Foiamesa« IttnMktt Navadne Di« —*75, ob nedelfah Din 1*—. UREDNIŠTVO .. -------------------- bo.-«, 4, L UPRAVA M uj»*i* * Hiini .K« H. < p.itl'ič-i-0 d0.0 T«t*. 'o» 24. — SHS poaMikmi nixm M*v 117* 7. N« MtoaUa brca riimji m m Po«n7na oTaTanH v fieroTJtrtl Ceha tianaSnle štev. Dl« 1' TABOR Posamezne Številke: N avadne Din —‘IS, ob nedeljah Din 1"—. »TABOR* ixh*ja vukk «laa, rtmn nedelj« ut pravnikov, ol» l#. «ri k d »tu m o« aa»W dojele dat ter sime m«KOi) po poiti D 10*—( u »o* »CTMtvo D 13* - t dostavljen M d®« D 11*—, n« blcj»*ni#e D10 — msersti po < logove ru. Ner®*« m prt »pravi .TABORA* MARIBOR, |«r«e«vi ttiiee iltv.l Lftto: VI!. Maribor, nedelja 19. decembra 1926. Številka: 237. jnEBBKjeatžSM Italijanska špijonaža ZmgareHi se v zadnji številki »Seco-la« Ponovi1 o i-avi z jugoslovanskimi vprašanji- Topot z vojaškimi priprava, mi. članek ima naslov: »Bojeviti na- rod«. Zingareili zatrjuje, da tvorita slučajih kadar jo dežela zapletena v voj no, vojska in ljudstvo enoto, kajti ves narod je jako bojevit. Jugoslovanska vojska je tradieiiojielno srbska. Vsi ge nerali in pretežna večina vdšjih Častni kov so Srbi. Hrvati in Slovenci doseže, jo le čine kapitanov. Zingareili navaja da šteje jugoslovanska vojska v slučaju vojne 1,200-000 mož. Topniški material, pravi, ie zastarel Problem orožja in municije za slučfi vojne, dela že sedaj preglavice vojnemu poveljstvu, čeravno je uPati, da bi ostala ena izmed številnih mej odprta in bi ei v vojni gotovo češkoslovaška in Jugoslavija neglede na neutralnost Avstri je, podali roke. V Kragujevcu grade Belgijci municijske tovarne, ki bodo začele obratovati šele prihodnje leto. Vojaštvo vzgajnjo Jugoslovani vi železni disciplini, Duh v armadi je izvrsten in vodstvo častnikov brezhibno. Jugoslovanska vojska je Irredentistična, imperialistična in se zelo bavi s politiko. Ona 3e iz lastnega nagiba sovražna Italija Hom in se je obrnila proti Italiji takrat, ko je opazila, da jo je italofilstvo oso-vražilo pri Hrvatih- Bolgariji je nenaklonjena, ker stremi po Macedoniji in Albaniji. V vojno gre jugoslovanska armada brezčutno in noče ničesar vedeti o pogumu, ker je v njenih očeh najbolj heroična misel, umreti za domovino — iz dolžnosti. Na koncu članka piše Zingareili tudi o jugoslovanski mornarici, ki je le po trbena izpopolnitve ostalih vojnih sil. Sestoja še iz bivših avstrijskih enot in njeni trije kontreadmlrali so bivši av. strjjski častniki- Zaradi nj-ene avstrijske tradicije je tudi italofobska in ne uživa pri Srbih nikakih simpatij. Nedavno je Zingareili razpravljaj v »Secolu« tudi o jugoslovanski mladini, o njeni vzgoji itd. V članku je opozarjal italijansko javnost, naj bo Pozorna in uai posveti Jugoslovanskemu vprašanju več pažnje- (Morda z nasilji nad našim življem na Goriškem in v Istri? P" " Iz Zingarellijevih člankov je razvidno, da Ima Italija v naši državi organizirano špijonažo, kateri bi naše oblasti lahko I>osvetjle več pozornosti- Dnevna kronika Poativ -na vpi* delnic Obrtne banke kraljevine SHS d. d. V svrho organizacije cenenega obrtniškega kredita in na podlagi zakona o Obrtni banki z dne 30- januarja 1926 in bančnih pravil, ki jih je odobril g. minister trgovine in industrije 23. septembra *926. ge osnuje Obrtna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Istočasno s centralo Obrtne banke v Beogradu se bo ustanovila tudi glavna Podružnica v Zagrebu, po £1. 2- bančnih pravil pa podružnica v Liubljani, Zagre-e ^ozlture v Splitu, Skoplju m Novem bjdu, kakor tudi vt vseh ostalih cen-t . er 8e bo pokazala potreba. , 0®n?ynoi haPital banke znaša 75 miH-3ono dmarjevi Takoj ob ustanovitvi banke se vpiše 37.000.000 Din. Država kupi 40% delnic, obrtniki, *»]ihove žene, obrtniške zadruge in or-faniMCiie najmanj. 51%, prijatelji o-brtništva pa največ 9%. Država se odreka vsakemu dobičku, ki bi ji prinadel «a njen vplačan kapttai. p0 zakonu je oanka oproščena plačanja Vseh državnih ln samoupravnih davkov in taks. — Narodna banka je dolžna reeskontriratl Portfeljske menice Obrtne banke. Pri vpig,, de]nk, m pia£a takoj 20% t-» j°P,7lalne vrednosti in 5 Din od vsa-c nir'° z* ustanovne stroške. Obe- Vladna kriza $e ni rešena Beograd, 18. decembra. Krm vi Beogradu traja še nadalje. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo prišlo do koalicije Uzunovič-Korošec-Nikič, ki bi jo podpirala tudi Jovanovičeva skupina. Ob 11. uri dopoldne je bil pri Uzunovidu dr. Korošec, vendar pa Izgleda, da Pogajanja niso imela uspeha, ker dr. Korošec ni podal novinarjem nobenih pojasnil. V radikaiskih krogih se pričakuje, da bo Uzunovič še tekom da. nagnjega dne vrnil mandat. nem se poda pismena izjava z navedbo svojega imena, priimka, bivališča in poklica na tiskovinah, ki se dobe v obrtniških organizacijah. Pri vpisu delnic dobi kupec potrdilo o nakupu delnic, po celotnem vpla&ilu pa stahie delnice. Delnice se glase na ime obrtnika, na ime njegove žene ali obrtne zadruge in organizacije ali na ime 0-brtniškega Prijatelja. Tri delnice dajo pravico na en glas. Nikdo ne more imeti več nego 25 glasov. Vpis delnic se vrši od 1. decembra 1926 do 15. janu&rja 1927. Ustanovni in_ agitacijski odbor Obrtne bajike poživlja s tem na vpis delnic, ki se vrši za Slovenijo: pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah, Zadružni gospodarski banki vi Ljubljani ln nienih podružnicah, Obrtni banki v Ljubljani in pri Podružnicah Narodne banke kraljevine SHS v Ljubljani in Mariboru. — Ustanovni in agitacijski odbor Obrtne banke kraljevine SHS. — Samomor vseučlUščnega profesorja. Biv$l ravnatelj budimpeštanske židovske bolnice vseučiliščni Profesor dr. Henrik Benedikt je izvršil v bolnici samomor. V pismu, ki ga je zapustil, je napisal, da je zavsžil 40 gramov morfija, Kot vzrok samomora je navedel živčno bolehen Drzen vlom amerlkanske dijakinje. Newyorški časopisi poročajo, da je 22-Jetna slušateljica vseučilišča J- Briley izvršila senzacijonelnl vlom v neko ta-mošnjo banko- Pripeljala se je do banke v »Fordu«, šla vi banko in rekla enemu izmed uradnikov, da jo pošlje novinarska redakcij ja radi zbiranja podatkov v tržnih cenah. VLiudno ga je prosila, da ji dovoli napisati članek na Pisalnem stroju. Uradnik ji je to radevolje dovolil. Čez dobro uro so odšli uradniki Iz banke, ostala sta le prokurist in blagajnik. Briley je, ko je onazila, da je .sama, vzela v roke samokres in zapovedala blagajniku ter prokuristu, da dvigneta roke. Blagajnik jo ie moral peljati k glavni blagajni, iz katere je vze-a_ 12-580 dolarjev. Ko je imela denar, je mirno odšla iz banke, sedla v auto in zginila. Blagainlk je takoj pozval policijo, ki je kmalu izsledila drznega tatu. — Pitomcl brod. Podof. škole mornar! - ki. želimo vsem prijateljem in prijateljicam vesele Božične Praznike 1 srečno '•lovo leto: Vilko Krajnc, Karl Tinta, Gustav Čaks, Matko Voljne. Maks Huber Mojz Turk, Josip Semelbauer. Anton Vitane, Marko Solina, Danijel Barle. Češkoslovaški voJnl zrakoplov zgorel. Na vojnem letališču v Bratislavi se je dvigniil pilot Vales v vojaškem letalu v zrak. Ko ie dosegel višino 700 metrov se je iz neznanega vzroka vnel bencinski rezervoar. Plameni gorečega Mencina so takoj objeli ves zrakoplov. Pilot se je takoj spustil na zemljo. Z višine petih metrov je skočil lz letala in padel tako nesrečno, da je za dobil težke zunanpe in notranje poškodbe. Snežni viharji in mraz v Ameriki. V Ameriki divjaao snežni viharji, ki so zahtevali že več žTtev. Samo v Chicagu je radi zametov mrtvih 20 oseb. Vihar odnaša strehe in tisoče družin je brez crova. Najhujši mraz, je vladal v državi Minnesota, kjer je —40 stop. Najtežji zvon, ki so ga vHff v Angliji. se nahaja na parniku, ki ga bo prepeljal v Severno Ameriko. Zvon tehta 18 ton in je bil vlit v Croydonu na An- stolpu filadelfske trgovske družbe Wa namaker. — Najlepše Jugoslovanke. Včeraj je bilo zaključeno tekmovanje lepotic, ki ga je priredilo kino podjetje Fanamet. Izbrane so bile sledeče tri gospodične Štefica Vidačič in Nada Pogačnik iz Zagreba ter Danica Živanovič-Dragoj iz Beograda. Slike omenjenih treh lepotic bodo poslane v Berlin, kjer bo žirija o cenila lepoto konkurent in izbrala naj lepšo med najlepšimi. Izvoljenka bona to pri podjetju, ki je priredilo konkuren 00, sprejeta v krog filmskih zvezd in bo odpotovala v filmsko mesto Holliwod, kjer bo nastopala kot igralka. x Nove razglednice so izšle v založbi Učiteljske tiskarne. Razglednice so delo našoga akademičnega slikarja Maksima Gasparija. Gasparijeva motivi so postali pri nas splošno priljubljeni. Serija šestih razglednic^ ki je Pravkar izšla, pred stavlja naše narodne motive. Slovenka, Lepa Vida, Mlada Breda, pomlad, Slovence in kmetsko svatbo. Razglednice so okusno izdelane, v lepem barvoti-sku/ ki ga je Učiteljska tiskarna pra\-dobro izvedla. Pestre barve, ki se harmonično skladajo, vzbujajo prijetno pozornost in denejo prijetno tudi očesu Pr. pogledu na celo serijo. — Umetniški izdelek te serije je pravi vrstnik serije »Stara Ljubljana«, ki jo je v razglednicah izdala Učiteljska tiskarna leta 1923, — Razglednice se dobe v knjigarnah in tobakamah in priporočamo občinstvu, da pridno sega po njih ter uporablja domače, mesto tujih razglednic. Cena seriji 6 Din. m »Mirim* tovarna čokolade In kakava. Kakor smo doanali je otvorila tovarna »Mirim« detajlno trgovino v našem mestu. Odkrito se veselimo, ko ču-jemo, da se katera naših industrij po-voljno razvija, čokoladna industrija se je pri nas že jako izpopolnila, da krije lahko vso domačo Potrebo. Žal, da občinstvo iz stare navade še tupatam sega po inozemskem blagu. Reči moramo Iz stare navade, ker izmiki naših tovarn v vsakem oziru dosegajo inozemske produkte. Izdelki te tvrdke> ki prihajajo na trg pod imenom MIRIM čokolada so prvovrstne kakovosti. Čestitamo tvrdki na njenem uspehu, »Mirim« čokolado toplo priporočamo! — Uporaba pravega Juhinega ekstrakta »Juhan« Vam omogoči z najmanjšimi stroški izvrstno juho, kakoršne iz samega mesa današnje kakovosti ne morete doseči- 2496 GLASBENA MATICA V MARIBORU PONOVI V PONDELJEK, DNE 20. t. m. ČAJKOVSKEGA PATETIČNO SIMFONIJO IN SWENDSENOV »KARNEVAL« NORVEŠKIH UMETNIKOV. Pričetek točno ob 20. url! Mariborske vesti Maribor, 18- decembra. m Nova čitalnica v Maribora. Delavska zbornica, ekspozitura v, Mariboru, ie te dni otvorila novo čitalnico v svojih tajniških prostorih na Rotovškem trgu. V Čitalnici so na razpolago slovenski, srbski jn inozemski dnevniki in vse pomembnejše slovenske ir» inozemske socijalno politične revije- Čitalnica -ie otvortena dnevno od 18. (6.) do 21. (9.) tire zvečer- Vstop 5e vsakomur dovoljen. . -- Priporočamo jo pravi posebno vsem or- gleškem. Zvonil bo na 300 stop visokem ganjalrankn delavcem in nameščencem. ki imajo sedaj priliko črpati svoje znanje iz teh važnih in potrebnih revij. m Obvestilo »Študijske knjižnice«* Knjižnica kakor čitalnica ostaneta zaprti od 24. dec. do 2. januarja. Pred Prazniki se bodo zadniič delile knjige dne 23 dec. od 15.—18. Naročniki, ki zamenjujejo knjige tedensko, jih lahko zamenjajo dne 30- decembra v dobi od 9, do 12. ure. m Nadaljna predavanja na Ljudski a-niverzl v Mariboru. Otroški večer. V nedeljo 19. t-m- se vrši Prvi »Otroški! večer« v mali kazinski dvorani (Slomškov trg 17) ob pol 4. uri popoldan. Le-Pe pravljice bo pripovedovala ga Vanda Goreč iz Ljubljane, ki si je s svojim izvanrednim pripovedovanim talentom prisvojila širom Slovenije že toliko otroških src. Otroške pesmi bo pela operna Pevka gdč. Lubej e va ob spremstvu prof. glasbe gdč. Z a c h e r-1 o v e. Otrokom bo prireditev; vielik duševni užitek- m Hrvaška narodna pesem v Ljudski univerzi. Glasbena prireditev »Hrvaška narodna pesem«,_ki bi se morala vršiti 20- t. m. se preloži radi koncerta Glasbene matice na sredo 22■ tm. ob 8. url (mala kazinska dvorana). To .ie prva prireditev iz cikla »Hrvaška kultura«, fcl jo pripravlja neumorni g. prof. Druzovič. On bo predaval o razvoju hrvaške Pesmi, koncertna pevka ga Druzovlčeva pa bo zapela najbolj tipične in najlepše hrvaške pesmi. Naj nihče ne izpusti te izvanredne priložnosti in se pouči c bistvu in lepoti hrvaške pesmi. Ad Informandum. Včerajšnji »Slovenec« je objavil vest, da je bil aretiran radi poneverb Franc Jarh Predsed. narodnosociJalistične stranke. Danes »Slovenec« popravlja včerajšnjo beležko, češ, da je izostala beseda »bivši«, kar nas docela upravičuje, da Pripomnimo, da je izostalo tndi pojasnilo da je Jarh že od 1. 1924. organiziran radikal. m V vednost železniškim upokojencem in upokojenkam. V četrtek, dne 6. januarja leta 1927 se vrši redni občni zbor podružnice društva železniških u-pokojencev ob 9. uri dopoldan v Gam-brlnovi dvorani v Mariboru. Na ta občni zbor pridejo poročat tudi delegati »Saveza« železniških upokojencev. Vsf elani društva železniških upokojencev se opozarjajo, da se zbora polnoštevilno udeleže. — Predsedstvo. . m Dobrotniki Ljudske knjižnic«. Večje zneske so darovali sledeči: Dr. Ferdo Lašič, odvetnik 30 Din, Dr. A. Rlein-čič, odvetnik 30 Din, Viljem Freund, tovarna 50 Din, Tvornica Zlatorog 30 Din, Kiffman 20 Din, Elektrarna Fala 50 Din, Miloš Oset 20 Din, Ivan Trpin 20 Din, J. Hutter 30 Din, Marko Rosner 30 Din. M. Budajs 20 Din. Nabiralna akcija je še v teku. Vodstvo Ljudske knjižnice so tem potom vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje. Seznam Izdanih obrtnih pravic z« november. Jemec Ivan, mesar. Koroška c. 102, Radi Anton, mesar. Meljska c. 9, Zalokar Martin, mesar, Erjavčeva c. 10, ■ ^irs Avgust, klobučar, Ulica 10. oktobra 4, Kirbiš Konrad, mesar, Aleksandrova c- 79. Leban Antonija, branjarija. Radvanjska eesta ll, Ing. Miglič Ernest, trgovska agentura, Koroščeva ul. 22, Be-sak Anton.^krojač, Aleksandrova c. 23. (osar Marija, trgovina s suhogasilnikl ognja. Vetrinjska ul. 12. Domiter Franjo, krojač, Betnavska c- 18, Mlinarič Anton, tlakar. Jezdarska ul. 8, Roy Katarina, prodaja jajc. -zelenjave, ■sadia, južnega sadja, ter mlečnih izdelkov, Glavni trg. Tvrdka Jug & KriŠtovič, mizarstvo. Vodnikov trg 3, Lipovšek Ivan, mesar. Vodnikov trg 3. Eigl Leopo^ina, damska rfrerka, Oosnoska ni. 11. Elmozovlč Sulejman. slaščičar. Kacijanerjeva ul- 17. m Razredna loterija — nafvlšjl 'dobitek nad 4 mililone dinarjev. Opozarjamo na veliko ugodnost te loterije, ki je Že mnogim PriPomogla do blagostanja. — Prvo prihodnje srečka p ie ie H. janit-rja 1027. Prejle so ?e dosnele in se dobe uri Hipotekarni banki slovenskih hranilnic, Maribor, Aleksandrova cesta Št. 13. m Ekspozitura Delavske zbornice v Mariboru se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov v poslopje Okrožnega urada na Rotovškem trgu. Za stranke je tajništvo na razpolago vsak dan od 15. (3.) do 18. (5-) ure popoldan. Pozivamo vse delavske organizacije in organizacije nameščencev, da se v slučaju sporov, mezdnih gibanj, _ kakor tudi v slučajih slabega ravnanja z delavci in nameščenci obračajo vedno ite ekspozituro Delavske zbornice. Tajništvo vodi bivši strokovni tajnik g. Ceh- V nujnih slučajih se lahko zglase stranke tudi dopoldne pri šefu Borze dela, ki ima svoj urad istotam. tu Silvestrov večer Sokolskega društva v Mariboru se bo vršil v vseh dvoranah Narodnega doma in prične točno ob 20. uri- Pevske točke Devovega kvarteta in naših opernih pevcev, na. Emimlm Splošno priliublfen kavni nadomestek, ols-Msesa i cessen.. ©»Mva se v vse3 dobro asortlranlO koloniJalniO irgovinaH. Halo! Kavarna Evropa. Halo! 1 odigrali prijateljsko tekmo, ki utegne — <■ 4 - • , Ki il Ink A — ItTO „ l\š . _ j Od danes naprej vsak dan ob 10. uri na- j bi« jako zanimiva. »Merkur« je sicer ----------- - , „ j nrvovr^tnih umetnikov Plesni duo ’radl izstopa nekaterih dobrih igralcev stopi priznane Plesalke in članstva,^pro- KnHa Qnrfn^s nieaalke. oslabljen, vendar bo izgubo docela na- domestil s požrtvovalnostjo in ambicijo duTčije'telepata in hipnotizerja Ben- |Fredy inl Anita aomestn s požrtvovalnostjo in a sJo?ed. Po polnoči dru- gflih -oči. ki_bodo gotovo že 2607 skrbela za prijetno in neprisiljeno za- - -- , - bavo. Celo noč bo godba »Drave« igra- zabni ples m pomnožen orkester. la izbrane komade, da razprši vse temne -------_____--------------—------------— misli in pripomore slehernemu posetni-1 _ ku, da veselo in brezskrbno pozdravi fs8A£823iil&@ Novo leto- Čisti dobiček je namenjen %#%«**%# ffl 9 ~ ■ ' REPERTOAR. uri »Ma- non« ab- B. Nedelja, 19. decembra ob 15. uri »Danes bomo tiči«. Globoko znižane čepe. — Kuponi. — Ob 20. uri »Grofica Marica«. Kuponi. Še eno gostovanje ge Pollčeve v mariborski »Grofici Marici«. Ker je odlična dobiček je namenjen skladu za zgradbo Sokolskega doma v MambGrfln1čar»t. zadrga nam S- Sobota, 18. decembra ob 20, ča: Radi obolenja zadružnega načelnika gosp. Adolfa Spatzeka, Vjpdi zadružne posle njegov namestnik gosp- Henrik Senekovič. m Pozor stariši! Najprikladneiše božično darilo za otroke. Te dni izide nova mladinska knjiga od dveh mariborskih ,-------------- —v . avtorjev »Mladi risar«. 100 risb z verzij članica ljubljanske opere gospa Štefka na 32 straneh velikega formata. Ona samo 25 Din. Dobi se v mariborskih knjigarnah in v kolPortaži- ^ m Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo podružnica Maribor, priredi dne 31.de-cmebra t-1. v vseh Prostorih Gambri-nove restavracije Silvestrov večer s sledečim sporedom: Koncert, ples v dvorani, pošta in druge zabavne igre. Začetek ob 20. uri. Konec ob 5- uri zjutraj. Vstopnine prosto. Za obilno udeležbo se priporoča — Odbor- m Restavraciji »Vetrinjski dvor« H-Kosič, je ravnokar dospela velika množina prvovrstnega dalmatinskega vina iz otoka Korčule. Priskrbite si za pra,-znike dobro in ceneno vino. V ponde-Ijek dne 20. t. m- se prične z razprodajo čez ulico, liter d 8 Din. 2620 m Restavracija »Vetrinjski dvor« H-Kosič. Danes sobota dne 18. t. m. koncert- Začetek ob 19. uri. 2621 m Charles ton konkurenca. Klub Pa-lais de Danse. vsak četrtek in nedeljo od 9.—12. ure Charleston konkurenca z dragocenimi darili. Spored konkurence se dobi pri ravnateljstvu Velike kavarne- 2622 m Vsak želi da napravi za Božič svoji družini veselje s kakim darom- Tako hočemo tudi mi razveseliti bedne slepe s podporami in jim olajšati bedno trple-nje. Zato prosimo p. n. občinstvo, da nam gre pri tem na roko in se sporrfniio s kakoršnimkoli darom bednih slepih- Milodare sprejema (v denarju ali v blagu) pisarna Podnom e ra društva slepih Wolfova ul- 12 Ljubljana. m Najboljše čevlje KARO dobite: Maribor, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova c. 23 v trgovini Sl. Černetič. 2048 m* Vsako sredo lu soboto koncert z družabnim plesom. Nudijo se vsaki dan sveže morske ribe. Grajska klet Maribor. 2597 Poličeva pri svojem prvem gostovanju v »Grofici Marici« tako užgala, jo je naprosila gledališka uPrava. da gostuje v tej opereti še enkrat. To gostovanje se vrši jutri v nedeljo, 19. dec. ob 20. uri zvečer- Nedelja v mariborskem gledališču. Jutri, 19. decembra so vršita zopet dve predstavi: popoldne ob 3. uri izredno zabavna veseloigra s petjem »Danes bomo. tiči« (zadnjikrat v sezoni in pri globoko znižanih cenah), zvečer ob 8. uri pa »Grofica Marica« z odličnim gostom, gospo Štefko Poličevo iz Ljubljane. /okoSstvo na spomlad popolnoma zamašili vrzeli v moštvu- »Rapid« bo nastopil v isti postavi kakor preteklo nedeljo Proti »Mariboru«. : ISSK KMaribor rez. ; SK Svoboda-Juto popoldan ob pol 15- uri bo »nepremagljiva« rezerva ISSK Maribora odigrala prijateljsko tekmo proti SK Svobodi. Pričakuje se, da bo tekma z ozirom na popolno enakovrednost nastopajočih moštev, dovelj zanimiva. : Športna palača v Prag!. Po vzorcu glasovdtega berlinskega Sportpalasta, bodo pričeli v kratkem graditi v Pragi veliko športno Palačo. V palači bo velik bazen za plavanje in drsanje (umetni led) ter kolesarsko dirkališče. Na tribunah bo prostora za 5.000 gledalcev. — Gradi se z državnimi, občinskimi in privatnimi sredstvi- Stavbi pa se bo dogradilo tudi veliko plesišče v: obliki gledališke dvorane, kjer se bodo prirejale plesne revije. Na ta način se namerava pritegniti umetnost v svrho lažjega financiranja stalno naraščajočega športnega gibanja. : Tennis na velesejmu. Na velesejm-skih Prostorih lwowskega oz. »Vzhodnega velesejma« gradjjo Lawn tennis prostore, ki bodo služili posetnikoni v razvedrilo. : 7,000.000 organiziranih športnikov i šteje danes vrhovna telesnokulturna o Nedeljske popoldanske plesne vaje zyeza v Nemčiji! Med Posameznimi sa- odpadejo, ker je dvorana oddana. Tečaj vezi štejejo: Nemška telovadna zveza mlajših ima prihodnjo vajo v torek- 1,600.000 članov. Mladinska zveza 1-066.000, Nogometni savez 875.000, Lahkoatletski savez 440.000, Plavalni savez 140.000, Planinski savez 220.000, : ISSK Maribor v Gradcu- Jutri zju-' *£vska sp.°ar‘Tla zv^za, I??'00?’ K?'^sar“ traj odpotuje moštvo ISSK Maribora v , 8av0^ 132.000, Ves aški sayez 107.000 Gradec, kjer bo odigralo revanžno tek- ^mskospor m ®?vez 90-000- VvTn " mo proti »Sturmu«, kateremu je podle- nnn Kino Dalmacija — zeml a soinca Glavni odbor Jadranske straže v Mariboru je pokazal v Grajskem kinu _ ob priliki praznovanja rojstnega dne Njeg. Veličanstva kralja prekrasen film »Dalmacija — zemlja solnca« ki je last podjetja Balkan-fihn v Zagrebu. Predstave-so se vršile dne 16. in 17. decembra vsakokrat ob 14. in 16. uri. ki jih j_e pojasnjeval govornik Jadranske straže. Šolska mladina je napolnila kino za 3_ predstave, eno pa vojaštvo tako. da je bila dvorana vsakokrat razprodana. Na občo te ’ "je f'1-n res prekrasno, mojstrsko delo. v katerem se prikazuje naša Dalmacija z otoki in krasno Jadransko morje od Sušaka do Ko-tora, poleg tega Pa še Lovčen, Cetinje in rojstno hišo Njeg. Vel. kralja, Si J® zagotovil Glavni odboT Jadranske straže ta film še za torek 21. in sredo 22. tm. Predvajalo se ga bo v torek, dne 21. ttn-v Grajskem kinu v Mariboru ob 14. ob 16. uri proti znižani vstopnini in sicer 3 Din za vojake in šolsko mladino in 5 Din za odrasle, 8 Din sedež v loži. Dne 22- t. m. se predvaja isti film trikrat v Ptuju. Priporočamo najtoplei® vsem, ki ljubijo naše morje, da sl ga, ogledajo. Glavni odbor Jadranske straže opozarja na ponovna predvajanja posebno Profesorje in učitelje, ki naj oposor® nanj tudi šolsko mladino. /©ort 100.000, Automobileki 85-000 itd. glo v. letošnjem poletju v razmerju 9:3. Avstrijski tisk se v reklamnih noticah jako pohvalno izraža o napredku »Maribora«, ki ga zaznamuje v zadnji dobi. Upamo, da bo Prvi nastop našega oblastnega prvaka v Gradcu zapustil v. § gahlsti! Preteklo soboto pričeta tamkajšnjih krogih najboljši utis in mu tekma se bo v soboto 18- t. m. ob Šah želimo uspeha in sreče na pot. : ISSK Maribor — nogometna sekcija. Postava moštva, ki igra v nedeljo nroti SK Svobodi, je sledeča; Geuer, Burjan, Vanda. Božič, Petan, Mlekuš, Laznička II., Vidnievič, Paulin, Vodeb in Lazniška I- Navedeni igralci morajo biti ob pol 14- uri na Prostoru. V odsotnosti načelnika prevzame vse posle tajnik. — Pričetek tekme ob 14. uri- — Tajnik. : SD Rapid — TSK Merkur. N*> igrišču SD Rapida bosta omenjeni moštvi 16- uri popoldne nadaljevala v Veliki kavarni. Zadnje tekme se je udeležilo 12 igralcev; ker pa je to, Število še premajhno. naj pridejo vsi, ki se je žele udeležiti. Vsakdo, kdor zna igrati šah, lahko tekmuje. Člani mariborskega šahovskega kluba, ki se hočejo udeležiti kvalifikacijskega turnirja, naj se javijo pri tajniku ali blagajniku. Šahovske derfre in fivure so na razpolago v klubu (Velika kavarna). Tora j v soboto ob 16- uri popoldan! GRAJSKI KINO predvaja od četrtka 16. do nedelje 19-decembra »ČRNI OREL«. Velikanski predzadnji film umrlega Rudolfa Valentmija v sedmih senzacijone1* m h, krasnih činih- Dejanje se vrši v Ru“ siji za časa velike carice Katarine. Fi‘® ljubezni in osvete. APOLO KINO predvaja od četrtka 16. do pondeljka 20. decembra »UMIRAJOČA ROŽA«. Največii, najlepši in dosedaj naš najdražji film. V vsakem oziru daleko prekaša »Belo sestro«. Po vsebini je mnogo silnejši, po slikah _ neprimerno lePŠb po opremi pa bogatejši. To Je roman deklice, ki je hotela slediti sestri Tereziji od Deteta Jezusa, katere življenje i« proglasitev za svetnico je Popolnoma za-popadeno v tem najlepšem filmu iz P?* vesti rimsko-katoliške cerkve. Izdelan 36 ta fjlm pod protektoratom najvišje duhovščine naše cerkve in se predvaja bas sedaj tudi v Parizu pod protektoratom tamošnjih najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov- Film je edinstven in naj ni* kdo ne zamudi ogledati si ga! Kiju® silnim stroškom so cene le malenkostno zvišane, da je vsakomur omogočeno o* gledati si ta krasni film. KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od sobote dne 18. do vkljub11® torka dne 21. t. m- eden najlepših filraoV vi 6 činih: ' »GARDIJSKI ČASTNIK« po istoimenski svetovmoznani komedij od Franca Molnarja. Ob mirni Dona , leži krasno mesto Budimpešta, ki življenje Carigrada, a v razkošju je doseglo Pariz- Tam vro vse strasti — nežnost postaja enaka burji, ljubav orkanu, a ljubosumnost potresu. V glavnik vlogah so Poznanj igralci kakor: Alfr^ Abel im Marija Komda. V soboto in nedeljo ojačena godba. Od 22. do 23. t- & velefilm: »Zadnje 4 sekunde«. ...... L Mravljak: Vuzenica (Črtice po zgodovinskih virih). Znan nam je dalje Kolon IV., ki pa brščas ni bil sin Kolona III., temveč njegov vnuk. Listina od 8. avgusta 1288 namreč pravii. da prodajo bratje Ulrik, Konrad in Djtrik iz Maribora svoj delež na gradu v Vuzenici otrokom svojega strica Kolona Vuzeniškega za 25 mark srebra. Če bi bil Kolon (IV-) takrat že polnoleten in bi bil prevzel gospostvo po očetu Kolonu III.. bi listina navedla kot kupca le eno osebo, in bi gotovo bilo pisano »sun« im ne »chint«, oni Kolon Pa. ki se omenia v listinah 1. 1254 in 1263 poleg očeta. (Jaksch MC IV. št. 2571 in 2798) bi bil 1. 1288 gotovo že kakih 40 let star in ne »otrok«. In s1edni!č. kot nad 80’etni starček se Kolon IV. najbrž ne bi bil vdrugič oženil, kakor bomo slišali. Sicer pa proda tudi Elizabeta lz Roža. (menda vdova po onem Rudolfu iz Roža, znanem nam iz leta 1258, in sorodnica Kolona III.), že leta 1286 (31. maja) neke dohodke, katere je dobila kot dedščino po Kolonu III. pri Vuzenici in Ribnici, Kolonu in Henriku im njunim (neimenovanim) sestram, kar nam tudi gornjo domnevo potrjuje. Menda se je na še leta 1288 zadeva nasledstva uredila. ker proda tega leta (dan ni povedan) Ortolf iz Grebinja dedščino svoje žene Marjete Kolonu za 40 mark- V tej listini se tudi prvič imenuje Vuzenica trg (»marchet«). Tudi Gertruda iz Neu-berga mu je 1. 1300 zastavila svoj de! pri vuzeniškem gradu za 60 mark srebra, dve leti nato pa je Kolon menjal neka Posestva s Hartnidom iz Vildona. V letih 1312 in 1316 je tudi kuPil Koten od svojega nečaka Konrada iz Lipnice vsa posestva v viuzepiški okolici za 3? mark srebrn. Kaže se pa. da Je prišlo do Prepira med njima, ker ie Konrad z listino 16. marca 1328 izjavil, da se je »onolnoma poravnal s svojim stricem Kolonom in njegovo soprogo Nežo. Zdi se. da jo bil Kolon IV. dober gospodar. pridobil si je mnogo Posestev; Pomagal pa je tud; dnurlm md iz zadre- ge. Posodil'je na pr- 1. 1305 Rainprehtu iz Glineka 13 mark, naslednje leto pa se je odpovedal s svojo soprogo ded-ščini, katero je imela Nežina mati Alciza. Da so bile kmetije, dvorci in desetine, katere je posedoval v okolišu Ribnice, Št. Lovrenca in tostran potoka Velke ter desetine na Remšniku fevd šentpavelskega samostana, izvemo iz listine, izdane v Vuzenici 10. avgusta 1319- Dobil jih je (Kolon) s to listino na novo v dosmrtni užitek. Razen Konrada so imeli v Vuzenici še drugi gospodje iz Lipnice svojo dedščino. katero so leta 1309 prodali Hertnidu iz Vivšnika za 16 mark srebra; leta 1322 pa je Kolon IV. dobil od Henrika Iz Vivšnika v last Hermana Grila in njegove otroke. Gotfrid. stolnik v št Lovrencu, je tudi imet od Kolona v fevd neke dohodke »vofagen zu Franenbureh an dem Perg« ?(Fra-tn?); te je prodal leta 1334 Gotfrid z dovoljenjem svojega gosPoda Nikolaju »von dem Stain«. Kolon IV. je bil v drugič oženjen (1. 1344) z Elizabeto, hčerko Alberta iz Šumberka. pri Trebnjem na Kranjskem.' vdovo po Gotšalku iz Neuberga. S ženitvijo si je pridobil gracj in pritiklin® v Šemberku, kot jutrno pa Je zastav svoji soprogi vuzeniški grad z vsemi pritiklinami za 1500 funtov: Penozov. Me*' da je kmalu nato težko obolel in brŽČ** tudi umrl, ker je volil z listino od nov. 1344 (izdano na Dunaju) vso s last stricema Everhardu in HenriV« * Walsee-ja. Ta listina je važna v fr»llk*fc ker so imenovani v njej tudi (vsi?) dn*-gi fevdi, katere je imel pri Altenbe^J (fevd od škofa v Freisingu), v Ctrk^jj in Podgradcn v Slov. goricah (fevd o* deželnega kneza) in v Kramjah v Sj®* goricah in okoli Ribnice ter na Rem*** ku (fevd od šentpav. samostana). V»e J* jima je volil pogojno, ako bi utori breg dediča. Listine nam pa omenjajo se epe-ga Kolona Vuzeniškega, Pete,« .J jL njega tega imena, obenem nafimomtnCT' šega Vuzeničana. Čuden slučaj. Kak* oozneje pri Celjanih, izumrejo i Vn* ^ ničani, ko so taVnrekoč na višku slav* Preje pa še nekoliko o Kolonu IV.. BDalje sfe :• y«wv. % ;:'|;| ■ms SSSš gteSBII* način pranja! Kuhati perilo pol ure v raztopini Radiona. To je vsel luifiura in umetnost x Natečaj za tri drame. Vidovičev, prosvetno etični Pokret v Sarajevu razpisuje natečaj za tri dobre drame iz sodobnih razmer, Pisane z višjega^ etičnega stališ«a. Drama mora imeti najmanj tri, a največ pet dejanj- Nagrade so sledeče: 10-000 Din prva; 5000 Din druga in 3000 Din tretja- Natečaja se smejo udeležiti lo naši pisatelji. Jurijo pa bodo tvorili najboljši dramski kritiki iz vse države. Dela morajo biti končana do 1- julija 1927. Rezultat pa bo objavljen do 15- avgusta 1927. Natančnejše informacije in navodila dajo vodstvo Vidovi-dev&ga Pokreta, Sarajevo, Kralja Aleksandra ulica 113. x Jubilej ruskega književnika. Znani ruski pisatelj Boris K; Zajčev bo prihodnje dni slavil 25-letnico svojega udejstvovanja na literarnem polju. Za literaturo ga je navdušil Pokojni Leonid An drejev, katerega se jubilant s hvaležnostjo spominja- Dela Zajčeva niso bila pisana pod uplivom Andrejeva, kajti razvijal se je popolnoma samostojno. Njegova dela se odlikujejo po izredni lirski globini in bogatem izražanju. Več njegovih literarnih proizvodov je že prevedenih vt uje jezike. x Sedemdesetletnica bolgarskega Pisatelja. Bolgarski pisatelj, pesnik in novinar Stojan Mihajlovski je minule dni proslavil 70-letuico svojega rojstva- Mihajlovski je najstarejši bolgarski literat in zavzema v bolgarski kniževnosti in novinarstvu najuglednejše mesto. Bil je tudi Znamenit govorni]^. x Dr. Josip Serncc, Spomini. V Ljubljani 1927. Kom. založbe Tiskovne zadruge. S sliko pisatelja in uvodom dr-Ivana Prijatelja. Cena broš. knjigi 36.— Din, vezani v celo platno 46.— Din, poštnina 3 Din več- — Memoarske literature Slovenci nimamo mnogo, dasi bi nam bila v mnogem oziru koristna in Potrebna za Pogled nazaj in naprej. Lani je umrl v Celju dr. Josip Semec, eden izmed stebrov spodnje štajerskih Slovencev in iz vrst prvakov, ki so v polpretekli dobi z veliko v/nemo delovali na vseh poljih narodne probuje. Zadnje dni svojega življenja je spisova] Spomine, ki jih je končal 5 dni pred svojo smrtjo in ki so pravkar izšli Pri Tiskovni zadrugi v I iubljani. V njih eo nam odgrinja marsikak dogodek iz zadnjih desetletij preteklega stoletja, ko so delovale čitalnico, zborovali tabori, se ustanavljale Posojilnice in hranilnice in se yrsui ljuti boji za vpeljavo slovenskega nezika v šole in urade. Prijetno kramlja Pisatelj o svojil; osebnih dogodkih ko je bil še^ dijak, vzgojitelj, vojak, odvetnik in deželni poslanec v Gradcu in marsikaj izvemo iz njih o dr- Turnerju, Jurčiču, Ciimami, Gertscherju in drugih. — Semrčevi Spomini bodo vzbudili zlasti v mariborski oblasti splošno zanimanje in pozornost. Naročajo se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ul. 54. x Giovanni Boccaccio, Dekameron, 7aS rr; Andrej Budal. III. knjiga. Ktr oz o jJ ^.adniga v Ljubljani- Gospodarstvo g Nemška posojila tekočega Jeta. Od 1. januarja 1926- do decembra so nemška vlada in zasebniki najeli Posojil v višini 2-626 milijonov m&rk. g Direktni promet Poliska-Italija. Začetkom decembra je bil vzpostavljen med Poljsko in Italijo direkten promet za blago žive živali in mrliče- Direkten Prevoz blaga uporablja tudi del naših prog po mednarodni tranzitni konvenciji iz 1. 1890. g Promet na Donavi. Dolžina plovnega dela Donave, od Ulma do izliva v Črno morje, znaša 2594 kilometrov. Plovnost Donave izrabljajo številne paro-plovne družbe: nemške, avstrijske, madžarske in naše, ki razpolagajo s 590timi Parniki in 2400-timi vlačilci, katerih tq-naža znaša 1-600.000 ton- Velike paro-plovne družbe imajo tarifno pogodbo in prevažajo ceneje kot se prevaža blago ix> železnici, vendar donavski Promet še ni dosegel predvojno višino. Najnoveiši statistični podatki izkazujejo le 60% predvojnega prometa. g Polj»ka uvaja zlato valuto. Iz Varšave poročajo, da je državna kovnica skovala 160.000 zlatnikov po 10 in 20 zlo-tyh, ki pa še niso oddani v promet- Interesenti lahko nabavijo ■zlatnike v pogubni količini, vendar stanejo 17-40 zloty v Papirju. g Zasebna trgovina v Rušiti. Iz objavljenih statistik je razvidno, da je v Rusiji 76%_ podjetij v rokah zasebnikovi. ctr oco j or, V., ^aaruga v bjuoijani- »ui 1 v/o v roKan zasetmiKovi. <*>ln nbit^ rv '.-,^ena broš. Din 56, V;Od teh Je 70% manjših podjetij z dnev-n- PL 72 in luksuena izdaja o,im prometom od 30—300 rubljev. — Dm 10(X poštama Din 3 več. Tretja ...................................... ^ Dekamerona Je Pravkar ,zS, ? njo 3e dokončano delo, ki „ zače]a izdajati Tiskovna zadr. pred letom dni m podala Slovencem v jako lepi jn okusni opremi klasično delo svetovne literature- Dek&meron vsebuie loo novel, katerih snov je zajeta iz ljubezenskega življenja XIV. stoletja, opisana od naj. nežnejšega čustva do najvnharnejšlh, najtemnejših strasti. Boccaccio je naslikal v njih dolgo vrsto mož in žensk vseh stanov, poklicev ju starosti, od vladarjev in najvišjih dam preko menihov in redovnic do najnižje sodrje, a vse polnokrvne in plastične. V pikantnih in lascivnih povesticah je po tehniki m po jeziku mojstrski. Kdor se hoče izvrstno 'zabavati in iz srca nasmejati. fa. ne .'^e povsod nemoralnosti in po-nnKanja, naj ga naroči in čita. Odra«iim izobražencem knjigo toplo priporočamo. T ™ Kupujte knlige o Koroški? Pisarna v '°venske Matice v Mariboru ima din^J^v^iige »Na Koroško« (cena 16 KoSll *Koliko je Slovencev na dan rVK * ^cena 7 Din), ki so dobe vsak «1 rr- «°"!* — -~K1 uhci št. 2.. prvo nadstropje. Obratni kapital omenjenih podjetij znaša 500 milijonov, prihranki pa 150 milijonov- V letu 1926. je bilo 38% celotne tvorniške proizvodnje razpečane potom Privatnih podjetij. Iz živllenia in sveta Drzna tatvina sredi Pariza Nedavno je Prispela v Pariz z vlakom iz Ženeve Američanka Rith VVitten in najela auto, da se odpelje v hotel. — Prtljago je dala na sedež Poleg šoferja, pri sebi pa je obdržala malo ročna torbico, v kateri je imela razne dragocenosti v vrednosti 50 tisoč frankov. Cim je auto preletel nekoliko sto metrov, se ie ustavil in šofer je naložil nekega neznanca ter nadaljeval pot. Ko je privozil auto do Tuilleries, se je ustavil in šofer je Američank^ rekel, da ?e dospela na določen kraj. Toda Američanka je dobro poznala Pariz in ;nergično zahtevala od šoferja, da jo odpelje do hotela, kamor mu je naročila. Šofer je u-bogal in j0 odpeljal v hotel. Na licu mesta je hotela Wittcn plačati šoferju _ in odprla torbico. V tem trenotku Pa ji je neznanec, ki se je vozil z automobilom, nenadoma iztrgal torbico iz rok, skočil v auto in odbrzel. Mrs. Witten je Poklicala policijske agente in jim povedala številko automobila, ki si jo je slučajno zapomnila. Detektivi so odšli takoj na delo ter še isti dan izsledili auto, tatu in dragulje. Nečloveško početje pijanca Pred dnevi se je Parižan Robert Ma-zieras vr<.il pijan domov. Našel je svojo mater v postelji. Prijel jo je za lase ter zvlekel iz postelje na dvorišče, kjer ji je nastavil na grlo nož in rekel: »Priporoči dušo Bogu. ker boš sedaj umrla!« Uboga ženica je začela sina Prositi u-smiljenja, nakar jo Je izpustil in odšel v sobo. Drugi dan je sin ponovno napadel svojo mater. Najprej ji je z nožem ranil roke, nato je vzel dolgo žico, jo položil materi okoli vratu in rekel, da jo bo obesil- Žena^ ki je videla, da se sjn ne šali, se je začela iz vso močjo braniti in klicati na pomoč- Sin pa jo je hotel prisiliti da utihne, med tem pa so že prihiteli na pomoč sostanovalci in oteli ženo iz rok pobesnelega sina. Pozvana policija ga je aretirala in odvedla y zaPore. Ruski dijaki V moskovski »Pravdi« opisuje znani publicist Jonov obupno stanje dijaštyfl. Med drugim priobčuje pismo neke dijakinje, ki toži svoji Prijateljici: »Pri nas je na dnevnem rediu zanemarjanje vsega lepega. V dijaških domih vlada nered, postelje so razmetane, nepospravljene, to pa morda ne radi Preobilice študija, temveč zgolj iz tega razloga, ker so nas nekako prisilili, da zaničujemo vse, kar je lepega in idealnega. Najnavadncjše psovke so običajne, če se radi tega kaka dijakinja pritožuje, se ji rogajo in smejejo. Nikjer se žena tako ne prezira kakor pri nas, tako da se dekleta boje pokazati žensko nežnost. Ljubezni ne Poznamo. Pri nas poznamo le spolno občevanje, kajti ljubezen moški prezirajo-Dijakinje morajo postati Prijateljice dijakom in že Po enem dnevu, za teden ali za mesec dni. Vsako deklico, ki želi ljubezni, prezirajo...« Jonov zaključuje svoj članek z besedami: Pobijajte nemoralo in svobodno ljubezen. Pornografija, ki namen revolucije ni bil razširjati nemoralo se .ie vtihotapila v umetnost in rusko literaturo pod krinko »proletarske umetnosti«, mora izginiti in dolžnost »prolet. kulta« jc, da pobija nemoralo, ki se je razpasla v dijaških vrstah. Smrt in grob Smrt in grob sta dve reči, ki se jih ljudje najbolj boje. Casi so se izpreme- nili in ni več asketovi, ki bi se_ bičali in krotili svoje nagone. Moderni človek kroti svoje nagone drugače — maže si obraz z raznimi barvili, zjutraj telovadi Pri odprtem oknu, zahaja v razne olepševalne in pomlajevalne zavode, se fro» til a. masira, elektrizb a itd. Mnogi ljudje 60 prišli v autosugestiji in zaljubljenosti do življenja tako daleč, da sploh ne verjamejo da bodo u-mrli in da bodo njihova telesa razpadla. Toda pride čas in tudi nas poneso vi grob. Vsakega malo Pretrese, ako se malo zamisli v to, a najhuje se boje smrti in groba Američani, ki so najbolj navezani na materijalno življenje in ga tudi najbolj uživajo- Američani so v velikih skrbeh, da W se v grobu ne prebudili. Dogaja se namreč, da človeka pokopljejo, pa se v grobu prebudi. V Mehiki je umrla nedavno, žena farmerja Hechta. Pokopali so jo, mož je bridko jokal in ko je bila mera njegove žalosti polna, je sklenil napraviti skupno grobnico, da bi bil pokopan pri ženi. Ženin grob so morali prekopati! in ko je slučajno padel s krste pokrov* so Prisotni opazili, da ima pokojnica vse orste odrgnjene in raztrgano obleko. Sirota se je v krsti prebudila in si v o-bupu razgrizla prste. — Nekje drugje so sežigali truplo moža in žena je vsa; prestrašena zaslišala, da je mož v krematoriju obupno zakričal. V razbeljeni peči se je nesrečnež prebudil, toda bilo je že prepozno. Ogenj je živega sežgal. To je ženo tako potrlo, da je zblaznela. Amerikanci so začeli iz strahu pred takimi mukami zapuščati oporoke, M katerih zahtevajo, naj jih po smrti ne sežgo, ampak zakopljejo v zemljo, kier se jim zdi Še najbolj vamo. „IT©“ Smaafc-mIM 1 'UlD Vesel kotKek Najugodnejši letni časi. Najugodnejši letni časi za ljubezen so: pomlad, poletje, jesen in zima. Iz astronomijo. Znan astronom jc predaval o gibanju planetov in med Predavanjem tudi navedel, da je mesec oddaljen od zemlje 390.000 kilometrov! Naslednjega dne ga je na ulici pozdravil eden izmed njegovih slušateljev in z njim vstopil v cest« no železnico, kjer je skušal pričeti s profesorjem pogovor. Ne da bi se obotavljal ga je hladnokrvno vprašal koliko kilometrov je do Carigrada. — Ne vem, je odgovoril profesor. ’ — Kako da tega ne veste? 1 — Od kod naj vem, se je razdražeino obregnil, saj vendar nisem bil tam. — Kolikokrat ste bili Pa na luni? 1 Primerna božična darila v naJvcčji izbiri po najnižjih cenah. — Srebrnina, usnjeno blago, parfumerija, perilo, damske in moške veste, nogavice, samoveznice, žepne rute, dežnike, KARO-čevlje. — Okraski za drevesce 2662 J Slavko Černetič, Maribor, Aleksandrova cesta ^3 ki ita ie popolnoma uvedaua r i«v*rovalno stroko sprejmi takoj zavarovalnica r Mariboru, Ponadbe pi-meno na npraro lista pod „S t a 1 n » p la 4 a*. 2619 ii šhe i«p'ce. „?"£ perilo ter nuno mo In« in galanteri sk > bl»(?o nudi nai-solidaaje JAKOB l,AH, Maribor, samo Glavni trg 2. »59! prvovrstna, novo popolnoma sveže blago se ooaivA povsod Prva hrvatska tvornlca salame, sušena mesa l masti Otomani, žimnice in različno pohištvo kakor spalnice, jedilnice, kuhinje, kupite najceneje lastni izdelek v delavnici tapetništva in mizarstva Jagodič & Sajko, Rotovški trg 3. Solidni izdelki I 2614 HSPRODHJ! SriiET. kožuhovlnu„ jopica ■ kožuhovino. damski plašči. limski kostum za damn. oblake, ž^m-b«r, čevlji, inl — Antične japonska raze. ru ki samovar. lep sUklrni servis, japonski servis za kavo, servis a ta), razna vaze, pod tavki, nips, kaset«, pristni izrezki s Škarjami, knjige, bieritimeierske sveliljke in ra.no drugo blago. Aleksandrova cesta Star. 24 v priiličju. 2616 Petrinja. Glavno zastopstvo: Franc Rainer, Maribor, Koroška cesta 17. 7JKTflUf! en° to1 {<(13 f UTO J nans ruto pri na^ kupu za Din 'V) — - re It ost' hliga pri J.TRPIN, Maribor, Glavni trg 17. i’543 da so kovčeki, spisne In totMne torbice, denarnice, listnice, tobačnice, nahrbtniki, gamaže itd. najprimemera božična darila S Vse to se dobi v vsaki velikosti in veliki izberi najceneje pri !v. Kravos, Marioor, Aleksandrova c. 13 (171)0 ^ Uradnik, financsrii Uuifn železničarji, d ak In delavci nbiSčite b’ vilic ŠTEFANA TOMAN, Aleksandrova ces>a 30 noUtr krojača Cverlin. kjer se Tam nu'!i prvovrstna postrežba in ja n nizka cena. ŠfcOo Lepa in praktična Naiboljši nepremočljivi štrapac-ni čevlji, dokolenice, gamaše, toplo perilo, rokavice, nogavice Termos-stekienSce po 32 Din a Slavko Černetič, Aleksandrova c. 23 Zaloga KARO-Savljev po originalnih cenah! božična darila, okrss in svetice za božično drevo priporoča 258* Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26 soba s Štedilnikom ali prazen okal l ekktr. razsvetljavo bre« stanovanj. urad. s* takoj iiče Ponudha pod „Brez ata novanj urada* na upraro. Perzijske preproge božična darila Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem si za božič # » » 50*—, 60’—, 70'— Spodnje hlače Din 22’— Srajce Din 34*—, 40-— Nogavice Din 8*—, 9*—, 10’— Obleke za fante...................Din 120’—, 140*— Obleke za moške................... , 400’—, 500’— itd’ Dne 27. januarja 1927 dopoldne ob 10. url bo pri podpisanem sodišču v sob! št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gerečja vas vi št. 79 stanovanjska hiša na Fali 68 z več parcelami gozda, vrta njiv, pašnikov, travnikov, stanovanjska hiša št. 112 s pritiklinami cenjeno na 83062.85 Din, vlož. štev. 142 stanovanjska hiša štev. 105 z gospodarskim poslopjem, kolarnico. kegljiščem. Cenilna vrednost: 87-554 Din in vlož. št- 177 iste davč. o-bč. Parcela štev 112-3 travnik v vrednosti 464 Din 80 p. Vrednost pritikline: 10-850 Din in vknjižna služnost zajemanja vode v korist vlož- štev. 112, davč. obč. Gerečja vag po 200 Din, skupaj 182.161-65 Din odštevši služnost ad vlož. št. 79 dač. obč- Ruše, ter služnost ad vlož- štev 14 z dač. obč- Gerečja vas v korist štajerske električne družbe v Gradcu no 50 Din; končna vrednost 182.011’65 Din, najmanjši ponu« dek: 121.341*10 Din. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča* Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 10. decembra 1926. 2611 OTVORITEV FILIJALKE ...................................... Dne 20. decembra 1926 otvorim v Studencih pri Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 43 mojo filijalko v kateri hočem moje priznane klobase in prekajevalne izdelke, kakor sveže goveje, telečje in prešičevo meso po najnižjih dnevnih cenah prodajati. Dolgoletni obstoj moje tvrdke jamči za prvovrstne kvalitete mojih izdelkov in potrudil se bom s prvovrstno postrežbo, najnižjimi cenami, cenjene odjemalce najbolje zodovoljiti. — Z odličnim spoštovanjem RUDOLF WELLE. pkajnta mesa ia izttviita Note, MARlBOR-KRtEVlNA ▼ Marit>orn. prmlatavntk: »tanko Da ta la, ravnatelj. Urednik Vekoslav Ciz el, aoviuar. iadajatalj; K-om®«1* »Tabo«« *r*d*t*v*Ukj V »koala? 8 p i b d 1 a L uovujar. V*i * Maribor*.