seboj društven znak in legitimacijo. — Grad Mala Loka pri Mengšu je kupil g. Rudolf Kokalj, glavni zastopnik »Dunava«. — Cerkev v Opatiji so predvčerajšnjim ponoči popolnoma oropali. — Vipavske novice. Kupčija z vinom je letos še precej dobra. Posebno veliko ga je kupil, več tisoč hektol., znani Weber z Dunaja. Tudi zadrugi ga pridno izvažata. Vina je še dosti, kupci pridite! — »Sokola« ali prav za prav »sokolsko podčepnico« mislijo —• saj tako pravijo z vso gotovostjo — ustanoviti tudi v Vipavi. »Znani« v »Slov. Domu« apelira na fante pri Orlu, da naj odstopijo od Oi'la! Upamo, da se mu ne posreči! — Samoslovenski napis je dobila glavna podzaloga tobaka v Vipavi — razun c. kr. uradov nimamo v Vipavi nobenega dvojezičnega napisa — razun enega — c. kr. cemen-tarije — pri vele - narodnjaku - liberalcu. Želeti bi bilo, da bi tudi naša občina kaj kmalu napravila nove sa-moslovenske deske v začetku trga, da se ne bode videla več ona pomazanost nemških besed. — 65.500 romarjev obhajanih je bilo na Brezjah leta 1909. — Društveni Dom na Ježici. Kakor čujemo, so se prijatelji ljudstva na Ježici odločili zgraditi »Društveni Dom«, ki naj bi bil trdna trdnjava prave zna-čajnosti in dobre vzgoje. Prepričani smo, da bodeta, kakor že marsikatero delo, tudi to delo s pomočjo zavednih posavskih mož najvzornejše izvršila č. g. svetnik Zupan in vrli sin našega lepega Posavja, kremeniti župan gospod Vilfan. Društveni Dom naj bo krona vzornega složnega dela cerkve in občine za ljudski blagor. — Odlikovanje. Cesar je podelil sekcijskemu svetniku v ministrskem predsedstvu g. dr. I. Zolgarju red železne krone. — Konferenca »Sodalitatis in hon. ssc. Cordis Jesu« za žužemberško de-kanijo bode v ponedeljek, dne 10. januarja 1910, ob 10. uri dopoldne v Žužemberku. — Po krivem vohunstva obdolžena srbska častnika. Vučkoviča in Cukav-ca, ki sta bila aretirana v Erceg novem, so izpustili iz zapora, ker v preiskavi niso našli nobenih obtežilnih dejstev. — Za zgradbo »Hrvatskega Doma« v Sarajevu se je ustanovilo društvo z dobrotniki (500 kron), ustanovitelji (100 kron) in člani po 1 K 50 vin. in 20 vinarjev. — Umrl je v Zagrebu profesor in katehet dr. Ladislav pl. Jambrekovič v starosti 45 let. Pokojnik je bil tudi ravnatelj nadškofovskega zavoda in predsednik društva hrvaških katehe-tov ter urednik njegovega glasila, član ravnateljstva kat. banke itd., itd. Kot človek je bil pokojnik blaga in zvesta duša, ki prijatelja ni nilcoli zapustil v stiski. N. v m. p.! — Neumno »šalo« si je zopet dovolil nekdo na železniški progi med postajami Zalog in Laze, kot se nam poroča 4. t. m. Poročali smo že, kako je pred kratkim nekdo napačno signaliziral železniškemu osobju. 4. t. m. pa je položil nekdo na tir želznice nekake patrone. Ko je ob 8. uri zjutraj pripeljal osebni vlak, ga je strojevodja vsled pokov na tiru ustavil, ker je mislil, da se je pri stroju kaj pokvarilo. Potniki v vozovih so začudeno gledali skozi okna, kaj se je zgodilo, a se kmalu pomirili. Vlak je imel nekoliko časa zamude. Take zločince pa bi bilo prav, ako se jih zasledi. — Katoliško društvo sv. Jožefa v Tržiču, ima prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m. v društvenih prostorih občni zbor. — V Tržiču je bilo leta 1909: 148 rojenih, umrli so 103, poročenih je bilo 26 parov. — Veselico priredi v nedeljo, 9. t. m. slov. katol. izobraževalno društvo na Boh. Beli v »Stari šoli« ob 3. uri popoldne. — Režiserji — profesorji. Zagrebška, deželna vlada namerava baje vse režiserje narodnega gledališča imenovati za profesorje v VIII. plačilnem razredu. To pa zato, da razbremeni gledališčni proračun, ker bo potem iz gledališke blagajne režiserjem doplačala k »profesorski« plači le tisti znesek. ki to plačo presega. — Hruška Zadružna Banka za Bosno in Hercegovino. 8. t. m. se v Sarajevu vrši velik javen shod za ustanovitev »Hrvaško Zadružne Banke za Bosno in Hercegovino«. — Poizkus samoumora v cerkvi. I v. Trsta poročajo: Včeraj zjutraj ob 10. uri je komisijonar g. Viktor Contento, star 42 let, stanujoč v ulici Foscolo št. 32, vstopil v cerkev sv. Antona novega. Molil je nekoliko časa pred enim stranskim altarjem in se potem ustrelil 7. revolverjem v levo stran prsi. Na strol je nastala v cerkvi panika; nekatere gospe so padle v omedlevico, drugi so pritekli k nesrečnežu, ki so je zgrudil na tla. Prihitel je tucli župnik ntons. Pederzolli, ki ga je z ozirom na njegovo nevarno stanje dal v sv. olje. Med tem je prišla pomoč od zdravniške postaje, ki je Contenta spravila v bolnišnico. Vzrok poizkušenega samoumora je neznan. Cerkev je bila takoj zaprta. Popoludne je bila ocl župnika blagoslovljena in zopet odprta občinstvu. Človeško nogo so našli, kakor poroča goriški »Novi Čas«, na dan Novega leta v Solkanu blizu železniškega mosta ob Soči. Kosti se je držalo še nekaj mesa na stopalu. Nogo so prenesli na solkansko pokopališče. Ne v6 se, ali se je zgodil zločin, ali pa je nogo prinesla narasla Soča ter jo tu vrgla na suho. Oblast bo stvar preiskala. Dodatno se nam iz Solkana še poroča: Ona človeška noga je — menda z idrijskega pokopališča. Pravijo, da je v Idriji ob Bači odnesla voda kos pokopališča. Človeško okostje so dobili menda tudi v Podgori. Koliko je na tem resnice, nam ni znano. — Nasilnih smrti v Zagrebu je bilo 1909. leta 55, med temi 22 samoumorov. — Ponesrečena Slovenca v Ame-rilk. Tz Burdinc se poroča 14. decembra, da se je tamkaj ponesrečil mladi rojak Vincenc Tavčar. V premogovem rovu mu je zlomilo levo roko. Poslali so ga v bolnišnico v Pittsburg, kjer so mu odrezali roko pri rami. — V Ročk Springsu, državi Wyo, pa so 14. decembra pokopali rojaka Andreja Berčiča, ki je umrl v starosti 32 let. Pokojnik je zapustil pred tremi tedni Ročk Springs z nado, da bode v Gani več zaslužil. Dne 10. t. m. je šel zjutraj zdrav in vesel na delo, a par ur pozneje so ga prinesli ha smrt ranjenega na površje. Staviti je hotel podporo, a v tem se je utrgala nad njim velika plast kamenja ter ga podsula pod seboj. Pripeljaii so ga v tukajšnjo bolnico, kjer se je moral podvreči operaciji, a je zvečer ob 9. uri umrl, previden s svetotajstvi za umirajoče. Ranjki je bil doma iz Pir-naš pri Škofji Loki in zapušča v stari domovini soprogo, dva nedoletna otroka, mater, brata in sestro. Deželni zbor kranjski. Ta teden je bil določen za posvetovanja odsekov. Ustavni odsek je rešil ljubljanski mestni statut. Finančni odsek je imel že štiri seje, v katerih se je bavil najprej z računskimi zaključki od leta 1902 do 1908. Kajti zadnji deželni računski zaključek je bil potrjen leta 1901, in od leta 1902 dalje se je gospodarilo brez ustavnega proračuna. Podrobne debate so se vršile o računskih zaključkih za 1908, ki so se vzeli na znanje. Nato je vzel finančni odsek v pretres proračun za 1910. Včeraj se je bavil obširno z grmsko šolo, potem pa zlasti z deželnimi dobrodelnimi zavodi. Dr. Gregorič je poročal o nedo-statkih v bolnici in blaznici. Blaznica je skrajno nedostatna; kar se je skozi veliko let zamudilo, treba je zdaj popraviti. Tudi bolnica, ki je bila zadostna, ko je imela na leto po 4000 bolnikov, že davno več ne zadošča, ko prihaja v njo na leto čez 10.000 bolnikov. Vlada zahteva napravo prosekture, treba razširiti okulistični oddelek, porodniški oddelek, oddelek za nalezljive bolezni, novo poslopje za sprejemanje bolnikov, stanovanje za sestre in strežnice itd. Vso te stvari pa gredo zelo v denar. Poročevalec odseka Pogačnik se je temeljito bavil z opravičenostjo teh zahtev in o njej poročal. Po dolgotrajnem posvetovanju je odobril včeraj finančni odsek od deželnega odbora predloženi redni proračun dobrodelnih zavodov za leto 1910. Danes ob 10. uri se nadaljuje posvetovanje finančnega odseka o reformah in razširjavah, ki se imajo izvršiti v blaznici ih bolnici. Sestavlja ho splošni program, ki ga bo izvršiti tekom par let. Potem se določi, kaj se izvrši že letos. Pri posvetovanjih je navzoč v imenu vlade deželni predsednik baron Schwarz z vladnim svetnikom dr. Zu-pancem. Jutri, v nedeljo, dopoldne ob desetih lina sejo ustavni odsek. Gre se za končno redakcijo ljubljanskega statuta. + O izpremembi ljubljanskega občinskega statuta in občinskega vo-livnega reda bo poročal v zbornici dež. odbornik prof. Evgen Jarc. Štajerske novice. š Županom v Radgoni je izvoljen deželni poslanec Ožbolt pl. Kodolitsch, mestnim svetnikom pa dr. Gottschnig, dr. Kamniker, Halbarth, dr. Gotscher, Autauer. š Osebna vest. Profesor Karol Zahl-bruckner na mariborski gimnaziji je pomaknjen v VIL činovni razred. š Maribor. Tukaj se je mudil te dni slovenski misijonar v New-Yorku č. o. Kazimir Zakrajšek. Urediti ima razne izseljeniške razmere, Dne 29. januarja se zopet odpelje čez veliko lužo in ž njim naš rojak č. o. Salezij Vodošek. š Umrl je v Šmax*ju pri Jelšah g. Andrej Stupica, oče tamošnjega trgovca gosp. Ant. Stupica. Bil je star 73 let. HOFRICHTERJEVA AFERA. Dotični dan, ko so časniki prinesli vest o zastrupljenju stotnika Maderja v Lincu, je vzbudilo to veliko razburjenje med častniki, ki so bili zbrani v svoji pisarni. Vse delo je počivalo, častniki so stali v gručah in se razgo-varjali razburjeno o umoru in njegovem vzroku. Samo nek častnik se ni udeležil splošnega pogovora, ostal je na svojem sedežu in se zatopil v delo. Bil je to Hofrichter. Kmalu nato so odšli častniki h kosilu, kjer so nadaljevali začeti pogovor. Nekdo izmed njih je pozabil v pisarni rokovico ter je Šel po njo nazaj. Ko je vstopil v pisarno, je videl Hofrichterja kako je z vnemo čital časnike. Pri odhodu pa ga je Hofrichter vprašal, kaj so se tovariši tako razburjeno razgovarjali. »Ali nisi bral časopisov?« Hofrichter mu je odgovoril: »Ne, danes nisem bral še nobenega časnika«. To, da je zanikal nekaj, pri čemur ga je zalotil tovariš, je pač znatno povečalo sum. Danes smo prejeli v tej aferi naslednje poročilo: Preiskava proti Hof-richterju je dognala dva nova, vele-važna indicija: Neki monakovski potnik, ki se je peljal v tistem vozu na Dunaj, kakor Hofrichter, je videl njegovega psa v Mariahilferci v bližini nekega pisemskega nabiralnika. Potnik se je javil preiskovalni komisiji in agnosci-ral Hofrichterjevega psa med 60 drugimi psi. Nadalje so dognali, da ima neki Hofrichterjev sorodnik lekarno ob šle-zijski meji. Vojaška sodna komisija je napravila v lekarni inventuro in dognala, da manjka 30 gramov cijanka-lija, ki niso bili zabeleženi v knjigi za strupe. Dognati pa niso mogli, če je dobil cijankalijev primanjkljaj Hofrichter. SENZACIJONELNI SAMOUMOR NA DUNAJU — V ZVEZI S HOFRICHTER JE VO AFERO? Polkovnega zdravnika dr. Leona Krombholza, ki je bil učitelj naravoslovja na dunajski pehotni kadetni šoli, so našli 6. t. m. zvečer mrtvega in bržkone zastrupljenega s ciankalijem. Dr. Krombholz je bil neoženjen in star 35 let. Ko se jc povrnil z izprehoda, je zdravnik zavžil strup, oblečen še v vojaški suknji. Ko so našli mrtvega, je sedel pred gorečo svetilko na pisalni mizi v naslonjaču, kot bi navidezno spal. Zdravniška pomoč je bila že prepozna. Vzroki samoumora še niso natančno znani. Truplo bodo v garnizij-ski bolnici obducirali. V vojaških krogih je povzročil samoumor veliko razburjenja, ker se sumi, da je v zvezi s Hofrichterjevo afero. llubllanske novice. lj Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer predava v dvorani S. K. S. Z. gosp. dr. Ivan Robida o velezanimivem predmetu: »o kačah in kačjem strupu«, K obilni udeležbi vabi odbor. lj Danes zvečer bo živahna zabava na predpustni veselici podružnice Lju-i bljana I. avstrijskega društva državnih uslužbencev v Veliki dvorani hotela »Union«. Godbo oskrbuje slavni orkester »Slovenske Filharmonije«. Čisti dohodek je namenjen pomočnemu zakladu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K. lj Govori za moško mladino. Na te govore, ki so vsako nedeljo in praznik popoldne ob 3. uri v Križanski cerkvi, vnovič, opozarjamo. V govorih se bodo obravnavale najaktualnejše zadeve, v katerih potrebujejo pouk mladeniči. lj Agitačni odsek »Jugoslovansko Strokovne Zveze« ima v ponedeljek ob pol 7. zvečer sejo v prostorih S. K. S. Z. lj Za Že vpokojeno tobačno del a v-Btvo. Krščansko-socialna tobačna delavska organizacija je priredila 7. t. m. zvečer shod za že vpokjjeno tobačno delavstvo. Vodil ga je tov. Čatar. V novi ureditvi pokojnin tobačnega delavstva jo tobačna režija izključila že vpokojeno delavstvo. Shod je sklenil na poročilo Moškerca, da se vloži prošnja na cesarja, glavno ravnateljstvo in finančno ministrstvo, da bodi že vpokojeno tobačno delavstvo deležno dobrot novih pokojninskih določil. Izrekel je nadalje shod zaupnico »Slovenskemu klubu« in se zahvalil njegovemu načelniku dr. šusteršiču za odločen nastop klubovih članov v korist tobačnemu delavstvu. Imenoma se zahvaljuje shod poleg načelniku še poslancem Gostinčarju, Korošcu, Kreku in Žitniku, ki so opetovano nastopili za koristi tobačnega delavstva. lj Musica sacra. Jutri, v nedeljo, se bo pri veliki maši, ob desetih, izvajalo v ljubljanski stolnici sledeče: Missa In Es, zl. Jos. Stein, Graduale »Bene-dictus«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Ju-bilate Deo«, zl. Rudolf Wagner. lj Skušnje pevskega zbora »Ljubljane« so odslej za ženski zbor vsak ponedeljek in četrtek ob pol osmi uri zvečer, za moški zbor, vsako sredo in vsak petek ob osmi uri zvečer. Nujno prosimo vse dosedanje in nove gospodične pevke in gospode pevce, da prihajajo vsi točno k skušnjam, ker je do velikega koncerta le še malo časa. — Pevovodja. lj O zanimivih, nenavadnih gostih V kazinski »švemi« je pisal v sredo, 5. t. m. »Slov. Narod«. Ker je bil pri »Narodu« letos en teden prej pust kot v pratiki ter se je menda radi tega tudi gosp. Pust cel teden vrtel v glavah »Narodovih« urednikov, »Narod« seve ni mogel kaj, da ne bi »izdal«, da jo v tej »družbi klerikalnih petelinov« na novega leta dan bil tudi Pustov Fran-celj, »ki je v kazinski švemi tako haj-lal, da je bil ves hripav«. Kakor pa mi vemo, se je g. Pust tej »Narodovi« raci .tako smejal, da je bil ves hripav. Stvar je namreč ta: Nekdo si je povest o »kazinski švemi« nalašč izmislil in jo pravil okolu, da so jo slišali nekateri liberalci. Da bodo povest liberalci nesli »Narodu«, je dotičnik dobro računal, da bo pa »Narod« tako nasedel, pa dotičnik vendar ni za gotovo pričakoval — zgodilo pa se je tudi to in sedaj — sedi .v »kazinski švemi« blamirani »Slovenski Narod«. lj V »Rokodelskem domu« se zopet prične redni pouk v strokovnem čevljarskem tečaju, ki je bil vsled božičnih praznikov prekinjen. Prostora je še za nekaj udeležencev. Kdor bi želel vstopiti, naj se oglasi jutri, 9. januarja, v »Rokodelskem domu«. lj Zadruga krojačev, krojačic itd. v Ljubljani naznanja svojim cenjenim članom in članicam, da se vrši prihodnja preizkušnja za vajence, vajenke in pomočnike od 16. do 18. januarja 1910. dopoldne v obrtni šoli. Koleka proste prošnje za pripustitev k skušnji je vložiti pravočasno pri načelstvu zadruge krojačev, ker na prepozno došle prošnje se načelstvo ne more ozirati. lj Nevaren tal aretovan. V sredo popoldne je prodajal pri starinarjih delavec Anton Ježek, rodom iz Šmart-nega štiri svilnate ženske rute. Ko je policija o tem zvedela, je Ježeka areto-vala. Pri zaslišanju se je Ježek izgovarjal, da je rute kupii pred nekaj dnevi v Zvezdi od nekega neznanca za 1 K 60 vin. Nadaljne poizvedbe so pa dognale, da je Ježek pred letom služil pri nekem tukajšnjem špediterju in je osumljen, da je ukradel zavitek svilnatih rut, vrednih 157 K in kos konte-nine. Sumijo ga tudi, da je pri nekem drugem špediterju ponarejal pri dostavljanju blaga strankam račune in jih ogoljufal za 20 K 80 vin. Ježek je bil tudi zasledovan v policijski tiral-nici in so ga izročili deželnemu so- lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani je daroval preč. g. I v a n Traven, ravnatelj »Zadružne Zveze«, 20 K. — Bog plačaj! Živeli posnefnovalci! dišču. lj Ogenj v sušilnici. Preteklo noč je okoli 12. ure zapazil mesar Ivan Er-bežnik na Poljanski cesti št. 81, da je v njegovi sušilnici, kjer je imel 500 kg svinjskega mesa, nastal ogenj. Službujoča straža je takoj obvestila gasilno društvo. Na lice mesta došli oddelek pod poveljstvom gosp. L. Striceljna, je ogenj v tekom ene ure pogasil. Erbež-nik ima kakih 1000 K škode. lj Našel se je pred dvema tednoma prost bankovec. Več se izve pri Fr. Verbiču, trgovskem sotrudniku prod Škofijo št. 1. Naročajte »Slovenca!" ŠKANDALOZNE RAZMERE V SRBSKI VOJNI UPRAVI. Te dni je v srbskem ministrskem svetu finančni minister Protič obdolžil Pašiča, da je zastopnik onih francoskih tvrdk, pri katerih naj bi se naročilo srbske vojne potrebščine, to se pravi, srbski ministrski predsednik spravlja mastne provizije od državnih naročb. Sklepi prve ponudbene razprave za vojaške dobave, pri katerih se jo odločilo za francosko tovarne, clasi so stavilo mnogo višje ponudbe kakor nemške in norveške, se bodo razveljavili. Razpisala se bo nova razprava, pri kateri bodo francoske tvrdko znižale svoje zahteve in tako dobavo dobile, da dobi tudi Pašič svoj postranski »zaslužek«. Tako vsaj poročajo listi. SPOPAD OB TURŠKO - ČRNOGORSKI MEJI. V premcanski okolici so se spopadli ob črnogorsko-turški meji turški vojaki in Črnogorci. Turki so hoteli odgnati čredo živine, a Črnogorci so jih presenetili in streljali nanje. Turških vojakov je padlo 20 in en turški orožnik. Črnogorske izgube niso znane. Iz Plevelj in iz Pripolj so odposlali na črnogorsko mejo turške vojake. Razne stvari. Dr. Baernreither poslanik v Bel-gradu? »Agr. Tgbtt.« ima posebno poročilo iz Belgrada, glasom katerega ima dr. Baernreither postati naslednik grofa Forgacha v Belgradu. To imenovanje da naj bi bilo Srbiji nov dokaz naklonjenosti našega zunanjega ministra Aehrentliala. Saj je znano, da Forgach v Belgradu ni priljubljen, a dr. Baernreither si je s svojim nastopom v »Friedjungovem procesu pridobil vse simpatije Srbov. Ker jc tudi dober poznavalec balkanskih razmer, bi njegovo imenovanje za poslanika v Belgradu lahko veliko pomenilo za zdrav razvoj naše politike na Balkanu. Kakšno bo leto 1910.? Preroki, ki mislijo, da se ne motijo, nam proroku-jejo, da bo leto 1910. splošno mokrotno leto. Pomlad — pravijo — bo precej mokra in hladna, poletje bo spočetka deževno in mrzlo; obeta se mnogo hudih nalivov. Proti koncu poletja pa bo huda vročina. Jesen bo deževna. Po zimi bo pa obilo snega. Tako pravijo preroki. — Solnce bo letos mrknilo dvakrat in luna dvakrat. Pri nas bomo videli samo drugi lunin mrk, ki bo 16.' novembra ob 11% zvečer. 520 samumorov v enem letu. »Extrablatt« je objavil statistiko sarao-umorov na Dunaju v letu 1909. Iz teh podatkov je razvidno, da si je v mino-lem letu vzelo življenje 374 moških in 14-6 žensk. Poizkusov samoumorov je bilo £53. Najmlajši samomorilci so bili eden 12-letni, eden 13-letni, dva 14-let-na dečka; najstarejša, neki 87-letni starec in neka 85-letna starka. Samoumorov iz ljubezni je bilo 197, radi bolezni 185, radi bede 138, radi rodbinskih sporov 172. Žetev traja na vsej zemlji celo leto. V Avstraliji dokončajo žetev v januarju in pričenjajo v Novi Zelandiji, na Čilskem in nekaterih rodovitnih pokrajinah Južne Amerike; v februarju in marcu v Egiptu in Indiji; v aprilu v Siriji, na Cipru, v Mali Aziji; v maju v osrednji Aziji, na Kitajskem, Japonskem, v Alžiru in Maroku; v juniju v južnih delih Zjedinjenih držav, Kaliforniji, na Španskem, Portugalskem, v Italiji, na Ogrskem, Turškem, Rumun-skem, v južni Rusiji, na Bolgarskem ter južnem Francoskem; v juliju na ostalem Francoskem, v severni Ameriki, Avstriji, Švici in Nemčiji; v avgustu v Belgiji, na Nizozemskem in Danskem; v septembru na škotskem, Švedskem in Norveškem; v oktobru na severnem Škotskem in v severni Ameriki; v novembru v Južni Afriki, Peru in severni Avstraliji, in slednjič v de-ccmbru v Argentiniji in južni Avstraliji. Ženitev državnih uradnic na Wtirttemberškem bo po noveli k uradniškemu zakonu brez vsakih posledic za službeno razmerje. Finančni minister se je sicer odločno protivil, da bi oženjene uradnice bile definitivno nastavljene ter zahteval, da se v noveli določi za oženjene uradnice trimesečna odpoved. Po dolgi debati pa je končno obveljal predlog, cla se namesto vseh posebnih določil za ženske v zakonski načrt postavi stavek: »Vse preclstoječo določbe veljajo tudi za ženske uradnike.« S tem jo zagotovljena oženjenini uradnicam ne le lastna pokojnina, marveč v slučaju smrti soproga-uracl-nika. tudi vdovska pokojnina. j Pantheon v Sofiji. Na iniciativo i kralja Ferdinanda napravijo pri cerkvi Aleksandra Ncvskepa, ki bo leta 1911 dozidana, Panthebn, kjer bodo pokopavali može, katere bo za Io čast vred- ' ne spoznalo sobranje. Za Pantheon je v letošnjem državnem proračunu vstavljenih 200.000 levov. Stavka šivilj v New Yorku. Stavka newyorških šivilj bluz traja še vedno. Vsled pomoči newyorških milijonark morejo šivilje vzdržati v stavki dalje kot so se tovarnarji nadejali. Duša celega dela je mis Annie Morgan, hči največjega finančnega ženija. Pierpont Morgan ni sicer zadovoljen z vlogo, ki jo v tem gibanju igra njegova iiči, a vendar ni še vplival tozadevno na njo. Dobro ve, da daje vse svoje dohodke za stavko šivilj, pa ji je daroval za Božič denarni ček znatne višine. Tovarnarji bluz so popolnoma obupani, ter se napol že pripravljajo, da popolnoma ustavijo izdelovanje bluz. Nov način podpiranja revežev je vpeljala občina Langwerden na Gornjem Avstrijskem. Mesto denarne podpore jim daje »na posodo« krave, ki jih je nalašč za to kupila. Tele in mleko je tega, kdor je podpiran, krava sama pa je vedno last občine. Tako so reveži ne le materijelno podpirani, ampak ima podpora tudi moralen pomen. S tem, da tak revež kravo krmi in oskrbuje, vidi plod svojega lastnega dela in kmalu želi kupiti in imeti kravo. Upehi so baje jako presenetljivi. Ljudje, ki so prej živeli samo od podpor, so se postavili na lastne noge in marsikateri od njih ima že celo več lastnih krav. Tatinski rdečkarji. Češki katoliški list »Obnova« poroča, da je bila pred kratkim oropana v Nebovi pri Brnu društvena blagajna socialnih demokratov, v kateri je bilo 4000 kron in je bila spravljena v kleti soclruga Fiale. Orožništvo je poizvedovalo po zločincih in dognalo, da so bili tatovi socialni demokrati sami, ki so oropali lastno strankarsko blagajno. Za novoletna darilo tri milijone. Iz New Yorka se poroča, da je vdova znanega večkratnega milijonarja Rus-sel-Sage darovala vseučilišču Yale tri milijone kron kot novoletno darilo. Zavarovanje mater v Italiji. V italijanskem parlamentu je bila pred malo časom predložena zakonska osnova za zavarovanje mater. To zavarovanje se ne bo priklopilo okrajnim blagajnam, temveč se bodo osnovale posebne blagajne za matere. Delavsko ministrstvo je uvedlo podrobno poizvedovanje med delavci, zlasti med rudarskimi, kemičnimi in industrijskimi. Poljske delavke in hišni posli bodo za enkrat izvzeti od tega zavarovanja, ker je to novost, ki jo je treba najprej preizkusiti. Delavke od 15. do 20. leta bi plačevale po eno liro, od 20. do 50. leta pa po 2 liri v zavarovalnico. V slučaju poroda bi dobilo potrebno podporo. Motorne sani. Neki dunajski inženir, ki se peča tudi z zrakoplovstvom, je sestavil sani, ki jih premika naprej velik zračni vijak, pritrjen zadaj za sedeži. Sani izgledajo v zgornjem delu kot kak avtomobil ter se jih ravno tako krmari kot avtomobile. Motor, ki je na sprednjem delu sani, razvija 24 konjskih sil in goni zračni vijak na enak način kot pri letalnih strojih ali vodljivih zrakoplovih. S temi sanmi je iznaj-ditelj dosegel hitrost 40 km v eni uri na mehkem snegu, skoro dvojno brzino pa na trdem zmrzlem. V pokrajinah, kjer imajo veliko snega, boelo dosegle te sani še mnogo uspeha. FERREROVCI NA DELU. Poroča se iz Saragose, da se v Španiji pripravljajo zopet resni dogodki. »Rdeča roka« je na delu in vse kaže, da še ni opustila misli, povzročiti po-polen preobrat razmer na Španskem. Dosedaj se anarhisti omejujejo samo na razstreljevanje cerkva, s čemur hočejo samo razširiti strah med prebivalstvom, kateremu hočejo pokazati svojo moč. Prva bomba se je razletela v cerkvi St. Pilarja v trenotku, ko je duhovnik končal svojo pridigo. Med verniki je nastala velika zmešnjava* Vsi so drli proti izhodom cerkve, s čemur se je nevarnost še povečala. Duhovniku, ki je edini ohranil hladnokrvnost, se jo posrečilo pomiriti ljudstvo, da ni nastala še večja nesreča. Pozneje se je dognalo, da bomba ni povzročila nobene škode. Dognalo so je tudi, da je bila zavita v papir, na katerem jo bilo z okorno pisavo napisano: »Bomba št. 1 »Rdeča roka«! — Drugi atentat se je izvršil v katedrali v Laseu. Tu je nekdo zagnal bombo v cerkvena vrata. Eksplodirala jc z groznim pokom, ne da bi vsled srečnega naključja moral plačati zlobni napad kdo z življenjem. — Tretja bomba je eksplodirala na trgu San Gaetano v neposredni bližini cerkve, ki tam stoji. Tudi ta ni povzročila škode. — Četrto bombo je našla policija v papir zavito, na katerem j<> bilo napisano: »Pravica! Pravica!« Kot podpis jn biln naslikana rdeča roka. Tako vrše Ferrerjevi prišla?! »kulturno« delo. PROTI POLJAKOM V NEMČIJI. Pruska vlada nameravk s silo razlastiti osobito taka poljska posestva, katerih lastniki bivajo v inozemstvu. Telefonska in brzojavna poročila. ZOPER IREDENTO. Trst, 8. januarja. Namestnišivo jc opomnilo vodstvo Ljudskega vseučili^ šča, naj v bodočo prepreči vsako ire-dentovsko predavanje in demonstra* cijo, če ne bo oblast to vseučilišče za-tvorila. SMRTNA KOSA. Polenšak, 8. januarja. Župnik Va-lenko je 7. januarja zvečer ob pol 6. uri tukaj umrl. Pogreb v ponedeljek oh pol 10. uri dopoldne k sv. Lovrencu. LUKAGS V ZADREGI. Dunaj, 8. januarja. Lukacs je svoj je, za danes napovedano zborovanje moral za par dni preložiti. Ima za to važne vzroke. Konstituiranje novega kabineta se še ni moglo izvršiti ter je; Lukacs primoran se nanovo pogajati, z Justhovo skupino. Josipovicli, ki je določen za hrvaškega ministra, še ni sprejel ministrstva. Lukacs je uvidel, da mu vse kooperirane stranke nasprotujejo in cla od sedanjega parlamenta ne dobi indemnitete. Lukacs se je pogajal z Justhom, grofom Bathianijem in Hollom, ki sta mu odgovorila, da Justhova skupina dovoli indemniteto le vladi, ki podpira strankina stremljenja, drugi vladi pa ne. Justh je celo napovedal, da bo njegova, stranka tako. postopala z Lukacsom, kakor je s Fe-jervaryjem. Lukacs pa še ni prekinil pogajanj z Justhovo skupino ter bo danes naznanil Justhu pogoje, pod katerimi bi mogel velik del Justhovih pristašev napraviti za ministre v novem kabinetu. Pogajanja se danes nadaljujejo. WEKERLE GROF. Budimpešta, 8. januarja. Wekerle bo povišan v grofa. Ob Wekerlovem odstopu bo odlikovanih 261 oseb. NOVA STRANKA NA OGRSKEM. Budimpešta, 8. januarja. Grof Ti-sza in Andrassy ustanavljata novo stranko. ZA DALMATINSKO ŽELEZNIŠKO ZVEZO. Spljit. Tu se je sestavil odbor, ki bo 16. t. m. sklical velik shod, da se energično urgira izvršitev dalmatinske-belokrajinske železniške proge. Shoda se udeleže vsi dalmatinski državni in deželni poslanci, deželni odbori, zastopniki trgovskih zbornic in občin, POŽAR V KRALJEVI PALAČI V ATENAH. Atene, 8. januarja. Včeraj ob 4. uri popoldne se je v kraljevi palači podrla velika plesna dvorana. Škoda jc večja kakor zavarovalnina, ki znaša 1 in četrt milijona. Uničeni so tudi dragoceni lestenci kralja Hakona, ki so vredni pol milijona drahmov. Kralj jo vsled napora in strahu omedlel. PROTI IGRALNIM BEZNICAM. Kolin, 8. januarja. Policija je vdrla v igralno beznico, v kateri je liazardi-ralo 100 oseb. Policija je aretirala štiri igralce po poklicu in zaplenila velikansko denarno vsoto, ki je ležala na mizi. VREME. Dunaj, 8. januarja. Vremenska opazovalnica naznanja lepo, jasno, mrzlo, stalno vreme. Prehlajenje odpre v mnogih slučajih vsem resnim boleznim vrata. Scott-ova emulzija pa zabrani uspešno njih nadaljni razvoj. Čistost njene sestavine, njena lahka prebava kakor njena redilna moč, so pridobile pri zdravnikih, babicah, sta-riših in bolnikih za Scott-ovo emulzijo sloves kot najzanesljivejše sredstvo, proti vsem vrstam prsnih in vratnih bolezni. Scott-ova emulzija SSSto1- ,1°. SG smatra povsod za neprekosnft 'garancijskim VZOr-emulzijo znnkom r-__!___•___t znakom SCOTT- ovc na ravnanja I 2615 Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobiva se v vseh lekarnah. Esenca za želodec KjD^,3 izdelek iz flvgsbui ga pri J. G. filCdUff. Izborno preizkušeno, tek vzbujajoče in prebavo pospešujoče sredstvo. Brez recepta v vseh lekarnah v steklenicah po K 1-20 in K 2-40. Svarilo: SJEteKlesow! j? •'"Zaloge: Ljubljana: Lekorna pri zlnt. jelenu, pri zlatem orlu; Celje: Icknrnn pri A\ari' Pomagaj; Maribor: lek. p. A\oriji Potn*- 68 Marija Svetlin naznanja v svojem kakor tudi v imenu vseh sorodnikov prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen preljubljeui soprog Janez Svetlin kurjač na južni želoznloi v pokoju dne 7. januarja 1910 ob 10. uri zvečer po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 81. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bo v nedeljo dne 9. januarja 1910 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 21 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Ljubljana, dne 8. januarja 1910. 56 Zahvala. i-i rt poštene hiše, 17 let star, ki je dovršil 4 gimnazijske razrede, želi vstopiti v boljšo trgovino kot vajenec. — Ponudbe njegovemu varuhu na upravništvo »Slovenca" pod šifro R. 65 2—1 POSTELJNO VLAGO Odstranitev takoj. Starost in spol sc naznani. 9 Pojasnilo zastonj. Zavod nHescul«p", Regens- -burg, Bavarsko. 28 30—1 r Conienim sososm in o n k; 3-1 Terezija Cerne m teiak St. 6, I. nartstr., Ljubljana, Za mnoge dokaze sočutja ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda Fran Tureka izrekamo za izraze prijateljskega sočutja najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo stanovskim tovarišem rajnkega za častno spremstvo ter vsem ostalim, ki so s svojo udeležbo izkazali zadnjo čast dragemu pokojniku. Bog povrni! V Ljubljani, 8. januarja 1910. Žalujoči ostali. 0 V obljudenem kraju, obližju tovarn in železnične postaje, poleg prometne ceste v vasi stoječa hiša je naprodaj. Poleg hiše je lepo gospodarsko poslopje, obširni prostor in velik vrt; po potrebi tudi njive, gozd in travniki. V hiši se izvršujejo že več let tri obrti; lahko se trgovina, oziroma obrt še razširi, ker je kraj za vsako podjetje primeren. Proda se za nizko ceno tudi na obroke, vsled pomanjkanja delavnih moči v rodbini. Kupec dobi poleg nadaljnjega pojasnila tudi razvidno sliko. Pismeni oglasi na Ivana Hecek, p. Št. Peter, Kranjsko! /^rnrrptrai^TTrgTra^ I - z lepo pisavo sh sprEjme lakaj. — EYSe-sečna pfa£a K. — Akceptirani gospodični se povrne vožnja za III. razred do Prage. Ponudbe naj se pošiljajo na l?yssirsa5J tovarno hranil Pirana Vil!. 3729 5-1 Organist in pevovodja, 32 let star, samec, službujoč na veliki župniji z zelo dobro plačo, se želi v svrho ženitve seznaniti z go-spico iz dobre in poštene krščanske rodbine v starosti 20 do 30 let, lieomgdeževa-nega življenja, ki naj bi bila dobro izvežbana pevka-sopranistinja, če ne drugače tudi al-tistinja, izvežbana šivilja in kuharica, ter varčna gospodinja. Želeti je, da bi imela, ako mogoče, precejšnjo doto in vsaj nekaj premoženja. Le edino resne ponudbe s sliko naj se blagovolijo doposlati pod naslovom: Ženitna ponudba P. S. št. 222 na upravništvo »Slovenca . Tajnost strogo zajamčena. 58 3-1 Št, 19.740. 64 3-1 Za zgradbo: 1. JO kapnie v občini Velika vas, okraj Kamnik, na 19.760 K 2. novega reservarja pri obstoječem vodovodu v Strmici, občina Postojna, na...........6.760 „ 3. napajališča v Volčah, občina Košana, okraj Postojna, na ..................5.700 „ }. vodnjaka v Gozdu, občina Križe pri Tržiču, na . 1.800 „ proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe, z napovedbo popusta ali nadplačila na jednotne cene proračuna v odstotkih, naj se prediože do 12. februarja 1910 ob 12 tih opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: Ponudba za prevzetje gradbe 1. 10 kapnic v občini Velika vas, okraj Kamnik, 2. novega reservarja pri obstoječem vodovodu v Strmici, občina Postojna, 3. napajališča v Volčah, občina Košana, okraj Postojna, 4. vodnjaka v gozdu, občina Križe pri Tržiču. Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da sc jim brezpogojno vkloni. Ravno tako je pri ponudbah za prevzetje reservarja v Strmici izrečno izjaviti, od kje da hoče ponudnik armature dobaviti. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Za vsako posamezno gradbo je vložiti posebno ponudbo in priložiti poseben vadij. Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 5. januarja 1910. ia as (Postavno zavarovano) (Tth me?! fflino nrisiM balzam l iirrj T PirS pri RofloSkl Slatini Edino pristen je i varstveno znamko REDOVNO. UCinkttjoC pri želodčnih tejfkocah, napenjanju, zasllzenju, motenju prebave, kaSlju, pljučnili boleznih, prsnih boleznih, hripavosti itd. Cisti zunanje rane, olajšuje bolečine. 12 tnalih ali h dvojnih steklenic ali i velika posebna steklenica K 5"—. Lekarnarja A. THiERRY-ja edino pristno zanesljivo ucinktiioCe pri priscili, ranah, ranltvah, vnetju Se tako starem vseli vrst i lonCkn K 3-W). NaroČili' naj se naslavljajo na lekarno pri a»ycl|U ■tifi&lri tirna,— z iiuiaav«. i »KI jm/. i„ Posojilnica »prejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj 114 in praznikov. S— 1 inoiceneiša vožnja«Tlmeriko Sorftovala mnogih dovršenih dol eo na razpolago p. n. K odjemalcem v ogled. _ v-ik ^s^soštKSMKBm tSSfe mSfra ■ \*iC- ' M Ml li i mi Hal ttfci flvfl. Drelse v Ljubljani s nodenrind, tbBUdI bnopaniDd b LMaiio in tatiurp ! Inr-Tork 'm m &DtWBTP6111 Bostoi Je proga rteče zrczfle „Befl Star Line". Na naSlb parnikih «Flnland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», »Lapland", ^Menomi-■a*, JS&anttoo'. .Gothlaad*. Jttarquette* ln «SamlaixK kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, Iz borna hrana, vljudna postrežbs ln spalnice ponovem urejene v kajlte ca 2, * hi 6 oseb, za vsakega potnika emlnent-in traja vožnja 7 dni. davnemu ob Bistvu ta preftistlO dnhovMiii v štedilna ognjiSCa in peči preprost« te BaJfineJSe, tsvrtene v poljubnih modernih barvah hnort m {bolj strokovnjak soUdno ta trpežno po najnižjih cenah. Zaprti dovoljnjem znaten popust. nastr.caalld so na razpotego. Anvensa New Odntf tz V0m vsak torek popoldan. Nate proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo ees Kanado, katera pa Je Izdatno cenejša kakor v New-York. PoJasuDa daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej tt 26, od južnega gostilno pri kolodvora aa levo pred znano ■Starem tislerjtt» 188 (52-1) UM h tzvrStcv It prt IRj dnmfl specialni tfrtU I g TctariSke ecat bi uirtl jj jjj Inžener- hi dr otekt i], ki se poveri delo. Konrad Lachnik, Ljubljana leethmnove iL4. Bralari: baclmlR. Ljubljana. i VODOVODI kanalizacije, kopališča | Sj 1[ rrijmEs*— "Vi.* ..... ">t\l -■——it—"ifnE^r Delniška družba, združenih pivovaren Žalec in Laško ppftpopoča svoje ialboMi® PI vo. Specialiteta: „Saflvaiei>" (črno pivo a !a monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). ===== Poilljitvc n* dom sprejem« rcibnnter „N«rodneg» dom«" g. MrtlSnllt. (Teleton M. 82-) Zaloga sukna, platna, modnega in manufakhirnega blaga FRANC SOUVAN SIN - LJUBLJANA Mestni trg št. 22 in 23 Manufakturna veletrgovina. = Narodno podjetje. gac—»u—?gc G Domače Bs: i ii mca slovenske tvrdke Največja naloga preprog, popolne opreme za neveste Posojilnice. Kmetska posojilnica ffifJE: lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18. Ljudska posojilnica M^Sraa,cesta 8- ~ V7Qiomnn podporno društvo, Kongresni trg 19 I tdJCilillU o|ej inserat. Razne tvrdke. Jagcr Tonl» trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. KOllfliaiin ^Man' |zal0ga P°rce,ana ln steklenine Josip Košmerl S,ju90sl0vanskatv0r" izborne droži (kvas). i drož priporoča svoje ii, zraven ro- Lekarna Trnkoczy tovia. ' Mencinger T"d®,na • Sp-ec--b,aKom ,n It. 37. in 42. katesami. Sv. Petra cesta Obrtno pomožno društvo &Tnitrg Pftcfmi FHip, slikar za napise, črke in grbe, irriSlUU Prešernova uL 50. Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 23. 7t\rt*r Franc> trgovina z meSanira blagom CtVfl Ct j„ moko, Sv. Petra cesta 21. 7f\r/*r 1>r trgovina z meS. blagom, manufak-i,UI ct turo, potreb, za Šivilje, Sv. Martina c. 23. 7ihAf*i A-, največja zaloga čevljev domačega iz-IrlUClt delka, Prešernove ulice. »r odvajalno sredstvo Filipa Neusteina poslalene odvajalne kroglllce (Neustcinove Elizabetnc krogljice). Pred vsemi drugimi podobnimi Izdelki imajo pred- nost te krogljice, proste vsakih Škodljivih primesi, vpo-rabljajo se z največjim nspehom pri boleznih v spodnjem dela telesa, lahno odvajajoče, kri CisteCe; nobeno zdra- vilno sredstvo nt ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo 3006 20-1 izvor premnogih bolezni. Radi poslajene oblike jih radi u21vajo tudi otroci. SkaUjica s IS krogljlcaml stane 30 vin., ovoj s 8 Skatljlc., torej 120 kroglllc, stane le 2 K. Če se poSlje naprej K 2-45, se pošlje franko 1 ovoji Cuavllnl Nujno se svari pred ponare-dVarlll)! janji. Zahtevajte Filipa Neusteina odvajalne krogljice". Pristne le, Ce nosi vsaka Skatlja ln navodilo naSo zakonito varstveno znamko v rudeče-Črnem tisku »Sv. Leopold" in podpis .Filip Neu-steln, flpotheke". NaSe trgovsko sodnij. zavar. embalaže morajo imeti naSo tvrdko. Filipa Neusteina lekarna ,prl sv. Leopoldu1 nunaj L, Plankengasse 6. Zaloga v Ljubljani: Bitaard SuSnik, T* lekarnar, in v več drugih lekarnah. Proda se posestuo iz proste roke: hiša enonadstropna in hlev, vse v dobrem stanju, 40 mernikov posetve, v bližini Žirovnice na Gorenjskem. Več pove lastnik Josip Mencinger Sava 65, p. Jesenice-Fužine. 3717 3-1 lessasac^i Rudolf Klamper ss aprao za Izložbe nikelnsasfe sfeiaže oseh »rsi Dunaj VI. mariahilferstr. 79 Ceniki se pošiljajo radevolje zastonj in franko. St. 705 Flobcrt Tesctaln „WHRHHHD' kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni lil® in krogljami, teža 1 3/< kg —• Pošilja se le po povzetju. — Ilustrovani ceniki o 1113 orožju zastonj in franko. (1 Franc Dušek, orožarna, 0počno89, Češko. Proda se enonadstropna 8398 5 1 hiši z prt© u Ljubljani. Naslov pove uprav-ništvo »Slovenca«. Ugodna prilika! iz hrastovega lesa, krasni izdelek tovarne špirita, zelo močne in trpežne, deloma popolnoma nove, deloma enkrat rabljene po 300, 350, 400, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše priporočljive, K2" odda po prav nizkih solidnih cenah tvrdka 3320 20 1 lu. H. Hartmanna nasl. Hug. Tomaže Ljubljana, marije Terezije cssfs Xatvn teli/o Aobro, po oeni'in U&neal/iiHf-potovali na/sv obrnejol cSirrwn£*dti7ieteiX4* v Jt) 'ubQsmi ttblodvorsk* iilicv2& JlninmOia^ianiii setrK/p&j&uf, jj Lunasu 33 3-1 Javna S 4/9 40 V konkurzni masi Franceta Leban, trgovca v Št. Rupertu se nahajajoče manu-fakturno in specerijsko blago sodno cenjeno na 4822 K 96 v, bo javno prodano dne 15♦ januarja 1910 na licu mesta v Št. Rupertu. Dražba se prične ob 10 uri dopoldne. Ponudniki morajo položiti 10 odstotkov cenilne in oziroma izklicne vrednosti na roki podpisanega upravnika. Pod cenilno vrednostjo se ne bo prodajalo. Po domiku mora plačati zdražitelj celo kupnino upravniku mase. Za nadaljno shrambo blaga po domiku mora zdražitelj sam skrbeti. Za kakovost in količino predmetov, ki se prodado ter za popolnost in resničnost inventarnega zapisnika, konkurzna masa ne jamči. Inventami zapisnik si lahko ogleda vsak pri upravniku, ali pa pri sodniji v Mokronogu, kadar hoče. Mokronog, dne 3. januarja 1910. Gustav Omahen, c. kr. notar, upravnik konkurzne mase. Pristen le tedaj, če je tnoglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: rumenem papirju). :: W Doslej nedosežen!! W. IMQER-ja S S H*ji «ttTR».ia (Puofe), WssfSefflr»»tl, izborna konstrukcija in elegantna uvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenj* poučujemo brezplačno. Cenika zastonj in Stanko. i-v- :.■-•«•. :' ■'>■ <■><• ■ ^fc-vv'^ • T- ■:> * v- - V 1 se priporoča po najnižji ceni I za dobavo v polnih vagonih *685 Kdor želi kupiti slamoreznico ali kaki drugi poljedelski stroj, ter sploh železnino vse vrste za stavbe, orodje i. t. d. naj se obrne na tvrdko Karol Kavšeka nasl. Schneider&Verovšek trgovina z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani Dunajska cesta št. 16. ===== Točna postrežba, nizke cene. KailsoSiša in nafsiguraeiša prilika za sledenje! Lastna glavnica K 420.537-92 Stanje vlog dni 91. najniki 1909 čez 20 milijonov kron Posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo WflRI.ll« TRS- sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ■ = brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo- Dr. Ivan Sušteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Mati|a Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Svan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik >Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7 Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. 1 delniška društvo o Zagrebu ceneni Jf 3479 Brzojavi: Croatia cement Zagreb. Osrednja pisarna: Zagreb, Ilica 29. izvrstne, predpise društva inženerjev in arhitektov znatno nadkriljujoče kakovosti •Telefon: Interurban 980. Zobozdraunika Schuielgerja Se zbol|Sana ustna soda Tacitol povzroCl prijeten hladilen okus v ustih, uniCi nastale bakterije, odstrani slab duh, tudi pri kadilcih, je nenadomestljivo sredstvo zoper zobobol, ker s tinkturo brez primesi vode napojena bata v bolni zob vložena takoj :-: omili bolečino. Tacitol 2759 1 ne bi smela nobena hiša pogrešati! Podrobneja navodila daje popis, ki je vsaki steklenici pridejan. Cena steklenici je 1 K 60 vin. Dobi se v lekarnah gospodov: Bohinc, Plccoli, Sušnik, TrnkOczg; pri drogistu g. Kancu in vseh veCjih prodajalnah. NaroČila od 4 steklenic dalje se razpošiljajo poštnine prosto. eS Lanoaater od K 26'—, Flobert-puške od K 8-50, pištol« od K 2'—, samokresi od K5'— s Popravila ceno. — Ilustrovanl ceniki franko. :: F. DUŠEK v Opočno štev. 77 1631 Češko. 32 Priporoča se: Hotel pri Malicu (nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od V20 K naprej. restavracija v hiši. Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni. 484 52—t Ceno posteljno perje. a K 8, beleqa K 10, prsnega pi 5 kg nadalje poštnine prosto, DovrSene postelje Sf&VSfe gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega lnlet-nankina-blaga, t pernica vel. 180X116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12,14, 16; vzqiavnica K 3, K 3-50, K 4. - Pernice 180X140 cm velike K 15, 18, 20: vzglavnlca 90X70 ali 80X80 cm K 4-50, 5'-, 5 50. Spod. pernica iz gradla 180X116 cm K 13--, 15-- razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naroČilu od 10 K dalje. JO. Berger v Dešenici št. 1010. Češki les. Za neuga|ajoCe denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o žlmnlcah, odejah, prevlekah in vsem drugem r 716 posteljnem blagu zastonj In pošt. prosto. 52—i (O S 0 Ul M 1 (U ;.V' ' 'E NS Preobleke HPhBBI^N:^'' % i I-ppP5' D Št f l&^N- s&ffif Sod VeC vrst sodov ima naprodaj A. BEPIČ, aodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1 Perje za postelje in puh 3092 priporoCa po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naroČila se toCno izvršujejo. Najcenejše DEZHIKE M36 domačega izdelka 52-1 priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini — JOSIP VIDMAR v Ljubljani Prod Molijo št. 19. stari frjsu Prešernove ulice št. 4. - Popravila točno in ceno. - = Fotografski umetni zavod = Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, foto-„ grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. — Vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini._ •H U 99 oprave. 52—t 3207 Kdor je siv, izgleda star. Izborno zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek-ov „Immerjung", rudečk. rujave in črne barve Barva takoj in trpežno, i kart. K 4--. ?. Vitek-ov „Nuciu", enojna steklenica KI--. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija FB. VITEK & Co. PBAGA. 1621 Vitek-ov ..Immerjung" Pred uporabo. Po uporabi. Zahtevajte leVitkove izdelke in odklanj. odločno vse drueo Dobi se pi l: flnt. Kancu, T. Mencingerju, LJubljana. popolnoma izvežban v ma-nufakturni trgovini inteligenten, spreten prodajalec, vojaščine prost kot boljša moč proti dobri plači. Pismene ponudbe na Ljubljana, Stritarjeva ulica. Ponudimo vsako poljubno množinoi za prluezatl ali pribiti na late zicfarsko strojno opeko, Portland-cement, peči, štedilnike, Samotne plošče ■ ■■,.■■■-!■.■■■■■ za tlakanje cerkva^ hodnikov i. t. d. Zarezane strešnike (prve vrste) F. P. II101C & Komp. LJubljana. Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno. EKcroBaBBauaHsnBEvaBzsnnHBHaBaaaBBanaiiiinaB ■■■■■■ a a Domača elektrotehnična obrt S a a elektrotehnik ■ Gradišče štev. 17 [ a priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt ; slav. občinstvu v mestu in na deželi za uva- S janje vsakovrstnih signalnih in varnost- S nih električnih naprav, kot hišnih zvon- S cev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujcm in S preskušujem strelovode na njihovo odvodno S zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem S tudi inštalacijo jakih tokov za moč in S luč. — Postregel bodem vestno iti toCno. S ■ Pokličite me, ako je V al električni obrat moten! S ■ 2139 Velespoštovanjem (1) ■ FR.SHX, domača elektrotehnična obrt Ljubljana i Gradišče štev. 17. £ jsčajboijše ^ JCiavir^e in harmonije -11*. J*_ I 14 vi 1 I1U UV1I1U (Jiuv.nu l/IVC. 6U- jRlfonz Steznik (amerik. sistema) iz prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje tudi na delna plačila brez za-datja edino le narod, tvrdka učitelj Glasb. Matice, strokovnjak in zaprisežen1 izvedenec dež. sodišča v Ljubljani, Gradišče št. 11. Opozarjam zlasti nablagoglas-nostintrpežnost Hfllzl-Heitzmanovih pianinov. Velika najrazno-vrstnejša izbira. Ugodna zamenjava, lil letno jamstvo' 3668 h Slovenec Konrad llm delavnica za vsa cerkvena dela St. Ml. Oroden, Tirolsko se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetih razpel. - Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. -- Postrežba solidna in hitra. 18I826-1 Wolfova ulica 14 Wolfova ulica 14 priporoča si. občinstvu svojo veliko zalogo za jesensko in zimsko sezono vseh vrst najmodernejših čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za tnriste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoše, dokolenice (gamašne) in vse v to stroko spadajoče potrebščine. Maročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno izvršujejo v lastni 1133 delavnici. — Zahtevajte cenike. eieie Advokat dr. Franc Frlan si usoja javiti, da je z novim letom 1910 ©©0 otvoril svojo pisarno 24 3 1 v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 4 v hiši „Štefanove gostilne" I. nadstropje. Izvolite pisati po vzorce! ^ c:c:e v Podebradeb (Češko) 468 Izvozna trta priporoča lanenesa m Ostanki pliša. — Opreme za neveste, Damast, kanafas, Mauličkouo p!aino, namizne katiine garniture, brisače, žepni robci itd. w Ostanki modnega sukna ceflra. Vzorci franko. — Dobite najboljše. 1 Kos llavličkovega platna „Kovetuse" 23 m K 16 — 1......15 m K 10 50. 1 zavoj 40 ostankov jesenskih in zimskih okusno odbranih za 18 K franko. — Od teh ne pošiljamo vzoroev. Samo pri nas pristno! OU/I I w 1. KORENCflN Ljubljana, Stari trg 5 trgovina norimberlkega in galanterijskega blaga na drobno in na debelo kakor: srajce, spodnje hlače, nogaulce, maje, oiroEje obleke itd. Itd. Špiritovi sodi od finega špirita od 600 do 800 litrov in vinski hrastovi sodi močni, zanesljivi, se dobijo po nizki ceni pri tvrdki M. Rosner & Co., Ljubljana 295 poleg Koslerjeve pivovarne, (i) Izdelano postelje ^r^rdSb^l^n!": :ie. Pernica ali blazina 180 cm dolga, 116 cm Široka K 10--, 12- , 15 —, in 18"-; 2 metra dolga, 110 cm široka K 13--.15--, 18-—. Sil-—• Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Širok K 3-—, 3 50 in 4 —; 90 cm dolg, 70 cm širok K 4 50 in 5 50. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci iz žime za eno posteljo K 27--, boljši K 33-—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10-— naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov 3034 6—i BENEDIKT SflCHSEL, Lobes 910 pri Plznu, Češko. Revmatizem, protin, neuralgija in ozeblina povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo CONTRHEUMAN ■ Besedni znak za (menthoio-saliciliziran kostanjev izvleček), m za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-Sica 1 krono. Pri naprej vpoSiljatvi K 1M0 se pošlje 1 pušica franko » B'— » ■ ® * • Izdelovalnica in glavna zaloga v lekarni B. FRAGNER-ja c. kr. dvornega dobavitelja, PHHGA HI., St. 203. Pozor na ime izdelka in izdelovatel)al ZALOGE V LEKARNAH. 2961 Kamnoseški izdelki iz marmorja za R B vm jJjo^Slnn« LlllbljiHIžI 11 sr?zzszjn z. HIOJZIJII II DOMKU Hoiodoorska nita, apno žioo in ngaSeno se dobi pri j kamenarskem mojstru =B lilMCfl #»» a 0132234823534832535332013148