GLAS SVOBODE hu>vknhki tednik ■i.A SoaiiTi ntumtiu UlI'VntTi, Glas obode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE hlovknio weekly D.virtku To Thh I ktkrmtt. Or TM luMiimi Oi >■■■■, "OD BOJA DO ZMAGE"I j "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štov. 11 Chicago, 111. 17. mami 1005 Leto IV —-— mm ........... ' if Razgled po svetu. , Iz rusko-japonskega bojišča, l!oj jo -končan! Z grozo bi moral človek izgovarjati besedo Mukden. 100 tisoč in še več ljudi jc mrtvili, na tisočo mladih vojakov pohabljenih pokriva bojne poljane. Visoko v zraiku pa krožijo krokarji in jastrebi, in čakajo prilike, da se polaste mrtvecev. Kdo se spominja mater, ki so po cele noči prečule pri svojih sinovih, da so zrastli krepki in črvsti možje? Da, kdo? Kdo lxxle mnogomorilce |)Ozval tia odgovor? Se lavorovc vence jim bodo darovali iti slavili jih kot junake! Militarizem slavi svoje največje trimnfe. Z veseljem vsakdo čita poročila o groznem klanju, potem pa zopet jKijjolnoma top gre za svojim delom. Mnogoumori zaduše v človeku vsa boljša čutila. 100 tisoč ljudi umorjenih 11! Pomislimo vendar 100 tisoč ljudi!!! Kakšno hudodelstvo so vendar zakrivili ubogi "neutralni" Kitajci v Manžuriji? "Neutralni", kako le-l>o se to glasi! Njih dolgoletno delo je uničeno, njih |>olja poteptana, njih mesta in va*i pa j>ozgana. Napadalci na kneza Sergija imenujejo klečeplazci in hinavci krvoločnega morilca. Gospode Ku ropat kina, Oyaano, carja in mikada pa imenujejo isti ljudje nositelje kulture in civilizacije, plemenite voditelje narodov. O, blaznost, ti še slaviš svoje zmage! Ko so Rimljani in (Jot je na kata-lavu*kem*paljtt v grozni bitki uničili turns! eg.-- xralja Atilo, v bitki, ki je trajala pozno v noč, se jc to klanje dozdevalo takrat živečim ljudem tako grozno, da je nastala pravljica, v kateri se pripoveduje, da so se duhovi umorjenih še tri dni borili v zraku. iTako malenkostna je ta bitka, ako jo primerjamo z bojem mej Rusi in Japonci pri MUkdenu, ki je trajal 18 dm, in v katerem se je rabilo najgroznejše morilno orodje, 100 tisoč mrtvih, ki ne koristijo nikomur, pač pa marsikomu prov-zročajo žalost. Vsa blaznost krute vojne se zrcali v teh številkah. Nihče drugi, k večjem katk sokrivec mnogomoritcev lahko odgovori na vprašanje, zakaj je moralo umreti teh too tisoč ljudi? Le norci ali lopovi, ali obojo v eni osebi, lahko vspričo teh ogromnih žrtev trdijo, da so damlanes vojne potrebne, ali pa tla so v interesu kulture ali civilizacije. Ako so vojne potrebne, potem jc boljši, da človeški rod iz-umrje, zemlja se pa prepusti živalim. Vojne bodo še le pozabljene v človeški družbi, ki ne bode gojila egoistionih načel, ampak ki bode * skrbela za splošno dobro. Rusi so bili pri Mukdenu poginoma poraženi. Zgubili so ogromno število toijrov in Joo tisoč mož. mrtvih, ranjenih in ujetih. General Kuropatkin je brzojavno prosil, da se ga odslovi. Kuroj*at-kin je prevzel vso odgovornost za poraz nase. Edino kar je navedel v svojo obranvbo je to, ostelj, peči itd. Pri Pu rekr so naši oddelki zadeli ob močan oddelek sovražnika, katerega so obkolili in ujeli, lllizo Muk-dena se l>ori večji oddelek sovražnika, ki pa bode kmalu obkoljen. Mrtveci sovražnika leže jiovsod v gručah. Nam jo bito do sedaj nemogoče i>okiipali vse. JajHMici zasledujejo sedaj bežečo rusko vojsko. Nsjbrže pride pri l ie prelazu zo]>et do bitke, kajti domneva se, da ga Rusi vsled u-godnega terena ne bodo ostavili, ne da bi se (»stavili v bran. Torej zopet novo klanje? Ali še ne zadostuje!!! t Nemčija. Lepa kultruna slika se nam nudi zO|H.it v Monakovem, katero je spravila na dan obrtnosodna razprava. Kavarna "Habsburgkatera se je do sedaj prištevala boljšim kavarnam, se je- pokazala kot. pravi pekel za izkoriščanje. 10 natakaric, ki služijo v omenjeni kavarni, ne dobe nič plače. Pač pa morajo plačati ; 15 fenigov za ral»o |>osodc vsaki dan, posebej pa .plačati še vsak komad, ako se razbije; 20 fenigov za znaženjo; 15 fenigov vsaki dan za v]>orabo — stranišča; eno marko vsaki peti dan /.a prost (»ojjoldan, vse prispevke za invalidno in Iml-n šno bla(gaj 110. Natakarice ne dobe brane, pač pa morajo plačati hrano za 10 fenigov dražje po jedilnem listu kakor gostje. Vsaka natakarica mora plačati vsaki dan 50 fenigov za deklo, ki prinaša vodo in toči pivo. Poleg mora pa še kupiti zobotrebnike, užigalke in monakovske časnike za svoje goste. Vse te stroške morajo natakarice pdkriti iz miloščine — napojnine. Že to je intamno, da delodajalci ne plačujejo natakaricam plačo. Ali če pomislimo, da od teh vbozih bitij zahtevajo še posebna plačila, potem je izraz lopovi in roparji za te iz-sesalce še prepohlcven. Seve se ti moderni banditi malo brigajo, ako njih lx-le sužnje primorane udati so prostituciji, da |>okrijejo te velike troške, da le oni rede svoje de-bele trebuhe. Italija. l'red dnovi so zastavkali peki v Rimu. Stavka je bila omejena le na nekatere pekarne. Ali roparski pekovski mojstri so zaprli svoje pekarne in odslovili vse pomočnike. Sedaj se je pa zgodilo nekaj in-famnega. Vlada je dala vsled "občnega interesa" j>ekovskiin mojstrom na raz|K>lago 3_'o pokov-vojakov. Ta slučaj je morda edini v zgodovini, Doživeli stno,' da so razne vlade priskočile podjetnikom z vojaki na pomoč, če so delavci zastav-kali. Nikdar pa še nismo culi, da bi dala vlada vojake jxxljetnikom na raz]»lago, ako so sami delavce izprli. Ta nastop talijanske kapitalistične vlade je najnesramnejši zasrneh delavskih pravic, zajexlno pa dokaz, da so vlade v današnjih kapitalističnih državah vedno na strani podjetnikov. Rusija. Iz Petrograda se poroča, da so vslužbcnci transibirske železnice za-.itavItaK. Vslužbencem se je v začetku vojne obljubilo, da bodo za naporno službovanje tekom vojne dobili še posebno nagrado. A ta nagrada je zginila v žepih lopovov, ki nosijo zlate ovratnike in na ko-jih pršili se blišče razna odlikovanji. Ruski modrokrvni postopači zah- Irokrvnih leti je vstaja da ie vsled bata'umov , mo top-veljstvom vkaz, T.'-ci prete s a-poči tevajo ,v avtokraciji vdanih listih, naj vlada po sistemu generala Mihaela Muravjeva napravi mir. Z drugimi besedami se-j>ravi tO.'.naj vlada uj>oriii ruski ti a roti nažene sktrpaj, potem pa 'JJostreli kakor zajce. Delodajalci, ki so v Varšavi dali stavkujočim delavcem razne koncesije, da so se vrnili na delo, so uvideli, da presega njih] finančno silo. Upravni svet železnice mej Dunajem in Varšavo je sklical sejo delničarjev, da se posvetujejo o novem finačnem položaji. V Petrogradu ne wirjame nihče obljubam l>esedolonmo jKjbarvaita,1(1'prihajajo iz Rusko Poljske ne verjame nihče, ker je vlada ravnokar v nekaterih okraj h proglasila preki sod. Splošno se domneva, da revolucionarno gibanje ne poneha prifte, predno se ne tla narodu ustavo, V Varšavi je nekdo ustrelil na jK>licijakcga podnačAika in ga smrtno nevarno ranil, Napadalec je ušel. Iz Kijeva se ;>oroča, da 3000 oboroženih kmetov iz okraja Orlov-ka požiga gradove ir nuhov. Na zapadnem !<.»■! v polnem plamenu, toga odposlala sedel l^iolf, 6- stotim ničarsko baterijo j generala Alihanova v mu nasprotu pa <> Splošno listajo, v Uavikažkem gorovju. Carica-vdova, Marija Feodorov-na bode odpotovala na Dansko k svojemu očetu. \' Kremenčuku so revolucionarci smrtno ranili kozaškega lajtnanta Kovlova, ki je ob času nemirov j ako bestialično nastopil napram ruskemu narodu v Moskvi. Ogrsko. Iz PoŠte se |K>roča, da bodo Hrvatje zahtevali, da so upelje pri vseh hrvatskih |x>lkih hrvaščina kot poveljni jezik, ako vlada dovoli pri ogrskih polkih uporabo madžarščine. Španija. V Barceloni je bil velik shod brezposelnih delavcev. Govorniki so ojstro bičali današnjo meščansko družbo, ki prireja veselice, mej tem ko 40 tisoč ljudi strada. Prišlo je do spopadov mej policijo in brezposelnimi delavci, pri katerih so bile tudi nekatere sobe pred palačo umetnosti poškodovane. Sedaj bodo siti meščanski t robu -harji napadali ljudstvo, češ da je surovo, ker ne prizanaša niti umetnosti. Angleško, Ruski poslanec grof ISenkendorf jo izplačal v angleškem minister-stvu inozemskih del $325.000 kot odškodnino za žrtve dogodkov v Severnem morju in za troške, ki so nastali vsled tega dt>godka. S tem je dokazano, tla jc rusko brodovje — v resnici njega poveljniki — zakrivilo vso nezgodo. Indija. Kuga se je zopet močno razširila po vsi Indiji. Zadnji teden je umrlo za to strašno boleznijo 34 tisoč ljudi. Žrtve zadnjih let znašajo nad 3 milijone. V letu 1903 je umrlo 850 tisoč ljudi. To so grozne številke I Angleška vlada, ki kafloor polip izsesava to bogato deželo, ne stori nič, da bi zatrla to strašno boiezen. Saj se gre za vboge domačine — Indijce, le-te pa angleška vlada ne prišteva ljudem. AmeriSko vesti. Fina sleparka. Porotniki pri porotnem sodu v Clevclnndu so v vseh točkah spoznali finančno umetnico Cassic L. Chadwick za krivo. Pri razglasitvi obsodbe je Chadwick pričela tako jokati, tla jo je napadel krč. Državni- pravilnik je zahteval, da se kazen takoj izreče, ali zagovornik Wing jc pa zahteval novo obravnavo. Sodn k Taylor je pa izjavil, da b i.le določil termin, do katerega je treba vložiti in podati vse razloge za drugo obravnavo, in da bode do takrat čakal z diktiranjem kazni. Mi smrt prepričani, ako bi bila kaka siromašna žena za svqrje glad-ne otroke vzela hlebec kruha, da bi se sodba takoj izrekla. Sedaj se pit gre za sleparko, ki je tunela prisle-pariti milijone tolarjev. In že danes lahko trdimo, da Ixxio zviti advokati toliko časa izrabljali vse paragrafe, ki so podobni kavčuku, tla bode Chad ick oproščena! Male tatove so obeša, velike lopove se pa odlikuje. Tako je pravo-s-xljc v današnji družbi. Verska blaznost. V New Vorku se je kacih 800 ver-koblazii.1i ljudi oliojega spola dve tiri in pol1 valjalo na trebuhu in prosilo boga, da bi spreobrnil grešnike v Now Vorku. "Vi ne more živeti brez vere — vi, vaše cerkve, vaše mesto, vaša dežela," je jadikova! glavar moder-nt* ve rji w 4*1 wzne cote." Mf-iz srca [>rivoščimo tem verskim fanatikom, da bi se toliko časa drsali po kolenih, da bi si odrgnili vso kožo na kolenih. Morda slednjič uvidijo, da drsanje po kolenih ne prinese uspehov. Krepki Izrazi. Senat države Kansas je sprejel resolucijo, v kateri so imenuje trust za meso "ktipčijska roparska dru-hal". Predsednika Rooscvelta se prosi, naj |>ooblasti moža z preiskavo, ki je neodvisen in neodkttpljiv, da se javno dokaže, da je trust zadnjih deset let oropal živinorejce in konzumente za ogromne svotc. Ista resolucija se Ixxle predložila tudi postavodajnemu zastopu, ki jo bode najbrže jednoglasno sprejel. Ljudstvu v Kansasu je prvo toliko vplivalo na svoje zastopnike, da so pričeli vojno zoper roparske truste. Sedaj jc čas, tla se ta vojna povsodi prične, ako se hoče doseči kake vsjjehe. Ali mi odprto jiovemo, da imamo malo upanja, ker ameriško ljudstvo radovoljno re
  • ode delalo le 8 ur na dan. Sedaj išče ta bogata družba ktr-lije, ki bi še ceneje delali. Zopet nesreCa. Voz z desetimi premogarji je padel 1000 čevljev globoko v Shrew-burgu, W. Va. 4 premogarji so mrtvi, drugi 4 pa tako težko ranjeni, da je malo upanja, da bi okrevali. Tako umirajo dan ža dnevam delavci na bojišču industrije, kapitalisti se pa maste o zakladih, katere jim delavci pridobivajo ▼ Tedni ihr Ijenaki Ubogi skopuhi , L'ljoztfga Russet Sage-a, ki je še pred letom dni izjavil, da je največje hudodelstvo, ako si človek v letu privošči en praznik, je neizprosna pljučnica položila v postelj.o Kako to skopuha boli? Koliko je pretrpela skopuška duša v sanjah in samotnem razmišljanju na postelji? Kako kol ne, ubogi Russel Sage, ki ima navado, da novozaro-čoncem pošilja biblijo v dar, ker ga kruta l>olezen sili, tla ne dela, da se ne vdeležuje borznih špokt Vrag vodi, kaj delajo njega niki. Hudič jim naj zaiijt« brez nadzorstva? Ali najhujši udarec za vbozega skopuha je v tem, da ne bode nikdar več nadomestil časa, katerega je preživel 1»rezdeIno v postelji. Holj hraniti kakor je hranil do sedaj, že nemore! Pet centov bode moral tudi še v prihodnje potrošiti vsaki dan za svoje knežje kosilo. "Da. dal Ubogi skopuški milijonar 1 Zopet eden. Zoj>et je linijski voditelj obtožen, da je izdal delavce. Sedanji državni senator države Colorado, Morgan, nekdanji predsednik lokalne premogarske unije v Lafayettu, Colo., je baje proti dobremu plačilu izdal vse skle}>e tajne seje družbi "Northern Coal Company", zajedno je pa pazil, da ni oriši*,) do stavke. Morgan je obdolžil (»olkovnika llorl.cr'a, da ga je hotel le ta podkupiti z $750, tla bi glasoval za Pealxxly-a. Morgan je vprav ponavljal svojo obdolžitev v senatu, komu je zalučal vodja "Northern inkri voprisežnik. Dokaze so takoj tudi predložili, llile so [Mjbotnjcc s podpisom Morgana za denar, katerega je dobival od premogokopne družbe. Neki drugi organizirani premogar je pa prisegel, da je Morgan izjavil, da IkxIc za tistega glasoval, kdor mu bodo več plačal. Zgodovina Morgana pa zopet uči delavce, da je v prvi vrsti treba reorganizirati današnje unije, tla se nikogar ne voli v odbor, če ni socialist, tla se sploh vzame vso ekseku-tivna moč odl>orom, tla se vsacega dobro ogleda predno se mu zaupa. Delavci mislite sami, in ne prepuščajte drugim, da l>odo mislili za vas. SLOVENCI! JUGOSLOVANU V CHICAGIM1 V soboto dne 18. marca !!K)"> ob osmi uri zvečer vsi v 'Narodni dvorano" f)87 S. Centre- Ave., nu slnv-11 oh t pnriako komune. Pri Blnvnoati sodelujo slovenski pi vski abor "Orel", hrvatsko pevsko društvo "Zora" in češki pevski zln»r "Ferdinand La Salle." * Deklamaelje, slavnostni govor in Bolonastopi v slovenskem jeziku. onljiva pošta ix> ameriškem sistemu. Poleg pa še mnogo druzih zanimivosti; nadalje prosta tabava. Vstop je vsakomur prost Odbor. Nota. Naznonjamo vsem rojakom širom Amerike daje naš sodr. Martin Konda prev-zel zastop za najboljieprekomorske, Črto. Rojake tlošle v New York, pričakuje zaupnik na kolodvoru, Sodr. Konda pošilja tudi denar v staro domovino po dnevnem kurzu in .je zvezi z najboljšimi bankami tu in inozemstvu. Za 100 kron avstr. veljave je plačati $30.50 in 10c za poštnino. Podrobno naznanilo v prihodnji številki. Vsa tozadevna vprašanja naj se pošiljajo Martin Konda 683 Loomis str., Chicago, III. ..... j--r ,:-.- PP.111 I , Jlllgi GLAS SVOBODE Razmotrivanje proletarca. Ortodoksni žid je lahko spolnjeval zakone. Tako pravi Tolstoj v svojih spisih. On ni' dvomil o tem\ da so božje naredbe. Tako so mislili tudi Rimljani, ker so bili uverjeni, tla jim je zakone podelita nimfa Egerija. Sploh pa vs^k človek raclovodjno spolnjuje zakone, dokler verjame, da je kneze, kralje in cesarje tnazilil in postav rl sam bog, ker vidi v teh človeških bitjih nekake namestnike božje na zemlji. Ali takoj v začetku razširjenja krščanske vere, so ljudje pričeli [h> časi spoznavati, da so vsi zakoni le delo ljudi, ki so podvrženi zmotnja-vam. A vzlic ogromnemu razvoju tega nazirauja, so nekateri ljudje še'dandanes tako predrzni in nesramni, da se proglašajo nezmotljivim. • m • Pariški list "Temps" je prinese! pred meseci notico, o nekem ^letnem dekletu, ki je bilo radi deto-mora na zatožni klopi pred sodiščem St. Caiaisu. Pri obravnavi je pa državni pravdnik Lecouffe, že }>otem ko je povedal, da je umor namenoma izvršila, izjavil, da ne nasprotuje majhni kazni. Svojo izjavo je podprl tako le: "Ako hočemo soditi ta slučaj. ]>otem niora-^ ino poznati duševno razjjoloženje mladega, zapuščenega* dekleta, kateri prete izguba službe, beda, pomanjkanje, ki je v težavni situva-ciji, katero prirejajo naši družabni predsodki neporočeni nuteri. Dokler ne zginejo ti neumni predsodki, toliko časa bodo na svetu detomori in splavi." Državni pravdnik je na to prečkal sodbo sodišča iz Cha-tcau-Thierrv. kjer je služboval znani človekoljubni sodnik Magnaud. ki je pri vtemeljevanju obsodbe dostikrat izrekel iste nazore. Vsled tega milega nastopa državnega pravilnika je bilo dekle obsojeno le v dvomesečni zapor. Ta dogodek dokazuje, da »o tudi mej državnimi pravilniki ljudje, ki imajo človeško srce in zdravo človeško .pamet, ki sinatiVjo, Va£sw>ji zdrav razum na>d trdosrčnimi, jeklenimi, človeškimi zakoni. Splošno začudenje, katerega je zopet prov-zroč 1 nafrtop tega državnega pravilnika pa dokazuje, kako redki so državni pravdniki, ki človeško mislijo. Njih trdi poklic, zamori v njih src:h vsa človekoljubna Čutila. Kot varuhi zakona smatrajo, da je njih sveta dolžnost, da tirjajo izpolnitev zakonov pičice, eža nezmotljivim za prekret v zgodovini katoliške cerkve, ki oznanjuje utrditev absolutizma in začetek razpadanja cerkvenega vpliva." Resnica je, da je dogma o nezmotljivosti papeža direktno v protislovju z zdravo Človeško pametjo. Ali črni Rim se je Čuti'1 dovelj močnega, da je to največjo in absurdno neumnost vsil i svojim vernikom. Črni Rim se smatra za skalo, ob kateri se bode razbila "ladtja norcev \ Tako namreč nazivijejo o-šabni kutarji vedo in znanost. Navidezno se dozdeva, da je dogma o nezmotljivosti papeža istotako malo škodila rimskemu klerikalizmu kakor dogma o brezmadežnim spočetju Marije. Nasprotnik papež-tva, smrtni sovražnik Rimcev žc vstaja, a ne v naročaju cerkve. Socializem. ki oznanjuje, da človek ne potrebuje telesnih ne duševnih trinogov, bode zdrobil moč papeštva v prazen nič, t štetja papeštva, ki hoče obdržati narode sirom sveta v duševni temi, da bi nekaj kutarjev, knezov, kraljev in druzih jednakih lenuhov živelo v udobnosti na tro-šlce ljudstva. Josip Logačan. SbmiHifriilH naročufte in poročit j te sto je tasofiise. Krau Matjaž Zgodovinska povest. Vit V letu 1556. so se sešli na Dunaji odposlanci stanov vseli notranje avstrijskih dežel. Silili so Ferdi nanda, naj odneha, a opravili niso skoro nič. Pač pa je padel odušev Ijeni in požrtvovalni pospeševatelj reformacije dež. glavar štajerski ba roti Ungnad, katerega je bil ljub ljanski škof tako očfnil na dvoru da se je moral odfiovedati vsem svojim dostojanstvom. Ko je Ungnad odšel v Urach, je bilo že vse plemstvo na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem vdano reformaciji Ferdinandu I. je sledil njegov sin Karol. Novi vladar je bil malo na darjen mož, ki se je dal slepo voditi |x> svoji fanatični ženi Mariji Ba varski. Eno leto potem, ko je nad vojvoda Karol prevzel vlado notran jim avstrijskih dežel, so prišli prvi jezuvitje v Gradec in takoj dobili na dvoru največji vpliv. Desna roka nadvoj votle je bil prekanjeni slepar Kobenceli. ki je bil najprej ponižen p sar, potem, pa postal podkancclar president nadvojvodove vlade in ba ron. Nadvojvoda mu je tudi podaril graščino Prosek na Kranjskem ter mu dovolil, da se po njej imenuje. Nasprotje meti nadvojvodo in med deželnimi stanovi se je pojavilo koj pri prvi priliki. Nadvojvoda je zahteval denarja za vojno s Turki, dež. stanovi pa ga niso hoteli dati, ako nadvojvoda ne dovoli, da sme vsak živeti v verskem oziru po avgsburški konfesiji Meseca novembra 1560. se je začel nov boj za svobodno izvrševanje in razširjanje evangeljske konfesije. Nadvojvoda je skrajno nujno t>otre-boval sredstev za vojno s Turki Odposlanci notranjeavstri}skih deželnih stanov so Erazma pl. Win-dischgraetza pooblastili, naj sporoči nadvojvodi, da ne dobi niti vinarja, tako" ne Uda zagotovila, da se smef avgsburška konfesija svobodno oznanjati in da se smejo verniki kot samostojna cerkvena združitev organizirati. Nadvojvoda, ki so ga hujskali njegova žena, jezuvitje in Kobencelj, pa je ostal trdolglav. Dovolil je pač plemenitašem v verskem oziru nekaj malega svobode, mestom in trgom pa prav nobene. Dolgoletni boji za ravnopravnost v verskem oziru, za svobodno izvrševanje in oznanjanje evangeljskih naukqv in za svobodno organizacijo evangeljske cerkve so bili torej brez uspeha. Rimska cerkev je b.la edina organizovana in zakonito priznana verska združitev in je uživala vse prejšnje predpravice in svoboščine, samo resnično in dejanjsko udanih vernikov je imela čedalje manj, zakaj vzl.c vsem nadvojvodov i m prepovedim, vzlic vsemu preganjanju cerkvenih in posvetnih oblastnij je evangeljska resnica zmagovito prodirala po Kranjskem. Tako je Anton Magajna na grajskem, vrtu v Polhovem gradcu zbrani družbi poiasnil verski položaj na Kranjskem kakršen je bil jeseni leta 1570. In ko je končal svoje pripovedovanje, je vprašal Erazma: — In kaj sedaj ? — Neustrašno naprej — s sv. p smom v roki! je odgovoril Erazem. Ne casar in ne nadvojvoda me ne moreta prisiliti, da bi veroval kaj drugega, nego me uči božje sporočilo. Samo kdor se ravna po sv. pismu, ima oravo vero in postane prost svojih grehov in pravičen ter svet nred lk>irom. Sv. pismo obsega popolnoma vse, kar je treba za Bogu dopadljivo življenje in za večno zveličanje, sv. pismo obsega vso božjo resnico m pravo službo božjo. Rimski duhovniki so se predrznih, popačiti božjo resnico, čeprav ni in ne more bibi nobenemu človeku dovoljeno, da bi božjim naukom in ukazom kaj dostavil ali kaj odvzel ali jih premenil. Bog sam je na CUOzesova usta ukazal: Vse, karkoli Vam jaz napovedujem, hranite in storite; ničesar ne smete k temu pridati. nčesar odvzeti. Tudi Salomon je pisal: Ničesar ne pritakni k Njegovim besedam, da te ne bo kaznoval in da ne boš sooznan lažnjiv-cetn. In sv. Janez končuje svoje razodenje in tako tudi vse sv: pismo z besedami: "Pričam vsakomur, kdor sliši besede prerokovanja te knjige: Cc temu kdo kaj pridene, njega zadene Boy s šibami, zapisanimi v tej knjigi. In če kdo odvzame od besed te knjige, odvzame mu Bqg del njegov od knjige življenja. "Zato nimajo nad sv. pismom nobene veljave, ne stare navade, ne cesar ski ukazi, ne papeževe odredbe, ne sklepi konoilov, kajti božja beseda sama mora biti "sreča naši nogi in luč na našem potu". Kristus je o-čitno rekel: "Zastonj služijo meni, ker uče tak nauk, kateri ni nič drugega, kakor človeška zapoved." In istotako je rekel: "Ne bo prišel vsak, kdor mi pravi gospod! go-si>od! y nebeško kraljestvo; temveč kdor izpolnjuje voljo očeta mojega, ki je v nebesih." Sv. pismo bodi naš meč, sv. pismo naš ščit; mi ne zahtevamo drugega, kakor da se odpravijo vse izmišljotine iu človeške naprave, s katerimi so grešni ljudje [M>pačili božje nauke in zapovedi — in zato se nimamo ničesar bati." In vsi so pritrdili mlademu možu, ki se je s tako vnemo zavzemal za evangel j sko stvar in ki je veselja žarel, videvši v očeh sodnikove An ke, da je z Vso dušo in z vsem srcem na njegovi strani. Gospa Angela pa je naslonila glavo od dlan svoje roke in skušala prikriti rahli ironični us-mev, ki je ležal na njenih ustnih ter razodeval, da ima o namemu in smotru človeškega življenja vse drugačne pojme. VIII. Vrhnika je iincla praznično lice. Hiše so bile okrašene z zelenjem iti z jesenskimi cvetlicami, na vseh koncih in krajih so bili postavljeni mlaji, na oknih so bile razotiešene preproge in slovesno so zvonili vsi zvonovi, ko je šla jki trgu dolga procesija, spremljajoča ljubljanskega škofa v župno cerkev. Novi ljubljanski škof, Konrad Glušič, ki je bil pred li-tr župnik na Vrhniki, je prišel ta dan obiskat svoje nekdanje župljanc in njemu je veljal slovesni sporni. Ljudje so prihiteli od vseh strani na Vrhniko, da vidijo škofa in go-s|xxl Simon Kozina, ki se je brl na Vrhniki |x>polnotna udomačil in u-žival velik ugled, ker je vsako reč plačal s pristnimi beneškimi cekini, je imel ta dan obilo prilike ol>čudo-vati to, kar ga je najbolj zanimalo, namreč žensko lej>oto. Simon Kozina je rad zatrjeval: Ženske so zame luč, voda in zrak življenja in se je tudi |x> tem ravnal, samo na dan škofovega prilwda se za nav-zočne krasotice ni čisto nič zmenil. — Kaj ste pa dues tako čemerni, gospod Kozina, ga je vprašal njegov prijatelj debeli Kričaj, ki ni zamudil nobene prilike, kadar je bilo videti kaj ženskih nogavic. — Kaj bi ne bil čemeren, je menil Kozina. Kadar vidim kako proces jo, sem vedno slabe volje, kajt. procesija je bila vzrok, da so me moje hlače spravile ob krasno prihodu jost. — Tega pa ne razumem, je rekel Kričaj. Procesija, hlače, prihod-njost? Prav res, da Vas ne razumem. Kričaj je bil skrajno radoveden mož. Prijel se je gutifbov na Ko-zinovi suknji in začel svojega prijatelja s liti, naj tmi stvar pojasni. Kozini se je sicer vidno mudilo, kajti oziral se je neprestano po ljudeh, kakor bi koga iskal, ali Kričaj u ni mogel uteči. — Torej, če že hočete, naj bo, je končno rekel Kozina. Poslušajte! Ko sem bil šc v Ljubljani kot p sar in desna roka pri dež. vicedoinu, sem se s|x)zabii in se bratil s protestanti. Danes to obžalujem. A tedaj sem mislil, če je deželni glavar baron Auersperg protestant, zakaj bi ne bil jaz. In ko je šla procesija mimo mojega stanovanja, sem jaz privezal strgane hlače na lolgo palico iu s to zastavo pozdravljal ranjkega škofa Seebacha. In glejte, zaradi teh hlač sem bili odpuščen iz službe in sem si pokva-1 ril sijajno prihodnjost, Tako, zdaj veste vse, prosim pa. da ostane to med nama. Kozina je šel. še predno je Kričaj mogel kaj odgovoriti. Kričaj je bil silno presenečen, kajti da jc bil Kozina, bratranec vrhniškega župnika in vsakdanji gost bistriške^ ga samostana kdaj pristaš protestantov in celo žasramoval katoliško procesijo, tega mož doslej ni vedel in si je zato belil glavo, kaj je prouzročdo, da se je Kozina tako temeljito spreobrnil. Toda danes ni bil ilan za taka premišljevanja, vse je drvelo v cerkev, poslušat škofovo projx>ved in tudi Kričaj se je pridružil množici. A kjer jc naletel na kakega znanca, vsakemu je hotel' povedati čudno zgodbo Simona Kozine. Tudi gospa Regina, pri kateri, so se bili nastanili sodnikovi iz Polhovega gradca, jc šla s svojimi gosti v cerkev in v hiši je ostal samo Erazem pleni. Obričan, ki je bil prišel pač gledat slovesni sprejem, a se ni upal med ljudi, ker so prišli na Vrhniko tudi menihi iz Bistre, Sam je sedel na vrtu v zarasli lopi, misli njegove pa so mimo begale zdaj v Bistro, zdaj v Polhov gradeč, zdaj v gradič pri Brezovici, kjer se je bil rodil kot u-nuk kranjskega vojnega svetnika pl. Obriča-na, Zdaj na Lesno brdo pri Horjulu kjer so stale razvaline nekdanjega gradu Andreja Baumkirchnerja. Spominjal se je svojega starega očeta, ki se je tedaj, ko je Soliman oblegal Dunaj, s uThurnom in Kat-zianerjem, z Lambergom, Abfalt-renom in Auerspergom pridobil nesmrtnost in češčen in odlikovan za svojo hrabrost in zvestobo biti, je preskočil v tabor cesarejvih nasprotnikov, se združil s Stubcnliergi in z drugimi velikaši in vzel cesarju več gradov, da dobi svoje plačilo. A cesar gii je na zvijačen način dobil v roke in ga dal v Gradcu l. 1471. oliglaviti, njegovi graščini na Lesnem brdu in v Vipavi pa [xxlreti. Take misli so se podile Erazmu po glavi, mu razgrevale kri in razburjale njegovo dušo. Obšla ga je slutnja, da je tudi 011 na istem potu, na katerem je Andreja Baumkirchnerja dohitela nesreča, saj jc tudi 011 v očitnem uporu proti |>o-stavnemu svojemu vladarju in proti postavni cerkvi, a ni ga bilo strah. V njegovih očeh je zažarel ogenj neupogljive cneržije, in zavest, da se v njegovih žilah pretaka Baumkirchnerjeva kri, je na njegov obraz izvabila izraz ponosa. Grozeče je dvignil pest, a roka 11111 je hipoma upadla, kajti pri vhodu v lopo je zagledal temne tajbistvene oči gospe Angele. Poznal je moč, ki jo je imela ta ženska nad njim. Og (>al se je gospe Angele, kjer je mogel, bežal pred njo na [>olje to v gozd, a kadar je bil ž njo v družbi, tedaj je zahrepenel po njej, da se je komaj premagoval. Sovražil je greh in vendar |x> njem koprnel in gospa Angela se mu je zdela utelešeni greh. Tiho je stopila v lopo. Samo njene oči so ga (»ozdravile, a ta jx>-gled je razvnel vse grešne njegove nag be, tla bi b 1 skoraj stegnil roke proti njej 111 jo pritisnil na srce. Gospa Angela- je smehljaje sedla na klop poleg Erazma. Samo valovanje njenih prsi je pričalo, da je tudi ona razburjena. — Utekla sem iz cerkve, je začela pripovedovati s pritajenim glasom in prijela Erazma za roko. Ni mi bilo več obstanka tam. škofova propoved je neslana, moja duša je želela i»o Vas, gospod Erazem. — Ali, gospa —; — samo jccljaje je mogel Erazem izgovoriti te besede. — Po Vas sem hrepenela, Erazem, je nadaljevala gospa Angela, kaj morem zato? Kdo je izmeril globine ljubezni, kdo jc razkril njene zadnje tajnosti? Naslonila je svojo glavo na njegovo ramo in mu šepetala na tiho: — Jaz Vas ljubim, Erazem, jaz Vas ljubim. Sedel je poleg nje in se držal, kakor sv. Anton, kb se mu je bližala izkušnjava. Skušal se je premagati ali že so ga objele njene roke in njeni vroči |x>ljnbi so ga vpija^ nili tako, da je kakor brez lastne volje obležal na njenih rokah. Stisnila se jc k njemu in se težko so-j>eč, z gorečimi ustnami m očmi ovila njegovega života kakor kača. Vse njeno bitje je kričalo po njegovi ljubezni, kakor kriči žejna žival po vodi;,kakor da gori v njej ogenj, ki ga more le on pogasiti -- Ljudje so že začedi zapuščati ccrkev, ko st& Erazem in gospa Regina odšla iz lope. Erazem je bled in upadel, kakor da jc storil hudodelstvo, za katero ni odpuščanja, gospa Regina pa je vsa žarela samega veselja, tla jc vendarle zmagala in si pridobila ljubezen lq>ega mladeniča. Ne da bi kaj govorila sta šla v hišo. Gospa Angela se je naslonila na okno in gledala ljudi, ki so prihajali iz cerkve, Erazem pa je sedel v kot in se zatopil v svoje misli ter se boril z morečim kesom, ki ga je bil prevzel. Po prijazni poti, ki vodi z Vrhnike na Bistro, je bilo popoldne tistega dne vse živo. Vedelo se je, da se pelje škof po obedu in 1» izvršeni vizitaciji v samostan in vse je hitelo tja, pričakuje, da sprejmejo bogati menihi novega škofa s posebno slovesnostjo. Tudi sodnik Završan je povabil svoje goste, naj gredo gledat »prejem in njegovi ružbi se je priklopilo toliko drugih ljudi, da je bila ]>odobtia celi karavani. Gospa Regina je šla s sodnikovo Anko naprej. Bili sta veseli in zgovorni, a sta se zaman ozirali, kdaj se jima pridruži Erazem. — Slušaj deklece, je dražila gospa Regina svojo mlado prijateljico, varuj se moških, Erazem ima glol>oke in nevarne oči! — Nevarne, praviš? Te si moram natančno pogledati, se je smejala Anka. — Ne g>lei prevečkrat in predolgo vanje, se jc šalila Regina. Smeje sta se zopet obe obrnile nazaj, njiju oči so vabile Erazma, naj pride k njima, ali mladi mož ni hotel razumeti tega vabljenja in se ni premaknil od sodnika Strniše, ki mu je obširno pripovedoval,' da jc škof prišel na Vrhniko v namen, da organizira boj proti reformacijskemu gibanju. Da ga Erazem niti poslušal ni, tega dobri mož ni vedel. \ še dvoje drugih oči je neprestano iskalo Erazma. Angela jc imela celo vrsto spremljevalcev a sicer toli živahna in zgovorna gospa je bila sedaj molčeča in je nervozno grizla svoji ustni. Jezila se je. da se je je Erazem tako trdovratno ogibal. Ves čas se je veselila. da bo imela najlepšega spremljevalca, a sedaj ni Erazem imel zanjo* nobenega pogleda. Tolsti Kričaj je bil najglasnejši med vsemi spremljevalci gospe Angele in j> je vpričo vse družbe neprenehoma v vseh varijaeijah razkri val svojo ljubezen, ne da bi učakal . odgovora. (Dalje prihodnjič.) V Conenmugh, Pn. in okolici je pooblaščen pobirati naročnino za "Gl.Svobode'g. .'oh 11 Pajk. Mi gn toplo priporočamo vsem cenjenim rojakom. Nad 30 let bo je obnašal Dr. RICHTERJEV 8VRTOVNI, PRBNOVTJKNI it SIDRO" Pain Expeller kot najbol^SMel^ toper REUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd. in razne renmatično neprilike. ! SAlTOi Ud. ta J Oct. v rMk Mumfe I MM. F. Ai: Blchter L Co. 218 Pearl Street, New York, Znamenja socializma. Is stare domovine. Isti izmej Slovencev^ ki so potovali v Ameriko in s paznkm očesom gledali okolo, vkleli so velikansk razloček mej delom, življenjem na kmetiji, y malih trgovih in večjih mestih v domovini in življenjem v deželah, skozi katere so se voziti po železnici in celo, ko so dospeli v Ameriko, mej tkwnovino in Ameriko. Slovepcem, ki so dalj časa delali v ameriških fabrtkah, gledali življenje velikih amer. mest ni treba dosti povedati o tetn, kako velikansko jc gospodarstvo teh tujih krajev proti istemu domačih krajev. Isti bodo k malo razumeli, če se pove. da je taj razloček povzročil napredek naravoslovnih veil ter žnjim združen razvoj tehnike. Videli hoden*) stroj v sredi zdajšnje ga gospodarstva in tudi vkleli, kaj dela stroj, fabrika iz njenega in druzega delavstva. Videli bodo, da zdajšnj-i delavec ni trdno zvezan poljem, obrtom, rokodelstvom, vi deli bodo, da ni nič stalnega i zdajšnjem velikem gospodarstvu razvitejšega sveta. Tam ^ veliki Ameriki vidijo naši ljudje, da je delavec fabrik podvržen vsem spre rnembam velikega trga, da v dehi katerega opravlja kot delavec zasebnega podjetnika, nema stalnga bivališča. Vsaki dan ima skrbeti sproti za kruh in vsaki dan ga postavlja v nova razmerja. Gospodarstvo fabriike je podvrženo vedno spremembam; vsaka nova iznajdba spremeni razmerje mej podjetniki in delavci, vsaka spremeba na svetovnem trgu to stori. In kapitalistično gosjKxIarstvo kaže povsod velika nasprotja, ki stresavajo to gospodarstvo. "Delo je v fabriki strogo urejeno, nered pa je v druž bnetn življenju izvan fabrikc, mesta so preobljudena, zvunaj na deželi "a manjka delavcev ; izobilje produktivnih moči in proizvajalcev, mogočnost, da se razvije človek popolnoma ni vendar hromota istega ; bogastvo v sredstvih življenja j'i leda delavskih slojev. Tehnika se h č? pokarati, ista hoče postaviti v pro z vajah) i proces svoje stroje. Stroj se ne postavi, ako storijo revni, lačni delavci cenejše delo. Z naravno silo se mora tako nasprotje razviti mej razvojem industrije in kapitalističnim proizvajanjem, da isto slednjič razdere to kapitalistično proizvajanje. V komunistični družbi imela bode masina ves drugi delokrog, kakor v sedanji družbi." Karl Marx tako. Delavec zdajšnje fabrike nima domovine, kjer bi se za dclj časa mogel mirno naseliti. To vse pa stvarja mej fa-bričnimi delavci iste življenske, delavske i>ogoje. to jim daje isto teženje, to jim pa daje tudi močni čut k združenju. V fabriki vidi delavec, da cdnično delo, »x>gastva svetu spravlja na dan, katero pa njemu ne daje več koristi, kakor jx> večjem ubogo življenje. To delavcu ustvarja čut, da se mora gospodarstvo spremeniti tako, da nehajo meje, ki jih je ustvarila zasebna lastina mej ljudmi. Beda uči moliti in ta čut postaja v milijonih delavcev tako močan, da presinja vsa njih teženja. To vse je stroj provzročil. Pa on provzročuje tudi še drugo. Vzemimo konsumna družtva, ki po omikanejšem svetu že precej tega dela storijo, kar je prej trgovec storil in ki ljudi navajajo na zadružno življenje, ki meje mej stanovi razdirajo, ki vadijo v kolckti-vstičnem delu, uživanju. Ali vzemimo velikanske delavske zadruge (trades unions) angležkega in velike delavske strokovne in druge združitve amerik. sveta, ki podjetništvo silijo do pripoznava delavca kot človeka, ki pa tudi vadijo delavce v vsem delu, ki ga ima podjetnik, ali njegov poslovodja. Ta društva so že danes tako organizo-vana, da gospodarski proces biotičnih strok že danes kolektivistično voditi zamorejo ter po svojih vodjih vse storiti, kar najrntoligcntniši podjetnik premore. Te zadruge jemljejo danes že v teh deželah v zvezi s konsumnimi društvi produkcijo in vodstvo konsuma v svoje roke. Poglejmo na drugi strani one velikanske zveze podjetnikov v kartelrh trustih, s katerimi hočejo podjetniki cene blaga po odstranit vi mej seboj ne konkurence konsu-mentom diktirati, kaj so druzega nego znamenja, da naše gospodarstvo v zadružno življenje vodil Vzemimo one velikanske bazare velikih mest, v katerih se vse dobi, kar človek potrebuje; vzemimo velikansko razpreženje železnic, paro-brodstva, telegrafa, telefona. V velikih kuhinjah kuha se za tisoče, velika skladišča obleke oblečejo lahko v enem dnevu tisoče. V obleki jc že vse jednako. In tehniki do-polnujejo od dne do dne stroje. tako da že v nekaterih strokah človek nima druzega opraviti, kakor stroj pognati ter ga ustaviti. Ad memoriam. Pero LachaiBe! Pokopališče, kjer počivajo pod krasnimi spominki iz marmorja modrokrvniki, izkoriščevalci najrazličnejših, vrat in njih priležnice, kakšno spomine obujaš v človeku? Da, možje, ki so dali svoje srčno kri za ljudske pravico,ministri, državniki v talarju, fraku ali uniformi, vsi sp6 nn tem prostranem pokopališču večno spanje. Na teh prokletih grobovih so zadnjikrat sprožili bojevniki za komuno svojo puške. Nn teh grobovih ho ho zadnji, komunisti borili kakor lovi s premočjo. Tu ho izdihnili junaki, ki so se l>orili za splošne ljudsko pnivice, za svobodo vsega človeštva. Krogi jo so vdarjalo oh spomenike iz marmorju, vrste bojevnikov bo se pa krčilo bolj in bolj. Slednjič je pošlo hrabrim bojevnikom strelivo. Združili so so v čvrst vo fa lango in bitka, grozna bitka je pri Čela svoj krvavi ples imova. Junaki so padli. Buržoazijska družba jo bila zopet na varnem sužnji so bili zopet ukovani v težke vorige. Pristaši In zagovorniki trona, altarja in denarno vreče so bo topili v nepopisnem veselju ker so mislili, daje misel svobodna uničena za vedno. Mesto, da bi komunisti pričeli z ofenzivo, omejili so so lo na obratnim. Mesto da bi v fortali odbijali naskoke na Pariz, branili so so v slabih utrdbah. Vladno čete so udrlo v Pariz. Pričela soje grozna poulična bitka. Ljudstvo, ki ni bilo oblečeno v svetlo, blisčeče in pisane uniforme branilo jo junaško vsako ped zemljo pred vladnimi četami. Osem dni jo branilo ljudstvo Pariz prod biriči v službi reakcije. Za vsako ulico, za vsaki kamen, za vsako barikado divjal je ljuti boj. Končno bo se morali umakniti na pokopališče Pore Lachaise, kjer so s klicem:lvive la Commune!'umrli, ubiti po krogljah iz mitrelez. ;$4 lot jo minolo A danes stojo proletarci zopet združeni napram svojemu zakletemu sovražniku — kapitalizmu nasproti. Misli, nazori, ki bo bili dno 18. marca 1871 lastnina proletarcev v Pari7U, so danes razširjeni po vsem širnem svetu. In smelo lahko trdimo, tla jo to provzročila buržoazijn sumu s krvolitjom, s klanjem proletarcev. Kakor so dogodki z dno 18. mar-ca obudili splošno odobrenje moj proletarci, tako je ol>čno klanje, katerega jo Kasneje priredila bur-žomija ix) svojih hlapcih v mesecu maju, obudilo splošno ogorčenje moj proletarci vseh narodov^ In če nam kdo pravi: Komuna je mrtval, temu odgovarjamo: Živela komuna, živel mednarodni socializem, doli z gnilo, korumpi-rano človeško družbo. Josip Logacan. Listu v podporo. A ti ton Zorko.............$0.25 Pobirati naročnino za "Ulas Svobode" so pooblaščeni: D. Badovinatz, La Salle, 111. Paul Shaltz, Calumet, Mich. Frank Vevar, Lorain, Ohio. 1 Jocob Hočevar, Cleveland, O. F. M. Shlander, Pittsburg, Pa. Jos. Matko, Claridgo, Pa. Nick Starasitiič. Pueblo, Colo, Frank Bizjak, Loadville, Cob. Jakob Tisol, So. Chicago, Frank Budna, Milwaukee, Wis. Jos. Foletio, Indianapolis, Intl. Anton Križe, Oat Hill, Calif. Frank Levee, Yale, Knns. Iguac Zlombergar, Steel,♦ 0. in okolico. Še nekaj koledarjev ima upravui&tro "" "GLAS SVOBODE" * ^ 1 naprodaj. Oena koledarju je 25c. ^ ^4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*^4*14* 4* 4* 4* 4* Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peci in pohištvo pri W NAS -tea © PRODAJALCI KOLEDARJA: Frank Dermota, Federal, Pa. J os. Mqtko, Claridge, Pa. Frank Vovar, Lorain, Ohio. Max Malioh 183 N. Pa. Ave., Denver, Colo. Nick Starasinich, (MM S. Santa Fo, Pueblo, Colo. Jos. Fallotich, 725 Wartnan Str, Indinuopolis, Intl. Anton Starič, 228 N. 8th Str. Sheboygan, Wis. Frank Levee, Vale, KanB. Anton Golobar Ladysmith.H. C. John Thome, Leckmne, Pa. Math Petschnik, Taylor, Wash. Xjicen in trpežen sietlunik, katerega pretlocujo Blika, lako kupite za $ Iti. Kurite lahko z mehkim ali trdim premogom. Prihranite si tudi denur, akti kupite svetilnice, preproge in drugo |x)hištvo pri iiam. Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina nI. Chicago, 111. Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, tla sem o tvoril na voglu 18 Pl. in Loom is St. novourejeni S a 1 o o n — ■ = Rojaki, v Crested Butte, Colo, pozor! Vso rojake v Crested Butte in o-kolici opozarjamo, da lahko izroče naročnino za "Glas Svobode" za leto 1905 g. Marku oodia-tu, ki prodaja tudi nas Koledar. UpravitiŠtvo "Glas Svobode", j ^^S^S^m^^GSSSSSSSS^EMMMi Poleg tega imam prostorne dvorane za obdrževanje soj in zabav, oglasite ne pri meni in pokažem Vam prostori«. S spoštovanje m JOSEPH POLAPEK, f)8:i Loom is, cor. 18 Pl. Chicago, 111. ^OPEKLINE IN 0PARNINE1 V vsaki hiši se lahko pripeti kaka nezgoda: otroku se lahko užge nblcka ali pa se prebrne kotel vrele votle in nastanejo*hude jxjstedice. V takm slučaju je treba mahoma in nemudoma nekaj storiti. Življenje bolnika morda odvisi na tem, kar storite zanj v prvih trenutkih potem ko sc jc pripetila nezgoda. SEVEROVO OLJE SV. GOHARDA je neprecenljivo za opekline in oparnine. Ako ga denete na kos mehke flanele ter |x)ložite na bolečino, tedaj izvleče to olje ono zajedajočo l>ol ter tla naravi priliko izlečiti celo rano. SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA ozdravi izpahnjenja, praske, rane, ureze, neuralgijo, mehurnate boli, trganje v križu in revmatične obtčži. Cena 50 centov. Ozdravil nevaren tur. "Ni še dolgo, ko se mi je |>ojavil nevaren tur na žilah ravno pod kolenom ter postajal od dne do dne hujši tako, tla nazathije še hoditi nisem mogel. Zdravnik sc jc izjavil, tla bo treba tur iz rezati, ker je bila bolečina že devet let stara, toda sklenil sem slednjič poskusiti Vaše olje sv. Gotharda. Vsega skupaj sem porabil 12 steklenic ter sedaj o|K*t tako lahko hodim, kot kak mladenič. To je l>ožja resnica in ni-kaka pretveza. Valed tega Vam želim dolgo življenje, tla bi mogli trpečemu človeštvu še dolgo vrsto let pomagati. Vaš FRANK GOTSTAIN, Algoma, Wis." Vsako otroško bo eten, kot škrlatico, ošpice i. dr. vam bo mogoče zelo olajšati in ublažati, ako rabite Severov balzam življenja, ki bo dajal otrokom veliko več življenske moči. iS B & « S K 4? Vnetje sapnika ali cevi j, po katerih prehaja sapa ali zrak v pljuča, jc vselej posledica prehlajenja. Ako se zanemari, postane lahko dolgotrajno in se morda še lahko razvije v jetiko. Uživajte redno Severov balzam za pljuča ter prilagajte tudi Severov lečiltii obliž (flašter), tla se odpravi bolečina. Na tak način se izlečijo najbolj zastarele obteži. Slani tok je neka vrsta lišajev (eczema) ali krvne bolezni, ki jako boli in |)ečc. Povzročen je vsled slabe in nečiste krvi. Da bo ozdravljenje trajno, vam je treba najprvo odstraniti vzrok te bolezni z ral>o Severovega kričistilca Ta lek očisti kri, izžene strirp bolezni in napravi kri močno in rdečo. Cena $1.00. » h* ti* $ ti* » ž* Ako Vam jetra dobro ne delujejo, ali trpite vsled iolčmitosti, hudega!glavobola i. dr., rabite Seve* rov lek na jetra in ledvice. Cena 75c. in «1.25. Severova zdravila naprodaj v vseh lekarnah W. F. Severa Co. "WT __ r'-sr_ 4tGlas Svobode" [The voice of Liberty] WEEKLY Published by Tho G lus Svobode Co 083 Loom is St. Chicago, 111. Sntervd m tln< I'uM offlis« at Chiosfo. 111.. »1 t>m:oLil Class MaLU-r. Subscription $1.50 per year. Advert isomonu on agreement., "Qlas Svobode" lxlde viakt petek m velja za AMERIKO: za celo leto ................I1.S0 ca pol leta .................7&o ZA EVROPO; za celo leto ............kron 10 za pol leta ....t........kron 5 Prvi svobodomiselni list so-obsodbi umrl, da se je njegov qče dejanski udeležil eksekircije. Po oficijelnem ruskem poročilu je Aleksij seve umrl naravne smrti, pred smrtjo se je pa še' sprijaznil s svojim očetom. Druga poročila se glase nasprotno. Nekateri poročajo, da so princa zadavili, zopet drugi pa pravijo, da je na povelje očeta uoki generaJ s sekiro odsekal princu glavo v navzočnosti očeta. Tretji pa trdijo, da je cair satn odsekal glavo svojemu sinu. Najverojetncje je, da so A-leksija bičali do smrti in da je "skrbni" oče sam j>ošteno udrihal |>o njemu, dokler ga ni tako nesrečno zaidcl, da se je liki mrtev zgrudil na tla. Usmiljeni oče je pa izrekel: "HudiČ ga še dolgo ne bo vzd!" Iz drugega zakona Petra I., katerega je sklenil z neko vojaško vla-čugo, kasnejšo carinjo Katarino I., se je porodila najbolj vlačugarska in prosta ženska, kar jih pozna zgodovina. To je bila carinja Elizabeta, ki je postala navadna pijanka, ki se je v svojih sohah zabarvala z grenadirji, ki so morali na povelje vdeleževati se teh orgij. Tudi Katarina II., soproga strič-nika carinje Elizabete, se lahko prišteva k rodu Romanovov. Kako je dala zadaviti svojega soproga, vbo-zega Petra 111., je občno znano. Ko ji je strahopetni in najeti morilec* Aleksij Orlov sporočit o dovršenem umoru, jc imela okoli sebe zbranih mnogo denegerirancev, katerim je pripovetlovaia "pikantne"', svinjarske ix>vesti, v čimer je bila pravi mojster. Orlov je oozval carinjo na stran in ji povedal, da je točno izvršil nalog. Carinja je pa vskliknila: "Vprav sedaj jc moral umreti, kaj bodo neki rekli ljudje!" Carinja je naznanila smrt — umor svojemu ministru Paninu, potem se je pa vrnila v družbo in nadaljevala svojo svinjsko povest. Drugi dan so svečano proglasili ruskemu narodu, da jc car umrl naravne smrti. Posebej je pa izdala manifest na narod, ki je bil istotako lažnjiv, kako so sedaj lažnjivi manifesti carja Nikelaja II. V manifestu se jc glasilo, da je car za koliko v črevih po božji volji umrl. To koliko pa v rcsnici ni nihče drugi provzročil kakor otro-van burgttndec. Ker je bil pa otrov preslab, je knez Borjatinski ovil carju brisačo okoli vratu, narednik Engelhardt je pa krepko zadrgnil. V spolskem oziru je bila Katarina II. na najnižji stopinji. Živela je kakor Ljudevit 14. in Ljudevit 15. na Krancozkem, seve po ženskem načinu. Ljubček carinje je imel najvišjo državno službo. Dvorni zdravnik Rogerson in dvorna sobarica Pratosov sta morala i spraševati in učiti kandidate za ta posel. Ako je bil izpit povoljen, potem je drugi dan carinja pripeljala pod pazduho novega Ijubčka v dvorano, in dvorjani so vedeli pri čem da so. Kakor jc Markiza Pompadour vodila sama Ljudevitu 14. dekleta v naročaj, za katere je vedela, da ji ne morejo škoditi, istotako je Po-temkim, ljubljenec Katarine II., dovajal nji mlade može, katerih se 11111 ni bilo treba bati. Svojega sina Pavla je sovražila smrtno, škodovala mu je, kjer mu jc le mogla. Leta 1796 je Pavel jkj smrti svoje matere Katarine II. zasedel ruski prestol. Ali le malo časa je vžival to veselje. V noči dn 23. do 24. marca 1801 so ga zadavili — ne z brisačo — ampak z častniško šer-po. Njegov sin, kasneje Nikolaj L, ki s: je dotnišljeval, da je Evropo rešil Napoleona, se je .tudi vde-ležil tega umora s tem, da je privolil, da se njegovega očeta odstavili. Da pri octetavljcnju |>o ruskem na činu, lahko car izgubi svoje življenje, je bilo Nikolaju znano. Kadi tega laliko trdimo, da jc sin provl li g ti lilllhU VI 11.IIH.', ll,t JC Sill JJUJV- tvn ,JM 1 |M Vtlj.llljll IH|lt'J, III I.MIII zročil smrt očeta, saj je kasneje od*-nerazinue v Tvojem uradu likoval generala Hennigscna, morilca svojega očeta. S tem končamo o dogodkih iz življenja o rodu Romanovov. Koliko hudodelstev so Romanovi zvršili nad ruskim narodom, se ne da popisati. Nijedna druga evropejska knežja obitelj nima tako krvavih rok, kakor rodovrna Romanovov. In radovedni smo, kdo nam lxxle ugovarjal, da ni Ni-kolaj II. potomec slavnesra luidodctniškega rodu?? Omega. Prijateljsko pismo. Cleveland, O., 4. marca. Dragi Franc! ( Tem jx>t(«n Te obveščam, da mi Tvoj dnevnik redno prihaja, kakor se spodobi, Nad poštno upravo se hvala bogu do danes nemorem i*ri-tožiti. Ali nekaj druzega je, kar me je naDotilo, da Ti pišem nekaj vrstic. Poleg Tvojega c, dnevnika, ki je pisan sicer v prav stovansko-tatarskem duhu citatu tudi angleške, nemške, francoske, španske, italijanske in ruske časnike, ki so tudi dnevniki. Eni pridejo celo vsako uro na svitlo. Zato Te pa pros tn. da mi to ne jemlješ v zlo, ker stem še nikakor ni rečeno, ako čitam vse te liste, tla hočem Tvoj c. dnevnik podcenjevati. — Ne! Jaz hočem stem le reči, da mnogo čitam. Ker me pa poznaš, da sem precej oprezen, kadar čitam vse te liste, mi tudi tu ne boš jemal male radovednosti za zlo. če Te prasam, kakšne ljudi imaš v uradu, da Ti prestavljajo depeše, ki prihajajo iz mandžurskega bojišča. Pa to ne-smeš tolmačiti napačno; jaz se namreč ne mešam v vojsko, ker se sploh meti sovražne krogi je, ki so vse enake — ne mešam rad — boječ se — saj več, za kožo. Na tem mestu se tudi Ti bržkotne z menoj strinjaš. Tebi, kot dnevnika-rju v New Yorku, je v enem oziru precej laglje pri srcu ; kajti Ti lahko— in kot pristen Tartar tudi moraš!— |)obiješ marsikak tisoč Rmencev. To sem že mnogokrat zapazil v Tvojem dnevniku. Ali navse zadnje, ko stvar drugače izpade na bojišču, je treba tako s težkim srcem zopet zapisati ravno nasprotna poročila — prvim. Vidiš, to je pa hudo; pa ne samo hudo za Te, ampak luwlo za tisoče Tvojih bralcev: in nemorem Ti prav razkr ti moje srčne bolesti kadar sem po Tvojih poročilih, da so ruski vojaki vedno zmagoslavni, jap. pa vedno poraženi. povzel pozneje, da se je zgodilo prav nasprotno. Jaz sicer priznam, da imaš v ured. najbolje Ruse, a bojim se, da niso potem, ko so za- pustili Zagreb in odšli od "leblaj-tarjev" v Ameriko, vzeli nobene ruske slovnice več v roke, niti zasledovali nobene ruske literature Tako sem prav pred kratkem naletel na velikanska odkritja, o znanju ruskega jezika pri Tvojem uredniku. Ko so bili Portarturci v New Yorku, se je udeležil tudi Tvoj urednik pogostovanja; drugi dan pa je bil zapisano v prvi koloni. da je urednik Tvojega dnevnika sedel za mizajo ruskajajo prijajo-teljiskijoma Portarcujajo, To vse značf, da ured. dobro razume ruščino, ker ve. da je dovolj, ako se vse končnice glase na ajo —, ki pa preveč zijajo. Sedaj hočem navpsti paše nekaj drttzcga: Znano Ti je namreč, da imajo Japonci 5 velikih generalov, katerih imena se glase: Ojama, Nogi, K uroki, Nodzu in Oku. Čc se ta imena ^irav izgovarjajo, potem slišimo, kakor bi nam prav pristen Slovan našteval dela človeškega telesa. To so: noge, k'rok: — nosu, oku in ujame. Stega stališča mislim, da so vsi ti generali vprav Slovani, in da jih je sam bog poslal da se maščujejo nad carjem. Isto tako imajo Japonci na morju veščega, ki ve Kam-i mora iti, da uniči carsko eskadro. Vse kaže torej, carsko eszkadro. Vse kaže torej, da ima oficijelna Rusija opraviti na vsej črti edinole z izdajalskimi sto-vanskimi general:,, ki so se p edali Japoncem, da ]K>nižajo rod morilcev — Romanovov. Oficijelna Rusija torej nima opraviti z Japonci, ampak sama s sel>oj. Zato Te opominjam, da je bolje, da si zelo oprezen pri prevajanj« depeš, in kdor rusko, angleško, francosko, nemško in pravilno slovensko, — da ga takoj odsloviš —študirat prevajanja iz raznih jezikov na slovensko. Tvoj Odkriti Povesjcn. Izkoriščanje otrok. Vedno se v naši veliki ameriški republiki vpif) da izkoriščanje otrok cvete le v južnih državah. Najnovejša razjskavanja so pa dokazala, da se izmozgava otroke tudi v severnih imjustrijelnih državah. (>f:cijelno m-oskavanje v državi New York je (Fred kratkim dognalo take stvari, da bi vsakdo podatke tega raziskavanja označil kot laž, ako" bi jim ne bil utisnjem oficijelni pečat verojetonsti. V neki tvornici na severu omenjene države je našel tvorniški nadzornik nad 300 otrok, ki še niso dosegli 14. leto. In vprav v tej tvornici se je pogostokrat delalo čez čas — do |x>lnoči. Tvorniški nadzornik je nadalje našel, da se je zakon za varstvo otrok prelomil v 2607 tvor-ncali. AH le pet tvorničarjev je prišlo na zatožno klop in še mej temi j>etimi je bil eden oproščen. Drugi štirje so bili sicer kaznovani, njih kazen jc p.t bila kasneje sus-pendirana. Dokazov torej dovelj, da se otroke v naj nežnejši mladosti istotako izkorišča na severu, kakor na jugu. Posebno lepo sliko o izkoriščanju otrok nam daje "Laibor Gazette", ki prinaša poročilo iz 13 držav. N*ajžalostnejše razmere v tem pogledu so pa razmere na jugu. V Pennsylvaniji, kjer je število vj>os-lenih mladoletnih otrok največje, je meja za izkoriščanje zaznamovana s trinajstim letom. Zakon zahteva, da imajo tvorničarji za vse otroke pod 16 letom posebne sezname. ki so pa v resnici zelo pomanjkljivi. Več kakor ena četrtina otrok, so zaznamovani, da so v starosti od 14—16 leta, dasi še niso prekoračili 14. leto. V Ninth Carolini je našel tvorniški nadzornik 18 odstotkov vpos-lenih otrok poti 12. letom, 36 odstotkov pod 14 letom, 46 odstotkov pa mej 14 in 16 letom. Nekateri delodajalci so izjavili, da jim delo otrok pod 12. letom nese malo koristi, da so prisiljeni vzeti mladoletne otroke v delo, ker drugače bi tudi stariši ne delali. V drž. Massachusetts in Rhode Island dela le 6 odstotkov otrok pod 16. letom, ako se vzame število vseh delavcev v poštev, v South Carolini 21 odstotkov, v North Carolini pa 24 odstotkov. Zaslužek od 15 tisoč otrok se pa takole Hel:: 30.5 odstotkov je zaslu- žilo $3 na teden, 38.5 odstotkov $3.25 in 31 odstotkov na nad $3.25. Delavni čas je različen. Posebno dolg je v južnih državah v tekstilnih tvornicah. V tekstilnih tvorni-cah v državi Massachusetts se dela |x> 58 ur v tednu, v južnih državah pa po,66 ur, V glažutah in jeklarnah i>a delajo otroci celo 69 ur v tednu, seve ni delo otrok tukaj redno. Iz statistike pa tudi i>osncmamo, dn je zaslužek delavcev najvišji v tac i h državah, kjer je delo otrok omejeno. Z mirno vestjo lahko rečemo, da mej'40 družinami najdemo 20 družin. v katerih morajo otroci že pod 16 letom skrbeti za preži vi j en je družine. To je slika, katero nam podaja kapitalističen sistem. Žalostna in turobna je, ali resnična. Društvene vesti. Društvo "Slavlja" ft t. 1. 8. N. P. J. v Chlcogu. lil., ima evojo redne mesečne seje v na ko drugo nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 687 8. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25th St., Chicago, 111. Bratsko društvo "Triglav" št. 2. "S. N. P. J " v La Salle, 111., ima svojo rodne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob ^2 url popoldan, v prostorih M. Kumpa. V društvo vstopi lahko vsak Slovan ne glede na vero-Izpovetlanje in politično prepričanje. D. Badovlnatz, tajnik. Društvo "Adrlja" št. 3. "S. N. P. J.", v Johnstown. Pa., lmasvoje redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan na 725 H road Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno društvo vabi Odbor. Dru&tvo BraUtvo št 4 "81. N. P. J." v Steel, O., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 url popoldan v prostorih brata K. Dernača. Odbor. Društvo "Naprej" št. & S. N. P. J. v Clevelandu Ima svoje redne mesečne gaje v Rak prvi četrtek svečer v mescu v društvenih prostorih na 1778 St. Clalr Str., Cleveland, O. Društvo "Bratstvo" št 6 8. N. P. J. v Morgan, Pa., ima avoje redne mesečne Beje vsako četrto nedeljo ▼ mesecu ob 2 url popoldan v prostorih .br. Fr. Mlklaučiča na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu društvu vabi Odbor. Društvo "Zarja" št. 15 "S. N. P. J.", v Ravensdale, Wash., Ima svoje redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu, v dvorani g. F. LudovLk-a v Ravensdale, Wash. Odbor. UruMvo "Delavec" št. 8. S. N. P. J v So. Chicago, lil., ltna svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tlsola, 9049 Greenbay Ave. Slovensko narodno bratsko podporno društvo "Bratstvo Naprej" št. 9. "S. N. P. J ", v Yale, Kans., Ima Bvoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 uri dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri sob. Dolarl. K mnogoštevilnem vstopu v omenjeno društvo vabi najuljudneje Odbor. Frank Leveč, tajnik. Kamp 31, Pittsburg, Kans DruStvo "Bratoljub" št. 7. S. N. P. J. v Claridge, Pa, ima svoje, rodne mesečne seje vi ako prvo nedeljo r me-mesecu v dvorani nemške zveze ob 9 url dopoldan. Somišljeniki se vabijo v društvo. W. Sitter, tajnik. Bratsko društvo "8okol" št. 11 spadajoče v "8. N. P. J.", v lloslyn, Wash., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu pri br Ivan Malenšek-u. Za vstop v društvo se vabijo vsi Slovani v Roslynu In okolici. Društvo "Edinost" št. 12 "S. N. P. mesečne seje vsako prvo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v Murray Uper House. ' M. 2ugel, tajnik. P. O. Box 127 Murray, Utah DruStvo "Edinost" St. 13 "8. N. P. J.", v Whellng Creek, O., Ima svoje redne mesečine seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Josip Mora. K mnogobroj nem vstopu v društvo vabi vljudno Odbor. Društvo "Sloga" št. 14. "SI. N. P. J." v Waukegan, II!.. Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo, točno ob 2 url popoldan v Jerebovi dvorani na 10. cesti. Andrej Masle, tajnik. Društvo "Trdnjava" St. 10 "8. N. P. J.", v Rock SprlngB, Wyo., ima svoje rodno'mesečne sejo vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 url dopoldan. Društvontkl naj se vd dežujejo sej rodno In točno, ob enim pozlvljemo rojake da pristopijo v mnogoštevilno 1 Čilo društvo. Ivan Lebor, tajnik. Društvo "Sloga" St. IG. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., ima svoje mesečne sojo vsako prvo nedeljo v mescu. V* prostor Hi brata C. Hoffbauerja 13G Heed St. Fran Budna, tajnik. Društvo "Bled" št. 17 "S. N. P. J." v I/oraln. O., Ima svoje redno mesečne seje vsako prvo ^nedeljo v mesecu ob 2 uH popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Seichnltzer, tajnik. 578—10th Ave., Ix>raln, O Društvo "Triglav" št. 19 "S. N. P. J." v S tono City, Ka/ns„ Ima svojo rodne mesečno seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Društvenlki naj se vde!e4u-jejo redno In točno, ob onim pozlvlje-mo rojake, da pristopijo mnogoštevilno v čilo društvo. Ignac Pečnik, tajnJIk. Bratsko društvo "Sokol" št. 20 "S. N. P. J." v Ely, Minn., fma svoje redno mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Sellškar-ja. Za vstop v čilo društvo vabijo so vsi Slovani. Ivan Somrak, tajnik, Bcfe 62 Ely, Minn. Društvo "Orel" št. 21 "S. N. P. J." v Pueblo, Colo., Ima redno mesečne sejo vsako prvo nedeljo, In vsako prvo po 15. vsacega meseca v dvorani M. Kochevar-Ja 1217 Eller Ave. Društvo \-abl vse roja/ke, ki še niso član) kakega društva, da se vpišejo v novo društo. Odbor. Somišljeniki naročujte in priporočujte "QLAS SVOBODE". LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in mulo sli-ko po najnižjih conah. 80—8(1 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. P0Z0K! Pue bličani! Zima je tu! V zimskem času so človek rad pokrepča z dobro pijučo, in zabava v veseli družbi. Dobra pijaea dela dobro voljo in veselje knr pomeni za delavca mnogo kije redkokdaj prost, Ysled tega naj rojaki obiskujejo take kraje, kjer se to dobi. Pri meni tie manjka niti ene stvari, s katero bi ne mogel v tem oziru poBtreči vsakemu. Pridite? in prepričali se bodete sami: Z odličnim s|K>8tovanjem Nick Starašinich 604 rt. Santa fe Saloon, Q HO WE, PUEBI.O. 500 ulož iK>trt,1:>uje za R"int'r" jevopivoin Bourbon WiB-ky piti, fine Bmodke kaditi in se ve-Beliti. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL. SLOVANSKA TOSACKA TV0RH1CA, Mi kupujemo in prodajamo na det>elo pravi bosanski in turški tobak. radi tega lahko prodajamo ceneje cigarete, smodke in tobak kakor vsaktera ameriška tvornica. 5 Skalljlc najfinejših cigaret, v vsaki po 100 cigaret, skupno 500 cigaret stane le 2 dolarja. 5 škatelj najfinejših smodk v vsaki 50 smodk, skupaj 250 smodk stane le,$3.00 6 velikih zavojev najfinejšega bosanskega tobaka stane le 2 dolarja. Cigarete, smodke ali toluik pošljemo vsakomur na poskušnjo, da seprepriea o finosti tobaka, ako nam se v pismu pošlje z« 50e poštnih znamk. kolikor je potrebno, da ne za pošiljatev plača poštnino V pismo zapišite Vnš natančen naslov, pismo pa naslovite na: Croatian Tobacco Co 43 JpffrrKou Str. NEW Y0HK CITY. L. L : . HHHl Nadzorniki: Porotni odbor: h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: john Stonicii, j56i> 8. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Stbukelj, 519 Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Mautin Konda, H8S Loom i s St.., Chicago, III. Pom. tajnik: Frank Petbic, bHJi Loomis Str., Chicago, 111. Blagajnik: FtufHi KLobučau, UG17 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Hadovjnac. P. O. Box 193 La Salle, 111. John Vekšcaj, (574 VV. 2lst Pl., Chicago, 111. Anton Mladjč, JL34 W. 19th St A, Chicago, III. , . Jos. Duller, 7 Walker Str., Jamesvillo, Wis, Mabtin Potokab, o(>4 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, (»17 S. Centre Ave., Chicago, III. „ , . , . t John Vebscaj, 074 W. 21st PL, Chicago, 111. Bo "18kW Jos. Uulleb, 7 Walker Str., Jamesvillo, Wis. odhor: I Anton Mladič, 134 W. 19th str., Chicago, 111. Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno bo-jo. Opozarja se vso člane, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno doposljejo svoje dopise prvemu tajniku. VSE DOPISE naj blagovolo društveni zastopniki pošiljali na L tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Pristop. Društvo "Slavija" št. 1 v Chicago, 111.: Frank Kolar št. 702; Marko Matekovič št. 703; Ivan Reio št. 704; Anton Pucšt 705; Anton Prosom št. 700; Louis Zallar št. 707; Matija Kuro št. 70S. Društvo šteje fi."> udov. Društvo "Triglav" st, 2 v La Salle, III.: Frank Spicmiler st. ttiHi; Iyan Jerman št. 097; JoBip Rostan št. 01)8; Josip Urbane št. 699j Tomaž Znidaršič št. 700. Društvo šteje 82 udov. Društvo "Adrija" št. 3 v JohnBtown, Pa,- Ivan Potočnik št. (»52; Štefan Mošič št. 658. Društvo šteje 49 udov. Društvo "Bratoljab" št. 7 v Claridge, Pa.: Albin Novak št. 701; Frank Kokelj št. 711; Ivan Izda št. 71'J. Društvo Ueje 51 udov. Društvo "Delavec"št. 8 v So. Chicugo, lil: Vulentin Stern št t»98- IvanSujevio št. 694; Aloja Debeljnk št. <595.Društvo šteje 20 udov Društvo "Edinost" st. 13 v WhelingCreek, O.: Frank Koejansič št. «>54; .losip Koejančič št. <555. Društvo štejo 26 udov. Društvo "Sloga11 št. 14 v Waukegan, III.: Anton Podboj št. 692. Društvo šteje 23 ndov. Društvo "Sloga" št. 16 v Milwaukee, Wis.: Alojs Borgunt št. 709; Frank Bačun at. 710 Društvo šteje 11 udov. Društvo "Orel" št. 21 v Pueblo, Colo. Marko Colurie št. 650; Frank Prijatelj št. 651. Društvo šteje 15 udov. Zopet sprejeti. . Društvo "Slavija" št. 1 v Chicago, 111. Ivan Iiungar št. 23; Niko-laus Špolar št. 30. Društvo šteje (»7 udov. Društvo "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Josip šega št. 132, Društvo štejo 50 udov. Društvo "Hratoljub"št. 7 v Claridge, Pa.: Jneob Karmel št. 488; Društvo štejo 52 udov. Društvo "Delavec" št. 8^ So. Chicago, 111.: Frank Spolur št. 472. Društvo šteje 21 udov. Prestop. Od društva "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.: k društvo "Edinost" št. 13 v Wheling Creek. O.: Frank Vidic št. 165. Prvo društvo šteje '-'7 in drugo 2.7 udov. Od društva "Delavec" št. 8 v So. Chicago, III.: k društvo "Slavija" št. 1 v Chicago, 111.: Frank Spolaršt. 472. Prvo društvo štojo 20 in drugo 68 udov. Odstop. Društvo "Brutoljub" št. 7 v Claridge, Pa-:' Društvo štejo 51 uodv. SuHpendovanje. Društvo "Slavija"št. 1 v Chicago, 111.: Društvo šteje 67 udov. Društvo "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Ivan Ribio št. 147 za nedoločen čns. Društvo Društvo "Bratstvo" št. 1 v Steel, ().: Društvo šteje 2 a udov. Društvo "Brutoljub" št. 7 v Claridge, Pa.: Društvo šteje 50 udov. Društvo "Edinost" št. 12 v Murray, Utah Društvoštojo 16 udov. Društvo "Sokol"št. 11 v Roslyn, Wash-: Andrej Kocjan it. 324; Matija Kocjan št. 3a5; Ivan Krebsšt. 320; Martin Poli lin št. 144; Ivun Dolinšek št. 504; Felix Krnmer it. 505; Martin Bogataj št. 323. Društvo šteje 13 udov. MARTIN V. KONDA, 1. r. tajnik. William Sitter št. 200, Ivan Stonich št. 5(50. Frank Span št. 4H1, šteje 18 udov. Josip Vidic št. 410, losip Loža r št. 210, Frank lic st. 412. Kapitalističen umor. V rovu Clear Springs, Pa., se je utrgala vrv pri dvigalu. Sedem rudarjev, ki so brli v dvigalu, so mrtvi. Talki so priboljški, katere dobivajo delavci od kapitalistov. A kljub temu nočejo delavci uvideti, da je treba današnjo roparsko in tnorilno človeško družibo naulomcstiti s socialistično. Trdosrčnost. Neko 70 let staro in bolno ženico v Chicagi je dal k on stabler z bolniškim vozom prepeljati v zaipor, dasi je nje prestrašena hči j>roti temu trdosrčnemu nastopu protestirala, ker je sprejela od svoje hčere pr- stan, katerega ji jc podaril njen ženin. Njen ženin je kupil prstan na obroke, a ker jc razveljavil zaroko, jc ustavil tudi nadaljno plačevanje obrokov. Zlatar je pa sedaj staro ženico tož'»l radi poneverjenja. Živela pravica, seve ne brez razlike stanov, ki posebno pri siromakih ne gleda na starost. Nasi či-kaski kapitalistični listi se sicer zgražajo nad konstablerjem, ki je dal sedemdesetletno starko odpeljati radi take malenkosti v zapor, pri tem 40 pa prevktno zamolčali ime tega ncotesanca. O. farizejstvo! Doma je v veliki republiki svobodnih mož, kakor v Tlirčiji m Rusiji. Točim vodno sveže pivo in pristno drugo pijačo. Raznovrstno fino smodko na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN POTOK A K, 564 S..Centre Ave. Chicago, 111 Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, no pozabite staiega prostora, John Košctcka. X__X ^J MATIJA ERKLAVEC, Vt #---p # 433 W. 17th St.Chicago,III. £ tft edini slov. krojač v Chicagi, ^ priporoča rojakom v izdo-lovunjo novo in^x>pruvljnnjo staro.obleke, katera 1h> izglo-dala kakor nova. Vso po zmerno nizkih cenah. ROJAKI V LORAIN IN OKOLICI PO ZORI Podpisani si usojaiu naznanjati si. občinstvu da sem otvoril na 10. Ave., Knst of Oak wood Str. novo-urejeni ^ ^ % ^ "SALOON", kjer točim najboljše pijače in prodajam izvrstne smodko. Moje geslo jo: no vrjeti, no da bi se človek Bnm prepričal! — K innogobrojnetnu prepričevanju tega, se vsem najtopleje pripo-ročam: FRANK JUSTIN, Tenth Ave., E. ofOakwood Str. LORAIN, OHIO. Pomltul ne bliža. Zato sem so pripravil in oskrbel zato sezono z bogato zalogo raznovrstnih obuval. Kakor za damo, tako imam tudi za gospodo raznovrstna obuvala, vsako od teh je delano jm> najnovejšem modernem kroju. Tudi za dečke, deklice in baby's imutn trjM'?.no in lično blago. Vsakemu lahko ustreženi |>o okusu, naj si bode da hoče kdo čevlje iz knkšregjikoli usnja ali platmi: belega, rdečega, rjavega, črnega, rnienega iu gladkega. Ker vsako zimo razprodam skoraj vso zimsko obutov, je torej umevno, da mi je spomladi možno založiti čisto sveže iu času primerno blago. Vse to blago prodajam po pri in i m i ceni. Pridite in preprečali 90 bodete! M. KARA, 760 juž. IIa 1sted hI. med 19 ul in Hi PI. Chicago, III. Pazite, da bodo želodec v redu, in ni sevam treba bati za vašo zdravje. Želodec jo središče, vir zdravja in je tudi virvseh bolezni. Bolni želodec provzroči: Izgubo slasti do jedil, bel jezik, težko dihanje, omotico, slabo prebavo, glavobol, koliko, krč, zgago, slabo spanje in zapečenost. Nedirektno iz želodca pa izvira: Pege na koži, zlatenica, zubaNunoNt, driska, disenterija, živcu« bolezni, bolem! na ledvicah In mehurju, bolezni na jetrali in nečista kri. "Hermanekov Angelika balzam" je najboljše zdravilo za želodec. Po jedi naj se ga spijo ono ali dve polni žlici in vspeh je zagotovljen. Cena 75c, jxi jx>šti H5c. Izdeluje in prodaja r f t TT4. n „ „ ir lekarnar, 585 S Centre Avenue tJ ■ V. J1CI IllilHCK, Chicago, lil. SPOMLADANSKA Razprodaja blaga. Vse po najnovejših vzorcih. O tem se lahko prepričate, ako natopite v našo prodajalno. Mi vas posebno opozarjamo na naše blago za obleke, čevlje in preproge. Vse po so-Hdnih cenah TA TEDEN. Pomladlnskl žaketi, brez ovratnika — jm) najnovejšem kroju. $(! Je pravilna cena, ali ml Jih prodajamo <1? O OC sedaj po ................ Ženske bluze — po najmodernej&em kroju lz Japonsko In kitajsko svile — lepo okrašene, zaponke na hrbtu — prodajamo »ednj (£9 CA te po ...................vpJ.jU Najmodernejše blago za pomladanske obleke v najrazličnejših barvali, friuv rjavo In druge barve. /IC^, Stane Jd lo.................^OV 27 palcev iiroka svila — prlatna svila, katera se lahko pero In uporabi za bluze In obtoke. Stalna cena 59 c za Jard. Sedaj Htane '"^Orf"' yard le ....................O^fW Krasno panamsko "mohalr" blago — Izvrstno za Fiyijce. bluze CQp In oblelie. Stane Jd ........O V L, Volneno blapo Alroko palcev — r>z nlh barv in raznih vzorcev. Stane Jd le ................A zfK* Vas posebno opozarjamo na črno blago za obleke. Črno blago Je posebno naša speciallteta. Fine žametaste bruseljske preproge— po zadnjih vzorcih. Stan« Jd.................. Fine pomladanske obleke za mladeniče — (ki najnovejšem kroju 1/. llftnega in trpežnega blaga. Mera: Od 14 do HO let. Vsaka Effc obleka stane ..........»Ol/ Obleke za dečke po ruskem, mornar-akem ali norfol&kem kroju. ^ A(J Stanu obleka ............4) J« 7 J Ženski slamniki — Jako fino ln okusno okrašeni, dekani po naJnoveJAl pomladanski modi. Ce»la za komad .........tj) 1 • O Damski slamniki in klobuki Iz "ftlfona" — Prne barve, okraSent a cvetlicami Vsaki komad vreden $.'!. a O O C sedaj Jih prodajamo jm>. .. l, . z j Bruseljske preproge — po najnovejših vzorcih. Stane gQ^ yard le ....................OVt L .1 kast i čevtjl za Htf't« — iz ilne tule-tlne, z dvojnimi podplati. Mera: 9 do 13Vjb- Stane ' 85c Lakastl Čevlji za dame — Lz finega francoskega unnja z Jako močnimi ln trpeiniiml potlplati v 12 raznih obti-kalt. Mera: 3 do 8. 4 Stane par le...........■ Prodajalec STONICH, vprašajte po štev 22. 559.561563^565 BLUE /51 AMD AVE* GLAS S^ )DE Vesti iz jugoslo¥anskih pokrajin. — Klerikalna hvaleinost. To dni je zapustil Ljubljano bivši poslovodja "Katoliseho Buchhand-ing" Schundele. Mož je bil 1'rus. Rajni Jerio ga je spravil v Ljubljano, Soliundele je bil celih 24 let vodja "Katholische Buohhnndlnng Ali priznati so mu mora, da so je za klerikalce pošteno mučil in za klerikalno gospodo prislužil silne tisočake. Sclmndele jo pridobil klerikalcem tudi NičmunOvo knjigoveznico. Sedaj 24letneui zvestem sluiltovanju so šonklavški duhovniki odpustili Schudeleta brez vzroka, a tudi — brez penzije, za kar jih je Schundelo prod odho. dom imenoval "Saupfaffen". Dal jim je pravo imo! — Ogibajte so farovških posojilnici V "Soči" čitatno! V Kojskem v Brdih obstoji posojilnica, pri kateri je župnik Marinič vso. Trije posestniki so bili poroki nekemu drugemu posestniku v občini.Župnik mu je odštel posojila. Dva izmed teh porokov sta videla, da so dolžnik slabo ravnu, in ker sta so začela bati, da bi morala slednjič že plačevati za njega, sta šla nekega dne k župniku povedat, dane bosta več poroka. Župnik je poklical dolžnika ter mu rekel, naj plača in pa karal ga je, češ. zakaj Bi je preskrbel tako slabe poroke; naj si preskrbi drugo. Nato jo rekel o-bema porokoma: Zdaj sta "frej". Moža sla ixlsla v mislih, da sta dobro opravila in duBtu res prosta vsakega poroštva. Pet let jo bij mir, pot let ju ni vpruš-d po nobeni reči, sedaj pa ko jo šlo dolžnikovo posestvo na dražbo, sta bila pa kar nakrat ta dva pozvana, naj plačata, če no lx) toilxi. Rekla »tu seveda, da ne plačata, kor sta sh puo odpo-vedala poroštvu in ji; rolni meri, če bi nc bilo de-mvncijantav in stavkokazcev. Ali takoj drugi dan se je podal neki delavec od Sal faktorjev na delo kot sta-vkokazec, ker jc njegova žema šla vprašat fajmojštra, kaj naj stori In fajmišter ji je pa svetoval, da naj gre takoj na delo; to je namreč sama pripovedovala. Za njim so potem pritisnili še nekateri drugi staVkdkazci. Sedem drugih delavcev pa je šlo točit na glavarstvo, da se jim brani na delo. Koliko so jih ovadili delodajalcu, nam ni znano; I da je šest delavcev Obtoženih radi i presiq»ka koalicijskega prava, je dokaz, da je bilo več denuncijantov vmes. Temu je krivo, "ker nimamo organizacije; organiziranih je samo 42 od 600 dela we v. V času stavke se je vršil vsaki dan shod, in vsak je bil zelo tldbro obiskan. Upati jc, da lxx|o delavci sedaj z poznal i. da je treba organizacije. Ce bi imeli izobražene in organizirane delavce, bila bi zmaga gotovo drugačna, čeravno je tovarnar eden najbolj ošabmh, laar jih je do'seda j znanih na*Kranjskem. Pri obravnavi jKitrudil se jč t udr obrtni nadzornik iz Ljubljane, kar je bilo mogoče. Ali z ošabnim tovarnarjem je bilo jalko težko nadzorniku obravnavati. Kar je bilo največ pomenljivega za litijske delavce pri tej stavki, jc sledeče: V tovarni imajo botni^iko blagajno. v kateri še niso bile nikdar volitve in tovarnar dela sam ij>o svoji volji; kaxlar jih potrebuje, pokliče enega ali dva, da mu podpišeta račune, da potent zaslepi politično oblast, kakor da bi ravnal |x> .zakonu. Zato se je sedaj preskrbelo in pozvalo olkrajno glavarstvo, oziroma komisarja, da poseže vmes in to odpravi. Tovarniški red je tako star. kakor tovarna sama in jako ugoden za tovarnarja, a neugoden za delavce. Tudi tega se je odpravilo, oziroma je obrtni nadzorni obljubil, da se ga takoj pre-Ttnredi. Ob enem pa se txxle odpra-vlo tudi nesramne kazni in pretepe od strani prigamjačev. Konečno svetitjeme delavcem, da naj stopi ip od prvega do zadnjega v vrste istih 4 2rn pri ugodnem času z gospodom ScInvarz-Znblin-om drugače obračunajo, kakor sedaj. — Zo[x*t eden. Pri porotnem sodišču v Celju se je 25. t. 111. vršila kazenska Obravnava proti kaplanu Lorencu šlambereerju, ki je nazadnje služboval v Žetalah pri Rogatcu. Slamberger je bil katehet in je porafb l to priliko, da je šolarice uč i ne le veronauka. nego tudi različnih svinjarij. Pokvaril je celo vrsto deklic, ki še niso bile stare 14 let, pol "g teh pa tudi mnogo starejših deklet. Obsojen je b:l ta božji namestnik na 18 mesecev težke ječe. Ker ima "Slovenec" za vsako šttt-dentovsko pjanost vedno obilo prodora na razlaganje, tipamo, da bo tudi o tem senzaci jonahtein škandalu s primerno natančnostjo poročal — v svarilo drugim katehetom. — O obsojenem ikaiplami Schlatn-bergerju se piše: l^Dvro Schlaim-berger je bil že stari "Fridolin" in vse žrtve med nedolžnimi deklicami vpijejo po maščevamjii tudi zoper škofa, oziroma višjo cerkveno oblast sploh. Menda je ravno deset let. ko so se zvedeli o njem prvi zločini te vrsrte. Kaplanoval je tedaj v Ribnici na Pohorju ter one-čaščal v kaplan jj i svoje učenke. Cerkvena oblast je končno zvedela za njegovo početje ter ga naglo — premestila k Sv. Štefanu pri Šmarju. Kaiko in odkod se je vplivalo na pobožne starše onečašcenih deklic, da niso tožili, to bo pač menda vedel najbolje mariborski kalpitelj. In od tedaj je kaplanoval svinj ar Schlamberger po raznih farah, in breztlvomno je ostavljal povsod ne-številne žrtve svoje |x>hotl>crger je bil kaj elegantna prikazni ter je očitno preziral 9. lx»žjo zapovedi, bil je strah zakonskim možem, ki so imeli še količkaj sveže ženice, a kakor smo videli, mu še to ni zadostovalo. V Podporo stavkujočim klesarjein in kamnosekom v Nabrežini, Primorsko-Ker je sodrug Meden noBil v vrču pivo 2«r>e _^_ KJE JE Frank Trček, doma iz Ročice pri Mozirju nafitajorekem I>o poklicu mesar. Iz Milwaukee je prišel v Chicago in tod je odšel ne tla bi komu povedal kam. Za njegov mbIov bi rad svetlel Martin Potokar 5tV4 So, Centre Ave., Chicago, III. Socijalisem je postal sila, s katero morajo računati vse stranke. Delo dobi krojaški pomočnik, ki zna izdelovati hlače in telovnike Delo stalno. Ponudbe naj so pošiljajo John Teranu Box 10*51 Ely, Minn. Naznanilo. Y'so člane društva "Triglav" št. 2 v La Salle, 111. S N P J, se naj-uljudneje obvešča tem potom, da po sklopu društvene seje z dno 5. febr. t. 1. vplačajo vsi člani po 50c V rezervni sklad. Ta svota naj se vplača v dveh obrokih po 2oc in sicer z mesečnim doneskom marca in aprila. Ta sklad jo namenjen zn društveno potrolraoine. Odbor. Nečuvann suravost. Teorija tir. Oslom—o katerem so razpravljali naši časniki,—o ljudeh ki so prekoračili šestdeseto loto, je gotovo višek surovosti. Še živali, ki nam jo služila mnogo let zvesto, no moremo ubiti z navadnim o-prosoonjem, da jo prekoračila dobo uporabnosti. Mi želimo, da bi o-hranili naše očete in skrbne matere še mnoga leta pri dobrem z-dravju in udobnem življenju, sploh doklor nam jo mogočo. Da njih moč no gineva vitlnSf jim dajemo Trinerjevo, zdravilno, grenko vino katero jim Ixxle kmalu vrnilo njih moč. To zdravilo dajo novo živ-ljeusko moč; okrepča živce in mišico, veinkuje na prebavo, čisti in množi kri. Pri vsakem slučaji bolezni, ki je združen z telesno sla-boto ali izguboslasti do jedil, lxxle to zdravilo gotovo pomagalo. Pri ojačenju vseh prebavnih organov, z vrši ta lok prebavi ju nje redno popolno, polog pa čisti in množi kri. Dobro prebavijanje provzroča dobro kri. in jxipolno zdravje. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Edina viuarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirsna vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došlil Kdor se želi učiti in naučiti I angleško brez učitelja | na} si nabavi ravnokar izišli J Slovenslto—aiigleSki-^rečnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poltnj angleških besedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice jo žopna, toraj pri vsaki priliki v pornbi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po Money-Onlerju ali pa v znamkah na naslov V. 4. K11 belka, P. 0. Box 744 New York V. Y. Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti. Srečni so, ki lahko delajo in kojim jed diši. Ako hočete ohraniti si moč in zdravje, rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino To vino jo naravni pridelek. Izdelujose iz naravnega vina in iz importirunih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek deluje direktno na želodec s tem, da ga krepi in vsposobi za prebavo bruno; toraj včitikuje tudi na čreva, da se zavrei prebavni proces popoloma. VSA HRANA, ki se je prebavila pravilno, se spremeni v cisto kri, ki je podloga zdravju, lepoti in življenski moči Trinerjevo zdravilno grenko vino ozdravi vse želodčne bolezni, vse nepravilnosti v č rev ah, vse nepravilnosti na jetrah, Vse krvne In kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako so počutite Blabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas bode zopet oživilo. Mogoče, Ženske in otroci smejo rabiti to vino, ker je naravno in zdravilno. Se dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 799 So. Ashland Aye. Chicago, 111. Trinerjev brinjevec ozdravi vse Ixdezni na jetrah in iolČn. Prideluje se iz kranjskega brinja. ^Ja^m....._ __ ___________________ GLAS SVOBODE T Emil Bachman Najreija slovenska tirdka. Izdeluje druiiTene znake, gumbe in ustm. Cene rulit&s po naroči h, Za vsako dtlo si jamii, Piiiito Slovenki po bw-platni cc&ik, NOTARSKA pisarna. Izdelujejo so Vsa notarska dela Vollmncht), kupna, dolžna pisma, prošnjo radi vojuščine itd. Oddaljeni rojaki dob© pismena pojasnila brezplačno, ako prilože za 2c. znamko za odgovor. William Sitter Claridge, Pa. 580 So. Centre Ave. Chicago, 111. Naroi'ujte svoje obleke pri Charles Tyl-u priljubljenemu linijskemu krojaču 7/2 So. Hafsled St. na vogalu W. 19th Pl. ki čisti in popravlja tudi ženske iu inožke obleke. Gospod Tyl je dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in tr-peinega dela ter nizkih cen. NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIM CENAH. Obrnite se zaupno na nas tiMi ^^ kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše Izborno pivo je po eviopsko kuhano, tako, da bodeto vselej delali dobro kupčijo. Kudar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstn0 vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO.« . & Blue Island Ave. Joseph H. Miller ,>(» Seeive Ave. Cleveland, Ohloe Phone, Cuy, Central 4254 R Priporoča svoje najfinejše Havana Kmodko in m nov rst n i fini tobak. • * * * Zajedno prodajani tudi kot zastopnik največjo veletrgovine J, & S. J. FIRTH, najboljšo žganje, likerje in vino 210-312 Ontario S t.Cleveland,O NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirauo brinje i'/ Ljubljane, iz katerega kuham Bnm najbolj i brinjevecl Dvonujstina Btekleuic stane $15. poleg pa morn vsakdo sam plačati prevozne trožke Kdor hoče dobro kapljico brinjev-ca piti, naj so obrne na John Kraeker-ja 1199 St. Clair Str. CLEVELAND, O. * * Poskusite i najboljše unijske jj A—B, X— Lent in Z Criterion stnodke J katere izdeluje | H. F. Aring 910 Payne Ave. Cleveland, O. Postrežba točna. Cene nizke. i POMOČ IN ZDRAVLJE BOLNIM! ZAMORE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. L, Borite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Spoltormnl iroapod pitifrmr 1 Jaz »podaj pod pitana m> Vam ichmllm m Val trad In in Vib učeno zdravljenje. V»tniu nalemu nar<*lu po relel Ameriki »poročam, da air VI pravi lti>iilii zdravnik. kti-rl zamore ozdravel i v«aWi->r* Iml-[lika. Veliko zdravnikov »eni UHtkii^Hln tukaj v mestu pueblo, a ulje-din ml nI mone I pomagati. NeMerl zdravniki »o ml rrkll. da ml nI nI?, a kako mor* vendar zdrav človek l»katl zdravila In troilll denar. Če mu nI nI«. VI. pa ml nlatf I ako rvkl,. uni|»k »te m«- * »vujl wllkl Uloitllepolzpralnll n mojej telk-*J b-deznl iu ml ponlail zdravil«, kterlh aem takoj Čutila olajšanje * r»IJ«rflli Iu pr»ib. a podrugie po* a-nib zdravilih »»ni — hvali, ll<>«ii l Vam - popolnoma ozdravela. tako da »e čutim »drava kot poprej. Nadalje ie zahvalim iirednlMvom »lavenzklh č»»opl»ov. ktera »o tirlobčlm v avolh ll»tlB tega itvr»tuega zdravnika In na« takn o paiorila na na)lH>IJreitii zdravnika. S teto kon&un pUtno — Vam do gtob* hvaležna, ■ ANA GOKHK. 4.13 Ruth Si,, Pueblu, Colo. f"*'Naznanjam' Vara. da »o me Vh«.i *drnv ll-i pr>iv dobro pozdravile. te v dveh dueb tem bil veliko boljli 1» ko u m porabil »te, »fin bil Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naSi bolni rojaki najzanesljivejše na zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A, ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponaSati h tako uspeSnim zdravljenjem kakor on. ** ■ ■ L I 1 ^er on iedini Pozna P° znamenjih takoj vsako bolezen in n7Hr#iy I/O P hfl P7I1I radi tega ozdravi vse možke in žcniike bolezni bodisi ULuIuVI TOU UUlOLIIIf akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za popolno ozdravljenje vBeh boleznij, kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, "mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu. glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, kii....'..:. l...,: mr.liiv. 'trrni*i»»n t#»Jkn Hihanir npnravilno nrebavllanie. revmatizein. iriht, trcrinie in popotnoma idrav. Zato »e Vam »rčno lahvallujem za Val« »droll* In oztaneni do groba hvaleiru Vinu Ukani prijatelj.___ OEOKOK rilKHNIK. ItrownOeld, I'u. Drairl gospod profe»or ! ... Karto-tiče u»peha Blede t«-»hinih zdravil Vam naznanjam, da »cm po uilviinjii Ullh pttpolnoma ozdravil od kalija ln bode ti j« v pr-• ih hi telodou. Siuu.i ono »li-klenloo. v klerl Je zdravilo pmtl Izpadanju laz. »e rabim In kakor vidim, z dobrim uipehom, ker »o ml laz Jo rt» prenehali IzpadatI In aem prepričan, da zu|*t zraitejo. Spoštovanjem^ ^^ vlVf FNC ftuftTAR. P, O. llox 148, Moon Kun, Pa. Cenjeni goapod I . . Vam neznanim, da »em prejel Val«' plzmo. v kterem mo vpral at« kako ze kaj počutim. StnlaJ zeiu popolnoma zdrav In m urav dobro po-Čutim. Zato a« Vam »rčtm zahvalim, ker »te tne >zdravili v tako krat-kt-iu ča»u. Pozdravljam Vaz udano In oaUtJnm » »iH>>lovauJ«Mn ORKGOB SKrBAR. P. O. Hm M, Cumberland, Wyo. OIOKie noge in ICIU, »uumim, »"»J"«) f** »K""""" —------J"' r ------------ii u samega sebe, Šumenje in tok iz uSes, ogluSenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, arbonje, liSaje, inazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol neredno mesečno čiSčenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. I)r. CollIliH, M. I.,-je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne moike In ženske spolne bolezni, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma, (Zdravljenje spolnih bolezni ostne tajno). Ženskam in inožkim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opiSejo svoje spolne balezni. Kfere ženske trpč na takozvanem mesečnem neredu, naj sc takoj obrnejo na Dr. E. C. Colllns-ov zdravniški zavod. Zatorej, rojaki Nlovenci, n»i vmn p r i po i-olivni o Maino in edino 1© »laviicga iii izkuHcnoga l>r. E. O. COLLINS, M. I. Ako ste flabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaSn bolezen zastarala ali kronična vsled neuspeSncga zdravljenja neizkuSenih zdravnikov,opiSite natančno vaSo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter poSlite pismo na ta-le naslov: DR. E. O. COLLINS, M. I., 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. In potem bodite z mimo duSo prepričani da bodete zagotovo in poponoma ozdravilL_ RAZNO. — Mesto pod vodo. Vsled moč. nega dežja je bilo tt> dni italijansko mesto Bari pod vodo. Dasi so delali vojaki iu giiBilci neumorno, vendar je utonilo več ljudi. Mnogo hiš jo izpodkopanih tako da ho zrušijo. — Papež zapusti spomladi svoj^ "ujetništvo" ter ho pelje v zaprtem vozu v gradič Gaudolfo, kjer preživi nekaj časa. No, tega jo vsaj pamet srečala. — O Maksinu'i Gorkem prffxjve-duje "Chronicle": Maksim Gotiki je bi! nekega večera v Moskvi v gledališču, da bi videl igro nekega priljubljenega skladatelja. Ko ga je ljudstvo opazilo, se ni zmenilo več za dejanje na odru, ampak se je vzdignilo in pozdravljalo Gorkc-ga z glasnimi klici. Vsled tega jih je nagovoril Goiki z Injsedauni: "Kaj me tako zijate? Saj nisem kaka igralka, tudi ne tniloška Venus ali kaik pijanec, ki so ga ravnokar iz vode ]x»tegiiili. Jaiz pišem povesti, ki imajo to srečo, da vam ugajajo, in jaz se veselim tega. Toda to ne zadostuje, da bi me morali tako zijati. 1'rLšlli smo sem, da bi videli lepo igro. Pazite in mene pri miru pustite!" Zarodi teh besedi je b:lo ljudstvo šc lj navdušeno in kričalo veselja, na -kar jc Gorki vstal in jezen zapustil gledališče. — Loterija in babjeverstvo v Siciliji. \ kraju Vizzini pri Cata-niji živi 'kmet, Anton i no Lo Presto, o katerem ljudstvo veruje, da je čarovnik in da zna "rorokovati številke prihodnjega žrebanja. Ta ču doviti nK»ž je bil nekega dne zvab-Ijen iz mosta, kjer sta ga dva mas-k i ran a vagabunda zvezala, vrgla na vaz in jh> celo noč trajajoči vožnji pripeljala v zapuščen Ikraj, kjer sta ga oprostila spon in spravila v hišo, zastraženo od banditov. Tukaj so ira prisilili, da ie povedal tri dobre številke, na kar so ga imeli drugi strani, kako gldboko še tiči sicili-jansko ljudstvo v hal) je verstvu. Sicer b! pa pri nas na Kranjskem tu-r!i ne l>ilo kaj takega nemogoče. — Škandali v italijaivski sodni dvorani. V Rietiju pri Neapolju je bil l6, m. m. neki ro]>ar pred [xirotniki opadli. ČrnOnilkt in stoli so leteli semintja, tako da so sotlniki in državni pravd-n k morali končno ležati. Meti tem so poslušalci vdrli iz svojih prostorov ter se zapletli z uradnimi slugami in ororrrki v pravcato bitko. Ako bi obtoženec ne bil v železni kletki, kakor je to v Italiji pri velikih zločincih običajno, bil bi med pretepom prav lahko zbežal. Končno je prhitelo vojaštvo, ki je napravilo tnir. Bilo je mnogo ranjenih. — Proč od Rima na IXinaju. Nemci imajo dol>or pregovor: AH zu sch ar f macht schartig. Resnica tega pregovora se je izkazala na Dunaju. Nižjeavstrijski klerikalci so naskočili ljudsko šolo m jo hoteli poklerikaliti. Deloma se je to tudi posrečiio, ali dcfoili so odgovor, ki jih je navdajal po pravici s strahom. Klerikalci so šdo poskus'li postaviti v službo Rima, socialni de-mokratje pa so odgovorili s klicem "proč od Rima". In socialni demokrat je so imeli velik uspeh: od 15. jui;ja 1904. do 15. januarja 1905 je na Dunaju 4433 "seb isrstopilo iz katol:ške cerkve. Agitacija pa se nadaljuje in rodi gotovo še mnopo tacih sadov. — Taiponci in votla. THesno trdnost in žilavost Japoncev je pripi-•mvati vel ki od n jih porabljeni vodi. Japonec potržije mnogo vode. ker je mnenja, da je voda najus{>cš-nejše sredstvo za ohranitev zdravja in nenadomestljivo orožje nroti boleznim. Najpacno je misliti, da pitje mnogo vode škoduje, saj vendar obstoji človeško telo večinoma iz vode; ker pljuča, ledvice in koža neprenehoma izločujejo veliko vode, se mora ta izguba nadomestiti z najmanj vsak dan poldrugim 1'itrom vode. Ker Japonci nič ne trpe na trganju po udih, pripisujejo tudi to uživanju vodq. Tudi jim ni znano zabasanje, kajti votla jako ugodno vpliva na žclodec in čreva ter njih vsebino. — Jai>oncc se pa tutPi vsak' dart kaplje v vodi, ki ima toploto 45 gradov do 50 gradov C, in sedi dolgo časa v vc*li. Gorka voda naa v njegovem rojstnem kraju, zelo slovesno. Protektorat za priredbe je prevzel vajmarski veliki vaj votla. Vojvoda sakson-sko-altemburški je daroval 25,000 mark za umetniško uprizarjanje Schiller j evnh spisov. — Snežni plaz je odnese! blizu Inomosta krnet sko hišo, pri ctmur je bilo ubitih šest otrok. — Na ledu sredi morja. Kakor poročajo petrogratJske "Novosti", je bilo pred nekaj dnevi veliko število ribičev v finskem zalivu v veliki življenski nevarnosti. Okoli dvesto jih je bilo na ledu, večina njih celo na konjih j>ri otoku Les-kar. Bilo je zvečer in ves dan je pi-had hud veter. Naenkrat je bilo slšati nxxau j>ok m prestrašeni ri-bči so videli, tla se je led, na katerem so stali, ločil od obrežnega ledu in odplaval na Široko morje. Okoli 50 mož se je še moglo rešiti z ledu, ostalih 150 je pa otjncse! led z njihovimi konji na prosto morje, kjer so prebili celo noč meti življenjem iti smrtjo. K nj'hovi sreči jc začel pihati nasprotni veter, ki je led pognal nazaj k obrežju, da so se lahko vsi rešili. KJE JE Gregor Tomšič, po domače Oslakov Gregor iz Luie, doma iz doberniške fare na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred enim letom. Kdor v6 za njegov naslov, naj ga naznani Josipu Plnvcu, Taylor, King Co, Washington. Vsem cenjenim rojakom v Willock l*a. priporočamo g. Fr. Miklavca, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Svobode". Pozor rojaki širom Amerikel Slovenski "Sokol" v Cleveluntlu liode zgradil svoj lastni dom. A kei je nemogoče, da bi velike strošku za to stnvl>o pok rili leclani'So-kola" so obrača "Sokol" do vseh zavednih Slovencev in Slovanov v "Ztlr. drž," da bi pripomogli do zgradbe aokolskega doma. Mi mislimo, da nam ni potreba še posebej povdarjati, d« »okolska ali telovadna drnštvav Ameriki ne slone na šovinističnih frazah, am-da Btoje na temelju pravice za vse narode in razrede v gospodarskem in političnem oziru. V ta namen je izdalo društvo nabiralne pole, katere lahko vsakdo dobi, kdor se zglasi pri tajniku, Načeta Rotarju 20Norwood Str., Cleveland, Ohio. Odbor. Tudi upravništvo "Glas Svobode" sprejema darove za sokolski tlom v Cievelandu. Imena daroval« eev bodo prijavljena v listu. Urcdniiti o "Gl. Sv." Vsemsodrugom na znajel , Se ta teden bdtlemo rsusposlali bloke za tiskovni sklati slov. socia-list čncga klul>a v Chicagi vsem za-upn kom. Vsa podrobna pojasnila so v priloženem listu. A. Porot ne, A. Prciern, pred^dmk. tajnik. _________^ ________ >E Izza temnili dni. (Sličice Iz življenja raznih papežev.) Konec. Naslednji papež, Pij IV., (1559 tlo 1565.) je mnogo storil za olep-šanje rimskih cčrkva in Vatikana, v ostalem je bil pa velik grešnik. Ljubil je Ixjgatc pojedine in mnogo pijače in ljubil je tudi lepe žene. nil jtf pa jako skop in umazan. Svojim ljubicam je vedno dajal boff^ darila, a če se je ljubice naveličal; jo je prisilil,-da .mu jc vsa darila zopet vrnila. Cc kaka odslovljcna ljubica ni hotela tega storiti, so jo inkvizitorji hitro in temeljito. podiH Čili, da mora vsakdo biti papežem ne le brczjKjgojno nego tudi brezplačno v vsakem oziru pokoren. Za vladanja Pija IV. je umrl tudi reformator Kalvin. Na[>orno delo je tega moža uničilo, Pil je temno-gled fanatik kakor kak dominikanski inkvizitor, a bil je jiošten človek. Zase je potreboval komaj 150 tolarjev na leto, kajti živel jc tako skromno kakor kak puščavnik in ko je umrl, so v njegovi zapuščini našli le nekaj krajcarjev. Njegov nasprotnik. papež Pij IV. je končal nekoliko drugače. Pri neki orgiji se je papež tako neznansko napil, da ga je zadela kap in ga na mestu ubila. Zdaj jc zasedel papeški prestol krvoločni Pij V. Ta je bil sin revnih staršev in jc začel svojo duhovniško .karijero v kuhinji nekega dominikan skega samostana, kjer je krožnike pomijal in žlice čed L Tu ga jc s]x>znal prijor tistega samostana in je zanj zavzel. Fant se je tako izliorno učil, da je postal že kot mladenič profesor Ixigoslovja jioteru pa inkvizitor v Komu in v starosti J.s let že višji inkvizitor. Kot rabelj se je mladi mož znamenito obnesel. Že njegovo ime je provzročalo strah in trepet. Težko si je predstavljati takega tigra, kakor je bil ta inkvizitor. Nad vse rad je videl teči človeško kri in slušal obupno klicanje trpinčenih. Kadar so njegovi hlapci uboge žrtve na netezalnici mučili, jim z razbeljenimi kleščami trgali meso iz života, jim v rane vlivali stopljen svinec ali opopran ocet, jim lomili kosti, odrezavali jezike in prša, vselej je ta mož z veseljem |>o-magal. Najsrečnejši pa je bil, če je sl šal obupno kričanje tistih, ki jih je dal žive sežgati. V priznanje za strašno klanie je postal najprej kardinal in potem papež. Komaj jc zasedel Pij V. papeški prestol, jc začel s podvojenimi močmi klati, in sežigati. Njegova bestijalna krvoločnost je spravila na tisoče in tisoče ljudi v iečo, v grob ali na grmado Nadkrilil je vse Nerone. Domicija-ne, Kaligule in Gallic in tudi grozovita Jernej ska noč je b la njegovo delo. Kardinal llugon lhioucompagno je vladal kot papež Gregor XIII. od 13. maja 157^. do 10. aprila 1585. Hi 1 jc učen mož, a nad vse častihlepen in vladoželjen. Najprej je bil profesor, a odpovedal se je naukom, videvši. da pride le duhovnik do največjih Časti, in se posvetil duhovniški karijeri. Ker je imel precej premoženja, je s podkujiovanjem prišel hitro naprej in b i že v mladih letih kardinal. V tej lastposti jc tudi spoznal, da tiči v protestantizmu velika nevarnost za posvetno gospod-stvo papeštva in duhovništva ter še večja nevarnost za tiste parazitske eksistence, ki so iz kristjanskih narodov izprcševalc neznanska lioga-stva ter si ž njim polnile svoje bi-sage. Zato je Hugon Ruoncompa-gno že papežu Pijtt V. krepko pomagal pokončati vse protestante in ko jc potem kot Gregor XIII. zasedel papeški prestol, se jc z divjim fanatizmom lotil, da izvrši še one načrte, katerih Pij V. ni mogel izvršiti. Zlasti je Gregor XIII. obrnil svoje poglede na Francosko. Z divjim srdom je opazoval, kako je tam gi-nevalo nasprotje med katoličani in med protestanti (Hugenoti). Praška se je nameravala poročiti s katoliškim bratom francoskega kralja, kar bi bilo dalo novo smer francoski zunanji politiki na škodo pa pest vu. Tudi, protestantski Nizozempi so do- bivali iz Francije |>odi>ore za boj proti katoliškemu rabelju Albi, tako da se je papež bal, da pride do voj, ne med Francijo in Špansko. Kar pa je papeža posebno begalo, je bilo dejstvo, da se je vodja francoskih protestantov, Henrik Bearnski, zaročil s sestro francoskega kralja. Na dan jjoroke s6 se nameravali protc-stautje in katoličani spoprijazniti. V tem Času se .jc papež Gregor domenil s kraljico-vdovo Katarino de Medici s, tla pusti zavratno po-klati vse francoske protestante. Poroka Henrika Beamskcga s princezinjo Margareto je bila določena za dan iK. avgusta1' 1572, I/, cele Francije so brli prihiteli najod-ličhejši. protestant je v Pariz, na čelu jim admiral Coligny. V noči dne -'4. avgusta 157-i ob \ uri zjutraj so najete in oborožene tolpe naskočile mirno spavajoče ftTTttcoske protestante. Uteči ni mogel nihče, ker so bila vsa mestna vrata zaprta, V nekaj urah jc bilo na najgrozo-vitejši način poklanih nad 3000 oseb moških, ženskih in otrok. Sam kralj Karol je i okna streljal na protestante. t )bcnem se jc na ukaz kral-jice-vdove Katarine de Mcdicis začelo enako klanje protestantov tudi izven Pariza in sicer |>o celi Francoski, To bestijalno klanje jc trajalo dva tncseca. Pomorjenih je bilo kakij/70.000 ljudi. In rimski pajiež (iregor XIII.? Ta je bil "krasnega" uspeha svojega hud-iČevskcga načrta tako vesel, ež Gregor XIII. sto-r l zlega, izgine ta zasluga k'*.t nič. Za vladanja papeža Gregorja je nastala v Italiji silna lakota. Papež pa niti v sanjah ni mislil, kako bi ubogemu ljudstvu pomagal, ne on je le špekuliraj kako bi mogel ljudsko bedo izkoristiti. Združil se je s svojim netjakom Karolom llorro-mejem in pokupil vse zaloge žita, kar jih je mogel dobiti. Ko ie bil tako gospodar trga. je hitro zvišal cene. Ljudje so sicer lakote imv-rali, ali papeža to ni motilo, saj je delal velikanske dobičke. Naslednik njegov je bil Feliks Peretti, ki se je kot pajie/. imenovai Sikst V. V svoji mladosti jc pisci prašiče in bil že kakih 18 let stir, ko jc vstopil v dominikanski red. Doininikanci so bili glavni inkvizitorji in tako se je nadebudni Srečko že prav zgodaj začel vaditi v preganjanju, trpinčenju in sežiganju krivovercev. Posvetil se jc temu poslu s jx>scbno vnemo. Nobctjak re3 ga ni zabavala tako, kakor obupno kričanje ubogih ljudi, katerim so na natezalnicah lomili kosti. Tudi je sam rad trgal človeško meso in posebno ženska prsa je z razbeljenimi kleščami s pravo strastio odščipavai Njegove zverinske grozovitosti so Benečane naposled tako razkačile, da jc nastal punt. Inkvizitor Srečko je moral po noči bežati, sicer bi ga bili Benečani umorili. Ko je naposled ta človek jxista papež, je celo svojo izvolitev poslavil na poseben način. Navada je bila, da so pajicži na dan svojega kronanja različne obsojence pomilostili. Novi papež Sikst V. ni nikogar po-milostil, pač pa je dal napraviti 60 vešal in na dan svojega kronanja obesiti 60 "krivovercev". Značaj tega božjega namestnika se posebno dobro spozna iz naslednjega dogodka: Nekoč je bil inkviziciji izročen neki 15 let stari fantič. Papež, ki je sploh rad prisostvovaj k ^ m Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novourojenim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijačo-"atlas beer'1 in vsakovrstna vina. Unijake smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 8. Center Ave. blizo 19 ttlice Chicago, III. inkvizicijskim obravnavam ekse-kucijam, ker ga je vedno veselilo, če je videl ljudi tq>eti, je tega fantiča obsodil na smrt. Po veljavni postavi pa tudi inkvizicija ni mogla mladoletnih ljudi obsoditi na smrt. Ko.je bil- paptž na to opozorjen, je rekel: "Po svoji papeški vsegamo-gočnosti darujem temu fantu deset let svojega lastnega življenja, da bo dovolj star za vešala." In to je res obveljalo iu Jslctni otrok j c prišel na vešala. Siksita V. so spravili na papeški prestol jeznvitje. Ali papež se je z jeznviti kmalu spri. Jezuvitje so hoteli njega vladati, 011 pa je hotel jc-zuvite porabljati za svoje namene. Iz tega nasprotja jc 'naposled med papežem in med jezuvki jiastahu silna vojna. Papež je, da bi jezuvite prav v živo zadel, odredil veliko preiskavo i>o jezuvitskih samostanih. Vedel je, tla pridejo velike iu grde svinjarije na dan in res se je tako zgodilo. Izkazalo se je, da so bili jezuvitski samostani v Italiji prenapolnjeni s pijanimi, pokvarjenimi in sodoiuitskimi menihi in' ženskami. Ponekod je prišlo |>o ]iet do šest žensk na enega meniha, menihi so kar kupčevali s temi ženskami. Posledica tega je bila, da je dal pajiež mnogo1 je^tt vi takih samostanov zapreti in pod smrtno kaznijo prepovedal, da se jezuvitje še kdaj prikažejo v dotičnem kraju. Sploh je Sikst V. svoje jezuvitske sovražnike preganjal, kar je pač mogel, a tudi jezuvitje niso križem rok držali in se na|K>slcd Sikstu V. maščevali- tako, da bolje ni mogoče; zastrupili so ga. 27. avgusta 1590. Komaj jc bil mrtev, jc rimski narod, ki je pa-jreža grozno sovražil, jxidrl soomc-urk. ki si ga je Sikst V. postavil na kapitolu in ca uničil ter ponesnažil. Sicer pa se mora Sikstu V. pri-znati, da je izvršil mnogo znamenitih stavb, ustanovil več šol in da jc cerkvenim denarjem nekoliko liolj pošteno ravnat kakor jc bila sicer v Vatikanu navada. Lahko bi te sličice nadaljevali še do naših dni, a omejili smo sc namenoma na tiste trninte dni, ko |c :melo papeštvo največjo moč in največjo veljavo., Citatelji vedo zda i, kaki ljudje so sedeli na papeškem prestolu kot boiji pooblaščenci in voditetji boSjc, edino zvcličeralnc cerkve. Slovensko angleški rečnik je izšel. Cena 60e. Denarno po» sil jut vo po money orderju na V. Kubelka, Hox Til New York, N.Y. F. J. SKALA & CO, :pj<>- 32:! \V. IS. ulica t EN KO--S LO V A NS K A II AN hA. \ ... , Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, izterjatev denarja in vreduostuih stvarij |k> celem svetu, se8ebtio v Avstro-(>grski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedščine. Zastopniki družb: brouiške, liuni- bnrške, antverpške, rotterdnmske in francoske prokomorsko vožne črte. V New Vorku in ostalih ev. ropejskih pristaniščih sprejmo i>ot- nike naši zastopniki. V slučaji zadrškn oziroma zaprek potnikov, obrnite se na ms. Obleke, površniki, zimske suknje. Najmodernejše, naj trpežne jŠe jesenske in zimske obleke za delavnik in praznik, površniki in zimske suknje. Zn tretjino ceneje.kod drugod. Nuse cene oblekam so: 85.00-#22.00 " zim. suknjam 8 4.00» J 2ii.00 Noša zalogu je najlioljša in najmodernejša na trgu. Vse jo izdelano po najnovejšem kroju. Cene so jako nizke. V "zalogi imamo tu, tli obleke za dečke in otroke. Najstarejša unijska tvrdka. Telefon —Canal 11 »8 ' n Dr. M, A, Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 476 © Uradne ure: do 9. zjutraj od I. Jo 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. SLIKA PRKDOČUJE uro za gospode z zlatom prevlečeno («old filled). Pokrovi so jaineeni za 20 let. Ko-lesovje ima 15 kamenov iu jo tiaj-boljšega sistema "Springfield 111. Movement" l.fi size. Vsler! znižane ceiie stone sedai le $14.50 Ako /.elite dobro in trpežno uro po nizki coni, si jo lahko naročite sedaj. Kolesovjo se jamči za tri leta. Jacob Stonicli HH E. Madison St. Chicago, 111. ^emu pustiš od nevednih /oIki-zi I ravni kov izdirati svojo, mo-goče š<* popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. It. K. Simouck Zobozdravnik. :>44 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. ,,Telefon Morgan 438. Najboljši svetovni obiskovalci so na dobičku ako potujejo via Denver in Kio Urande železnice preko Hoeky Mountains okraja v Colorado, I'tali all tiliooeeansko obrežje, ki ima največ krasnih razgledov, gorskih slik. mineralnih studencev ter za lov in ribarstvo tako ugoden kraj, kakor nijedna druga proga na svetu. Zdravo coloradsko podnebje je posebno mikavno za jiolet-ne p