POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
VECERN
I leto XIV. | Štev. 131	TELEPON UREDNIŠTVA: 25-CT UPRAVE: 2S-C7 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Preleroova 3. tel. 280 “OSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.«»	Maribor, sreda 12. Junija 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejemaj v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1.—
Evakuacija Pariza
Selitev oblastev in civilnega prebivalstva iz francoske prestolnice Po soglasnih poročilih iz vseh taborov se bijejo strahovite bitke v Franciji z nezmanjšano silovitostjo dalje - Nemški cilj je Pariz
PARIZ, 12. junija. Reuter. IZSELJEVANJE OBLASTEV IZ PARIZA SE NADALJUJE IN VELIKO ŠTEVILO ZNANIH OSEBNOSTI JE ŽE DO SEDAJ ZAPUSTILO FRANCOSKO GLAVNO MESTO. RAZEN TEGA ZAPUŠČA PARIZ TUDI VELIKO OSTALEGA PREBIVALSTVA. MNOGE TRGOVINE SO ŽE ZAPRTE, TODA BANKE POSLUJEJO ŠE DALJE. PRAV TAKO SE NADALJUJE TUDI DELO V RAZNIH TOVARNAH IN PODJETIJ, KI DELAJO ZA DRŽAVNO OBRAMBO. PARIŠKO PREBIVALSTVO JE OHRANILO POPOLN MIR IN HLADNOKRVNOST. POVSOD VLADATA MIR IN RED. INCIDENTOV NI IN TUDI PRESKRBA PREBIVALSTVA Z ŽIVEŽEM POSLUJE V REDU.
PARIZ, 12. junija. Reuter. Nad Parizom je razglašeno obsedno stanje. Velikanske množice ljudi, zlasti Iz predmestij, se vale proti kolodvorom. Doslej je bilo evakuiranega že 75% tega prebi-
stare Parižane, naj takoj zapnste Pariz. Sicer pa vlada v mestu vzoren mir in red Tudi preselitev vladnih uradov je že izvršena. Nad zunanihni mestnimi deli visi gosta zavesa dima od požarov zadnjega
valstva. Vlada Je pozvala vse nad 17 let | nemškega bombardiranja.
Prvo italijansko poročilo
RIM, 12. junija. Stefani. Iz glavnega stana italijanske vojske, komunike št. 1: Opolnoči 10. junija je bila določena razmestitev italijanske vojske^ mornarice in letalstva do popolnosti izvršena. Edinice bombnikov italijanskega kraljevskega letalstva, ki so bile v spremstvu lovcev, so ob zori in ob sončnem zatonu včerajšnjega dne izvršile težka bombardiranja vojaških objektov na Malti z vidnimi uspehi. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Medtem so druge letalske edinice izvršile izvidniške polete nad ozemljem in pristanišči Severne Afrike. Na meji Clre-naike je bil odbit napad angleških letal. Dve letaH sta Mi sestreljeni.
Nemško vojno poročilo
BERLIN, 12. junija. DNB. Velika bitka med obalo Kanala in Maaso je v polnem teku. Na desnem krilu in v sredini se nadaljuje zasledovanje premaganega sovraž nika brez miru. Med Reimsom in Argoni se bijejo še srditi, a uspešni isoji. Na več mestih smo oddvojili močne sovražne oddelke, jih obkolili ter jih sedaj uničujemo. Zaradi težkih krvavih izgub, velikega števila ujetnikov in zaplenitve bojnega materiala sovražna odporna moč naglo pojema. Naše letalstvo je ponovno napadlo pristanišče v Le Havreu, uničilo in potopilo ali poškodovalo več ladij. Med dru-
gim sta biH uničeni dve lO.OOOtonski transportni ladji. Poleg uničevanja sovraž nih odelkov vojske, tankov, transportnih kolon itd. smo z letalskimi bombami uničili tudi več mostov čez Marno in spodnjo Oteo ter s tem otežili sovražni umik. Na Severnem morju smo napadli z letali neko angleško križarko in štiri transportne ladje ter vse močno poškodovali. Sovražna letala so v zaščiti noči zopet vrgla nekaj bomb na severno in zahodno Nemčijo. Posebne Škode niso napravila. Sovražnik je izgubil skupno 19 letal, mi pa smo jih izgubili 8.
M. in tvornice Heinkel v Rohstocku, ki so bile uničene.
PARIZ, 12. junija. Havas. Najnovejši
vojni komunike, ki je izšel ob 9.30 dopoldne, se glasi: Nemški napad je na celi fronti naletel na resen odpor.
Angleška bojna poročila
Francoski vojni komunike
PARIZ, 12. junija. Havas. Sinočnji fran coški vojni komunike se glasi: Včeraj se je bila bitka z največjo silovitostjo na celi fronti. Jasno je, da hoče sovražnik na vsak način zavzeti Pariz. Zapadno od Oise je sovražni pritisk narastel In se je sovražniku posrečilo prekoračiti Seino med Rouenom in Vernonon. Na Seinj poskušajo Nemci postaviti čim več pontonskih mostov. Tu se vršijo silovite bitke.
Vzhodno od Olse so prekoračite sovražne čete rečico Ourcq in med krajema Ferte Milon in Fere-en-Tardnois dosegle Marno. Pri tej operaciji pa so naletele samo na naše zadnje straže, kajti glavni
del naših čet se je v popolnem redu namestit južno od Marne. Dalje proti vzhodu so Nemci napadli z veliko množino tankov v dolini La Velle in dosegli Ar-bre ter kraje zahodno In severozapadno odtod. V Champagni je ponoči vzplamtela nova bitka velikega obsega ter 50 Nemci predrli južno od Aisne. Na več krajih so naše čete odgovorile s silovitimi protinapadi ter so zlasti južno od Attig-nya prizadejale sovražniku težke izgube. Vzhodno odtod do Meuse so naše čete uspešno odbile vse sovražne napade. Delovanje našega letalstva je bilo ves dan intenzivno, bombardirana so bila nemška mesta Mannheim, Neustadt, Frankfurt a.
LONDON, 12. junija. Reuter. Bitka za Pariz traja dalje z nezmanjšano silovitostjo. Nemci hočejo izsiliti odločitev že v najaližjem času. Francozi so se vzhodno od Pariza umaknili na drugo obrambno črto ob Marni.
PARIZ, 12. jun. Reuter. Sovražnik je v predelu okrog Reimsa vrgel v ogenj velike množine najtežjih tankov. V Champagni so Nemci v teku noči vrgli nove divizije na bojišče južno cd Aisne. Zavezniške čete so Izvedle več protinapadov ter med Ateno In Menzo povsod zavrnile sovražnika. Zavezniška letala so bombardirala letališča v Mannheimii, Neustadtu, Frankfurtu ob Meni ter topilnice v Folklingerju. V tovarni Heinkel letal v Rostocku so naši letalci povzročili velike požare.
PARIZ, 12. jun. Reuter. V teku včeraj-šnjga dne je bitka na fronti dosegla največjo ostrino. Očlvidno skuša sovražnik odločiti boje v svojo korist. Zahodno od
Oise je nasprotnik podvojil svoje napor* hoteč prekoračiti Seino med Rouenom In Vernonom. Pod zaščito umetnega dima je skušal sovražnik postaviti pontonein vreči oklopna vozila čez reko. Naše čete neprestano napadajo sovražnika, da bi te nakane preprečile.
LONDON, 12. jun. Havas. Preko ratfla je lrflo objavljeno, da zaslužijo zavezniške sile na francoskem bojišču več kakor pohvalo za svoje junaško zadržanje. Verujejo, da Nemci v svojem navalu ne bodo zdržali več kot 3 do 4 dni, ker so se že zelo izčrpali. Na odseku pri Rethelu še sovražnik utrpel ogromne izgube tud na tankih.
1	i................-
PRITOK ANGLEŠKE POMOČI
PARIZ, 12. junija. Havas. Tekom zadnjih 3 dni se je izkrcalo v severnih francoskih lukah veliko število nove angleške ekspedicijske armade. Novi transporti bodo sledili naslednji dni.
Mnenje francoskega strokovnjaka
PARIZ, 12. junija. Havas. Vojaški strokovnjak je glede poteka bitke za Pariz podal sledeče mnenje: Res je, da so nem ške čete predrle do krajev, katerih Imena se pojavljajo v vojnih komunikejih in o katerih bi nihče pred meseci ne bil pričakoval, da se bodo. Toda glavni problem vseh teh operacj še zdaleč ni ta, ali v tej bitki podležemo ali ne, marveč samo ta, da Nemcem uničimo čim več
prav bi se morali umikati, toliko časa, da nam dospe — in to se bo zgodilo že v doglednem času — ves material, ki je na razpolago vsemu civiliziranemu svetu. Kajti Anglija In Francija na ei strani ter USA na drugi strani (to potrjuje včerajšnja Rooseveltova izjava o totalni materialni pomoči) z mrzlično naglico zbirajo vojni material v ogromnih količinah, da ga vržemo na fronto. Z njim bomo uda-materiala in ljudi. Mi samo moramo imeti I rili nazaj z nezadržljivo silo kjer in ka-voljo in sposobnost, da vzdržimo, če-1 dar se bo zdelo nam najbolje.
Ameriško poročilo iz Berlina
NEWYORK, 12. junija. Ass. Press. Po poročilih iz Berlina se oslabljene francoske armade umikajo pred predirajočo nemško armado in so od Pariza odalje-ne le še 67 km. Nemška vojska predira tako, da obkoljuje Pariz s severovzhoda
Siloviti letalski tpopadi in napadi
Tudi tekom včerajšnjega dneva so se bile srdite letalske bitke in napadeni so bili poleg bojnih oddelkov tudi racni industrijski kraji
LONDON, 12. junija. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja sinoči:. RAF je tekom celega dneva bistveno posegla v bitko na celi lonti od morja do Argonnov. Naši avloni so razbijali ceste, mostove, koncentracije čet, živežne kolone, skladišča in bencinske transporte, tako na fronti, zlasti med Rouenom in Vernonom, kakor ponoči ob Meusi in v zahod id Nemčiji. Naši lovci so napadli nemške, čeprav je bilo njihovo število desetkrat ve-čie, kakor naše. Tudi francosko letalstvo je nudilo dragoceno pomoč zlasti ob Sei-ni in v Champagni. Naše letalstvo je napadlo tudi na Norveškem nemško mornarico In skladišča v Trondjemu, kjer sta biH zadeti 2 nemški križarki ter 1 prevozna ladja. Zažgali smo v luki bencinske
rafinerije in 2 petrolejska tankerja.
LONDON, 12. jun. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so angleški bombniki napadli Tronhjem, razrušili pomorske naprave v luki, poškodovali dva sovražna rušilca in en transportni parnik. Dve letali se nista vrnili.
LONDON, 12. jun. Reuter. Angleška letala so močno bombardirala vse sovražne postojanke od Kanala do Luksem burga. Posebno uspešno so tudi sodelovala pri obrambi prehoda sovražnih čet čez Seino v okolici Rouena. Vse ceste v sovražnem zaledju so razdejane, prav tako železniške proge. Pregnani so bili mnogi transporti živil m streliva.
PARIZ, 12. junija. Havas. Letalsko ministrstvo je sinoči izdalo sledeči komunike: Naše letalstvo je bilo tekom celega dneva v intenzivni akciji na vsej fronti od morja do Argonov. Pri tem je na-padalo sovražne kolone, uničevalo ceste, železnice, mostove in koncentracije čet.
in severozahoda. Nemci priznavajo, da se Francozi borijo skrajno junaško, da pa so zlomlili njihovo levo krilo in središče. Čeprav, se bije bitka za Francijo še vedno z nezmanjšano silovitostjo, so Nemci svoje zmage že sigurni. Francoski odpor da hitro pojema zrdi velikih izgub. Desno krilo nemške armade in center da sta uničila 2 francoski armadi severovzhodno in severozahodno od Pariza, tako, da bo Pariz v kratkem v dosegu težkih topov
ITALIJANSKO POROČILO
NEKJE OB RENU, 12. junija. Stefani.' Navzlic ogorčenemu francoskemu odporu, se strateški položaj vedno bolj spreminja v prid Nemcem. Na desnem krilu so Nem ci dosegli Rouen in Vemon. Prav tako tudi Compiegne. Nemški brzi oddelki so
Vkljub slabemu vremenu so naši bomb-j prekoračili reko Oiso pr! Grellu. Nemške-niki izvedli uspešne bombne napade na: mu levem« krihi nudijo Francozi nezmanl
MnnnltpItM	.	M	1.	x______t__k. «..	.	_	_	.	.	.	’
Mannheim, Frankfurt a. M., Neustadt in Rohstock, kjer so bile uničene tvornice Heinkel. Tudi naše borbeno letalstvo je včeraj sestrelilo veliko sovražnih letal. Letalske posadke so bile pri tem občudovanja vredne in neutrudljive. Neprestano so biile v najtesnejšem kontaktu s četami na zemlji. S poletov so prinesla letala važne informacije.
šan odpor. Med krajema Oulchi In ^eullll so Nemci prekoračili reko Ourcq. Bolj proti vzhodu so nemški oklopni oddelki predrli francosko obrambno črto v reloti ter predrli na Mamo. Bolj počasno je nemško napredovanje na skrajni (evici, kjer se Francozi v gostih kolonah umikajo proti Reimsu. Na sektorju okoli Rethela so Nemci vrgli v boj nove sile.
rvi dnevi vojne z
Počim je na italijansko-francoska meji še mirno, se bijejo v Afriki že prvš boji na zraku « Blokada Italije - Turčija prekinila stike z Italijo, Egipt pa tudi napoveduje
sn v
Turčija prekinila stike
ANKARA, 12. jun. Havas. Od včeraj dalje se opaža velika diplomatska aktivnost v turškem zunanjem ministrstvu. Poleg ostalih sta obiskala ministra Sarad-žogla tudi francoski in angleški poslanik, ki sta dolgo konferirala s turškim zunanjim ministrom in njegovim pomočnikom.
ANKARA, 12. jun. Reuter. Računajo, da bo Turčija zavzela svoje stališče po današnjih posvetovanjih. Predsednik republike se je vrnil v Ankaro in se posvetoval z raznimi osebnostmi. Danes bo tudi seja urške vlade in izvršnega odbora turške narodne stranke.
ANKARA, 12. jun. Reuter. Turška vlada, ki je predvčerajšnjim vpoklicala več letnikov pod orožje, je prekinila di. piomatske odnošaje z Italijo. Ponoči je prispel v prestolnico turški predsednik is-met Inonii.
TUDI EGIPT
KAHIRA, 12. 'jun. Reuter. Egiptski urad ni krogi izjavljajo, da bo Egipt v kratkem prekinil diplomatske stike z Italijo.
Predsednik vlade Ali Maher paša je izjavi! zastopnikom tiska po včerajšnji seji vlade, da je vlada sklenila nasloviti na prebivalstvo poziv, d'a ohrani mir in hlad nokrvnost. Nj. Vel. Kralj. Faruk in vlada čuvata nad interesi Egipta in varnostjo države. ,
NAPOVED VOJNE JUŽNE AFRIKE
PRETORIA, 12. jun. Reuter. V svojem govoru preko radia je predsednik vlade Smuts naglasil, da je Južna Afrika v vojnem stanju z Italijo ter bo podvzela vse potrebne ukrepe. Dolžnost vseh nas , je, da smo složni in skupno branimo Južno Afriko od nevarnosti iz severa.
Zavezniški letalski napadi
KAHIRA, 12. jun. Ass. Press. Angleški bombniki znamke »Blenheim« so, kakor
LONDON, 12. jun. Reuter. Prvi udarec proti našemu novemu sovražniku Italiji je izvedlo vojno letalstvo Južne Afrike. Več bombnih eskadrilj južno-afriških je nad 2 uri, komaj nekaj ur po italijanski napovedi vojne Anglije bombardiralo italijansko luko v Somaliji Bandaghil in kraje ob meji Kenije in Abesinije. Letalske sile Srednjega Vzhoda so izvedle obsežen bombni napad na vojaške točke v Libiji. Pri tem je bilo uničenih mnogo italijan. skih letal na zemlji in bencinska skladišča. Protiletalska obramba je bila slabotna. Izgubili smo 3 letala. Poveljnik letalstva armade na Srednjem Vzhodu je po tem napadu izjavil, da je sovražna obram ba relativno slaba.
se danes včerajšnje vesti potrjujejo, napadli italijanska letalska oporišča ter skla dišča bencina v Libiji in Eritreji. Angleški letalski glavni stan za Bližnji vzhod je izdal poročilo, v katerem pravi, da so angleški bombniki v torek popoldne že drugič napadli italijanske vojaške objekte v Libiji ter tudi v Eritreji in Abesiniji, kjer so napadli tudi vojaška taborišča.
KAHIRA, 12. jun. Reuter. RAF Bližnje, ga vzhoda je izvedla uspešni bombni napad na letališča italijanske vzhodne Afrike (Abesinije) ter zlasti na Asmaro. Itali janski lovci so bili odbiti.
Italijanski letalski napadi
LONDON, 12. junija. Reuter. Vojno ministrstvo je sinoči objavilo, da so italijanska letela včeraj prvič izvršila napad na Malto. Prvi napad je bil izvršen ob zori in se je pozneje tekom dneva ponovil. škode ni bilo posebne. Istočasno so pa zavezniška letala izvršila napad na italijanska letališča v Libiji in povzročila na njih znatno škodo.
RIM, 12. junija. .Stefani. Italijanska letala so bombardirala Malto ter Aden v Arabiji.
VALLETA, Malta, T2. junija. Ass. Press. V presledkih dvajset minut so štiri skupine italijanskih letal napadle Malto ter odvrgle veliko število bomb, ki pa so ali padle v morje, ali pa zadele nevojaške objekte.
LA VALETTE, 12. junija. Sinoči so italijanski letalci osmič leteli nad Malto, šele pri zadnjem preletu so odvrgli nekaj bomb. Protiletalske baterije so bile stalno v akciji.
Italijanski napad na Diibuti
RIM, 12. junija. Ass. Press. V današnji noči je bilo opaziti premikanje italijanskih pomorski edinlc v smeri Malte in Adena v Arabiji. Misli se, da je italijanski načrt poizkušati prekiniti zvezo med Anglijo in njenimi prekomorskimi posestvi. V Rimu zatrjujejo, da so italijanske kolonialne čete ter črne srajce vrdle v francosko in britansko Somalijo. Brez točnih informacij se zatrjuje, da so italijanske leteče kolone predrle prvo obrambno črto Džibutija ter da se mestu približujejo.
BLOKADA ITALIJE
LONDON, 12. jun. Reuter. Minitser za kokmijč lord Lloyd je brzojavno obvestil vse kolonialne vlade, naj ukrenejo takoj vse potrebno za obrambo in formirajo no ve čete, zlasti iz domačinov, ki so vajeni podnebja in terena. Anglija ima doma do volj čet za akcije v Evropi,
ZAŠČITO ANIGLIJE PREVZELE USA
LONDON, 12. jun. Havas. Vlada USA je prevzela zaščito angleških interesov v v Italiji.
Izgube trgovskih ladij
LONDON, 12. jun. Reuter. Z vseh strani prihajajo poročila o ustavljanju italijanski hladij. Južnoafriške pomorske oblasti so zadržale italijanski 5820 tonski parnik »Sistiana«. V Avstraliji je zadržan 9770 tonski motorni brod »Remo«. V Haifi so zadržali v luki 5600 tonski tovorni parnik »Felice«. Iz Durbana javljajo, da je posadka potopila parnik »Je-rusaleme« z nosilnostjo 8052 ton in ladjo »Timavo« s 7549. Oba parnika sta bila registrirana v Trstu.
LONDON, 12. junija. Reuter. Vojno ministrstvo javlja: Italija je Izgubila v pr-
vih 24 urah vojne 27 trgovskih ladij. Od tega je zasegla angleška vojna mornarica na odprtem morju 14 ladij, 10 so jih zasegle angleške oblasti kar v lukah, 3 pa so Italijani sami uničili. Italijansko letalstvo je izvedlo svoj prvi napad na Malto. Materialne škode je malo, žrtev ni. Sestrelili Smo 1 sovražno letalo.
MADRID, 12. jun. Hava.s Italijanski 2000 tonski parnik »Numbolia« je naletel na mino blizu Gibraltarja in se potopil
Posadka je bila ujeta in odvedena v Gibraltar.
Letalski napad na Švico
ŽENEVA, 12. junija. Ass. L'r;ss. Neko tuje letalo, za katero se veruje, da je bilo italijansko, je odvrglo več bomb na švicarsko vas Carouge, ki e tik ob francoski meji in v bližini francoske trdnjave Saleve. Letalo je preletelo tudi Ženevo. Francoska in švicarska protiletalska
obramba je oddala na letalo več strelov, ki pa niso zadeli. V vasi, ki je v neposredni bližini Ženeve, je najinanie eden mrtev ter več ranjenih. Letalo je vrglo bombe tudi na prechiesjje Ženeve Cbam-pel.
Blokada Italije
LONDON, 12. junija. Reuter. Blokadni minister Hugh Dalton je objavil, da so se blokadne odredbe uveljavile tokaj tudi na Italijo. Dalje je izdal obvestilo, v katerem pravi, da je Italija v vsakem oziru odvisna od dobav iz tujine. Italija mora uvažati bencin, kovine, tekstilije, kavčuk, železno ruda in premog in bo postala težko breme za Nemčijo, čim bodo njene sedanje zaloge izčrpane.
OMEJITEV ROMUNSKEGA POMORSKEGA PROMETA BUKAREŠTA, 12. junija. Rador. Romunska vlada |e prepovedala romunskim trgovskim ladjam pluti po zahodnem in srednjem delu Sredozemlja. S tem so ustavljene tudi dobave romunskega petroleja po morju Italiji.
PRVE POSLEDICE VOJNE
RIM, 12. junija. Stefani. Angleški in francoski veleposlanik z vsem osebjem sta včeraj zapustila Rim in Italijo. S posebnim vlakom so z njimi odpotovali tudi vsi angleški in francoski časniški poročevalci. Istočasno sita italijanska veleposlanika zapustila tudi London in Pariz. V vsej Italiji je razglašeno vojno stanje. Premoženje državljanov sovražnih držav je zaplenjeno. Razen tega so bili izdani še razni drugi ukrepi obrambnega, gospodarskega in prehranjevalnega značaja.
ARETACIJE ITALIJANOV STOCKHOLM, 12. jun. DNB. »Svenska Dagbladet« javlja, da so Angleži izdali
v Londonu listo 700 Italijanov, ki so kazali simpatije za fašizem. Računajo, da živi v Angliji blizu 25.000 Italijanov,
19.000	teh je starejših od 16 let. Oblastva jih love in pošiljajo v koncentracijska taborišča. Posebno mnogo so zaprli italijan skih natakarjev po raznih hotelih in restavracijah. Nekatere dancing lokale so-morali zaradi tega celo zapreti.-OTTAWA, 12. jun. Reuter. Aretacije Italijanov se nadaljujejo. Zaprtih je že več sto oseb.
KAHIRA, 12. jun. Reuter. Sinoči je bilo v Port Saidu aretiranih’ 138 Italijanov. Večje število so jih zaprli tudi v Aleksan driji.
MARSEILLE, 12. junija. Havas. V Mar seilleu jc bilo prijetih nad 900 Italijanov, ki so bivali v mestu.
ZAVEZNIŠKE MINE LONDON, 12. junija. Reuter. Angleška admiral ite ta je včeraj objavila, da so zavezniki položili mine v delu Beneškega zaliva, v italijanskem delu Kvarnera, pred Puljem, pred Albanijo, okoli Sicilije* ob obalah Libije in okoli otoka Rodosa.
SIRENE V RIMU RIM, 12. junija. DNB. Davi ob 1.35 so se prvič oglasile sirene nad Rimom. Mesto je bilo takoj v temi. Incidentov ni bilo.
SEJA ŠVEDSKE VLADE
STOCKHOLM, 12. junija. DNB. švedski parlament bo imel tajno sejo, na kateri bodo razpravljali o zunanjepolitičnem položaju.
Pospešene dobave Amerike
LONDON, 12. junija. Reuter. Včerajšnji Rooseveltov govor je imel po svetu silen odmev. Ne le časniki vzhodnoameriških mest, kii so itak že od nekdaj bili za infcer-
Attlee o umiku z Norveškega
Umik |o btl izvršen zaradi spoznanja, da se usoda vojne odloča v Franciji pombe o Italiji in podpori Zedinjenih driav
Pri-
LONDON, 12. junija. Reuter. V spodnji zbornici je včeraj namesto zadržanega ministrskega predsednika Churchilla podal tedensko poročijo podpredsednik vlade major Attlee, ki je med drugim de-«.], da so se zavezniške čete umaknile iz Norveške zaradi tega, ker je pritisk na jrugih bojiščih premočan in so tam bolj potrebne in koristne. Norveške čete na severnem Norveškem so položile orožje jo kraljevi odobritvi. To se je zgodilo saradi tega, da se prepreči nadaljnje nepotrebno uničenje Norveške. Norveški trat] in norve-ška vlada sta se preselila r Anglijo, kjer bosta nadalje skrbela za rsodo Norveške. »Norveško smo zapustili v trenutku, ko se je položaj obrnil
nam v prid. Zapustili smo tudi Narvik, ki smo ga šele nedavno prej zavzeti. Za ta korak smo se pa odločili zato, ker smo spoznali, da se usoda vseh demokracij odloča v Franciji in da je od bojev tam odvisna tudi usoda Norveške. Bilo je to težiko za norveškega kralja in norveški narod, toda moralo se je tako zgoditi.«
Dalj je Attlee poročal o izgubah ladij, ki so spremljale umik iz Norveške. Kakor je bilo že objavljeno, je bila uničena matična ladja za letala »Glorious« skupaj z dvema rušilcema m dvema petrolejskima ladjama. Nato je prešel na vstop Italije v vojno in dejal, da ni bHo po zavezniški sodbi nobenega vzroka za napoved vojno s strani Italije. Zavezniška naroda se nista nikoli vojskovala proti
Italiji. Boji se šele uvajajo. Zavezniki so do trenutka poročila zaplenili na visokem morju 14 italijanskih parnikov, 10 jii je bilo zaseženih v angleških pristaniščih a trije nadaljnji so se sami potopili.
Končno je govoril še o simpatijah in podpori Amerike. Že dejstvo, je dajal, da bodo Zedinjene države z vsemi svojimi tvamimi sredstvi podprte zaveznike, je dokaz, da bo zmaga na njihovi strani. Napad Mafije ne sme zato nikogar razburiti in ne sme prav nič spremeniti sklepa, da je treba popolnoma uničiti vse sovaržnike. »Mi moramo zaupati v našo bojno moč in zmago, kajti ne bojujemo se samo zafie, ampak za svobodo vsega človeštva.«
vencijo USA v sedanji vojni, marveč tudi ugledni listi srednjega Zahoda, ki je domena izolackmistov, v celoti odobravaj® Rooseveltovo neomejeno zagotovilo zaveznikom glede dobave vojnega materiala. Talko piše ugledni »Chicago Datty News«: Glas predsednika je glas Amerike. In ta gre po celi državi in še delj P° vseh ameriških republikah. List poziva na združeno sodelovanje vseh ameriških republik in zagotavlja zaveznike: mi imamo vse kar vi potrebujete. Toda besedam slede tudi dejanja. Davi je prezfdent podpisal vse zakonske predloge o izglasovanih več milijardnih kreditih za ameriško Obrambo. Razen tega je odredil, da vsa obrambna ministrstva takoj določijo, kateri m koliko materiala obramba USA takoj lahko pogreša, da se ta odvisni material nemudoma odpošlje v Evropo. Tudi je p rezident odobril več milijonski kredit za podporo zavezniškim Rdečim križem ter za podporo beguncem. USA Steai Corporation, največji jdktenl trust Amerike, je odobril takojšnjo dobavo težke, srednje in tahke artilerije, pušk in hidroponskih bombnikov v vrštni 38,000.000 dolarjev. Ves material in dolge vrste bombnikov so že masirane ob severno amert-,ških pikteniSčih- za takojšnjo vkrcanje.
Od vkorakanja na Dunaj do bitke za Pariz
Zemljepisne ugotovitve političnega razvoja evropskih dogodkov — Nemčija je zasedla brez bojev 272.812, v bojih pa 627.925km2 zemlje — V miru je ostalo le 25.4% površine in 18.5% prebivalstva Evrope — Moč angleško-francoskega Imperija — Primeri z zadnjo vojno
Od onega dne, ko so nemške čete prestopile meje ter ob Donavi navzdol zasedle staro prestolnico Avstrije, Dunaj, se je zvrstila v Evropi cela vrsta važnih dogodkov. Po krvavih žrtvah svetovne vojne cementirana versajska mirovna pogodba se je kakor zrahljan pepel razsipala v nič. Izginila je Češkoslovaška, Klajpedska cona, Gdansk in Poljska, Finska je klonila po junaškem odporu in morala prikrojiti nove meje, odstopiti važna oporišča ob južni in severni obali. Zamenjala je Albanija gospodarja, vojni vihar se je raztegnil na Norveško in odkril svetu nov način modernega zavoje-vanja s padalci. Še nekaj tednov hude živčne vojne In grmeli so topovi v deželi tulipanov, na Holandskem, v Belgiji in Luksemburški. Koščena smrt je zamahnila z neusmiljeno koso po bojnih poljanah stare slave, spoprijeli so se borci na kopnem, v zraku in na morju. Podlegla je Holandija, kapituliral belgijski kralj, za njim pa odšel iz Norveške po odpovedi, direktnih sovražnosti kralj Haakon. Zdaj stoje pred Parizom v gigantskih bojih velikanske armade v najstrašnejši bitki svetovne zgodovine, narod Italije je pa zgrabil za orožje in včlenil v vojno nove predele Evrope. Evropska drama prehaja v novo fazo tragičnega poizkusa z orožjem v roki, ob grmenju topov in bomb doseči nov red, novo bodočnost narodov naše celine.
Od Avstrije do kapitulacije Belgi}e
Usodepolni dogodki dobe šele pravi pomen svojega obsega, hitrosti dejanj in udarnosti, če jih premotrimo skozi prizmo zemljepisnih dognanj. Takoj spočetka je treba naglasiti, da je bila najznačilnejša poteza v zadnjih pretresljajih evropskih držav dejstvo, da so biH obsežni predeli zavojevani brez vsakršnih bojev. Tako je vključila Nemčija v svoj Okvir 'brez odpora Avstrijo, Sudete, ostalo Češkoslovaško, Klajpedo, Dansko, Duiksembu r ško, skupaj ozemlje, ki meri 272.812 km1 in šteje 27.150.000 ljudi Težje je bilo seveda z zasedbo Poljske, ki se je postavila v bran. Zdaj ,po hudih preizkušnjah na zahodu, priznava tudi italijanski »Lovoro Fascista«, da se je ppljski vojak rehabilitiral, ko se je tri tedne junaško upiral brez oporišč močnemu nasprotniku. Po zasedbi in delitvi Poljske s sovjetsko Rusijo, po okupaciji Norveške, Holandije in Belgije ter severnega dela Francije so nemške čete zasedle predele v izmeri 627.923 kmz s
46.219.000	prebivalcev. Izven svojih meja so torej Nemci spravili pod svojo kontrolo prostrano ozemlje 900.735 km* s 73.369.000 prebivalcev. Pod nemško direktno ali indirektno oblastjo je zdaj U371.362 km*, 140 milijonov ljudi ali 18.6% vse evropske površine ter 26.9% vsega evropskega prebivalstva.
Nemci imajo trenutno 7.2 odst. Francije
Prodiranje Nemcev v Franciji beleži doslej naslednje stanje: od 90 departmajev so nemške čete zasedle 5 severnih in sicer Nord, Pas de Calais, Somme, Ar-dennes in Aisne, dalje večji del departmaja Oise. deloma pa Seine in Meuse s skupno površino 39.813 km* ter 119.000 prebivalci v normalnih prilikah. Od celokupne Franclje imajo tedaj Nemci v rokah trenutno 7.2% zemlje, ali 12% prebivalstva, cd vsega francoskega imperija pa le 0.35% površine in 4.5% prebivalstva.
Pred vstopom Italije v vojno so bile evropske zemljepisne izpremembe torej naslednje:
Nemci so zasedli:
km*
272.812
627.923
900.735
brez boja v bojih skupaj
Zavezniki so zasedli:
150.901
Italijani	27.538
Rusi	321.460
prebivalcev
27.150.000
46.219.000
73.369.000
5.039.000
850.000
12.950.000
V zavezniško zasedbo so vračunani Island, Faroeri, dalje oni predeli Norveške, Holandske in Belgije, ki so bili nekaj časa bojišče francoskih in angleških čet, a so jih potem izpraznili. Italijani so zasedli Albanijo, v rusko pridobitev pa štejejo odstopljeni deli Finske in Poljske ter baze v baltskih deželah. Nemčija je tedaj zasedla skoro dvakrat več ozemlja, kakor ga je imela po I. 1918 v svojih mejah in 10 raiiij .duš več, kot jih je štela v istem času.
Koliko Evrope je bilo prizadete
Evropska vojna je potegnila v boje 10 držav: Nemčijo, Poljsko, Anglijo, Rusijo, Francijo, Finsko, Norveško, Holandijo, Belgijo m Luksemburško. Po zasedbi, sklenjenem miru ali kapitulaciji so odpadle iz direktnih bojev Poljska, Finska, Rusija, Holandska, Belgija in Norveška, pristopila pa je na novo Italija. Vojna je posredno ali neposredno pritegnila doslej v svoje spone 7,471.929 km* ozemlja vojskujočih se držav aii 74.6% vse evropske površine! Od vseh prebivalcev Evrope je bilo v vojnem plesu prizadetih
424.950.000	duš ali 81.7%. S tega zreli-šča je šele razumljiva prava vrednost naše nevtralnosti, da smo ostali izven sporov. Saj je bilo ohranjenih miru le 25A% površine in 183% prebivalstva Evrope!
Ob vstopu Italije v vojno sodeluje dejansko v bojih le sedem držav, od teh so Poljska, Norveška, Holandska Belgija in Luksemburška formalno izven domovine v ognju, aktivno pa razvijajo fronte Fran cija, Anglija, Nemčija in Italija.
Vojna velesil
Vojna se je tedaj počasi generalizirala na velesile, katerih vsaka ima z izjemo Nemčije, posestva tudi izven Evrope. — Prav s tega zrelišča je šele pravilna ocena bojev, ki utegnejo do kraja izčrpati še velikanske rezerve človeškega, vojnega materiala in surovin. Veliki angleški imperij rma pod seboj 34,750.000 km* sveta z nad 420 milijonov prebivalcev. Matična zemlja v Evropi je stvarno še nedotaknjena, možnost zalaganja iz do-minionov preko oceanov je zagotovljena. Francija ima kolonialne posesti za
10,850.000	km* s 70 milijonov ljudi. Obema zaveznicama sta po priključku vlad v tujini na razpolago še Belgijski Kongo in kolonije Holandske Indije, v skupni izmeri 4,115.000 km2 zemlje, bogate na surovinah in s 75 milijonov prebivalcev. Orjaški zavezniški rezervoar na materialu 4n ljudeh izven Evrope šteje tedaj skupaj 49,715.000 km* zemlje in 565 milijonov ljudi, mnogo več kot jih ima vsa Evropa skupaj! Seveda ne prihaja tu toliko človeški kakor rudni material in živila v poštev, vendar je za trajanje in nadaljnji potek vojne ta prekomorska posest velikega, če ne odločujočega pomena
Z vstopom Italije je posegel v evropske boje nov kvocient sveta in ljudi. — Italija sama meri 310.137 km* in Ima 44 milijonov duš. V Albaniji in kolonijah razpolaga s 3,347.538 km* sveta hi 14 milijonov prebivalcev. Njen položaj v vojni nikakor ni lahek, vezana je na mnoge morske ožine in strategična sovražna oporišča v soseščini. Sam Apeninski polotok ima na severu, na razmeroma manjšem prostoru Padske nižine koncentrirano močno industrijo. BHzu
Obrisi načrta nove Evrope
Odkar so angleški in francoski odgovorni državniki podali svečane izjave, da imajo namen po sklepu miru zastaviti svoje sile za gospodarski preustroj Evrope, ki naj postane zveza enakopravnih in svobodnih narodov, se na zahodu o izvedbi tega načrta mnogo razpravlja.
V švicarski reviji je izšel šele deloma 'nemški prevod po francoskem rokopisu razprave, ki jo je napisal Denis de Rougemont. Le-ta se določno zavzema za absolutno enakopravnost vsakega, še tako malega naroda v bodoči organizaciji Evrope. Daje primere po Švicarski konfederaciji in po kantonalnih upravah. Posebno zanimiv je pa članek, ki ga je
o tem vprašanju objavil v majski številki »Contemporary Review« znani diplomat Georges Young.'Tudi Young postavlja zahtevo, da ne sme biti v tej federaciji nobene nadvlade. — Za varstvo malih proti velikim in z namenom, da se zagotovi popolna enakopravnost pa predlaga, naj vstopijo v evropsko Federacijo narodi ne tako kakor so sedaj po državah itd. sestavljeni, ampak kakor skupine, ki ne smejo šteti več nego 10 in ne manj nego 5 milijonov ljudi. Kar presega se razdeli na posamezne skupine, kar je manj, naj si pa po svoji volji izbere primerno skupino za vstop v federacijo.
Jugoslavija in vstop Italije v vojno
Beograjski dopisnik »Giornale d’ Ita-Ha« in »Picoola«, TomaioH piše, da je bil včerajšnji govor Mussolinija sprejet po vsej Jugoslaviji z največjim zanimanjem, a s popolnim mirom, ker odločitve Italije niso prišle iznenadoma in se je davno že vedelo, da se pripravlja nanje. Posebno močan vtis je napravil oni del govora, v katerem je Mussolini naglasil, da Italija ne namerava razširiti vojne na druge fronte. V beograjskih vladnih krogih je bil z največjim zadovoljstvom spre jet oni del Mussolinijevega govora, ki se tiče Jugoslavije in drugih balkanskih držav. V teh krogih se naglaša, da Je jugoslovanska javnost z izjavo predsednika itaiilanske vlade dobila potrdilo, da je
<«*
HA1LE SELASIE
bila točna hi pravilna smer jugoslovanske politike, ki je bila dosledno izvajana od začetka vojne. Iz tega se lahko razvidi, pravijo krogi blizu zunanjega ministrstva v Beogradu, da Jugoslavija svojega stališča ne bo izpremenila, nego da bo v teh časih, ki so velike važnost), jugoslovansko-italljansko prijateljstvo še boj) utrjeno.«
Konference KDK in SDS
V zvezi z nedavnimi govori po občinskih volitvah na Brvatskem so bile v zadnjih dneh v Beogradu živahne konference vodstva KDK in SDS. V Beograd je prispel dr. Maček, ki se je posvetoval z ministrom dr. Budisavljevi-čem, Savo Kosanovičem Vilderjem in hr-vatskimi ministri. Dr. Maček se je nato
Maršal PIETRO BADOGLIO tehnični vodja italijanskih operacij
francoske meje biva tu skoro 50% vsega italijanskega prebivalstva. Vendar pa bo novi akter proti zaveznikom uvaževan činiteij v zvezi s premočno silo Nemčije, ki operira v Franciji.
Naglica dogodkov
Drug značilen aksiom sedanje vojne je naglica, s katero se razvijajo dogodki Tudi v svetovni vojni sta osrednji sili predvsem Nemčija, zasedli velika ozemlja na Poljskem, v Romuniji, Srbiji, severni Italiji Belgiji in Franciji. Toda, treba je bilo skoro dve leti, da so sedele čete osrednjih sil na tujem prostoru v izmeri 511.700 km* s 44,200.000 prebivalcev. Kar je bilo tedaj možno v 24 mesecih, to se je zdaj v neprimerno krajšem času doseglo v mnogo večji meri. To je efekt motorizirane vojne, udarne sile oklopnih divizij. Nasprotno so pa seveda tudi žrtve zdaj večje. V osemmesečnem naskakovanju Verduna v svetovni vojni je padlo 700.000 mrtvih, zdaj naštevajo poročila, da so napadalne čete ofenzivnega činitelja imele samo v teku dobrih treh tednov 900.000 mrtvecev. — Efekti in njega posledice so si tedaj v nasprotju z učinki zadnje svetovne vojne in je le vprašanje, v koliki meri bo prišlo v nadaljnjem poteku vojne v poštev tudi trenutno posestno razmerje obeh taborov za dejanski dokončni izhod evropske tragedije.
__________________IVO	LAPAJNE
ponovno sestal s predsednikom vlade Cvetkovičem. Cvetkovič je bil snoči sprejet pri knezu namestniku Pavlu, takoj po avdienci je pa predsednik vlade obiskal dr. Mačka. V kabinetu ministra dr. Budisavljeviča je bila daljše konferenca ministra z Vilderjem in Savo Kosanovičem ter so razpravljali med drugim tudi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. V avdienci pri knezu Pavlu je bil nato sprejet še dr. Maček.
Bivši angleški vojni minister Oliver Stanley bo nastopil službo poročnika pri vojški. Ta čin je imel Stanley kot rezervni častnik.
Francoske kolonije so daje doslej za obrambo Francije nad 5 milijonov frankov. Od tega odpade na Indokino 240.000 na Kamerun 545.000 frankov.
Akcija za izpremembo neslovanskih imen na Slovaškem je v polnem teku. Na deželi so dosegli že lepe uspehe.
Pfema slovitega generala Suvarova so našli v kijevski guberniji. Devet teh pisem odkriva stike generala z nekdanjim ljubimcem carice Katarine Velike, Pat-jonvkinom.
Nevarnost vojne m švedsko bo minila šele tedaj, kadar bo sedanje klanje na bojiščih končano, je dejal na neki svečanosti švedski kralj Gustav V.
500 nemških vojakov je povabila slovaška vlada na okrevanje v svoja letovišča.
»Hrvatski Dnevnik" o bratih Radičih
Ves hrvatski narod se je spominjal vče raj obletnice rojstva pokojnik bratov Antuna in Stjepana Radiča. »Hrvatski Dnevnik« je ob tej priliki v uvodniku napisal med drugim: »Bila je srečna zamisel, da se rojstni dan bratov Radičev proglasi za dan hrvatske kulture. Še srečnejša je bila misel, izvesti akcijo, da vsak Hrvat tega dne razmišlja, kaj sta brata Radiča dala hrvtskemu narodu.
Misleč o bratih Radičih in njihovem nauku misli hrvatski narod o sebi in obrača pažnjo nase. Vsak narod, ki hoče ostva-riti svoje ideale, jih mora iskati v svoji duši in najti v sebi moč za njih uresničenje. Dan 11. junija je tedaj oni datum, v katerem bo hrvatski narod ves prevzet proučavanja samega sebe in sklepal o svojih delih za bodočnost«.
Novice
Nekaj počitniških nasvetov mladini
Zopet si prišel čas zlatih počitnic, ki se jih vsak, bodisi učenček, srednješolec ali pa že akademik tako veseli. Zopet se bo vsak dobra clva meseca svobodno razživel brez vsah skrbi, popolnoma predan svoji mladosti. Ta bo šel na morje, oni v hribe, tretji ne vem kam; marši' kdo pa bo moral — ker je revnih star-sev ostati doma, kakor na primer moj prijatelj, absolviran sedmošolec, ki mi obupno piše, da zaradi pomanjkanja denarja ne bo mogel nikamor na počitnice.
Dragi tovariši mu odgovarjam. Kakor sem vesel tvojega uspeha, me je vendair tvoje pismo užalostilo. Ali si res ne znaš pomagati, da bi si preganjal »dolg čas«, ki se ga tako bojiš? In aJi ni tudi drugih dosti takih, ki pravijo isto? Zato naj tebi in vsem takim »nesrečnežem« povem nekaj besed v opombo, da boste spoznali pravi smisel in vrednost počit-, nic.
Pravkar sem se spomnil na pokojnega dr. Janžeta Novaka, v jubilejnem zborniku, ob 20-letnici »Preporoda« je med drugim napisal: »Današnja mladina premalo izvaja konsekvence iz spoznanja, drugače bi prezirala vse nevarnosti in potovala po naši prelepi zemlji. Na poti iz Loža na Rakek sem v teh časih srečal več družb nemških študentov, ki so šli spoznavat j n bodrit kočevsko manjšino. Letos sem zaman iskal po koroških oestah naših dijakov. To mora biti drugače! Prakitipno izvedbo morajo vzeti v roke počitniška zveza in obrambna društva. Če hočemo priti naiprej, moramo šolsko mladino spoznati z življenjem in z delom na zemlji, ne samo teoretično — praktično mora vsakdo poizkusiti življenje«. Tako Janže Novak 1. 1932.
Res, danes so prilike drugačne, in tudi nimate sredstev za večje potovanje, zato pa imate dovolj časa in priložnosti za krajše izlete po bližnjem okolišu.
Poglej, tovariš, tako lepa je okolica Maribora. Se*di tia kolo ali jo mahni pes, povsod boš naenkrat med preprostim fjustvom, našim kmetom in delavcem. Spoznavaj ga, spoznavaj njegovo delo! spoznavaj življenje, okolico — vse! Veliko boš zajel novih vtisov in snovi za razmišljanje, kako bi mogel koristiti svojemu narodu. Začni stvarno z delom! Zanimaj se za vse potrebe in želje našega človeka, proučuj njegov gospodarski in socialni položaj, razmere, v katerih ži-' vi. Ali je^ agrarna reforma res rešena v korist našega kmeta? So se socialne prilike za našega malega človeka toliko popravile, da lahko brez skrbi gleda svojo in našo bodočnost? So sploh rešena vsa vprašanja, ki zadevajo osnovne interese našega naroda in države?
Vse polno je takih vpdašanj — sam iih poišči!
Govorila sva cesto o teh problemih, vendar* jih nisi načenjal sam, nisi se mogel spustiti v debato — češ, ne poznam jih. Vzemi si za vzor Avgusta Jenka, ki je v svojih letih izpovedal program generacije, ki je še danes v neizpremenje-mi obliki aktualen. In vendar, kakšna razlika je danes med njegovo in tvojo generacijo! Tam delo, požrtvovanje in stalen študij. Mladina, ki se je zavedala, da ji kmalu pripade vloga voditeljev naroda. Pa poglej svoje vrstnike. Poglej se-Zanima vas kvečjemu dnevna politika, kaki strankarski prepiri, zanima deloma lahka mladostna poezija, navadno Pa ne eno ne drugo. Kot da živite nekje v sanjskem svetu. Življenjska vprašanja, ki zadevajo tako vse poedinoe kakor narodno celoto, puščate v nemar.
Večkrat sem bil pravil o nalogah, ki jih nalaga čas posameznim generacijam. Doba »Vajencev« je zahtevala mlade domoljubne poete in pisatelje; doba narodno-radikalne omladine — delavce na kulturnem m političnem polju; doba pred vojnih Preporod ovce v — revolucionarje.
In današnja doba? Kaj zahteva?-
Življenje narodov in držav ie bolj razgibano kot kdaj koli. Preko noči izginjajo cvetoče države! Tudi propaganda raz kraja narode, ki niso notranje dovolj močni. Inteligenca prepušča preprost narod nepoučen, celo ga besa s svojimi šablonskimi programi.
Pomisli, dragi tovariš, kako boš pre-
prostemu očancu, ki pride v mesto ali greš ti na deželo, pojasnil današnji položaj in mu vlil vero v boljšo bodočnost. Boš tudi ti kot tisti bojazljivec, ki se že danes pripravljajo na pobeg v notranjost države, sejal samo malodušje? Ali te res ne zanima problem prekmurskega sezonskega delavca, naše severne meje, naše Kočevske in položaj našega ljudstva v sedanjem položaju?
Ne, vem, da ti vse to daje misliti in vem, da boš letošnje počitnice porabil za tak študij. Čez čas bom morda o teh
stvareh bral članek v našem listu, ki si ga ti napisal ali kak drug tvoj vrstnik.
Vidi, to sem ti hotel povedati tebi in vsem tistim, ki ne vedo, kaj bi čez po čitnice. Zavedaj se, da čakajo tudi se danjo generacijo težke naloge v delu za svoj narod in domovino. Zato je treba temeljitega pripravljanja.
Končam! Želim ti vesele počitnice z željo, da bi mi jeseni sporočil:	ravnal
sem se po tvojem nasvetu in sem na teh počitnicah veliko pridobil. Zadovoljen sem.	Alan.
Rojstni dan
Ne nasedajte prevejjancem s ..kovači"!
Kot smo že poročali se pojavljajo zlasti na podeželju prevejani sleparji, ki bi radi živeli na račun ljudske lahkomiselnosti in naivnosti. V promet bi radi spravili deset dinarske kovače, tkz. »kovače« ki imajo pri obrobnem napisu še neko posebno razo. Te »kovače« ponujajo'kot več vredne po 11 do 15 dinarjev, dasi so seveda vredni samo 10 dinarjev. Premnogi na deželi so tem prevejancem že nasedli. Razočaram pa so kajpada šele
Cel/«
potem, ko bi radi te več vredne »kovače« vnovčili, a jim nihče zanje ne da več kot 10 dinarjev. Javnost opetovano opozarjamo, naj nikar ne naseda, ampak naj takega sleparja pošteno nažene in prijavi oblastem. Res je sicer, da se dotični »kovači« z razo na robu razlikujejo od drugih, toda vzrok je v tem, ker sta denar kovali dve različni kovnici. Seveda pa so oboji kovanci vredni samo 10 din.
Počitniški dom pod Tovstom
Na bivšem Likovičevem posestvu nad Celjsko kočo pod Tovstom, je s pomočjo prispevkov, ki so jih darovala razna celj ska podjetja in zasebniki, zrasla lepa stavba, namenjena za letovanje ubožne mladine v počitnicah. Prostori tega doma so prav lepi in higienični. Urejenih bo več lepih zračnih spalnic, obednica, veli-
ka kuhinja, umivalnice z lastnim vodovodom in drugi prostori. Mladina, ki bo v tem domu letovala, se bo gotovo prav prijetno počutila. Velika zasluga za ustva ritev tega doma gre šefu Zdravstvenega doma v Celju, g. dr. Reberniku, ki z veliko požrtvovalnostjo vodi vso akcijo.
LEPI USPEHI KMETSKO NADALJEVALNE ŠOLE V BRASLOVČAH
Te dni se je končal pouk na kmetsko nadaljevalni šoli v Braslovčah v Savinjski dolini.. Ta šola ima za Savinjsko dolino velik pomen, saj so se na tečajih izobraževali številni savinjski gospodarji. Zaključek je bila poučna ekskurzija tečajnikov v Sv. Jurij ob j. ž., kjer je bil ogled tamkajšnje kmetijske šole. Šolo in ekskurzijo je vodil učitelj'Ljubo Snu deri, ki mu gre za lepe uspehe polno priznanje.
ZASIPAVANJE STARE STRUGE VOGLAJNE
Po regulaciji Voglajne v Zavodni je ostala stara struga prazna, ker so tok vode usmerili drugam. To strugo sedaj zasipavajo z odpadki iz cinkarne. Z a si pa ne je že nekako polovico struge, do zime pa bo zasipana cela. S tem bo dotični okoliš dobil lepše lice, lastnik pa ho pridobil dosti zemlje, ki se bo lahko uporabila za travnik.
SLAVNOSTNI KONCERT
;i ga je Celjsko pevsko društvo priredilo v ponedeljek zvečer v proslavo 80 letnice domačega skladatelja, žalskega rojaka Rista Savina, je v vseli ozirih prav lepo uspel. Koncerta se je udeležil skladatelj g. Kisto Savin osebno. Dvorana Celjskega doma je bila polna občinstva iz Celja in Žalca. Skladatelju in pevcem so bile prirejene navdušene ovacije. Strokovno poročilo o koncertu bomo še objavili.
c Bolničarski tečaj Rdečega križa sc bo
pričel v ponedeljek, 17. tm., ob 19. v predavalnici Zdravstvenega doma v Celju. Prijave se sprejemajo na mestnem fizikatu od
8.—13. ure.
c Šolsko vpisovanje. Na drž. I. deški in drž. dekliški ljudski šoli v Celju bo vpisovanje novincev in novink v ponedeljek,
17. Im. in v torek, 18. tm., od 8.—12. v šolski pisarni. K vpisovanju smejo pripeljati starši otroke, ki do 1. sept. 1.1. do-polne 6. leto, morajo pa priti k vpisu vsi otroci, ki dopolne letos 7. leto. Upra-viteljstvi obeh šol opozarjata starše, da je treba vpisati novince (novinke) v šolo sedaj, ne pa šele po končanih počitnicah. Za otroke, ki niso bili rojeni v Celju, naj prineso starši s seboj krstni list. Pred vpisom v šolo bo isti dan obvezen zdravniški pregled otrok v Zdravstvenem domu.
c Francoski krožek v Celju si je nabavil več najnovejših leposlovnih del in vabi ljubitelje, da si jih izposodijo drevi od
18. do 19., ko bo knjižnica poslovala zadnjikrat pred počitnicami.
c Brezposelnost je padla. Pri borzi dela je bilo 10. tm. v evidenci skupaj 242 brezposelnih in sicer 188 moških iii 54 žensk. 31. maja je bilo v evidenci 257 brezposelnih, moških 197, žensk 60. — Delo je na razpolago ,‘S hlapcem, G koscem, 4 poljskim delavcem, 12 kmečkim deklam, 10 kuharicam, 2 služkinjama, 1 sobarici in 1 vzgojiteljici.
c Ponočni napad. 40 letnega izdelovalca cementnih izdelkov iz Gaberja pri Celju je zvečer na cesti v Novi cerkvi napadel neki neznanec in ga z boksarjem udaril po glavi. Sredovnik je iskal pomoči v celjski bolnišnici.
Na rojstni dan Nj. kr. Vis. kneginje Olge je poslal ban dravske banovine dr. Natlačan to-le brzojavno čestitko: »Ob priliki rojstnega dne izrekam Vašemu kr. Visočanstvu najlepše čestitke in najboljše želje v svojem in v imenu prebivalstva poverjene mi banovine, zagotavljajoč Vas obenem popolne udanosti. Ban dr. Marko Natlačen.«
V Beogradu je bila v dvorski kapelici na Dedinju zahvalna služba božja, katere so se udeležili Nj. Vel. kraj Peter II., Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga s princezinjo Elizabeto, nadalje dvorne dame in člani civilnega ter vojaškega kraljevega doma. Ob njenem rojstnem dnevu ji želijo vse dobro zlasti številni siromaki, ki jim je bila kneginja v najrazličnejših prilikah velika in plemenita dobrotnica. Hvaležen ji je ves narod za veliko delo, ki ga opravlja kneginja kot predsednica Rdečega križa.
POMOč OŠKODOVANCEM PO TOČI
Kakor javljeno, je 27. maja toča popolnoma uničila vinograde, sadonosnlke in polja na Gradišču, ki spada pod kata-stralne občine Sp. Velka, Šomat in P!o-deršnica. Ciril Metodovi družbi se je sedaj kot druga privatna velika dobrotnica pridružila še »Tovarna za dušik« v Rušah. Darovala je najhitreje učinkujoče umetno gnojilo, apneno sečnino, ki se ie pod nadzorstvom članov občinskega odbora na Velki razdelila med najhuje prizadete. Nobena še tako velika pomoč ne bo mogla obvarovati prizadetih najhujše bede in pomanjkanja, zadolžena posestva so iziročena propasti. V veliko tolažbo pa je revežem dejansko sočutje dobrotnikov, katerim gre priznanje za naglo pomoč.
PRVE KAZNI ZA KRŠITVE NAREDBE O BREZMESNIH DNEH
Subotiška policija je priredila ob brezmesnih dneh racijo po gostilnah in mesni cah. Pri tein je zalotila 15 mesarjev, ki so skrivaj prodajali meso svoiim odjemalcem ob torkih in petkih. Aretirana sta bila tudi dva gostilničarja, ki sta kršila uredbo o brezmesnih dneh. Kršitelje j-; policija zaprla in izročila sodišču.
DELA NA CESTI MARIBOR - FRAM SE BODO JULIJA PRIČELA
Renoviranje državne ceste Maribor -Fram se bo prihodnji mesec pričelo. Sestavil se je posebnni režijski odbor, v katerem so inž. Ivan Vane k kot preds., kot člani pa inž. Milo Kraigher od gradbenega ministrstva, inž. Maks Trost od banske uprave in gradbei tehnik Matija Malešič iz Ljubljane. Sedež režijskega odbora je v Mariboru. Za odsek med Teznom in Framom je določen kredit 12,471.000 din, za tlakovanje ceste skozi Slovensko Bistrico pa din
1,133.000.	Cesto bodo uredili v 14 delovnih mesecih, pri čemer pa zimski meseci niso všeti, tako da bo ta cesta dograjena spomladi leta 1942. Vrhovno nadzorstvo gradnje bo imel načelnik gradbenega oddelka banske uprave inž. R u e h.
Glasbeni večer v Ptuju
Glasbena Matica v Ptuju nam je priredila
5.	t. m. izvrstno uspel glasbeni večer. Dvakrat je nastopil mešani zbor Glasbene Matice. Najprej smo poslušali dr. A. Dolinarjevo pesem »Po gorah«, prirejeno po narodnem motivu. Ritmično in telinično-dinamično brezhibna izvedba lepe skladbe je napravila globok vtis. Prof. J. Gregorc, sedanji novi ravnatelj na Glasbeni Matici, se nam je razodel kot izredno spreten, sposoben in požrtvovalen dirigent, ki ume s svojim fino obrazova-nim glasbenim pojmovanjem dovršeno zajeti jedro skladbe in mu dati orgovarjajoči izraz. Težji, ali prav tako lepi sta bili naslednji skladbi, izvirno delo dirigenta, profesorja j. Gregorca samega. Dasi je v njih skladatelj v polni meri upošteval novi, moderni slog vokalne glasbe, je vendar kljub temu ostal zvest tradicionalnemu narodnemu glasbenemu duhu. Mokranjčev rukovet število 11. je Ptujčanom že dobro znan. Kakor prejšnje pesmi, je dirigent posebno tudi rukovet naštudiral s pevci z največjo ljubeznijo. Isti uspeh je žel dirigent z J. Ocvirkovo »Igraj kolo«. Obe skladbi sta gotovo prav trd oreh za vse pev-rbore pri nas. Zaskrbljenost pa nas mora navdajati ob maloštevilnosti sodelujočih pevcev — šibkost pevskega zbora. Moških pevcev je jedva okoli 18, ženskih nekaj več. In vendar je bil glasbeni efekt v vsaki točki dinamično na višini.
Naravnost presenetil pa je ptujsko občinstvo prof. Gregorc z nastopom novo ustanovljenega salonskega orkestra. Neverjetno, kako visoko stopnjo glasbene zmogljivosti tega orkestra je dosegel dirigent v razmeroma kratkem času obstoja in vaj. Ko smo poslušali Flotovo overturo k operi »Alessandro Stradella« tako dovršeno izvajati, nas je vse ohajal občut ponosa. Tak discipliniran orkester lahko nastopa brez skrbi tudi kjerkoli drugo v večjem mestu in bo žel enako priznanje kakor doma. Pomisliti je treba, da so izvajajoči glasbeniki večinoma mladina, bivši in sedanji učenci Glasbene Matice. Dirigent jih je za te lepe skladbe naravnost odlično izuril iu to v neverjetno kratkem času Enako prijetno in zadovoljujoče sta se dojmili skladbi: Ketelbey: »Na perzijskem trgu«' in Leopold: »Jugoslovanski biseri«. Na isti hibi kakor pevski zbor pa trpi tudi mladi orkester.
V tretje je nastopil s prav mičnimi in prikladnimi krajšimi pesmimi dirigent sam kot solist-baritonist. Odpel jih je z lahkoto, tehnično dovršeno in s krepkim glasom. Tudi ta točka sporeda je bila odlična in je nudila izvrsten užitek.
V četrto nam je še ga. Mara Kabajeva, istotako profesorica na zavodu, podajala 3 lepe skladbe P. Čajkovskega za klavir in eno od List-Chopina. Spet smo imeli prilitw> občudovati njeno precizno tehniko na klavirju.,
s katero ji je mogoče izvajati skladbo povsem v zamisli skladatelja samega, ki ga imamo s tem priliko do dobrega spoznati in njengov umotvor popolnoma uživati. Občinstvo je z burnim aplavzom izrazilo umetnici svoje priznanje.
Prireditev se je zaključla z dr. A. Schwa-bovo »Zlato kangljico«. Pesem je že kot zbo-rova skladba odlična, sila melodiozna. Efekt lepe pesmi pa se še silno stopnjuje s sprem-ljevanjem orkestra.
V interesu slovenske kulture je, da P?sfa" ne poleg pevskega zbora sedanji salonski orkester stalna ustanova Glasbene Matice. Naj nadaljuje z rednimi vajami. Stalen tak dober orkester, ki je vsak čas v funkcijski pripravljenosti, da lahko vedno ob potrebi nastopa z dobrim sporedom, bi bil slovenskemu kulturnemu življenju v Ptuju v največjo oporo in čast.	*'•	D*
]> Cepljenje proli davicl je odredilo mestno poglavarstvo. Podrobnosti so razvidne iz razglasa.	,	.
]> Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri film ,,Blokada1'.
j) Včeraj popoldne je bila družbena razprodaja blaga v Radoličevi trgovini v Miklošičevi ulici. Zbrala so je poleg nakupovalcev Sc kopica radovednežev, tako da so morali prisostvovali čuvarji reda.
Marsbor
Okoliški problemi pred občinskimi odbori
Seji studenške in pobreške občine
V kratkem pričetek gradnje radijske postaje
Tablica din 5'—
bo v nedeljo 1«. Junija ob 14.30 prvič na telouadišču v Ljudskem vrtu. Prua tombola znaša 12.000 din a
denarne tombole skupno 20.000 din, razen tega že 17 tombol In ueliko šteuilo dragocenih dobitkom
brez vstopnine. - Pričakovati je velikega obiska od blizu In daleč - Tablice po din 5'—‘so že v prodaji,
Občuten nedostatek železniškega prometa
s;kega odbora. Vodil jo je župan g. Karel S trži n a. Razpravljali so o raznih občinskih zadevah, med drugim tudi o skorajšnji gradnji radijske relejne postaje na Teznem. Sklenili so tudi, da bodo regulirali Vodnikovo ulico na Teznem in zgra diili kanal pri novi Flisovi hiši ob Ptujski cesti. Občinski odbor je sprejel 12 oseb v občinsko zvezo. — Občina Pobrežje bo uvedla poletne uradne ure. Uradovali bodo od 6. do 14. ure, za stranke pa od 10. do 14. Ob zaključku je g. župan v imenu občinskega odbora čestital odborniku g. Alojzu Kovačiču s Teznega k odlikovanju z redom sv. Save V. stop. za njegovo delo v tezenskem šolskem odboru.
m Avtomobil na poštarski loteriji v Mariboru je zadela srečka s štev. 05424. Listo izžrebanih dobitkov glej med današnjimi oglasi!
m Poroka. Te dni sta se poročila črko-slavec Bruno Petejan in gdč. Trauda Kovačičeva.
m Za adaptacijo konjušnice v Mariboru
bo 20. tm. licitacija pri Dravski diviziji v Ljubljani.
m Odobreno zvišanje cen. Banska uprava je dovolila tvrdki Omik & Mitrovič iz Dravograda-Meže, da sme prodajati bar-hant „Metka" po 11.30 din, „Voja“ po 11.60 din, „Ivica“ po 12.70 din in „Lea“ po 11.90 din pri prodaji trgovcem na debelo, oziroma po 12.25, 12.50, 13.75 in 12,80 din pri prodaji istega blaga trgovcem na drobno. Cene, ki so odobrene tvrdki za prodajo detajlistom, veljajo tudi kot cene trgovcev na debelo pri engros prodaji.
m Drzna tatvina. V petek zvečer je na Glavnem trgu neki Iskra Štefan iz Studencev vprašal brezposelnega Jožeta Fi-derška iz Ptuja, koliko je ura. Ko pogleda Fideršek na uro, mu jo Iskra iztrga z verižico vred iz roke ter pobegne. Srebrna ura z verižico je vredna 500 dinarjev.
m Tatvine. Kleparju Francu Petroviču na Tržaški cesti v Mariboru je ukradel Ivan Š. iz Studencev več cinkaste pločevine v vrednosti 500 dinarjev ter jo prodal. — V noči od 7. na 8. tm. so neznani storilci iz stanovanja Ornika Jožefa na Obrežni cesti 81 v Studencih ukradli več ženskega perila ter razne jestvine in orodje. Storilcem so že na sledu. — Jože B. je ukradel iz delavnice mizarskega mojstra Justina v Gubčevi ulici srebrno žepno uro z verižico v vrednosti 400 din in neznano-kam pobegnil.
m Napad. Pred gostilno Kokot v Radvanju je Finžgar Miha napadel s kamnom nekega Piveca ter inu razbil glavo. Vzrok napada je staro sovraštvo. Pivec sc zdravi v mariborski bolnišnici.
Sinoči je bila v Studencih občinska seja, ki jo je vodil župan g. Kal o h. Tajnik občine je prečita! novi pokopališki red in določila za grobarja, kar so odobrili. Kljub temu je bila o tem obširna In stvarna debata. Predsednik občine je poročal o raznih občinskih zadevah, tako tudi glede stanja cest in ulic. Izdelale so se nove smernice za bodoče cestno'delo. Podaljšala se bo Erjavčeva ulica od Vod nikove do Kalohove; v novem podaljšku se tudi odobri električna napeljava. Ugotovilo se je tudi, da se mora v občini ustanoviti cerkveno-konkurenčni odbor. Rešili so tudi razne prošnje za podpore. Določili so delegate za davčno upravo. Razne računske postavke je točno raz-
Kako bo izglodala mariborska relejna radijska postaja, smo nedavno že poročali. Izgleda, da bodo v kratkem pričeli z gradnjo. V ponedeljek 17. t m. bo ob 14. uri na Teznem komisijski ogled zemljišča, kjer bo zgrajena radijska postaja. V komisiji bodo zastopniki Prosvetne zveze, ki bo postajo gradila, okrajnega
členil blagajnik g. Pušnik. V občinsko članstvo je bilo sprejetih več prosilcev. Izvoljena je bila komisija, ki naj prouči, ali bi bilo boljše postaviti na tržnico studenec ali pa vodovod od izvirkov. V tej komisiji so gg. Kal oh, Pušnik in Pregel. Odbor je nadalje sklenil, da se mora Prešernova ulica otvoriti ne samo delno, kakor to želijo nekateri posestniki, ampak cela, kakor to zahteva gradbeni. pravilnik. Dosedaj so dohodki nove tržnice zelo povoljni. Končno so sklenili, da se mora regulirati potok aa meji radvanjske in studenške občine.
*
Te dni je bila v gostilni Felič na Teznem občinska seja pobreškega občin-
načelstva v Mariboru, mestne občine in pobreške občine ter razni strokovnjaki. Povabljeni so tudi tamkajšnji mejači. Vse kaže, da je to zadnji uradni akt pred pričetkom gradnje. Morda bomo v jeseni ali pozimi že poslušali mariborsko relejno radijsko postajo.
Nočni brzovlak št. 501 odhaja iz Maribora ob 2.48 z enim edinim vagonom I., II. in III. razreda, ki je direkten vagon Maribor - Sušak in katerega se morajo posluževati tudi potniki za Ljubljano. Šele v Pragerskem dobi brzovlak še dva druga vagona v direktnem prometu med Madžarsko in Italijo. Potniki, ki potujejo s tem nočnim brzovlakom iz Maribora proti Ljubljani, morajo torej prestopiti ali na Pragerskem ali pa v Zidanem mostu, kar je v nočnem času zelo neprijetno. V zadnjem času je vedno več potnikov, ki se iz Maribora poslužujejo tega brzovlaka za potovanja v Ljubljano in naprej. Dogaja se, da je edini vagon iz Maribora prenapolnjen in morajo potniki stati vsaj do Pragerskega, če ne še dalje, in morajo zaradi tega najmanj enkrat prestopiti. Enake težkoče so v prometu z brzovlakom št. 502 v nasprotni smeri ter so potniki, ki potujejo v Maribor iz smeri Ljubljana prav tako prisiljeni v nočnem času prestopati ali v Zidanem mostu ali na -Pragerskem. Radi tega je zadnje čase vedno več pritožb. Zato ie T u j s kop r omet na zveza v Mariboru naslovila na železniško direkcijo v Ljublja-
ni prošnjo, da se nočnima brzovlakoma št. 501/502 doda vsaj še en vagon II. in III. razreda v direktnem prometu med Mariborom in Ljubljano. Prepričani smo,
Sinoči je pričel v klubskem lokalu turnir za letošnje prvenstva Šahovskega kluba UJN2B „Vidmar“, ki ga je organiziral ter ga vodi tehnični vodja g. Reinsberger. Turnirja se udeležuje 14 igralcev, ki jim je žreb določil naslednji vrstni red: 1. Peče 2. Nosan, 3, Gerželj, 4. Hvalič, 5. Certalič,
6.	Skralovnik, 7. Lukcš Franjo, 8. Kusler,
9.	Senekovič, 10. Kukovec, 11. Lukeš Božo, 12. Marvin, 13. Reinsberger in 14. Rupar.
V 1. kolu je prva dozorela partija Lukeš F.—Kusier. V damskem gambitu je Lukeš nekoliko nerodno zapri linije in diagonale svojini figuram, nakar je Kusler udaril s presenetljivim napadom ter partijo v lepem stilu odločil v svojo korist. — Rupar jo izbral proti Pečeju Philidor-jevo obrambo, ki jo je Peče s kmeti razbil ter zagrozil z matom. Ruparju seveda tudi izguba dame ni mogla podaljšali življenja, ampak je lik pred matom predal. — Zelo lepo je zaigral Hvalič proti Lukešu B. Kljub izgubi figure, ki jo je mimogrede „pozabil“ na bojišču, je razvil močan napad, ki bi verjetno moral prodreti, da je
da bo železniška uprava tej prošnji Tuj-skoprometne zveze »Putnika« v Mariboru in splošni želji našega potujočega občinstva čimprej ugodila in s tem odstranila občuten nedostatek v železniškem prometu med Mariborom in Ljubljano.
DRŽAVNA RAZRFDNA LOTERIJA. Žrebanje 3. razreda 40. kola, dne 11. t. m.
Din	505.000.—: 30271			
Din	200.000.— 26115			
Din	100.000.—: 66500			
Din	60.000.—: 37038			
Din	50.000.—: 61536			
Din	40.000.—: 42447			
Din	12.000.—: 1681	14505	19495	28545
	84532			
	Din 8000.	—:		
15595	21109 21352 28100	28775	47653	84579
90883	94870 95326			
	Din 5000.	—:		
27909	30795 35939 43825	50958	52938	53863
60970	61287 69663 80413	87987	89348	90981
96851	97606 98683 99658			
	Din 2000.-			
1724	5252 7629 9229	18719 21016		22485
23061	23603 26580 30035	30461	36629	40750
41762	41871 53548 56061	56855	59353	70020
78299	78503 78884 79984	82659	84623 92124	
93592	99423.			
	Prihodnje žrebanje bo 11. julija.			
m Napad na trafikantko. V trafiko Ane Gačnikove na Koroški cesti 63 je prišla neka ženska in napadla trafikantko. Udarila jo je s pločevinastim vrčem s tako silo po glavi, da se je morala zateči k zdravniku.
m Karamhol na Aleksandrovi cesti. Pred Rakuschevim skladiščem na Aleksandrovi cesti sta trčila osebni in tovorni avtomobil. Posledice so bile hude, kajti tovorni avto je povozil neko kravo in gare, obe vozili, pa sta močno poškodovani.
m Fantka je povozil. Neznani kolesar je na Radvanjski ccsli povozil 4 letnega trgovčevega sina Valterja Smeha, ld je dobil po celem telesu nevarne poškodbe.
m Prometna nesreča v Studencih. Na Pekrski cesti je 27 letna Toplak Štefka iz Studencev povozila s kolesom 7 letno Hedviko Lapuh iz Maribora. Pri nesreči je dekletce dobilo resne poškodbe čeljusti in glave, tako da so jo morali oddati v bolnišnico.
urini nuni m i im—ii—wi 11111111
* BODI SIK, ŽVEČI Čl K — AMERIKA N-SKI ŽVEČILNI BONBON. Zalaga za Ju-goski vi jo: Maks Jeras, Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. 38-36.
* Poročila sta se dipl. strojni tehnik Bogdan Kuaflič in Gizeia Rape, hčerka posestnika in trgovca v Sv. Križu pri Litiji. Čestitamo!
* „Staribor“ ima svoj mesečni sestanek v četrtek dne 13. junija po sledečem sporedu: Ob pol sedmih (pol 19.) sestanek pred gradom in nato ogled muzeja pod strokovnim vodstvom prof. Baša. Ob 8. (20.) v restavraciji Narodnega doma spominsko predavanje prof. Baša o pokojnem dr. Travnerju. Prosimo obilne udeležbe !
* Obiščite naše Slovenske gorice! V nedeljo dne 16. t. m. Vas popelje Putnik z udobnim avtokaroin po veselih gričkih Slovenskih goric. Cena krožne vožnje samo 60 din. Prijavite se takoj!
® Letošnji dunajski jesenski velesejem bo v času od 1. do 8. septembra. Medna-: rodni karakter lega velesejma bo zabeležen s sodelovanjem Jugoslavije, Bolgarske, Grčije, Italije, Romunske, Slovaške in Madžarske in nadaljnjih držav. Ceško-Mor&v-ski protektorat bo tudi letos službeno zastopan na dunajskem velesejmu. Za inozemske države sc bo posebej uredil paviljon držav“.
TfflO
* Grajski kino. Danes „Dr. Robert Koch",
v glavni vlogi Emil Jaimings. — Pride socialni film »Angeli zalemnelih Iic“.
* Kino Union. Do vključno četrtka »Usodna bolničarka", puslolovina velikega formata s Sally Eilers in Paul Kelly v glavni vlogi.
* Esplanadc-kino. ,,Strup", velika Ijubav-ua drama po noveli H. Bernsteina z Charles Boyer-om. Prekrasni film nepozabne vsoj)ine.
Hvalič igral nekoliko podjetnejše in če bi imel nekaj več turnirske rutine. Ker pa tega ni bilo, se je seveda rutimranejši Lukeš izmotal iz težav in dobil v končnici. — Razburljiv damski gambit sta vodila No-' san in Reinsberger. Stara in nepomirljiva rivala sta dodobra razgibala šahovnico, iz-gledi pa so bili kot nihajoče skodelice na tehtnici: zdaj bi lahko dobil Nosan, zdaj spet Reinsberger. Ko sta prebrodila vse mogoče faze, sta slednjič morala proti svoji najboljši volji sklenili miroljubni rc-mis, kajti dva gola kralja dasta namreč vedno samo remis. — Najdaljša je bila partija Gerželj—Marvin. Slednji je iz francoske obrambe ,,stuhtal“ neke ' vrste holandski napad, ki ga je Gerželj rafinirano zavrnil. Po zamenjavi figur je nastala končnica islobarvnih lovcev. Marvin je sicer upal, da mu bo uspel „čudež na Marni", toda Gerželj je s fino igro odločil končnico v 46. potezi v svojo korist. — Partiji Cei-ralič- -Kukovec in Skralovnik— Senekovič sta bili preloženi. Drugo kolo se igra v četrtek.
Veliko mestno pokopališče bo na Teznem
Že lani se je razvila zaradi nameravane ustanovitve velikega mestnega pokopališča na Teznem dolga časopisna polemika. Bila sta in sta še sedaj dva tabora, ki sta za in proti tezenskemu pokopališču. Izgleda pa, da je sedaj akcijo prevzel sam mestni župnik, ki trdi da je edino cerkev kompetentna za takšno vprašanje. Nekateri znaki kažejo,
Dva uboja pred sodiščem
Fali kazenski senat v Mariboru je danes razpravljal o dveh ubojih. Prvi se je pripetil 19. marca v Novi Krčevini pri Ptuju. Obtoženi 40-letni posestnik Jakob Rojko z Vurberga je prišel k posestniku Jožefu Gomilšku ter ga terjal za jeke stvari, ki mu jih je posodil. Zaradi tega je nastal spor med njima, ki se je končal z ubojem. Gomilšek in njegova žena sta pred obtožencem pobegnila iz kuhinje v sobo. Rojko je razbil vrata in navalil na Gomilška. Z burkljami mu je razbil lobanjo, da je bil na mestu mrtev,
PRIREDITEV TEZENSKEGA RK JE LEPO USPELA
V nedeljo popoldne je priredil tezenski Rdeči križ na Šabedrovem vrtu »Rodoljub iz Amerike«, ki je zadovoljila številne gledalce. Prireditev je v vsakem oziru prav lepo uspela in pokazala agilnost tamkajšnjih Rdečekrižarjev. Po igri se je razvila prijetna in domača veselica, katere donos je bil izročen v dobrodelne namene.
m Poročila sla sc v nedeljo v frančiškanski cerkvi inž. arh. Marijan Mušič in Dcsanka Miovičeva.
m Brezjanski Rdeči križ je priredil nedavno na Teznem tombolo, ki je prav lepo uspela. Nesla je 9000 din čistega dobička, ki se bo uporabil za potrebe in namene Rdečega križa.
m Na zagrebški glasbeni akademiji je diplomirala gdč. Nada Cijan iz Maribora.
m Prcdstojnišlvo mestne policije v Mariboru poziva tistega, ki je v zadnjih 14 dneh kupil pod roko večjo preprogo tem-norjavc barve, ki se uporablja pred vrati za snaženjc obutve, da sc čimprej javi na policiji v sobi št. 19.
m ..Zaradi preglasnega navdušenja za lujo miselnost". Pod tem naslovom smo v ■sobotnem „Večerniku“ objavili poročilo o obsodbi gdč. Hansi Glaser. Ker smo bili o samem smislu obsodbe mistificirani, dodatno poročamo, da je bila sicer imenovana res obsojena, toda ne po zakonu o zaščiti države, temveč po kazenskem zakonu, ker je žulila javnega organa in slovensko narodna čustva.
m Sokol-Pobrežje. — »Vsakomur nekaj" je naslov pestrega večera, ki bo v nedeljo, 16. I. m., ob 20. v sokolski dvorani. — Na sporedu so lahke melodiozne operne arije, operetni spevi in humoristični prizori s petjem. — Sodelujejo gg. Angel Jarc, operni tenor in naš priznani, popularni - slov. komik in dolgoletni režiser Josip Povhe. Na glasovirju pa bo ubrano brenkala ga. Vrabčcva. - komur je do lepega petja in veselih, zabavnih prizorov, naj v nedelm iKihili v našo sokolsko trdnjavo. .	...vo!
da je mestni župnik celo dobil zagotovilo, da se bo na Teznem res ustanovilo novo skupno pokopališče. Zato bo dal sedaj velikansko zemljišče na Teznem, kjer so še sedaj opuščena pokopališča, ograditi. Pokopališče bo v doglednem času vsekakor potrebno in bi bilo čisto prav, če bi se oba tabora v tem zedinila in akcijo podprla.
ženo pa je težje poškodoval. Rojko se je zagovarjal s silobranom.
Drugi je stopil pred sodnike 51-letni poljski delavec Ludvik V e t e c iz Sp. Polskave. Obtožen je, da je z vilami ubil Jožefa Šobo, s katerim sta popivala. Ko sta se vračala pozno ponoči 22. aprila domov, sta se stepla. Vetec je z vilami razbil Šobi glavo. Tudi ta se zagovarja s silobranom.
Obe razpravi ob času poročila še trajata.
Turnir za prvenstvo ŠK »Vidmarja"
Zanimivosti
Francoski narod v usodnih dneh
Dopis iz Pariza — Brezpogojna solidarnost in sodelovanje vseh stanov Francije
Flandrijski umik — Churchill je v parlamentu omenil številko čez 300.000 mož — je samozavest francoskega naroda mogočno dvignil. Tako da se kakšen mora-Kčen učinek nemškega zračnega napada na Pariz niti v kakem malem znamenju ne kaže. Kot nepristranski opazovalec mora človek ugotoviti celo nasprotno. — Odpor ljudstva je neverjetno zrastel. Povsod slišite: sedaj gremo v boj proti suženjstvu. Velika revolucija, Vadmy, Jemappes, to so gesla. Pa pri navadnih ljudeh. Propagande splo.li nobene ni. Odločnost je pa nepričakovano globoka.
Tudi delavci in gospodarji so se naglo in zlahka dogovorili glede dela, ki v tovarnah ne preneha. Pogodba med sindikalnimi organizacijami, delavskimi, obrtniškimi, med inženirji, mojstri in gospodarji je bila sredi divjanja flandrijske bit-
ke brez težav in gladko podpisana. More se reči, da je danes vsa Francija intelektualno in delovno mobilizirana. Vse sindikalne organizacije so ta takoimeno-vani »sveti pakt«, ko je domovina v nevarnosti podpisali. In klic »Domovina je v nevarnosti!« je v Franciji danes prav tako močan in odločujoč, kakor je bil v času velike revolucije.
V omenjenem paktu je ta le odstavek:
»Ko se Francija bije v vojni, od katere je ob istem času odvisen njen obstoj, prav tako kakor tudi obstoj raznih potlačenih narodov, ko se bije vojna, od katere so odvisna sama načela civilizacije, ta čas je za vse Francoze ena edina dolžnost: prispevati z vsemi napori za stranko naroda in za poraz nasprotnika.« Klanjajoč se vojakom, ki prelivajo kri na bojiščih, izjavljajo podpisane organizacije, da imajo nezlomljivo voljo storiti
vse, kar je potrebno za popolno, učinkovito in trajno zmago, za zmago, po kateri mora vstati nov svet temelječ na pravici. — Organizacije bodo z vsemi napori do skrajnosti pospeševale produkcijo in pobijale potrato in vsak nered, ki bi pomenila napad zoper narod. Ob uri največje nevarnosti, je treba postaviti ure največjih -nad. V borbi za obstoj, ki jo bije republikanska Francija, ni mesta za egoistične cilje, ne za dejanja in ne za namene razreda. Podjetniki, delavci, sotrudniki, prežeti z enako voljo enotnosti in socialnega miru, ki sta za zmago brezpogojno potrebna-, se obvezujejo, da bodo skupno delali na polju povzdige in reorganizacije, ki bo vojni sledila zato-da bo mladini, ki prihaja zapustila življenie boljše, v svobodi bolj razmahnjeno 'in bolj varno.«	M.	Š.	(Pariz).
Potnik: — Gospod, ali vam lahko pokažem praktičnost novega brivskega aparata?
»Lev ima tudi bolhe!« je odgovoril nedavno Churchill, ko so ga opozorili, da je v Veliki Britaniji dosti pacifistov.
Sneg v visokih Tatrah je zapadel precej nizko, tako da so smučarji prišli še na pragu poletja na svoj račun.
Atentator na predsednika Angloindij-skega društva je obsojen na smrt. Kakor znano, je morilec streljal na svojo žrtev na neki seji pred meseci v Londonu.
140 ton bombaža in 210 ton tobaka je lani proizvajala Albanija.
2.169,000.000 ljudi biva po zadnji sta-sttki na zemlji.
Kraljica Viljemina bo šla v Indijo? Tako poročajo iz Londona. Svetovalci so kraljici predlagali, naj bi šla v Holandsko Indijo, angleška vlada je pa naprosila princa Bernarda, naj jod od tega pregovori.
Pomorski promet z Evropo je ukinila japonska vlada.
Belgijska kraljica mati Elizabeta je po
poročilih »United Pressa« ostala med invazijo v Belgiji. Otroci kralja Leopolda so pa po istem viru še nekje v Franciji.
Zavezniška tovarna za strelivo je postavljena blizu Mempbisa v USA. Angleži in Francozi so jo postavili na svoje stroške, da bo delala zanje.
Posojilo 50 milijonov funtov za narodno obrambo bo razpisala Turčija. Zakonski predlog je že predložen parlamentu.
Prehudo je jokala Marija Pehtova iz Prahatic, prej Brna na Moravskem. Najprej ji je umrl oče, zatem mož, nato pa še dva sinčka. Jokala je neprestano, dokler roso revici oslepele oči.
Bivši predsednik španske republike Azana se bo naselil v Mexico-Cityju.
Letalsko združenje ameriških pilotov v Parizu, ki se bore na strani Francije, so izključili iz svoje srede častnega člana, polkovnika Lindbergha, ker je še vedno strasten pristaš izolacionistične politike USA.
Največjje potniško letalo sveta je rusko letalo, ki je pred dnevi uspešno otvorilo zračno pot iz Moskve do Mineralnih vod. V letalu je bilo 64 potnikov.
Francoska vlada je zaprosila špansko naj sprejme 200.000 otrok francoskih in belgijskih beguncev.
Edinstveno naselje za plodne družine
Blizu Rima so te dni izročili svojemu namenu vas, kakršne najbrž ni na svetu. Kdor bi potoval iz Rima k morju in prišel v kraj Aciilia, bi ne mogel razumeti, kako da so tu sami otroci. So seveda tudi odrasli vmes, toda ti se porazgube v živžavu mladine.
Vsak, kdor hoče namreč bivati v tej vasi, mora imeti najmanj 7 otrok. Ker
število italijanskih družin z. blagoslovljenim prirastkom ni majhno, je pritisk v to vas, prirejeno nalašč za mnogoštevilne družine, kaj velik. Samo iz rimsike oblasti se je namireč prijavilo 2000 družin z najmanj 7 otroki. Doslej je v Acili-ji 250 parov staršev, toda nad 2000 otrok.
Vsaka družina ima svojo hišico s šest sobami in vrtom zunaj na polju.
f
mmm
Sam je poklical policijo, da ga aretira
— Jaz sem vlomilec in bi mi bilo prav, če me pridete aretirat! Sem tu v baru Roys Clam, kjer sem hotel krasti.
.Tako se je glasilo sporočilo po telefonu, ki ga. je prejela ob 3. uri zjutraj stražnica v Gliftonu. Komisar je z agenti ta'koj pohitel v imenovani bar, kjer je našel nekega človeka, ki je z naperjenim
revolverjem držal v šahu nekega drugega! Bil je sam gospodar bifeja, ki je zasledil tatu vprav v trenutku, ko je vlomil v blagajno. S samokresom ga je prisilil, da je najprej vrgel predpisani novec v avtomatični telefon in poklicali policijo.
Lov za mastjo v boju proti blokadi
Nedavno so imeli v Berlinu zborovanje raziskovalci proučavanja nadomestkov za pridobivanje masti. Leta 1936 je ustanovil profesor dr. Kaufmann »Družbo za proučavanje masti«, ki šteje danes že 1200 članov. Na zborovanju je govorilo več vseučiliških profesorjev o aktualnem problemu.
V svojem govoru je prof. dr. Kaufmann prikazal velike uspehe pridobivanja masti iz fosfatidov, sterinov, vitaminov,
hormonov in barvnih snovi v naravnih maščobah, ki se s pomočjo kemičnega postopka predelavajo v rafinerijah. Prikazan je tudi bil nov način pridobivanja masla iz mleka. Dalje so učenjaki priporočali sajenje oljnih rastlin v Nemčiji. 90% svetovne produkcije olj izhaja namreč iz rastlin, le 10% je živalskega izvora. Priporoča se sajenje soje in sončnic, ki je v balkanskih deželah zelo razširjena.
Strašno maščevanjeza vrnjenega snubca
V Bukarešti se je odigrala nedavno strašna žaloigra. Inženir Konstantin Co-tescu je že delj časa snubil mladenko iz ■hiše, kjer je bil na stanovanju. Mladenka pa ni hotela slišati njegovih prošenj, zato je sklenil, da se bo nad njo maščeval. Cotescu je vdrl v sobo mladenke, polil njeno obleko z bencinom, nato pa vrgel
vanjo gorečo vžigalico. Ko je bila oble' ka v plamenih, je pahnil nesrečno žrtev iz sobe na hodnik. Na vpitje nesrečnice so prihiteli sosedi, ki so ogenj pogasili. Mladenka je dobila težke opekline po vsem životu. Okrutnega inženirja so zaprli.
Železo glavni dohodek Luksemburške
Od vseh dohodkov, ki jih ima mala je v 1. 1939 proizvodi! 1.84 milijona ton Luksemburška, odpade 80% na pridobi- surovega železa, 1.76 milijona ton suvanje železa. Veliki koncern železne in- rovega jekla. 95% železne rude izvozijo dustrije stoluje v mestu Luksemburgu in v tujino, 30.34 luksemburškega železa je
Angleška kraljica ELIZABETA pregleduje darila za vojake na fronti
šlo v Belgijo, 27% v Nemčijo, 3.82% v Anglijo, dalje v Skandinavijo, Južno in Severno Ameriko, v ltalijo in Francijopo 1.98%. Potrebno gorivo za visoke peči je dobavljala Luksemburška po večini iz Nemčije. Medtem je bilo tudi dva milij-na ton koksa, v zadnjih letih pa holandski premog.
videti mikada
Ko se pelje mikado, japonski cesar, sko zi mesto, morajo biti zastrta vsa okna. Stražniki, občinstvo, vojaki stojijo nepremično kakor kipi. Nihče se ne smehlja. To je izraz najvišjega spoštovanja in vdanosti. Dvorni maršal pošilja v hotele, kjer so nastanjeni Evropejci, posebne objave, da se gosti ponče: »Če liočete gledati pot mikada, motate stati in se no smete gibati. Prepovedano je fotografirati ali gledati veličanstvo od zgoraj iz oken zgornjih nadstropij, s hribov in sploh vsega, kar leži više, nego je mi-kadov voz. Vsak prestopek .proti tema se smatra za žalitev veličanstva«.
Na zahodnih bojiščih doslej še niso bile prizadete katedrale, je ugotovil poseben papežev odposlanec.
Rojstva in poroke v Nemčiji
Lani je bilo v Nemčiji 944.246 porok, predlanskim le 174.821. Rojstev je bilo lani 1,633.078. Prirastek, porok je posebno v zvezi z vojno, saj je bilo samo v stari državi 108.000 vojaških porok. Na tleh bivše Avstrije je bilo lani in predlanskim sklenjenih dvakrat več porok kakor v prejšnjih štirih letih pod avstr#-sko vlado.
Angini tank v akciji
umh w»v«K«*e pr&aia
Liuhlšana
Zahvala Protituberkulozne zveze
Prireditev letošnjega protituberkuloznega tedna v dneh od 19. do 26. maja je dokazala, da znamo Slovenci tudi v težkih časih vrednotiti smisel za pripravljenost za pomoč bednemu bolniku in za njegovo ozdravljenje do-prinašati denarne žrtve.
Čeprav nabiralna akcija v protituberkuloz-nem tednu še ni zajela prav vsakogar in so se ji mnogi izmaknili, moremo vendarle že zdaj ugotoviti, da se klic protituberkuloznega tedna ni izgubil v praznino, marveč je bil v splošnem deležen res neprisiljenega, toplega in iskrenega odziva. V dneh protituberkuloznega tedna smo postavili temeljni kamen skladu za podpiranje revnih jetičnih bolnikov. Geslo »Noben jetični brez bolniške postelje!« je v najširših plasteh našega naroda pognalo zdrave korenine. Niso sicer še zaključeni računi, uverjeni smo pa že zdaj, da je naša letošnja 7-dnevna prireditev nadkrilila tako v moralnem kot materialnem oziru vse prejšnje.
Visoko pokroviteljstvo prvega predstavnika oblasti g. bana dr. Marka Natlačena nad
našo prireditvijo je razgibalo v plemeniti tekmi za sodelovanje vse naše kulturne, humanitarne, telovadne, športne in druge organizacije, ki so v zvezi z našimi krajevnimi edini-eami v polni meri izvršile svojo dolžnost. Vzporedno z njimi sta korakali šola in cer-kev.
Ne dvomimo, da bodo vsem tem naknadno in s primernimi ukrepi sledile tudi vse občine, denarni zavodi, zavarovalnice, razna industrijska podjetja itd., na katere je Proti-tuberkulozna zveza apelirala s posebnimi pismi.
Preobširno bi bilo naštevati vse činitelje, ki so podprli naša prizadevanja v protituber-kuloznem tednu moralno in materialno. Zato veljaj v našem in vseh revnih jetičnih bolnikov imenu vsem in vsakemu posamezniku naša neomejena in najiskrenejša zahvala! Zaključujemo s toplo prošnjo:	Vsa slovenska
javnost spremljaj naša plemenita stremljenja tudi v bodoče!
Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
O cestnem prahu in vozačih
Ljubljansko mestno poglavarstvo je dalo časopisom sporočilo o vprašanju prahu po ljubljanskih ulicah in cestah, v katerem s humorjem ugotavlja, da letos prašino najbolj uspešno preganja vsakdanji dež in da je tega najbolj veselo mestno cestno nadzorstvo, iker bi ob sedanjem pomanjkanju bencina in šoferjev itak nikakor ne moglo konkurirati z vremenom. Torej naj ljudje potrpijo, če se ob suhih dneh ne bodo škropile stranske ulice in da tudi druge ulice ne bodo več tolikokrat namočene kot prejšnja leta. Sicer pa ima Ljubljana večinoma še neutrjene ceste, (kjer škropljenje dosti ne koristi. Voda namreč prahu ne odstrani, ker se v vročini takoj posuši.
Drugo zlo na naših cestah, ki povzroča največ prahu, ■— tako pravi to sporočilo — pa so motorna vozila, ker s pretiranimi in tudi nedovoljenimi branami drvijo po ulicah in cestah ter vzdigajo prah. Navadno cestišče ne prenese hit^e vožnje in zato bi morali avtomobilisti voziti bolj počasi, da ne raztrgajo cest. Za hitre vožnje so samo tlakovana, asfaltirana ali drugače utrjena cestišča. Naj torej avtomobilisti to uvažujejo in ne delajo toliko prahu. In če ne mgrajo tega storiti že s higienskega in zdravstvenega stališča, naj po netlaikovanih in neutrjenih mestnih oestah vozijo s pametjo in počasi vsaj iz uvidevnosti in prizanesljivosti do someščanov.
Ta apel je krepek, če bo kaj zalegel, je sevč drugo vprašanje. Moralfčno se v takih stvareh, kakor izkušnja uči, malo doseže, veliko bolj pomagajo globe. Saj so tu cestno-policijski predpisi, naj se le strožje izvajajo! Pritožbe na dirjanje avtomobilov po mestnem področju so splošne, zlasti pa se divje podijo tovorni av-
tomobili. Tem se vedno strahovito mudi.
Sploh je opažati v Ljubljani pač malo dobre prometne discipline in je le sreča, da ni več nezgod. Se je na primer včeraj pripetilo, da je tam na tistem ostrem ovinku mimo Mestnega doma proti Streliški ogromen tovornik, namesto da bi zavil lepo v loku, ta ovinek naravnost rezal, tako da se je kolesar, ki je privozil ta hip izza ovinka, komaj se izognil. Kakšen strahovit karambol bi se bil zgodil, če bi bil slučajno nasproti privozil avto ali celo avtobus. Sama sreča! Vse preveč lahko miselno vozarijo eni ko drugi, avtomobilisti, motoristi kot kolesarji. Devetkrat mu gre po sreči, desetič pa nastrada.
a Vpisovanje v ljubljanske ljudske šole
bo v ponedeljek, 17. Im., in sicer za novince od 9.—12.30, hkrati z vpisovanjem v otroške vrtce. Za vse druge je pa vpisovanje istega dne popoldne 0(j 15.—17. in tudi v torek, 18. tm., od 9.—12. Pri vpisu otrok morajo starši predložiti otrokov krstni list ali družinsko knjižico, prav tako pa tudi spričevalo o cepljenju koz. Vpisati se morajo vsi otroci, ki bodo izpolnili 7 let vsaj do konca tega koledarskega leta. Samo če je dovolj prostora, se smejo vpisati tudi oni, ki so po zdravniški izjavi telesno in duševno posebno razviti ter bodo dopolnili do 1. septembra šele 6 let. Opozarjamo starše, da morajo vpisali tudi one šoloobvezne otroke, ki ne nadaljujejo šolanja v meščanski, srednji ali strokovni šoli ter ne gredo v obrt ali trgovino in niso še izpolnili 8 letne šolske, obveznosti in sicer dečki do dopolnjenega 16. leta, deklice pa do dopolnjenega 15. leta starosti.
a Zaradi tlakovanja klanca na Poljanski cesti nad Ambroževim trgom bo Poljanska cesta med Domobransko cesto^ in Ambroževim trgom od srede, 12. tm. še kakih 14 dni zaprta za vozni promet.
Ne pozabi naročnine!
Soort
Beli šport vabi
ISSK Maribor nadaljuje z vso vnemo svojo propagandno akcijo za teniški šport v našem mestu. Za vseskozi uspelim turnirjem dvojic bo sledil sedaj turnir posameznikov. Že za nedeljo je predviden turnir v moškem singlu, za katerega je razpisal zaslužni pionir slovenskega športa in predsednik Slovenske teniške zveze g. Radovan S epe c štiri lepa darila. Gotovo bo tudi ta turnir privabil naše bele mušketirje v polnem številu, saj sc obeta resničen športni užitek. Turnir, ki se prične ob 8.30 na igriščih ISSK Maribora, bo tem
zanimivejši, ker bodo sodelovali seniorji in juniorji v isli konkurenci.
Zgledna pobuda ISSK Maribora zaznamuje že lep uspeli. V zadnjih dneh se je prijavilo lepo. šlcvilo novih prijateljev belega športa, zlasti mladine. Prav ona najde na lenisiščih novo torišče za merjenje svojih mladih moči. 2c v prihodnjih dneh bo sledil poseben mladinski in nato še damski turnir, ki naj služita prav tako propagandi našega belega športa. Naš tenis beleži kljub nemirnemu času nov polet, ki ga vsi športniki prav iskreno pozdravljamo.
Kdo bo igral v malem
SE-cupu ?
Vsled tega, ker pri nas*šc vedno ni rešeno vprašanje prvega in drugega kluba, ni znano, katero internationalno moštvo bo gostovalo v Zagrebu. Odločitev bo padla to nedeljo po tekmi Gradjanski—Jugoslavija. V slučaju, da postane Gradjanski državni prvak, se bo v sredo, 19. tm. igrala zanimiva igra Ujpest—Gradjanski. Ce pa Gradjanski ne postane prvak, bo v prvem kolu gostovala „Venus“ iz Bukarešte. Ako pa BSK po zaslugi „Jugoslavije“ postane državni prvak, bo igral Ujpest v Beogradu. „Ferenczvaros“ bo gost Sla-vije v Sarajevu.
s. Priprave za atletske dvoboje z Madžarsko in Italijo. V nedeljo so se v Zagrebu sestali tehnični referenti naših atletskih zvez. Aled drugimi je bil navzoč tudi D. Sancin iz Ljubljane. Tekme bodo 22. in 23. t. m. v Beogradu proti Madžarski, teden kasneje pa v Bologni proti Italiji.
s. Ipavec je pri sobotnem boksarskem nastopu v Ljubljani že drugič v letošnjem letu podlegel Balohu. Večer je bil pester, ker je nastopilo več parov.
s. Dunaj—Budimpešta 1 : 0. Medmestna tekma Dunaj—Budimpešta, ki se je odigrala v nedeljo, je končala z 1 : 0 v korist Dunaja.
s. Asboth si je priboril naslov madžarskega teniškega prvaka, ker je v finalu premagal Gaborvja.
s. ATK—HAŠK 5 : 0. V nedeljo se je vršila v Zagrebu teniška tekma za prvenstvo države v konkurenci gospodov. Nastopila sta
kluba ATK »Zagreb« in HAŠK. Po lepi igri jo je odločil v svojo korist ATK »Zagreb« v razmerju 5 : 0. Ostali dve partiji je Hašk predal brez borbe.
ODDAJTE
malo ozlase za sobotno številko »Večernika« že v uetek do 18. ure.
s Najboljši gol strelec v drž. ligi je sedaj Bozovič (BSK), ki jih jc zabil 9. Lešnik od Gradjanskega še je plasiral na 2. mesto z 8 golL
S ČOLNOM STA POBEGNILA
Iz svoje ožje domovine sta želela pred nekaj dnevi, v. širni svet komaj 11 letni Jožef Planinc iz Lhnbuša pri Mariboru, ter njegov prijatelj iste starosti iz Košakov. Ker jima to z vlakom ni "bilo mogoče, sta ukradla Tufnerju iz-Limbuša 300 din vreden čoln in si s platnom, ki ga je Ukradil tovariš doma svojim- staršem, pripravila jadro. Nato sta se odpeljala po Dravi proti HrvatskL Sreča pa se jima ni dolgo smejala, kajti v Karlovcu so izprijena fantalina že prijeli in ju izročili staršem.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasili stane vsaka beseda 50 par, naitnaniša pristojbina za te oglase je din 10   Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1 po besedi. Najmanjši znesek za to oglase le din 12.— Debelo tiskano besede sc računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga je vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
RAZNO
MODRA GALICA
žveplo, tobačni izvleček, afi-don. nikopreii, žveplenoapne-na brozga, nosprasit, meri-tol. sulikol, Tcvasija les, maza vo milo, škropilnice in žve-plalnike je dobiti piri Kmetijski družbi, Maribor. Meljska c. 12. Tel. 20-83.	412-28
SLIKE ZA LEGITIMACIJE
Vam izvrši hitro, lepo in poceni foto »Jana«. Sodna ulica l-II, nasproti »Bata«. 4281-28
V DOBRO VZGOJO
se da eno loto stara, zdrava, punčka, k boljšim ljudem v oklico Maribora. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Ljubitelji otoro-ka«.	4281-28
JAGODE MESEČARKE SADIKE
ki nosijo od junija do pozne jeseni, dobite poceni v vrtnariji Jemec, Maribor, Prešernova ulica.	4141-28
IZGUBLJENO
Najden ie bil ELEGANTEN KLOBUČEK
Dobi se v Koroščevi 2. Bošnjak Erika.	4291-27
S«rgiusz Plaseckl
* LJUBLJENEC ZVEZD
ai
Roman Iz tlhotapskaga iivljonja na bivil pol|sko-ruski meji
Krisa je btl obleče« kot grof. Sivo tbleko, lakaste čevlje, zeleno samovez-lico... Na glavi je imel svetel klobuk s širokimi krajci.
Ko sva sc približevala Sašinemu domu, o nama že od daleč udari® na uiho zvoni hairmoreike.
»Tonda se razteguje!« je dejal Krisa.
Vrata v hišo so bila odprta. Skoz nje e padel v temo. ozek pramen svetlobe. )b hiši je stalo več ljudi. Slišala sva še-iet in pritajen smeh.
Vstopila sva. Tondova harmonika na-u je oglušila. V sobi je bil razigran vr-?ež. Ljudje so plesa® in noreli kot obse-leni. S Kriso sva se odmaknila k steni hi »pazovala plešoče pare. Krisa tm je z uigljajem pokazal visoko raslega fanta
cigansko oblikovano glavo in po koza-ko počesanimi lasmi.
»Hrebik,« mi je dejal tovariš.
Hrebik je plesal z mlado, jedva pet-lajstletno mladenko, ki mu je segala ko-naj do prsi. Dekletce je bilo dražestno ; lepimi kot jagoda rdečimi ustnicami. Vi plesu je nekoliko nerodno in skoraj mesno stopicala okoli tihotapca, ki jo je ičasrh kar nosil po zraku. Hrebik je ple-al razigrano in strastno.
»Njegova ljubica,« mi je pojasnil Krisa.
»Kaj?« sem ga začudeno vprašal. Gr-
dih deklet tu sploh nisem opazil. Tihotapci so imeli najlepša dekleta v mestu.
Potem sem zagledal Lorda, ki je lagodno in bre^ posebnega navdušenja plesal z visoko in dokaj zajetno žensko v temno zeleni obleki. Postave je bila čedne, obraz pa je imela shujšan in nenavadno bledikav ter me je spominjala na masko. Morda se je preveč naprašik z riževo moko.
Med par! sem opazil tudi Vanka Bol-ševika, ki je nasmejanega obraza stiskal k sebi krepko raslo dekle z močnimi golimi rameni. Med plesom jo je tako močno prržemal nase, da je morala držati glavo vznak. Opazil sem tudi dve dekleti, ki sta sami zase plesa®. Precej izzivajoče sta se vedli. Med plesom sta požvižgali melodijo in zvedavo vrteli glavi na vse strani.
»In kdo sta tale dva asa?«
»Anda Vojak in Helena Žid... Obe sta bihotapki.«
Pogledal sem ju natančneje. Anda Vojak je ioiela široka ramena in ozke boke. Podobna je bila preoblečenemu možu. Oblečena je bik v oranžno obleko. Na prstih je imela več dragocenih prstanov. Anda Vojak je bila visoka in vitka, dočhn je bila Helena Žid majhna in de-
bela. Helena je imela prijeten in razigran obraz z nekoliko navzgor zavihanim, nosom. Zasmejal sem se, ko sem gledal na tale ženski par.
Plesalk) je precej fantov in deklet, ki jih osebno nisem poznali. Ob steni pa jih je še precej sedelo ali- pa stalo. Dekleta so bila pestro oblečena; one, ki so imele lepe noge, so imele silno kratka krila. Fantje so bi® v modrih, rjavih in svetlo sivih oblekah, srajce in samoveznice pa so bde naravnost fantastičnih vzorcev in barv.
Z očmi sem vsepovsod iskal Felo, a je nisem mogel nikjer opaziti. Godba je uti® nila, ples je prenehal. Dekleta so se jela zbirati v kotil sobe. Fantje so sta® ob stenah. Vsi so se vedli precej neprirod-no in narejeno. Bi® so naduti, naškrob-ljeni in prevzetni. »Tihotapska steva« jim je razgrela glave.
Dekleta so šepetala, se hihitala ter se postrani ozirala po fantih. Ti pa so se razvnemali v važne pogovore ter se dela® kot bi deklet sploh ne opazili. Seveda, to je bil »dober ton«.
Krisa me je potegnil za rokav. • Ozrl sem se proti vratom. V sobo je vstopil Alfred Aliinčuk, bahavo oblečen,-polizano^ počesan in napudran. Za njim so vstopili še njegovi bratje: Albin, Alfonz in Ambrož. Postavili*so se v gručo ob vratih in polglasno razgovarjali.
Fantje so se ozrli na Alinčukove in le »gospodične« (tako je namreč Lord na-zival dekleta) so jele živo šepetati ter se smehljati.
Ta hip sem uzrl Bolka Kometa. Stopil je sredi sobe, si zavihal brke, se pomembno ozrl po navzočih ter nato prasnil v krohot. In kot bi sprožil plaz je z sveh strani zazvenel razigran smeh. Bo-lek Kornet je slednjič zapičil pogled v Tondo, ki je sedel v kotu in opiral glavo na harmoniko.
»A... gospod mojster! Naš pokloni Zaigrajte nam ,Na koncu Mandžurije’!*
Komet je vrgel harmonikarju zlatnik. In ko je Tonda zaigral star ruski valček, je Komet pograbil prvo deklejn se jel vrteti po sobi. Bila je Helena Židova.
Dekle je zardelo. Zacepetala je z nogami ter pričela odrivati Kometa od sebe. V sobi je nastal splošen krohot. Ko-met_ je izpustil Heleno, skočila je med gručo deklet in pokazala Kometu jezik.
Komet se je zasukal na petah in odšel ■proti vratom, ki so vodila v drugo sobo. Za hip prekinjena zabava sc je nadaljevala. S Kriso sva poiskala prazno klop. Na moji desni je stala Manja Kourava— kot navadno precej nezadovoljna. Nekoč sem jo že videl na trgu v družbi Helene Zidove. Sedaj je stala poleg zavaljenega dekleta, ki je imelo nenavadno žive črne oči,
»Kdo je ta?« sem vprašal Kriso.
»Ta v rumenem je Manja Kourava..« tihotapka...«
»Poznam jo. Toda ona v rožnatem?«
»Klada... Tudi tihotapka. Njih vodja... ženski poglavar!«
(Dalje.)
VOZILA
OBVESTILA
STANOVANJE IŠČE
SLUŽBO IŠČE
ŽENSKI KOTIČEK
POSEST
Oddam
DVOSOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami za 1. ju' lij- Ulica 10. oktobra 5, Zelenka	4295-5
Prvovrstne fotografije dobite v foto-stndiu
VINO
(pekrčan) od 5 litrov naprej po 7 din 1 v vinogradu Bošt-jančič, Limbuš 59.	3956-1
HALO!	HALO!
V nedeljo 16. junija otvoritev novega modernega keglišča, gostilna »Triglav« pri Sp. Sv. Kungoti. Nagradno kegla nje — lepi dobitki. Koncert, pevci itd. Kuhinja in klet založena z najboljšimi dobrinami^ Za obilen obisk se priporočata gostilničarja Fifolt.
4274-1
Prodam globok
OTROŠKI VOZIČEK
Vprašati: Ipavčeva ul- 9, Po-brežje.	4286-2;
ŠTIRISOBNO STANOVANJE
krasna lega, sončno v centu mesta se takoj odda v najem. Naslov v ogl- odd. »Večernika«.	4302-5
GOSPOD ANGEL JARC
operni Pevec v Mariboru.Ker mi Vaše stanovališče ni znano Vas nujno prosim, da se radi znane dobave čimpreje zglasite pri meni V tiskarni. Hinko Sax, tiskarnar v Mari boru.	4288-26
Državni uslužbenec išče DVOSOBNO STANOVANJE v centru, sončno, 400—450 din. Pismene ponudbe pod »Državni uslužbenec« na ogl. odd. »Večernika«. 4258-6
ELEKTROMONTERJA*
z daljšo prakso v visoko in nizkonapetostnih napravah sprejme Elektrarna Fala d. d. Maribor. Pismene ponudbe ie nasloviti na prednji naslov.	4297-2
^V.V.V,V».V>.VAy».y 11
SLUŽBO IŠČE
Sem star 54 let in izreden slučaj me sili. da prosim za službo portirja, paznika, skla diščnika, trgov, sluge ali slično. Dopis?:	Britovšek pri
Rožmanu, Guštanj-Ravne-________________________42	$4-3
BRIVSKI POMOČNIK
mlajša moč. želi spremeniti mesto. Naslov v ogl. odd.
4300-3
I. efektne loterije Društva nižjih poštnih uslužbencev v Mariboru
dne 9. junija 1040.
Glavni dobitek: 05424
H R 0 VA T-ove harmonike
so najmanj tako dobre kot razne »najpooolnej-še harmonike sveta«. Prepričajte se z naročilom. Ako niste zadovoljni, vračam denar! Zahtevajte cenikp najboljših svetovn. znamk, od tvrdke... event. samo: od tt.
R. HrOVOt, Zatjreb, IHca 49
03570 06664 10597 03585 06676 10745 03657 06867 10925 03683 06883 11140 03792 07179 11155 03927 07321	11179
04088 07644 11257 04115 07696 11330 04236 07948 11396 04641 08005 11575 04717 08086	11611
05205 08350 11679 05236 08528 11854 05525 08624 11858 05548 08905 12238 05678 09100 12476 05906 09364 12503 06213 09529 12666 06254 09916 12888 06374 10056 13131 06484 10112 13132 06605 10497 13180
23057 26780 23082 27334 23090 27386 23176 27786 23386 27829 23641	28100
23726 28214 23916 28316 24129 28407 24230 28504 24298 28523 24360 28724 24605 29107 24734 29176 24839 29206 25072 29284 25253 29651 25521 29917 26118 29997 26176 26428 26511
13299 16593 20402 13360 16643 20422 13451	17155	20426
13824 17563 20526 13868 17903 20571 13907 17931 20647 13994 17945 20693 14065 18062 20718 14153	18292	21121
14530 18466 21514 14884 18595 21618 14997	18609	21658
15001	18682	21894
15091	19052	22013
15116 19254 22365 15219 19307 22459 15239 19500 22499 15529 19508 22598 15605 19610 22803 16302 19923 22818 16549 19938 22833 16561	20044	22862
02989 00970 03780 01000 08029 01067 09655 01227 09823 01262 12257 01782 12623 01851 15022 01912 15647 02247 15741	02295
16288 02301 18316 02338 19264 02438 21486 02497 23137 02543 24594 02561 26882 02667 00244 02766 00510 02922 00661 03144 00709 03326 00743 03557
Samostojna upokojenka vzame solidnega
ŽELEZNIČARSKEGA UPOKOJENCA
v popolno dobro oskrbo. Naslov v ogl- odd. »Večernika«.
4287-8
KAMNOSEKE dotiro izvežbane za montažo in fino ■ obdelavo umetnega kamna in
CEMENTISTE za izdelavo stopnic, nameta-vanje, ter obdelavo umetnega kamna, z dajšo prakso sprejme »Alpeko«, tovarna umetnega kamna, Ljubljana.
4299-2
Takoj oddam
2 SOBI S ŠTEDILNIKOMA
mirnima strankama. Prešernova ul. 5, Tezno. 4285-8
MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š Ketiš-u. Stolna 1. 11406-18
Oddam le&o
OPREMLJENO MANJŠO SOBO
takoj nasproti carinarnice, Aleksandrova 67-II, levo.
4271-8
SVEŽE ČAJNO IN NAVAD NO MASLO
se dobi po najnižji ceni v novi trgovini Koroška c. 26. Ledvinka.	4279-1E
manufakturnega blaga 20-30% ceneje od znano nizke in stare cene. Zato pohitite vsi v . . , Ne zamudite prilike, dokler zaloga že traja!
SNAŽNO POSTREŽNICO
katera zna kuhati iščem ta' koj. Naslov v ogl odd. »Večernika«.	4278-2
Opremljena
ČISTA SOBA
se odda za 1. julij ob Tomšičevem drevoredu. Naslov v ogl, odd- »Večernika«. 4275-8
V globoki boli naznanjamo, da nas je za vedno zapustila iskreno ljubljena žena, mati in teta, gospa
Sprejmem
DVA ČEVLJ. POMOČNIKA za ‘novo delo. Jelen Srečko, Studenci, Erjavčeva 12.
4289-2
Josipina Jaki
Opremljena ali
PRAZNA SOBA tudi z hrano se odda. Krče vina. Strma 3.	4273-?
soproga okrajnega tajnika
v torek, 11. junija 1940, ob 18.15. uri v 50. letu starosti.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 13. junija 1940, ob %5. uri popoldan iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek ob 7. uri v magdalenski cerkvi.
Maribor, Trst, 12. junija 1940.
Globoko žalujoči ostali.
MEBLIRANO SOBO
oddam solidni, stalno nameščeni gospodični ali gospodu. Na željo tudi hrano. Stritarjeva ul- 5, I nadstr. 4294-8
Continental
najnovejši modeli, nudi ugodno Lama« Jurčičeva ui. 4
Iščem
OPREMLJENO SOBICO
v tnagdalenskem predmestju. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Večernika« pod »15. junij«._________4266-9
MODERNI VOZIČKI
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ul. 30 (.jublfana. Prešernova ui. 44
po vseh cenah
INDUSTRIJE OBRTNIKI TRGOVCI
Takoj naprodaj:
KAVARNA »PROMENADA« V MARIBORU
Tomšičev drevored 20. izred no dobro zgrajena vila, z gospodarskim poslopjem in krasnim vrtom in LIVARNA IN KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA na meji Maribora z modernimi stroji na električni pogon. Pojasnila daje pisarna Dr. Senkoviča Zdenka v Mariboru, Prešernova ul. 1*11.
4242-11
Sprejmem mladega ZDRAVEGA HLAPCA
Vpraša se pri tvrdki Petar J. Miovič, Aeksandrova c. 57.
4277-2
DVA ČEVLJ. POMOČNIKA
za boljša dela takoj si/rej-tnem. Čevljarstvo Grabner, Sv. Lovrenc na Poh. 4276-2
BOGOMIR DIVJAK
Ulica kneza Kocha*
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup
MALO POSESTVO
naprodaj z gospodarskim poslopjem, zraven pol joha zem lje pri banov, cesti, četrt ure odaljcno od fare Dobrniče v bližini žel- postaje Trebnje na Dolenjskem. Franc Glavan, Železno 13, p. Dobrniče. _____________________4298-11
Prodam
POSESTVO
v Kliučarovcih s prevžitako-jem, 10 minut do koldvora v Križevcih, zemlje do 4 orale. Cena okrog 40.000 din. Hiša in vse poslopje zidano. Največ do 25.000 din plačati ie potrebno denarja, ostalo v 10 letih Naslov v ogl. odd-»Večernika«.	4301-11
Sončno
DVOSOBNO STANOVANJE
v mirnem kraju se odda. Naslov v ogl- odd. »Večernika«  ____________________4293-5
PRITLIČNO STANOVANJE
soda in kuhinja, se odda s 1. julijem. Studenci, Ciril-Me-todova 4.	4290,-5
Maribor. Gosposka ulica 15
Lepo
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda s 1, avgustom- Vprašati Jezdarska 20-1	4283-5
'Dipt. optik
E.PETELN
MAH 18.0R *■ 5RA0SKI TRG ?
STANOVANJE
lepo trisobno, se odda s 1. julijem v novo zidani hiši Slo venska 37. Povprašati Go-spojna 13.	4282-5
Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., prcrtlstnvnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglas) po ceniku — Rokopis se ne vračajo. — Uredništvo ln uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev 11 >09-