PRIMORSKI DNEVNIK J* uM izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na clkloetii. Od 6. do 17. septembre 1944 ae Je tiskal v tlakami «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši °d 18, aeptembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenljaa pod Vojaklm pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
primorski
M.	dnevnii
!> ~V !> " O "0
7: o-- c_
Cena 500 lir - Leto XL. št. 38 (11.761)
Trst, sreda, 15. februarja 1984
C-
n
Ker ni bilo možno soglasje vseh družbenih predstavništev o splošnem sporazumu
o-
o
V februarske plače samo 2 točki namesto 4 ali 5 - Tovarniški sveti prirejajo protestne manifestacije
RIM — Dolgotrajna tristranska' Pogajanja med vlado, sindikati in delodajalci o sklopu usklajenih ukrepov 7-a zajezitev inflacije in ponoven za-gon gospodarstva so se zaključila orez soglasja jn zato tudi brez običajnega podpisa sporazuma. Craxi je s*cer dosegel vsaj zasilno odobritev svojega globalnega predloga, ki ga Ie izročil v noči med soboto in nedrij» sindikatom in delodajalcem, od skoraj vseh pogajalcev. Izjema je pa bil največji in najmočnejši sindikat . IL, katerega vsedržavno vodstvo le v nedeljo z večino glasov zavrnilo ^cgove predloge kot nezadostne za (pri draghijski dokladi, oziro-•ba realni plači), ki jih je terjalo od
delovnih ljudi.
y takem položaju, ko so sicer bili ločno nasprotni le komunisti v CG 2“' a je socialistična komponenta pri-ala voljo večine, da bi ne prišlo p,„.razkola, tudi ostala sindikata,
. ài UIL, katerih organi so vče-sta /^»brili Craxijeve predloge, ni-_^a hotela uradno podpisati sporazu-a- ker bi to pomenilo dokončen po-
kop enotne sindikalne zveze. Privolitev je bila zato izražena le s posameznimi pismi CISL, UIL in delodajalskih združenj predsedniku vlade, medtem ko bo CGIL izročila svoje odklonilno pismo danes, s priloženimi večinsko (komunistično), manjšinsko (socialistično, ki je ocenjevala vladne predloge za zadostne za pozitiven zaključek pogajanj ob še nadaljnjih možnih izboljšavah) in resolucijo »tretje komponente« (skrajna levica), ki se je sklepnega glasovanja v vodstvu vzdržala in poudarila le nujnost posvetovanja z delavsko bazo.
Spričo pomanjkanja vsake možnosti, da bi dosegel splošno soglasje vseh družbenih zastopnikov in po drugi strani ob pritisku vladnih zaveznikov (zlasti KD in PRI), da spravi v tek gospodarski manever za zajezitev rasti inflacije, je bil Craxi prisiljen prenesti vso zadevo, oziroma predvsem slej ko prej najbolj sporno vprašanje draginjske doklade, na raven globalne odgovornosti vlade. Pozno
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
«"Smontici
Jure Franko srebrn v veleslalomu
Končno, medalja je tu, pa čeprav »le« srebrna, prva zimska olimpijska kolajna, ki jo je osvojila Jugoslavija. Junak včerajšnjega dne je bil Novogoričan Jure Franko, ki je priboril to odličje sebi in svoji domovini s sijajno veleslalomsko zmago v Sarajevu in s tem sprožil pravi vihar navdušenja med svojimi rojaki ob progi in ~po vsej državi, pa tudi drugod. Hitrejši od Franka je bil le Švicar Julen, medtem ko je bron osvojil Wenzel. Jugoslovani so slavili tudi sijajen ekipni uspeh s 5. mestom Strela in 9. mestom Križaja ter so bili edina država s tremi tekmovalci v prvi deseterici.
Vrsta pogovorov med državniki ob robu pogreba furi ja Andropova
Hi^SKVA — V Aleji velikanov na žir a01 *rgu 80 °b prisotnosti mno-ske ^bakovčanov, najvišjega sovjet-st/a Partijskega in državnega vod tuia. ln njcgovih svojcev ter mnogih cjj " Partijskih in državnih delega-najvišjimi državnimi častmi po-VaPp Jurija Vladimiroviča Andropo-vi p °8rebne slovesnosti je začel no-^eneraln, sekretar Konstantin Čer-PreriTf0’ P°leg njega in partijskih vaj ^Ynjkov ‘z krajev, kjer je delo-UrnrU,V°j čas Andropov, pa sta se od viia sovjetskega voditelja poslo-jč tudi Andrej Gromiko in maršal potr,J Ustinov.
na ifj^ne slovesnosti so se začele pot *?«n trgu natanko ob 12. uri, riia a ^ je žalni sprevod s krsto Ju-njeeo “ropova, za katero so šli člani skovcw. druzine in predstavniki mo-nizarj. n Partijskih ter delovnih orga-lej J' Prišel pred Leninov mavzo-v ^d-ardijci so odprli krsto, zavito e crne zastave, jo postavili na
žalni oder, člani naj višjega sovjetskega vodstva pa So se povzpeli na mavzolej, od koder je zbrani množici, delegacijam iz notranjosti dežele, številnim polkom sovjetske vojske in tujim gostom na posebni tribuni, prvi spregovoril Konstantin čemjenko.
Čemjenko je znova obudil spomin na življenje in delo Andropova na njegov prispevek k partijski politiki in poudaril, da mora partija storiti vse, da bi se ohranile pozitivne tendence na vseh področjih družbenega življenja, do katerih so pripeljali u-krepi zadnjih plenumov CK KP SZ. Andropov je po njegovem kot generalni sekretar partije še posebej veliko naredil za kolektivno delo partijskih teles, zaradi česar naj tudi ne bi bilo čudno, da se je v teh težkih trenutkih znova potrdila monolitnost partije, zaupanje ljudi v partijo
Novi generalni sekretar je tudi še enkrat obljubil, da bo partija nadaljevala z dosedanjo politiko, pri čemer
naj bi še zlasti veliko pozornosti posvečal zdajšnjemu zaostrenemu mednarodnemu položaju in iskanju poti za popuščanje napetosti v svetu. Kot je dejal, je Sovjetska zveza pripravljena na pogovore in pogajanja, vendar pa morajo biti ta pogajanja pravična in enakopravna, sovjetska obramb na moč naj bi bila velika in bo Sovjetska zveza v nasprotnem primeru znala zaščititi svoje pridobitve. »Proletarski intemacionalizem« ostaja pri tem še naprej tema’j sovjetske zunanje politike in odnosov med socialističnimi deželami.
Za dialog se je zavzel tudi Gromiko, ki je povzel besedo takoj za Čer-njenkom in ki je vse tiste, ki po tukajšnjem mnenju vodijo politiko militarizma, pozval, da se takšnim poskusom odpovedo. Za pogajanja se je po njegovem treba odreči vsem poskusom, da se poruši sedanje vojaško ravnotežje med supersilama, zaustaviti naraščanje jedrskega orožja in se
zavzeti za njegovo zmanjšanje.
Ustinov je podprl besede Cemjenka in Gromika ter vsem prisotnim obljubil, da bodo sovjetski vojaki še naprej trdno stali na okopih socializma, saj jih baje — kot je dejal — »... nikakršne grožnje ne morejo prestrašiti«. Pri tem je tudi on opozoril na potrebo po povezanosti in enotnosti partije ter ljudstva in posebej poudaril, da je tako minil tudi ponedeljkov izredni plenum CK KPSZ.
Ob robu žalnih svečanosti za umrlim Andropovom je novi sovjetski voditelj Konstantin Čemjenko imel celo vrsto dvostranskih pogovorov s predstavniki raznih držav in vlad, ki so se ob tej priložnosti zbrali v Moskvi. Tako je imel priložnost za pogovor z ameriškim podpredsednikom Bushom ter z italijanskim predsednikom Per-tinijem. Italijanski zunanji minister Andreotti, ki je Pertinija spremljal, pa se je sestal s svojim sovjetskim kolegom Gromikom.
Craxi sprejel podpredsednika ZDA
RIM — Podpredsednik ZDA George Bush je sinoči prispel v Rim, kjer se je sestal s predsednikom vlade Belinom Craxi jem. Bush je Craxi ja obvestil o pogovorih, ki ga je imel v Moskvi, še zlasti s tistim z novim sovjetskim voditeljem Konstantinom Čemjenkom. Poleg tega je pogovor tekel o mednarodnem položaju nasploh ter o stanju na Bližnjem vzho- -du, in še zlasti v Libanonu. Proučiti je treba politično - vojaški položaj, ki je nastal prav zadnje čase v Libanonu in s tem v zvezi morebitne pobude za ponovno vzpostavitev dialoga med sprtimi libanonskimi stranmi, da bi po možnosti prišli do politične rešitve krize.
V zvezi z vsemi temi vprašanji bo Bush tudi poročal Craxiju o stikih, ki so trenutno v teku v ZDA med jordanskim kraljem Huseinom in e-gifxtovskim predsednikom Mubarakom. Omeniti je treba, da je Mubarak poslal Craxiju osebno sporočilo, v katerem ga obvešča, da bi utegnilo priti do obnovitve pogovorov za globalno rešitev bližnjevzhodne krize.
Prizadevanja za preprečitev predčasnih volitev
ljtlni odbor SKGZ je v Sledni SV°H seti v Čedadu
iir^kernZaskem občinskem ti ?*0 sr£čniVetu j® bil povod bi *	“"J roed strankami,
s»etih bnanišinskih koalicij
'n s lem™000^® 's'Pre)em P7 r»o. ^..Preprečile razpust o
«o da , 1 ^POTi so hvalerm Jonove l frčeči razpust i *a?krblni!„xtVe. 7/1 nas Slot nHcije	da se skoro
?rat. v: rif vključno okrog Ui ja prò (m Sebn° v zadnjih čc vS'rienom %rut™lovensko kan ?°vencem ^ b* zaščitni zak ?e že da2Jm V'anì- saj prc S zaščiti,,?0*.0 sk^pnost r, Topi nimt manjšinami
Na srečanju med KD in Listo za Trst je slednja izročila amandmaje na zakonski predlog KD za zaščito slovenske manjšine, kar pomeni, da je poslabšanje že povsem omejitvenega predloga KD eden izmed pogojev za vstop Liste v koalicijo. Na tem sestanku je Lista zastopala stališče, da bi bil v razširjeni koaliciji Ce-covini župan.
Rešitev krize v to smer zbuja pri Slovencih bojazen, da bi prav v času, ko bosta vlada in rimski parlament obravnavala zaščitni zakon, bila na vodstvu občine in pokrajine koaliciji, ki bi ju pogojevala Slovencem nenaklonjena skupina. SKGZ sodi, da je nedopustno reševanje krize na račun temeljnih interesov slovenske narodnostne skupnosti, in da je treba iskati drugačne rešitve ob večji elastičnosti vseh demokratičnih strank.
Proračunske
razprave
v tržaški pokrajini
TRST — V ponedeljek se je sestal devinsko-nabrežinski svet, ki je imel na dnevnem redu predstavitev finančnega proračuna za tekoče leto. Dokument je obrazložil pristojni odbornik De-pangher, proračunska razprava pa bo stekla prihodnji teden.
Sinoči pa so proračun predstavili tudi na tržaški občini in sicer predsednikom rajonskih svetov, ki ga morajo sedaj oceniti v roku desetih dni. V občinskem svetu pa bodo o tem razpravljali na petkovi seji. Kot znano morajo vse občine in pokrajine na podlagi finančnega zakona odobriti svoje proračune pred koncem tega meseca.
NA 4. STRANI
Javna razprava pri Sv. Jakobu o zaščitnem zakonu
Demokratom, šentjakobskim Slovencem in vsej ruši skupnosti ne more biti obrobno, kako se bo drevi iztekla v rajonskem svetu za Sv. Jakob javna razprava o zaščitnem zakonu v prid naše manjšine in o sedanjih ter bodočih značilnostih sožitja med Slovenci in Italijani. Še pred dvema letoma se je ta rajonski svet enotno izreka: v podporo pravic Slovencev, sedaj pa je strupeni protislovenski veter,' ki ga napihujejo meloni ob podjoo-ri misovcev, udaril tudi v to sredo. Pri Sv. Jakobu so Slovenci in Italijani od nekdaj živeli v ozračju sožitja in medsebojnega spoštovanju, kot je dovolj jasno pokazal med drugim Ue di skupni boj proti naci-fašizmu. Poziv k polnoštevilni udeležbi na razpravi ne sme zato naleteti na prazna u-šesa.
Gverilski napad na središče Kabula
NOVI DELHI - Iz indijskega glavnega mesta poročajo, sklicujoč se na pakistanske vire, da so muslimanski gverilci v ponedeljek zvečer izvedli zelo hud napad na utrjeno poslopje sovjetskega veleposlaništva v Kabulu. Bolj kot za poslopje gre pravzaprav za utrjeno mestno četrt, kjer se nahaja ne samo sovjetsko poveljstvo in veleposlaništvo, temveč tudi nekatera afganistanska vojaška poveljstva.
Gverilski napad je baje povzročil dokajšnjo škodo, čeprav gverilcem ni uspelo prodreti v notranjost utrdbe. Napad pa zgovorno priča, da sovjetski okupator ni več gotov niti v samem glavnem mestu Afganistana in da se upor proti Karmalovemu režimu stopnjuje. Afganistanske oblasti skušajo novačiti ljudi za vojsko in policijo, katerih vrste se iz dneva v dan redčijo spričo številnih dezertacij.
• Vlada
Craxi se skuša izogniti čerem pogajanj o premični lestvici
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sinoči je zato izredno sklicani ministrski svet enostransko zarezal v gordijski vozel: sklenil je zakonsko določiti najvišjo možno rast draginjske doklade v tem letu na največ 9 točk.
Zakonski odlok (ki bo torej stopil takoj v veljavo, a bi ga moral parlament potrditi v 60 dneh) bo določal, da se od februarja do maja izplačata samo 2 novi točki draginjske doklade (namesto dozorelih 4 ali 5) kar bo pomenilo v povprečju po 12.000 čistih lir manj v plačilnih kuvertah. Od maja do konca julija naj bi izplačali prav tako samo 2 točki, od avgusta do konca oktobra 3, od novembra dalje pa spet samo 2. Ukrep naj bi torej zmanjšal na skupnih 9 število novih točk draginjske doklade v tem letu, ki jih je vlada drugače predvidevala 12 (toda taka predvidevanja so se že mnogokrat izkazala aa optimistična).
Z istim ali vzporednimi zakonskimi odloki bo baje vlada nudila tudi nekaj protivrednosti za okrnitev draginjske doklade : začasno zamrznitev nadzorovanih cen in tarif za javne storitve, prilagoditev družinskih doklad inflaciji, medtem ko bo delno zamrznitev stanarin uzakonila z rednim zakonodajnim postopkom. Podrobna besedila vseh teh ukrepov še niso znana, ker je morala vlada prekiniti sejo, da se je Craxi lahko sestal z ameriškim podpredsednikom Bushom, in bo sporočila svoje odločitve pozno ponoči.
Nenadejano hiter, a hkrati grenak zaključek dolgotrajnih pogajanj torej, ki ni mogel zadovoljiti nikogar, a je vsem zapustil še večjo zaskrbljenost. Skrb za vlado, ki se prvič enostransko loteva draginjske doklade, doslej prepuščene dogovorom med sindikati in delodajalci, z zakonskim ukrepam, o katerem mnogi juristi menijo, da je protiustavne. Delodajalci, ki so odšli s palače Chigi nezadovoljni. Še zlasti pa so zaskrbljeni sindikati, ki so dejansko skoraj docela izgubili enotnost, ki so jo trudoma gradili 12 let, medtem ko se po vsej državi množijo krajše stavke in protestne manifestacije, ki jih samostojno prirejajo tovarniški sveti proti okrnitvi kupne moči plač in za nujno sklicanje širokega posvetovanja sindikalnega vrha z delavsko bazo.
Novih 500 milijard prispevkov za zdravila
RIM — Preureditev seznama zdravil, ki bi morala stopiti v veljavo že pretek i ponedeljek, predvideva izplačilo 500 milijard več samoprispevka V breme državljanov. Zdravila iz »pasu B«, za katera je treba plačati (poleg 1.000 lir na recept) 15-odstotni samoprispevek, se bodo pomnožila od dosedanjih 4.800 na 7.415, medtem ko se bo seznam nujnih zdravil, ki so oproščena samoprispevka, skrajšal od 1.095 na samih 255. Tudi »pas C«, ki vključuje antibiotike, se skrajša od 1.860 zdravil na 540.
S tem misli država zajeziti stroške za zdravia na 4.000 milijard lir na leto, medtem ko dejansko stanje kaže, da se bodo približali 6.000 milijar dam. Tako pa bi do junija izčrpali razpoložljive proračunske sklade in bi se lahko zgodilo, da bi lekarnarji zahtevali celotno izpl ačilo cene od zavarovancev.
Markosov ugled kopni
MANILA — Ugled predsednika Filipinov Markosa hitro kopni. V poročilu, kj ga je sestavil iz podjetnikov sestavljeni odbor, je zapisano, da politični zapleti na Filipinih izvirajo iz dejstva, da že toliko let vlada v tej državi ena sama oseba.
Kabinetni svet proučil možnosti za premostitev zastoja v pogajanjih
RIM — Bettino Craxi se skuša izogniti čerem premične lestvice. Ves včerajšnji dan je predsednik vlade posvetil iskanju rešitve, ki ji je bil posvečen tudi dober del večera, na zasedanju ministrskega sveta. Politični opazovalci v Rimu se sprašujejo, kako se bodo končali ti dnevi, ki so bili polni pogajanj, srečanj, spopadov. Ali bo vlada skušala urediti vso zadevo s svojim zakonskim odlokom? Bo poseg avtoritarnega značaja ob upoštevanju dejstva, da je nemogoče doseči sporazum med družbenimi silami? In v tem primeru kakšen bo poseg vlade? In še, bo Craxi skušal doseči odložitev pogajanj in medtem iskal začasno rešitev?
Kabinetni svet se je sestal včeraj v prvih popoldanskih urah in je trajal le nekaj desetin minut. Očitno so sklenil, da bodo vso zadevo poverili ministrskemu svetu, v okviru katerega naj bi premostili trenja v vladnih vrstah. Možne predlagane rešitve, ki jih sicer niso popolnoma poglobili v teku včerajšnjih razprav, so namreč vsaj štiri. Tako bi po prvem predlogu vlada utegnila poseči na področju upravljanih cen, tarif in
pravične najemnine, nakar bi se bilo treba zateči k parlamentarni razpravi o osrednji točki, tisti, ki zadeva premično lestvico. Dokazati bi bilo treba, da je KPI osamljena in da je sindikat CGIL neodgovoren, ker ni pristal na sporazum. Iz te razprave bi Craxi utegnil iziti kot zmagovalec in njegov položaj hi se utrdil kot še nikoli. Morda bi bil celo preveč, trden, da bi republikanci in Krščanska demokracija lahko sprejeli tako rešitev, ki je torej videti, vsaj po mnenju opazovalcev, dokaj neverjetna.
Vladni odlok, pravijo številni demokristjanski ministri, je treba izdelati takoj, ne da bi še zgubljali čas. S tem se strinjajo ne samo republikanci temveč tudi nekateri socialisti.
Druga možna rešitev predvideva takojšnje posege za spremembo premične lestvice, .pravzaprav za razpolovitev premične lestvice, kot so zahteval Confindustria, KD in Spadolini. V tem primeru bi se predsednik vlade prilagodil najbolj zmernemu delu vlade, prav gotovo bi se zameril sindikatom, tudi tistemu delu, ki ga je doslej podpiral.
Tretja možnost je vladna kriza. Craxi bi u-tegnil odstopiti, saj bi se znašel v križnem ognju med komunistično partijo in Krščansko demokracijo, tako da bi predčasne va'itve bile pravzaprav neizogibne.
Ostaja še zadnja in najbolj optimistična možnost, se pravi obnovitev pogajanj. Vlada bi utegnila izdelati odlok, s katerim hi za nekaj mesecev zamrznila premično lestvico tarife in upravljane cene. Skratka sprejela bi predlog CGIL in v tem času, medtem ko bi bila inflacijska spirala zamrznjena, bi se pogajanja lahko nadaljevala. To možnost podpirajo tudi nekateri socialisti, ki menijo, da je sedanje togo stališče CGIL pripisati v glavnem neracionalnim razlogom, saj ni mogoče, poudarjajo mnogi, da bi CGIL žrtvovala sindikalno enotnost zaradi dveh ali treh točk premične lestvice. V tem obdobju, po demokristjanskem kongresu bi bilo skrajno malo verjetno, da bi nekdo hotel vladno krizo, medtem ko se Vlada še vedno pogaja o ceni delovne sile.
R. G.
Zadnji ukrepi jugoslovanske vlade pod lupo ustavnega sodišča
BEOGRAD — Ustavno sodišče Jugoslavije je na lastno pobudo sprožilo postopek za ocenjevanje ustavnosti štirih zveznih zakonov in sklepa ZIS, ki urejajo uporabo deviz na domačem trgu. Gie za zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema, zakon o deviznem poslovanju, zakonu o obdavčevanju izdelkov in storitev, zakon o plačevanju s konvertibilnimi devizami in sklepu o uporabi deviz, ki jih imajo občani na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah. Na včerajšnji tiskovni konferenci v u-stavnem sodišču Jugoslavije je sodnik Josip Trajkovič dejal, da je sodišče, ko je sprožilo ustavnosti teh dokumentov upoštevalo dejstvo, da vsi na določen način ogrožajo temelje enotnega jugoslovanskega trga.
Ustava SFRJ določa, da je Jugoslavija enotno in nedeljivo denarno in kreditno območje. Zato je dinar edino plačilno sredstvo v državi, vse blagovno denarne odnose pa je treba izražati v dinarjih. Z drugimi besedami, devize je mogoče uporabljati izključno za plačevanje obveznosti do tujine. Če bi zdaj ugotovili, da so uredbe, ki omogočajo prosto odločam je o upo-
rabi deviz neustavne, potem ne bi mogli več posebej evidentirati deviznega dohodka delovnih organizacij. Enostavneje, vse devize bi se stekale v državno blagajno in jih ne bi bilo mogoče trošiti po lastni presoji.
Zakon o obdavčenju izdelkov in storitev in sklep o uporabi deviz, ki jih imajo občani ria svojih računih po mnenju sodnika ustavnega sodišča postavlja v neenakopravni položaj tiste, ki nimajo deviz. Jugoslovani, ki kupujejo domače izdelke za devize, ne plačajo prometnega davka, kar pomeni, da je cena teh izdelkov občut-
no nižja. Poleg tega so tudi dobavni roki pri nakupu z devizami občutno krajši. Če bodo ugotovili, da je protiustavna pravica deovnih organizacij, eia na domačem tržišču prodajajo in kupujejo blago za devize, potem za devize ne bo mogoče kupovati pod ugodnejšimi pogoji kot za dinarje.
O vsem tem je ustavno sodišče seznanilo skupščino SFRJ in bo zdaj zahtevalo mnenja vseh pristojnih organov in organizacij. Zatem bodo na sodišču pripravili javno razpravo, po kateri bodo sprejeli dokončno odločitev. (dd)
DP za zaščito slovenske manjšine
RIM — Delegati tržaške in furlanske federacije proleterske demokracije so na vsedržavnem kongresu stranke predložili resolucijo glede odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki je bila soglasno sprejeta. V resoluciji u-gotavlja proletarska demokracija, da so odnosi med Italijo in Jugoslavijo v okviru odnosov med vzhodnim in zahodnim blokom, pozitivna izjema, saj so zelo dobri in se iz dneva v dan krepijo. Zato obvezuje kongres DP svojo parlamentarno skupino, da podpre zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po priznanju njenih pravic, za kar je treba sprejeti primerne inštrumente za jezikovno in kulturno zaščito manjšine ter za zaščito njenega teritoria. Obenem pravi DP je treba zagotoviti možnost gospodarsko-družbenega razvoja.
V svoji noti sporoča proleter-ska demokracija, da obstaja posebna delovna skupina DP, ki v deželi Fur'aniji - Julijski krajini razpravlja o možnosti, da bi predložila parlamentu zakon o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini.
Dobri obeti za turizem
BEOGRAD — V večini držav dobro prodajajo letošnjo turistično ponudbo v Jugoslaviji. Najpogosteje je prodaja za deset odstotkov boljša v primerjavi z istim obdobjem lani. V Veliki Britaniji, kjer tako imenovane paket aranžmaje najprej ponudijo na tržišču, je prodaja večja celo za 40 odstotkov. Predstavniki Turistične zveze Jugoslavije v tujini so sporočili, da prodaja ni nikjer slabša kot pred letom dni, v najslabšem primeru je enaka kot lani. V ZRN je na primer odvisno od agencije podobna ali celo za 50 odstotkov večja kot v istem obdobju lani. (dd)
Craxi danes na Dunaju
RIM —- Predsednik vlade Craxi bo jutri odpotoval na uradni obisk na Dunaj. Potovanje predstavlja veliko novost, saj gre za prvi obisk nekega italijanskega vladnega poglavarja po 103 letih. Predsednik vlade bo ostal na Dunaju do četrtka, danes pa se mu bo pridružil tudi zunanji minister Andreotti, ki je spremil predsednika republike Pertinija v Moskvo. Craxi se bo na Dunaju sestal z zveznim kanclerjem Sinowtzem, s predsednikom republike Kirchschlaegerjem ter s predstavniki zunanje politične komisije
Avstrijska vlada si želi kar se da okrepiti na vseh področjih odnose z Italijo. V preteklosti je bilo glavni kamen spotike vprašanje Južne Tirolske, kar pa se je s časom zelo omililo. Sam predsednik S VP Silvius Magnalo je menil, da je 30 od sto sporov okrog nemške manjšine rešenih, ostaja le nekaj par točk, ki so še odprte. Med temi sta glavni sporni točki ustanovitev avtonomnega deželnega upravnega sodišča v Bocnu ter uporaba nemškega jezika na sodiščih.
Kar zadeva dvostranske odnose bo govor predvsem o povezavah. Tako bodo govorili predvsem o uresničitvi predora Monte Croce Gamico, izgradnji nove avtoceste Videm - Beljak ter preverjanje sedanjega stanja na bre-nerski železniški progi. Italijanska vlada, pravi njen komunike, je občutljiva do vprašanja avstrijskega izhoda na morje in si bo prizadevala, da bi sosednja država preusmerila vse svoje pomorske vezi na tržaško pristanišče. Craxi se bo vrnil v Italijo v četrtek zvečer.
Pogovor o Bližnjem vzhodu
V Washington!! sta se sinoči sestala egiptovski predsednik Mubarak in ,^g0 danski kralj Husein. Priložnost za srečanje je bila večerja, ki jo je v nJ .g. čast priredil Ronald Reagan. Govor je bil, kot je bilo pričakovati, « ".p)
CTolofntO A* '
njem vzhodu in še zlasti o libanonski krizi
Danes spet v parlamentu odpust za »črne gradnje«
RIM — Danes bo poslanska zbornica spet začela razpravo o vladnem zakonskem osnutku, ki predvideva odpust (pod določenimi pogoji) za črne gradnje. Kot je znano, se je bila razprava prekinila, ko je bila vlada najprej postavila vprašanje zaupnice proti ugovorom o protiustavnosti leve in desne opozicije, nato pa umaknila svojo zahtevo po nujnem izglasovanju zakona in vrnila osnutek v poglobitev poslanski komisiji za javna dela.
Komisija je skušala odpraviti vsaj najhujše razloge spora in je vnesla v besedilo vladnega osnutka 6 pomembnejših popravkov. Prvi dodeljuje deželam pristojnost za izdajanje norm o nadzorstvu in upravnih sankcijah glede urbanistične in gradbe-
ne dejavnosti. Drugi zadeva kazenski postopek in določa, da priznanje odpusta briše prestopke, predvidene _ v dosedanji zakonodaji. Popravljeni čl. 29 določa, da občina izvrši potrebne preglede in nato zahteva od krivca, ki ponuja »odkupnino« za nezakonito gradnjo, ustrezno dokumentacijo.
Novi čl. 32 predvideva, da bodo občine prejele vsaj 10 odstotkov priliva od odpusta za črne gradnje, čl. 33 določa, da predložitev prošnje in izplačilo globe prekinja kazenski in upravni postopek tudi glede zakona Bucalossi, čl. 34 pa zadeva čme gradnje, ki ne morejo biti deležne odpusta. Navzlic tem popravkom pa opozicija napoveduje ponovno predložitev ugovorov o protiustavnosti.
Jaroszewicz: vsi smo enako odgovorni
VARŠAVA — Poljski parlament (sejm) je včeraj z zgodovinsko odločitvijo poslal pred državno sodišče bivšega predsednika vlade Piotra Jaroszewicza in podpredsednika vlade Tadeusza Wrzaszczyka. Obtožil ju je, da sta prekršila ustavo in da sta poglavitna krivca sedanje poljske gospodarske krize. Za sodno preganjanje dveh nekdanjih vodilnih Poljakov, prvi takšen primer v zgodovini ljudskih demokracij, se je sejm odločil navzlic pismu, ki ga je sam Jaroszewicz 14. januarja letos poslal parlamentu in ga opozoril, naj ne stori te napake.
»Odločitev parlamentarne komisije, da moj primer pošlje parlamentu, predstavlja dogodek brez primere v zgodovini držav realnega socializma in ga je potrebno ocenjevati s stališča sistema, časov in zgodovine,« nadaljuje obtoženi nekdanji premier.
V pismu obsegajočem 30 strani, ki je po neznanih poteh prišlo v roke dopisniku ANSA, Jaroszewicz nadaljuje, da so smeri družbenogospodarskega razvoja vedno sprejemali na političnem vrhu in v parlamentu. Pri tem tožniki pozabljajo, da so na Poljskem kot v vseh ostalih socialističnih državah vedno uveljavljali akcijsko enotnost, enotno odločanje političnih
in državnih struktur in tudi odgovornost je bila ^tona in pod vodstvom poljske delavske partije-ženi nadalje navaja, da so ga sejm, stranka 1 u, žavni svet že obsodili in da so bili v tis tern tu(y ko je bil sekretar partije Edward Gierek, v 1v ‘.1|izelski, drugi ministri, med katerimi tudi general	.
sedanji poglavar Poljske.	_ (ja ni
Jaroszewicz je nadalje odgovoril na obtožbo, v objavljal podatkov o gospodarskih gibanjih in s te zvezi dejal, da v SEV ni bila praksa, <>bJaV Jjn od-podatke in niti podatke o zadolženosti v t-uJ'|ru. iahk° plačevanju dolgov. Pristavil je, da bi proizvodni povečali edinole z uvozom surovin iz *caplttLt0 1976 držav, ker so dobave socialističnih dežel za zamrznili na ravni leta 1975.	• ea de-
»Vsega obsojanja je vredno blatenje P^^llknjenU11 setletja — zaključuje Jaroszewicz — ker se zakr^. ^ protikomunistom pridružujejo tudi tisti, ki so govorni za dogajanje v tistem obdobju.«	,-e da
Glasilo stranke kmetov Dziennik ludowy P® ^ jih *z ni mogoče obtoževati oseb za dejanja, ki V.yvnri’3 vršili pred sprejemom zakona o ustanovitvi d sodišča.
S seje izvršnega odbora SKGZ
Zaščitni zakon naj predvideva za vse Slovence enake pravice
Izredna važnost enotnih nastopov slovenske narodnostne skupnosti
ČEDAD — V ponedeljek se je v Čedadu sestal izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze in obsežno razpravljal o zadnjih vesteh o pripravah za izdelavo osnutka zaščitnega zakona. Vesti iz raznih virov potrjujejo, da gre tokrat zares, da pa tudi prihaja do skrajno negativnih poskusov izključiti iz zaščite Slovence videmske pokrajine. Odbor je obravnaval vsebino izjave italijanskega zu-nanjega ministra Andreottija v Beogradu, ki je lahko glede splošne ravni zaščite zadovoljiva, je pa povsem negativna prav gede tega ključnega spornega teritorialnega vprašanja zaščite. še zlasti je zaskrbljujoče stališče deželnega tajnika Krščanske demokracije Biasuttija, izrečeno na deželnem kongresu KD v Gorici, ki celo Poziva in grozi vladi, da ne bi bila preveč radodarna do Slovencev.
Vsi napori gredo torej v smer, kako izključiti iz zaščite Slovence iz Be-
neške Slovenije, Rezije in Kanalske doline, Slovenci pa moramo zato v Italiji prav še bolj vztrajati, da bodo vsi Slovenci enako obravnavani.
V razpravi so Benečani podčrtali napore, da bodo javno izkazali svojo narodnostno zavest in poudarili skupne zahteve po ustrezni zaščiti. V tem okviru je bila ponovno ugotovljena izredna važnost skupnih nastopov celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italji in velika vloga slovenske e-notne delegacije, kot je prišla v zadnjem razdobju do izraza z učinkovitimi enotnimi akcijami.
Izvršni odbor je nato razpravljal o pripravah za sejo glavnega odbora, ki bo v Gorici v ponedeljek, 27. februarja in ki bo predvsem obravnaval položaj Slovencev videmske pokrajine. Glavni odbor SKGZ bo tudi razpravljal in sklepal o sestavi odborov SKGZ.
Izvršni odbor SKGZ je nato raz-
pravljal o zaskrbljujočem položaju v tržaški občini v zvezi s proračunsko debato in po krajši razpravi soglasno sprejel izjavo, ki jo objavljamo na pr vi strani. Izvršni odbor je ìuzprav jal tudi o samoupravnem referendumu o miru, do katerega je prišlo na pobudo vsedržavnega italijanskega mirovnega gibanja in priporočil članicam, da se udeleže te pobude za mir. Odbor je tudi pozdravil široko mirovno manifestacijo, ki bo v nedeljo, 11. marca, v Ljubljani na pobudo italijanskih, slovenskih in avstrijskih sindikalnih organizacij.
TRST — Deželna svetovalca skupine KPI bo v soboto v hotelu Natisene v Manzanu seznanila novinarje in javnost s svojim zakonskim predlogom o ustanovitvi družbe Friul-sedia. Gre za sklop ukrepov, ki naj bi pomagali »trikotu stolice«, da se izkopa iz strukturne krize, ki ga pesti.
Gigantski tobogan za Portorož
PORTOROŽ — Turistična organizacija Portorož pripravlja za letošnje poletje novo privlačnost, ki bo ob lani dodobra uveljavljenih prijemih v tako imenovani izvenpenzionski ponudbi predstavljala pomembno popestritev turističnega življenja na slovenski obali. Do srede maja nameravajo na plaži pod hotelom Metropol postaviti gigantski, 70 metrov dolg vodni tobogan, ki ga bodo imenovali »acquatop« (neslovensko ime utemeljujejo s tem, da je njihova ponudba v pretežni meri namenjena tujim gostom, lani so več kot 80 odstotkov celotnega prihodka iztržili od tujih gostov).
Tobogan bo imel zaprt sistem oblivanja z vodo, tako da bodo kopalci drseli po vodnem curku, črpalke bodo na minuto črpale 2000 litrov morske vode. Imel bo dve stezi, speljani v zavojih, tako da bo mogoče prirejati tudi »paralelne slalome« in podobna tekmovanja, visok bo okrog osem metrov, njegov naklon bo devet stopinj, hitrost drsenja pa 20 kilometrov na uro. Idejni projekt je izdelal koprski Studio Mak, postavila ga bo Tehnogradnja iz Bjelovara. Portoroški tobogan bo prvi takšne vrste v Jugoslaviji in med največjimi v Evropi. Predstavljal ne bo le možnosti za neposreden iztržek, veliko pomembneje je to, da bo skupaj z objekti, ki ga bodo obkrožali (stojnice, bazen, plesišče za nočni disko) predstavljal dodatno turistično ponudbo in širjenje turističnega vrveža od strogega središča Portoroža. Tako se bo naložba, cenijo na 25 milijonov dinarjev, kmalu večkrat izplačala. Sredstva bodo združili hotel Metropol, Igralnica in Avditorij. Potrebujejo še nekaj soglasij, kar spričo nove turistične miselnosti ne bi smel biti problem.
Portoroški Avditorij, podjetje, ki skrbi za organizacijo dodatne turistične ponudbe na slovenski obali, pripravlja zn. letošnjo sezono poleg lani dobro uveljavljenih novosti še druge dodatne privlačnosti. Julija se bodo v Portorožu zbrali najbolj domiselno predelani avtomobili Evrope, oktobra bodo v portoroških hotelih gostovale kuhinje iz vseh delov Jugoslavije, dogovarjajo se tudi o tem, da bi nabavili dvonadstropni londonski avtobus, ki bi po plažah opozarjal na prireditve za turiste, na njegovi strehi pa bi prirejali promenadne koncerte.
Novosti bo v letošnjem poletju še nekaj, vse s ciljem prestrukturiranja sedanje ponudbe, dvigovanja njene kakovosti in večanja deviznega iztržka.
VENČESLAV JAPELJ
Comelli v petek na Koroškem
TRST — Delegacija deželnega odbora F-JK, ki jo bo vodil predsednik Comelli, bo v petek na uradnem obisku na Koroškem. V Celovcu bo delegacija imela razgovore z deželnim glavarjem Wagner jem, s predsedstvom deželnega zbora, s celovš(kim županom in drugimi predstavniki oblasti.
Petkov obisk sodi v sklop srečanj, ki jih je Comelli v zadnjem 'T'fsecu imel s sosednjimi dežela-ml. s katerimi je F-JK navezala tesne stike. V ospredju celovških razgovorov bodo probfem povezave obeh avtocestnih omre zjJ. racionalizacija obmejnih služb, boj zoper onesnaževanje m drugi problemi vzajemnega interesa. Obisk pia sodi tudi v sklop priprav na plenemo srečanje dežel skupnosti Al pie Jadran, ki bo 9. marca v Miramaru.
S spominom na Gregorčiča in požig vasi
Danes slavijo v Braniku krajevni praznik
BRANIK — V kulturnem domu so v nedeljo odprli razstavo z naslovom Narodni preporod Primorske in Simon Gregorčič. Razstavo, na kateri je kakšnih 200 eksponatov, sta pripravila krajevna skupnost Branik in domače prosvetno društvo Franc Zgonik. Fotografije, razglednice, pisma, dopisnice in slike krajev je v veliki meri posredoval filate-litični klub iz Kopra, ki ga vodi Fran Juriševič. Razdobje, ki ga ilustrira razstavljeno gradivo, se nanaša na razpad beneške republike, avstrijsko vladavino in njen padec, Soško fronto, obdobje fašističnega preganjanja primorskih Slovencev in njihovo osvobodilno vojno.
Na odprtju razstave, ki bo na ogled do 26. februarja, sta sodelovala gledališki igralec Stane Raztresen in domači ženski pevski zbor pod vodstvom Bože Birse.
Pri organizaciji razstave sta sodelovali knjižnica Franceta Bevka iz Nove Gorice, ki je posodila veliko gradiva, zlasti še partizanske pesmarice, in knjižnica Cirila Kosmača iz Tolmina, ki je
začasno odstopila za časa NOB napisana glasbena dela.
Razstavo bodo sklenili z nastopom moškega pevskega zbora Branik, ki ga vodi Gvido Filipčič in oktetov Vrtnica iz Nove Gorice in Simon Gregorčič iz Kobarida. Slavnostni govornik na tej prireditvi, ki bo 26. februarja popoldne, bo slovenski književnik Matej Bor.
»Njega smo za slavnostnega govornika zato izbrali — nam je povedal Anton Pavlica, ki se je predstavil kot pevec v zboru Branik — ker je Matej Bor edini preživeli iz tiste skupine slovenskih književnikov, ki je 1946. leta po primorskih krajih brala svoja dela in predstavljala slovensko kulturo, vštevši skupno voljo živeti pod isto streho.«
»Naj ob tem povem še to — je nadaljeval Pavlica, ki je prišel v naše goriško uredništvo, da bi nam dal nekaj podatkov in nas hkrati povabil na slavje — da bomo danes, ob slovenskem kulturnem prazniku, proslavili 140-letnico rojstva Simona Gregorčiča in se spomnili žalostne 40 letnice požiga nekdanjega Rihenberka, sedanjega Bra-
nika. V spomin na te obletnice in dogodke bo danes slavnostna seja krajevne skupnosti, na kateri se bomo spomnili žrtev nemškega požiga vasi. Nacisti so se namreč znesli nad nedolžnim prebivalstvom, da bi se maščevali za poraz, ki so ga utrpeli med Komnom in Branikom 15. februarja 1944. leta, ko so partizani uničili njihovo motorizirano kolono. Slavnostno sejo krajevne skupnosti bodo sklenili z nastopom domačega pevskega zbora.«
Marsikdo se bo vprašal, kaj ima pri tej stvari opraviti pesnik Simon Gregorčič. Seveda ima. V tem kraju je Gregorčič živel osem let in med drugim spesnil Nazaj v planinski raj, Ujetega priča tožba in še marsikaj.
»V tem tednu nas bodo obiskali gojenci Slovenskega dijaškega doma iz Gorice, ki se imenuje po goriš kem slavčku,« je še dodal Pavlica in izrazil željo, da bi razstavo, ki ima vseprimorski značaj in skozi zgodovino prikazuje skupni utrip primorske zemlje s Slovenijo, prenesli tudi v Kulturni dom v Gorico.
GORAZD VESEL
Oblak plina nad Torviscoso
Več oddaj za porabske Slovence
v TOR,VISCOSA — Uhajanje žveplene kisline iz «gona cisterne je v ponedeljek zvečer povzro-o precej preplaha v Torviscosi, kjer so neka-niJ? Jjudje zapustili svoja stanovanja in se vr-u domov šele okoli polnoči, ko je bila že vsaka nevamost mimo.
.p,:3®01! - cisterna je bil ustavljen v tovarni in •UIVca del Friuli«, ki sodi v koncem SNIA 0bi'/, katerega se je pred nekaj leti že sprostil izven s*ruPetlega plina. Po prvih ugotovitvah odencev je v vagonu cisterni popustil eden ventilov in nekaj kilogramov žveplene kisline
(oleum 60) se je ob kontaktu z zrakom spremenilo v gost oblak belega in dušečega dima. Hiter poseg tehnikov tovarne pa je prispeval k temu, da je bil ventil popravljen in nadaljnje uhajanje plina preprečeno.
Glede na skromno količino tekočine, ki se je stekla na tla, oblak dima ni bil nevaren, je pa kljub temu povzročil znaten preplah med prebivalstvom.
Zveza videmskih industrijcev pa je s tem v zvezi dodala, da .ni predvideti morebitne okužbe polj in bližnjih potokov.
SZOMBATHELY — Porabski Slovenci so dokaj pozno dobili radijske oddaje v slovenskem jeziku. Področni studio v Gyoru se je prvič v slovenskem jeziku oglasil leto 1979, in sicer enkrat mesečno po petnajst minut.
Slovenske radijske oddaje, zanje skrbi Franček Mukič, ki dela v szombathelyskem dopisništvu radia Gyor in ima tudi obveznosti v madžarskem jeziku, so se v temu času dobro uve ljavile. Kot je to marsikje navada, so tudi na tem področju ubrali politiko malih korakov: začeli s petnajstimi minutami in le enkrat me-
sečno, zdaj so oddaje vsako nedeljo z enako dolžino, za april pa imajo dogovorjeno razširitev s petnajstih minut na pol ure.
Urednik Franček Mukič sicer pravi, da to za tiste, ki imajo vsak dan nekaj ur radijskega programa v svojem jeziku, res ne more pomeniti veliko, drugače pa na to gledajo porabslti Slovenci. Večino informacij o svojem življenju dobijo za zdaj iz Slovenije, kljub temu je domača informacija pomembna, potrebna in nujna.
E. RUŽIČ
Radi imamo naše stare plese
teklih
ie nase Prešernove proslave v pre-
veda	C2načevalo predvsem spoštovanje in pa
viornml ”ezen do našega največjega pesnika, pc
sepolcro
njih po°	80 se letošnje razlikovale od doseda-
Po veri, ečll vedrosti in bogastvu programov in seveda tudi po ndeiežbi tako domačih kulturnih skupin, kot brenna pestovanju skupin iz drugih krajev zamejstva, V 2,a •?lat^ne domovine.
Oosteh	so imeli na Prešernovi proslavi prvič v
n’c° leU)-ne beneškega gledališča«, ki so ponovili uspeš-Gfdbje« iye.ga. Dneva emigrantov v Čedadu »Preklete ki je prit.« , iio P° je tudi beneška folklorna skupina, staro noli-Z° ° nekaj starih beneških plesov: »počotavko« nekak «<.,	*P°tresavko« — valček, in «sklavo«, to je
*3a to Tn^riS' šestnajst mladih fantov in deklet sestav-neroma mlado folklorno skupino (deluje ko-
maj nekaj let), ki jo z uspehom vodi Breda Pahor.
Trije člani te skupine so bili kar pripravljeni na razgovor, saj jih je topel in prisrčen sprejem v Zgoniku, kjer so bili prvič, navdušil. To so bili Marina Černetič iz občine Srednje, ki živi sicer v špetru Slovenov, Daniela Lauretič prav tako 'iz iste občine in pa Pio Chiabai iz Grmeka. V skupini nastopajo nekateri že štiri, drugi tri leta, vsi pa so nad to svojo dejavnostjo navdušeni in samo želijo, da bi se število plesalcev povečalo in da bi se naučili še novih plesov, s katerimi bi lahko nastopali doma in drugod. Že sedaj so se pohvalili, da so nastopili na primer v Postojni, pa v Ljubljani, med emigranti v Švici in Belgiji in še marsikje, radi pa bi obiskali še druge kraje, kjer bi jih tudi bili veseli.
So to mladi fantje in dekleta, ki so zaposleni v raznih službah, enkrat ali dvakrat na teden pa prihajajo v Čedad na vaje. »To ni ravno lahko«, so nam povedali. »Živimo raztreseni tu in tam in se moramo med seboj pogovoriti in domeniti, kako bomo prišli na vaje.«
Pa vam je folklora všeč, smo jih vprašali.
•»Všeč nam je in radi imamo naše stare plese in pesmi. Škoda bi bilo, da bi se vse to izgubilo ali pozabilo. Še za noše so nam pomagali naši nonoti in none, mi pa jih želimo očuvati in z našimi nastopi obogatiti slovensko folkloro.«
Ta vaš prvi nastop v Zgoniku je zelo lepo uspel. Nas boste prišli še obiskat?
»Prav radi« so odgovorili. Potem pa smo izvedeli, da so že stekli razgovori o obisku kulturnega društva Rdeča zvezda in ŠK Kras iz zgoniške občine še to po let je v Beneški Sloveniji.
»To je mislimo dobro za nas, Beneške Slovence, ker nas tako bolje spoznate tudi tu na Tržaškem in tudi za vas, ki se z obiskom in nastopi v naših krajih približate naši stvarnosti, našim željam, naporom in tudi naši zahtevi, da delamo in živimo kot enaki med enakimi.«
NEVA LUKEŠ
Hudičev most je spet prevozen
polemik pa kljub
ČEDAD — Prejšnji petek so p<r novno odprli prometu Hudičev most v Čedadu, ki je bil zaradi nujnih po pravil zaprt 11 dni. Na južni strani, kjer se pot nadaljuje proti Krminu je namreč prišlo do razdora globoke ga približno 8 metrov. Po prvih preiskavah izvedencev in strokovnjakov je kazalo, da bodo dela trajala več kot mesec dni, vse pa se je rešilo v krajšem času.
V času,’ko je bil most zaprt, je bilo mogoče priti z avtomobilom z ene na drugo stran Čedada le čez most v Prešnjem ali pa v Premariaku po približno 10 km vožnje. Vse to je seveda prineslo s seboj veliko negodovanja med trgovci pa tudi med prebivalci in ponovno so prišle na dan polemike o izgradnji novega mostu čez Nadižo.	>
Še zlasti po predvolilnih obljubah je kazalo, da bo očinska uprava rešila v
temu ne manjka
kratkem pereči problem prometa čez Hudičev most z izgradnjo novega. Gradnji objekta so namenili preko 3 milijarde lir, dela so se začela, pa se tudi nepričakovano ustavila. Kakšni so vzroki? Občinska uprava trdi, da so se nenadoma pojavile težave zaradi usadnega terena. Svetovalci opozicije v občinskem svetu pa izražajo dvome glede raziskav o morfologiji in sestavi terena, ki so bila po vsej verjetnosti opravljena preveč površno.
Sedaj, ko so že opravili večino del tako na eni kot na drugi strani Nadiže in uredili cestno povezavo ni niti mogoče pričakovati, pravijo, da bi za gradnjo mostu iskali primernejši prostor. In zato bo treba naložiti o-gromna sredstva za utrditev bregov reke. Bomo morali spet čakati na hudičevo pomoč, da bomo lahko dobili nov most čez Nadižo, se madtem sprašujejo Čedajci. (jn)
Požar pustošil pri Ugnami
UGNANO — Požar, ki je bil kot vse kaže namerno podtaknjen, je v noči od ponedeljka na torek uničil približno štiri hektarje borovega gozda v Lignanu, kjer je že lani poleti pustošil hud požar, ki je povzročil znatno gmotno škodo. Hiter poseg gasilcev in gozdnih čuvajev pa je tokrat preprečil, da bi bila škoda bolj občutna.
V devinsko-nabrežinski občini predstavili proračun za leto 1984
Koalicija namerava kljub finančni stiski do konca izpeljati vse obveze do občanov
Na ponedeljkovi seji devinsko-na brežinskega občinskega sveta je odbor, sad koalicije med KPI, PSI in SSk, predstavil svetovalcem finančni proračun za tekoče leto in triletni načrt za javna dela. Proračun, ki mora biti po zakonu izglasovan pred koncem meseca, je z obširnim poročilo obrazložil pristojni odbornik Depangher, razprava o njem pa bo stekla na prihodnjem zasedanju občinskega sveta.
Proračun devinsko-nabrežinske uprave, podobno kot v bistvu vsi tovrstni dokumenti tako manjših kot večjih občin odseva hudo finančno stanje, s katerim se soočajo vse krajevne uprave ob splošnem naraščanju stroškov za vse storitve. Temu je treba dodati, da je država letos nakazala občinam skoraj, enako finančno podporo kot lani, upoštevajoč seveda stopnjo inflacije, finančni zakon pa jasno naglasa, da mora biti bilanca v vsakem primeru popolnoma uravnovešena. Od tukaj torej tudi velike težave, zlasti majhnih občin, ki so že nekaj let podvržene finančnemu in političnemu pritisku državnega aparata. Vse to postavlja vedno več v dvom samo načelo avtonomije krajevnih ustanov, ki so zaradi vse večjega pritiska države in dolgov primorane povišati cene javnih storitev, obenem pa krčiti izdatke za
nekatere temeljne dejavnosti, kot sta npr. šolstvo in socialno skrbstvo.
Nabrežinski upravitelji so pripravili letošnji proračun z veliko treznostjo in s čutom odgovornosti, zavedajoč se težav, ki naraščajo iz leta v leto. U-vodno poročilo odbornika Depangherja je bilo zato prežeto s številnimi negativnimi in zaskrbljujočimi ugotovitvami, obenem pa je bilo v njegovem posegu zaslediti trdno politično voljo sedanje tristrankarske koalicije, da kljub finančni krizi in v mejah svojih zmožnosti izpelje program, ki si ga je zastavila ob izvolitvi občinskega odbora. To seveda ne bo lahko, že sam triletni načrt javnih del pa dokazuje, da uprava ne namerava stati križem rok pred naraščajočo finančno krizo.
O samem tehničnem delu proračuna.
ki ga morajo občinski uradi še dokončno izpopolniti, ni kaj dosti povedati. Za informacijo bi dodali le, da so v tem letu stroški za osebje, na podlagi nove delovne pogodbe, narasli za približno 20 odst. Državna banka pa od lanskega leta ne plačuje več občini kreditnih obresti na finančne rezervne sklade, kar je v letu 1983 pomenilo približno 50 milijonov lir izgube, v tem letu pa se bo ta vsota skoraj potrojila.
V načrtu javnih del za leto 1984 izstopa poleg ureditve grezničnega o-mrežja, javne razsvetljave in razširitve pokopališč začetek gradnje kulturnega doma v Nabrežini. Stroški za gradnjo tega objekta naj bi v prvem delu znašali 750 milijonov lir, ki jih uprava namerava kriti s prispevkom
Kraške gorske skupnosti (250 milijonov) in sklada za Trst (500 milijonov).
Tudi triletni načrt za to področje prinaša celo vrsto zanimivih posegov, ki bodo gotovo naleteli na pozitiven odmev med občani, čeprav bo njihova uresničitev sedaj v marsičem odvisna od razpleta finančne krize ter od politične občutljivosti vseh pristojnih organov, v prvi vrsti dežele Furlanije - Julijske krajine. Med te načrtovane posege omenjamo ureditev rojstne hiše Iga Grudna v Nabrežini (200 mil.) prenovitev občinske hiše v šempolaju (150 mil) in v Devinu (100 mil.), ureditev občinskega poslopja v Nabrežini, kjer ima sedež Glasbena matica (400 mil.), gradnja športnih objektov v Mavhinjah in v Šempolaju (100 mil.) ter izredno popravilo nabrežinske cerkve (200 mil.).
Na ponedeljkovi občinski seji so na predlog odbornika za kmetijstvo Brezigarja tudi ustanovili posebno občinsko komisijo, ki se bo ukvarjala s problematiko vinogradništva in z občinskimi vinskimi razstavami. Komisijo sestavljajo župan Škerk, odbornika Brezigar in Caldi, svetovalca Širca in Lenarduzzi ter dva predstavnika vinogradnikov.
S. T.
Drevi
na Kontovelu sestanek o vaškem regulacijskem načrtu
V prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu bo drevi ob 20. uri javni sestanek, na katerem bosta arhitekta Ruggiero in Kokorovec obrazložila domačinom podrobni regulacijski načrt za to vas, ki sta ga izdelala po nalogu tržaške občine. Sestanek prireja rajonski svet za zahodni Kras, ki poziva vse prebivalstvo na množično udeležbo.
O vsebini omenjenega načrta se je že pred dnevi ukvarjala urbanistična komisija rajonskega sveta, ki je izrekla vrsto pripomb zlasti kar zadeva ustanovitev takozvanih gradbenih področij »na Medulah« in »na Kamen-cah«. Dokončno stališče rajonskega sveta glede tega vprašanja pa bo v prvi vrsti odvisno od zahtev in od kritičnih pripomb, ki bodo prišle do izraza na drevišnjem sestanku.
Danes popoldne pa bo o podrobnih regulacijskih načrtih za tri vasi zahodnega Krasa govor na seji občinske urbanistične komisije, ki je pristojna da izreče svoje mnenje pred obravnavo osnutkov s strani občinskega sveta. Podrobni regulacijski načrti za Prosek, Kontovel in Križ bodo po odobritvi postali sestavni del občinskega regulacijskega načrta.
Referendum za mir na vzhodnem Krasu
Samoupravni referendum za mir in razorožitev bodo v nedeljo, 19. februarja izvedli tudi na vzhodnem Krasu in sicer na pobudo kulturnih, športnih, političnih in gospodarskih organizacij Trebč, Padrič, Gropade in Bazovice. Volišča bodo v Trebčah (Ljudski dom), na Padričah (Gozdna zadruga), v Gropadi (hišna številka 74, pri Walterju) ih v Bazovici (Bazoviški dom). Voltici bodo lahko oddali svoje glasovnice, ki jih bodo v teh dneh direktno prejeli na dom, med 10. in 15. uro. Kdor ne bo dobil glasovnice na dom pa se lahko zglasi v nedeljo, 19.2. na zgoraj omenjenih voliščih.
il
S
•-'io m#¥ ■wmwsi /in forbii
i
Pisma uredništvu
Jutri splošna stavka za drugačno gospodarsko politiko v pokrajini
Prirediteljem otroških pustnih rajanj
Bliža se pust in z njim vse polno veselih praznovanj. Med temi so zelo številna otroška pustna rajanja.
Lepo in prav je, da se ves ta otroški drobiž vse' te raznovrstne, živo-pisane pustne šeme zberejo skupaj, skačejo, prepevajo, igrajo, rajajo in je med njimi vse veselo.
Kdo jim ne bi vsega tega privoščil?
Navadno se tako rajanje zaključi z nagrajevanjem najlepših mask. In to se meni zdi nepravilno. Dako nagrajevanje ni pametno in ni vzgojno.
Kako je mogoče pri tolikih otrocih izbirati — kdo je lepši, kdo je najlepši?
Ne delajte otrokom krivice — otroci so vsi lepi!
Kaj je nagrada? Nagrada je nekaj, kar si moraš zaslužiti.
Zaa’uži si jo učenec, ki se pridno tiči, zasluži si jo športnik, ki pridno vadi, nagrajeni so otroci, ki napravijo kako dobro človečansko delo itd. itd.
Kaj je napravil tisti otrok, čigar maska je bila na pustnem rajanju nagrajena? Nič! Niti oblekel si je ni sam, ker mu je pomagala mama. Tista mama, ki je za to masko precej žrtvovala; ali je ure in ure dneva šivala ali je morala seči gfoboko v žep.
Priznajmo, da se navadno po podelitvi nagrad vzdušje v dvorani menja. Pravo pristno otroško veselje se u-
makne napuhu, zavisti in žalosti (tudi pri mamicah).
Zato privoščite otrokom, da so vsi vseskozi veseli, nasmejani in razigrani — in da se tako tudi vračajo domov.
Olga Ban
Ferlugi,
ne, pa Konkonel
Res je, da se pri Ferlugih vedno redkeje sliši v javnosti pristen slovenski pogovor. Naši vasi pa se kljub temu še vedno pravi Ferlugi in ne Konkonel, kot jo je imenoval v nedeljo med poročanjem o požaru slovenski radio Trst A. Verjetno je šlo za spodrsljaj, o katerem bi želeli, da bi se ne ponovil. Če ne bomo sami, zlasti časnikarji in predstavniki slovenskih organižacij, skrbeli za uveljavljanje slovenskih krajevnih imen, kdo bo to za nas storil?
(Sledi podpis)
M. R.
Spoštovani tov. urednik! Dovolite kratko pojasnilo. Poročilo s torkove okrogle mize v Slovenskem klubu (PD, 9. t.m.) mi prisoja mnenje, da je poudarjanje potrebe po laičnosti v političnem življenju v današnjem času anahronizem. Nikakor! Zavzel sem se namreč za strogo ločitev te plemenite terjatve sodobne demokracije od popuščanja vulgarnemu prak-ticizmu in nenačelnosti v političnem življenju.
Ravel Kodrič
V tržaški in goriški pokrajini bo jutri, kot že napovedano, splošna stavka, ki jo je oklicala pokrajinska sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL. Sklep o sklicanju splošne stavke je logična posledica zelo zaskrbljujoče ocene, ki jo daje sindikalna zveza spričo slabšanja gospodarskega in zaposlitvenega položaja v obeh pokrajinah ; ta položaj pa se slabša, poudarja sindikalna zveza, zaradi politike že izvršenih dejstev in krčenja produktivnih struktur, ki jo vodi IRI in zaradi nezmožnosti vlade, ki ne zna predstaviti konkretnih predlogov za gospodarski, produktivni in zaposlitveni razvoj.
Glavni cilj jutrišnje stavke je torej zaustaviti in spremeniti načrte, s katerimi se skuša zmanjšati vlogo podjetij z državno soudeležbo in pa tržaške luke; poleg tega, poudarja sindikalna zveza, je treba začeti takoj pogajanja na deželni ravni med IRI, vlado, deželo in sindikalnimi organizacijami glede saniranja javnih podjetij in pomorsko - pristaniškega gospodarstva ter glede okrepitve produktivne prisotnosti družbe IRI v obeh pokrajinah, ki naj pride do izraza tudi z novimi pobudami.
Ti cilji so bistvenega in odločilnega pomena za prihodnost Trsta in Gorice, ker vsi ostali dopolnilni predlogi in obljube niso verodostojni. Sindikal-
na zveza namreč odločno zavrača mnenje vlade, da izguba 3.000 delovnih mest ne bo imela velikih socialnih posledic v tržaški pokrajini, kjer so skoraj vsi sektorji v hudi krizi.
Sindikalna zveza obenem poudarja, kako so njene pobude in mobilizacija delavstva v odnosu do vlade, dežele in delodajalcev že dosegle pomemben rezultat, to je začetek (6. marca v Rimu) tristranskega pogajanja med IRI, deželo in sindikalno zvezo. O-brača se tudi na krajevne uprave, na politične, družbene in gospodarske sile, da bi podprle boj delavstva. Da bi stavka čimbolj uspela, je sindikalna zveza priredila in še prireja enotne skupščine na delovnih mestih; pred višjimi srednjimi šolami bo danes delila lepake, na sedežu CGIL v Ul. Pon-dares pa bo ob 16.30 javna skupščina brezposelnih, da bi tudi oni pristopili k splošni stavki.
Delavstvo se bo jutri zbralo na treh mestih : delavci industrijske cone, arzenala sv. Marka, gradbinci itd. pred nebotičnikom Lloyda in na Trgu sv. Jakoba ob 9. uri; delavci pristanišča, Lloyd Triestina, javnih služb, trgovine itd. na Trgu Unità ob 9. uri; delavci, ki pa bodo prišli iz Tržiča se bodo zbrali ob 9.45 pred železniško postajo. Trije sprevodi delavcev se bodo nato sešli na Goldonijevem trgu, kjer bo ob 10.30 sindikalni shod.
Na splošno bodo vse kategorije stavkale po štiri ure; po sektorjih bo stavka potekala takole; trgovine bodo zaprte celo jutro, avtobusi ACT ne bodo vozili od 9.30 do 11.30, na šolah in univerzi ne bo pouka in predavanj, pri ACEGA bo stavka od 10. do 14. ure, banke bodo zaprte do 12. ure, gradbinci bodo stavkali cel dan, o-sebje zavarovalniških družb štiri ure prvega delovnega turnusa, v bolnicah pa bo zagotovljena služba kot ob nedeljah, osebje pa bo stavkalo štiri ure; stavke so seveda oproščeni oddelki za emergenčne posege.
•	Tržaška občina je določila nadaljnjih pet parkirnih prostorov za avtm mobile bandikapiranih oseb: v Stari istrski ulici pred hišno številko 10» v Drevoredu Ippodromo 2/1, v UL Battisti pred hišnima številkama 29 in 31, v Ul. dei Giaggioli 15 in na Trgu Giarizzole 15.
•	Od danes dalje je v Ul. Marco Polo na odseku med Ul. Angelo Emo in Paolo Veronese prepovedano parkirati na obeh straneh ulice in za Vsa vozila.
•	Danes, 15. februarja, je od 8. <1° 13. ure, vsem vozilom prepovedan0 parkirati na obeh straneh Ul. Maiolica na odseku med hišnima številkama 5 in 11.
ZADNJE PRIPRAVE V KD VZHODNEGA KRASA
»Prešeren na obisku«
Za soboto in nedeljo pripravljajo tri društva vzhodnega Krasa (KD Primorec iz Trebč, KD Lipa iz Ba zovice in KD Slovan s Padrič) zanimivo in svojevrstno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Društveni delavci so se namreč odločili levji delež zaupati članoma našega uredništva, sicer pa pesniškima ustvarjalcema Mariju Čuku in Acetu Mermolji, ki pa so jima po svojih močeh seveda priskočili na pomoč.
Čuk in Mermolja sta si namreč zamislila izvirno humoristično besedilo, za katero sta črpala iz resničnih razmer prosvelno-kulturne-ga življenja po naših krajevnih skupnostih. Ob sta namreč dobro seznanjena z njihovo podobo, tako iz neposrednih izkušenj, v naših kulturnih društvih, kot iz Večletne no-vinarsko-kronistične prakse.
Tri prizore namišljenega Prešernovega obiska bodo avtorjema pomagali oživiti štirje domači mladinci, pri čemer jim je s svojimi izkušnjami prijazno priskočil na pomoč gledališki igralec Tone Gogala. Večer bo dopolnila prav v ta namen ustanovljena dekliška pevska skupina treh vasi, ki bo pod vodstvom Vilme Padovan zapela nekaj resnih in nekaj šaljivih pesmi.
Janko Furlan je vzljubil fotografijo med plezanjem po Julijskih Alpah
Od amaterja do poklicnega modnega fotografa
Zamejci se bavimo s fotografijo pretežno na ljubiteljski ravni. Tako imamo prav lepo število fotoamaterjev, le malo pa poklicnih fotografov, a enega samega profesionalca, ki se je povzpel do evropskega vrha na področju umetniške fotografije. To je Janko Furlan, po rodu iz Šempetra pri Novi Gorici, že mnogo let pa med u-stvarjalnimi členi slovenske in siceršnje kultumo-umetniške stvarnosti na Tržaškem. Vrinil se je v mednarodni krog mojstrov fotokamere, toda na lastne noge se je postavil šele nedavno z odprtjem studia EFFEKAPPA v Ul. Economo št. 2, kjer smo ga tudi obiskali.
»Od kot ti tolikšna ljubezen do fotografije, da si jo zasnubil in vzel?« »Iz planin. Po srednješolskem študiju sem postal strasten planinec : med 18. in 25. letom sem preplezal nič koliko sten od Julijcev do srednjih Dolomitov in Mont Blanc. Gorski svet me je očaral in zato sem ga ovekovečal, sicer pa občutke, ki so me takrat navdajali, tudi opisoval v novelah in jih objavljal v Primorskem dnevniku in reviji Dan.«
»In potlej?« »Odpravil sem se študirat fotografijo v Ljubljano, tečaj je trajal več let. Za mentorja sem imel specialista v fototehniki Draga Furlana, s katerim nisva v sorodstvu, in mojstra umetniške fotografije Jožeta Kološo.« Janko se je med študijem udeleževal raznih razstav in bil deležen številnih laskavih priznanj, tako tudi prve nagrade na beograjskem mednarodnem festivalu umetniških fotoposnetkov z naslovom Zimske čarovnije, s čimer je ugnal vso evropsko pro-
fesionalno elito. Tedaj so ga tudi sprejeli v Društvo profesionalnih fotografov Jugoslavije USUF, ki je član ustreznega evropskega organizma EUROFOT.
»Potem si se zaposlil pri Založništvu tržaškega tiska, kajne?« »Da. Tam sem bil v službi nekaj čez šest let, točneje do 1. aprila 1982.« Janko je bil ta čas za fotografa Primorskemu dnevniku, sicer pa je istočasno delal za Grafičen ter in Knjižne izdaje. Med drugim je sodeloval pri uresničitvi Hlavatyjeve in Černigojeve monografije, kot tudi pri obsežnem delu za Monografijo o zamejcih v Italiji, ki je še v pripravi — zanjo je izdelal 2500 barvnih diapozitivov. Naposled se je odločil za samostojno pot na področju reklamne fotografije, v kateri je bil že dobro podkovan, pravzaprav tako dobro, da mu danes ni najti enakih pri nas.
V prvem nadstropju v Ul. Economo 2 je bilo prej veliko skladišče in prostore je bilo treba popolnoma preurediti, kar je stalo veliko časa, truda in seveda denarja in česar bi ne bilo mogoče izpeljati, kot izrecno poudarja Janko, brez doprinosa »faetotuma« Marjana Semca. Sicer -pa so pri ureditvi 200 kvadratnih metrov obsegajočega studia pomagali Jankova družabnika Maja (sestra) in Vera Bevilacqua ter samostojni poklicni grafik Walter Grudina, ki izhaja iz Inštituta za umetnost in je bil prej uslužben pri Grafičen tru v sklopu ZTT.
Studio EFFEKAPPA se bavi ekskluzivno s fa toreklamo po naročilu, ki gre od predmetne foto-
grafije stile-life do modne. »Toda sposobni sni tudi scenske fotografije, to je manjših ambienta cij,« pravi Janko, »in na tem področju smo ed ni na Tržaškem.« V resnici lahko na takšen s dio naletiš edinole kje v Furlaniji, drugače Pa > treba v notranjščino, recimo v Lombardijo. Scc sko delo zahteva temeljite priprave, saj je Pr. štor, kakršen naj bo po idejnem osnutku, P0*^. no dobesedno ustvariti z zidarskimi, inštalaters mi in drugimi opravili, nato pa še opremiti taK -da bo ustrezal zamisli podjetnika, ki ti Je.nane čilo zaupal. »Toda marsikdaj niti naročnik ^ ve, kaj hoče in si moramo znati sami pomaga ^
Da si Janko in njegovi sodelavci res
znajo pomagati, smo lahko preverili s PrC|jj njem številnih reklamnih katalogov, yis°kon\u_ nih posnetkov pa tudi koledarjev, ki jih Je to. dio EFFEKAPPA izdelal oziroma opremil zaja vame svetovnega slovesa, ki pa jim tu se ne moremo delati reklame. Dejavnost studi ^ usmerjena prvenstveno v svet mode, ki mim ^aš pega zaslužka daje tudi veliko zadoščenja * ^ studio je še mlad in kliente moramo še .‘ ^jo-Zdaj sodelujemo pretežno s tvrdkami iz n°t. -aS. sti Italije pa tudi nekoliko z jugoslovanskimi, .. no pa je, da bi radi prodrli globlje v ev prostor.«	eViji
»Ko bi znak »effekappa« našel mesto » Vogue, bi ne bilo več treba iskati kdenw ^ jn ne?« Janko se rahlo nasmehne: »Seveda n - v občutek nas obide, da ima ekipa EFFEKA tem oziru stvarne možnosti.	, .iu
DRAGO GAŠPERLIN
t
/ - .
Nevarnost za velik korak nazaj
Pri Sv. Jakobu razprava o Slovencih
Drevišnji sestanek rajonskega sveta za Sv. Jakob bo gotovo ključnega pomena za bodoče ozračje konstruktivnega sožitja med Slovenci in Italijani v tej četrti. Protislovenska ofenziva listar jev in fašistov je v preteklih tednih namreč zajela tudi to javnoupravno telo in bo v primeru Prodora pomenila za vse italijanske in slovenske demokrate globok korak nazaj, kakršnega bi v Trstu ne smeli dovoliti.
Celotna seja bo posvečena razpravi o »zaščitnem zakonu slovenske manjšine v Italiji in o stvarnih ter perspektivnih aspektih sožitja med Italijani in Slovenci«. Načelniki strank so se domenili za to pobudo, potem ko so listar ji preklicali svoj pristop k enotno sprejetemu dokumentu iz lete 1980, v katerem je rajonski svet zavzel zelo odprto stališče do Slovencev in priznal enakopravnost slovenščine v upravljanju rajonskega sveta ter pravico rabe slovenskega jezika za slovenske svetovalce in torej upravičeno prisotnost občinskega prevajalca. Predstavniki vseh organizacij šentjakobskih Slovencev in komunisti, ki so se v prejšnjih dneh nekajkrat sestali, trdno želijo, da bi
drevi rajonski svet zavzel jasno in nekompromisno stališče okrog tega' vprašanja, kar pa ni že vnaprej zajamčeno.
Že tako splošno zastavljena tema o zakonski zaščiti skriva namreč nevarnost, da se debata sprevrže v načelne in zakrknjene izjave okrog pravic manjšine, njenega preštevanja in ugotavljanja itd. Olja na ogenj je v tem smislu prilil tudi predsednik sveta, ki je vabila odposlal poleg tajništvom strank, sindikalnim in družbenim organizacijam (med drugimi tudi SKGZ) tudi nacionalistični Legi nazionale in Združenju beguncev, katerih stališča o Slovencih so vsem dobro znana.
Skratka : potrebna je široka mobilizacija demokratov, da se prepreči nazadnjaškim silam spodkopavanje temeljev sožitja in medsebojnega spoštovanja, o katerih pri Sv. Jakobu nikoli ni bilo dvomov. Slovenske organizacije pri Sv. Jakobu pozivajo vse, naj se v čim več jem številu u-deležijo drevišnjega sestanka, ki bo na sedežu rajonskega sveta v Ul. Caprin 18/1 ob 20. uri.
V marcu prva revizija starih avtomobilov
V Uradnem vestniku republike je bil objavljen koledar z vrstnim redom, po katerem bo treba letos podvreči obvezni reviziji zasebne avtomo bile. Gre za vozila, ki so bila prvič vpisana v javni register PRA leta 1973 (izvzeti so avti, ki so jih lastniki dali v pregled in preizkušnjo v triletju 1981-1983).
Prv$ revizijski pregled bo na vrsti že prihodnji mesec: do 31. marca pridejo v poštev avtomobili, katerih evidenčna tablica se končuje s številkami 1, 2 in 3. Do 30. junija bodo na seznamu tablice s končnimi številkami 4, 5 in 6, do 30. septembra tablice s končnimi številkami 7, 8 in 9, do 31. oktobra pa vse tiste, katerih število se končuje z ničlo.
• Drevi ob 19.30 bo kongres sekcije KPI aa Kolonkovec, ki bo na sedežu v Ul. Costalunga.
Socialisti naše dežele v CGIL za enotnost
Deželni pomožni tajnik sindikata CGIL Luciano Milocco, ki pripada socialistični struji sindikata, je včeraj izjavil, da so in bodo še naprej vsa prizadevanja socialistične komponente v CGIL na deželni ravni usmerjena k enotnosti. Ob tem je napovedal, da se bodo socialistični predstavniki v deželnem sindikatu CGIL sestali danes i«a posebnem sestanku v Tržiču, kjer bodo proučili politični položaj po znan:h dogodkih znotraj vsedržavnega vodstva tega sindikata.
Sporočilo KZE
Krajevna zdravstvena enota sporo-ia, éa je razpisala natečaj za šestmesečno zaposlitev enega pomočnika na nevrokirurškem oddelku in enega pomočnika na pnevmološkem oddelku. Prav tako razpisuje natečaj za dodelitev dveh delovnih mest (vedno za šestmesečno razdobje) za asistenta splošne medicine. Rok za vložitev prošenj zapade 23. februarja, ob 12. uri. Nada'je je na razpolago dvanajst mest za fizioterapiste (rok do 24. februarja) in pet mest za elektronske tehnike (rok zapade 7. marca). Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko zglasijo v uradu za o-sebje (Ul. Fameto 3, IV. nadstropje) vsak dan, razen ob sobotah, od 9.30 do 12. ure.
MLADI PODJETNIKI
Preporod Trsta možen le z domišljio m pogumom
Skupina mladih podjetnikov, ki pod Predsedstvom Giorgia Tomasettija . *uje v okviru tržaškega Združenja industri jcev, priredi pojutrišnjem, 17. ebruarja, ob 15.30 v veliki dvorani trgovinske zbornice na Borznem tr-14. zasedanje o temi: »Trst jutri domišljija in pogum«. Prireditelji , v napovednem tiskovnem sporočili /Oglasili, da želijo s tem spodbu-širši posvet in soočanje o proble-ti tarejo tržaško gospodarstvo, r®dvsem pa nekako prisiliti vse, ki te to zadolženi, da sprejmejo na-., odgovornost za preporod proizvoden dejavnosti.
Pozdravnemu nagovoru predsedni-a zbornice Mediana bo sledilo uvod-n° poročilo Tomasettija, zatem bosta spregovorila župan Richetti in načel-j gospodarskega resorja v vsedržavnem vodstvu PLI Giacomo Caffa-, na,' ki je tudi član upravnega sve-ENEL. Nato bodo posegli miljski upan Bordon, pokrajinski tajnik PRI iore.seUa in KPI Pai, tržaški občin-tebomik PLI Trauner, predsednik Lippi. predsednik EAPT Za-, Q. predsednik Sklada za Trst Car-gj , sindikalist Zarli (CGIL) in dru n ' a po razpravi bo povzel zaključke corm?dnik Združen-ia industrijcev Pe-
brt^-iSete' dvi)rani pokrajinskega o Yv Iskega združenja v Drevoredi st„L.?ePtembra 56 bodo danes pred kr' .l 1 tržaškim frizerjem nove tehni c m težnje te stroke.
Ob tiskovni konferenci G io vanni j a Franzonija
Referendum proti raketam le sredstvo na poti k miru
Včeraj je bila v prostorih tržaškega novinarskega krožka v organizaciji pokrajinskega odbora za mir »22 oktober« tiskovna konferenca bivšega opata in katoliškega disidenta Gio-vannija Franzonija, ki je v Trstu uradno predstavil samoupravni vsedržavni referendum proti namestitvi jedrskih konic v Comisu. Ta tiskovna konferenca spada v okvir pobud vsedržavne koordinacije odborov za mir, ki so si zadale nalogo, da v točno določenem roku, do 16. marca, ko bodo v Comisu vsestransko usposobili prvih dvanajst jedrskih raket, zberejo po vsej državi več milijonov glasov proti raketam in za mir, z glasovnico, ki bo vsebovala, dve vpra šanji: ali si kot državljan za ali proti raketam v Comisu in drugič, ali imajo državljani sami pravico odločati o teh namestitvah, ali pa so za to poklicane druge, »višje« sile?
Referendum, oz. rezultat referenduma, nima pravne veljave, vendar pa ima veliko moralno moč, kar je v tem trenutku verjetno važnejše, saj se bodo morali odgovorni soočati s stvarnostjo pritiska javnega mnenja, ga upoštevati in nato ukrepati. Kot je Giovanni Franzoni sam potrdil, spada sam, kot tudi vrsta vidnih tržaških osebnosti, med katerimi bi o-menili Giovanni ja Miccoli ja, Franca Rotellija, Margherito Hack in še dru-
ge, v odbor, ki jamči reden potek referenduma, v tem okviru pa se bo sam obvezal za čimkoristnejše izkoriščanje nabranih glasov.
Giovanni Franzoni je poleg važnih informacij hotel predvsem poudariti, da ni mogoče problema miru ločevati, temveč da ga je treba jemati globalno. V tem okviru je problem raket v Comisu pravzaprav obroben, če pomislimo na splošno svetovno strate-
gijo oboroževanja, v kateri se gresta velesili smešno igro štetja nasprotnikovih raket, kot je Franzoni sam poudaril.
Problem miru na svetu je treba povezati z odnosi Sever - Jug, s problemom lakote, imperialističnih agresij, Libanona, vojaškega oporečništva ter še z drugimi. Prav kar se tiče vojaškega oporečništva je Franzoni poudaril, da ni njegov namen omaja ti vojaškega sistema, temveč poseči v vest vsakega posameznika, ki naj se zave, da ni vojaški sistem neob-hodno potreben in da ga je mogoče masovno nadomestiti z dosti koristnejšimi opravili, ki jih opravljajo prav oporečniki.
V plodni razpravi, ki se je razvila, so prisotni načeli vprašanje ustavnosti namestitve raket emise, ki so tipične rakete za napad, ne pa za obrambo, italijanska ustava pa izrecno poudarja, da ima vojsko in vo jaški obrambni sistem le zato, da bi se branila pred zunanjimi posegi. Giovanni Franzoni je svoj dolgi poseg zaključil s prepričanjem, da bo referendum dosegel svoj cilj, kar pomeni poseči v vest in zavest državljanov ter še, da se je in da se bo še naprej boril, mimo vseh zaprek, ki jih je na svoji poti srečal, kot prepričan katoličan, (dj)
Delavci arzenala: Na enostranske ukrepe odgovoriti z vsedržavno splošno stavko!
ravn ° a,vc' Tržaškega arzenala - Sv. Marka so na včerajšnji skupščini ob-Probl Va i raz^čna stališča, do katerih je prišlo znotraj sindikata glede tesolo™3 ° ccni dela ln P°gaiani z vlado. Delavstvo je soglasno odobrilo dokle C1J°’ k* pravi, da sporazuma z vlado ne gre podpisati vse dotlej, je rJ- Se 0 vsej zadevi ne bodo izrekli sami delavci. Soočanje z vlado — ter z Cn? v resoluciji — se bo nadaljevalo samo, če bodo vlada in javno teari;^ iq30 Podjetništvo v celoti začeli izvajati sporazum z dne 22. ja-da rJex- ; šele, ko se bo vlada dejansko in ne le formalno obvezala, klade 1 teoreme v zvezi z davčnim vijakom, decimalkami draginjske dobo sinaMenam^’ terifami, zaposlenostjo, bojem proti davčnim utajam idr., Gina 3t razpoložljiv za pogajanja o ceni dela v letu 1984. in tudi m°rebitnih sindikalnih predlogov, ki bi zadevali znižanje mezd draein■ ,samo delno spremembo mehanizma, ki ureja premično lestvico za v razor ° d°š-tedo, pa delavstvo zahteva, da jih sindikat najprej predloži ba, tud^V° ‘n °dobritev delavcem, ki se bodo o tem lahko izrekli, če tre-posegi/11 Z referendumom. Ko bi vlada z zakonskim odlokom enostransko bo i,,,u v mehanizem premične lestvice, je še rečeno v resoluciji, potem a takoj oklicati vsedržavno splošno stavko.
^alza Bloch: danes delavska skupščina
dslužhon3^*11^0 v°dstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL vabi Sedežu r^Tr, t° va me Calza Bloch na skupščino, ki bo danes ob 10. uri na lealisti im v V	S- Spiridione 7. Govor bo o sestanku, ki so ga sindi-
nega HgTv1 z deželnim odbornikom za industrijo glede uresničitve dežel-katero SC , za razv°j tekstilne industrije in glede dopolnilne blagajne, v 0 že pred časom vpisali delovno silo.
§	v
e(,anje o razporeditvi okoliških cest
telnim * 7atn'*0 razP°reditve občinskih in pokrajinskih cest v odnosu z de-°dbomištvi03001. štev. 91/81 je bilo v prejšnjih dneh predmet razprave na tedovai , , j.avna dela tržaške pokrajine, ko je odbornik Martini pred-°koliških a^danju, katerega so se udeležili predstavniki tržaške in petih razPoreditev ™ Soglasno je bilo sklenjeno, da bo treba čimprej opraviti nam en QhvV, cost kot jo predvideva zakon: predstavniki občin so se v ta ytecializap,- °Za v •da ,bod° v roku dveh mesecev predložili predloge o pro pa' J1, občinskih cest, ki imajo zahtevane tipološke značilnosti; pred bodo seveda sporazumeli s pristojnimi gorskimi skupnostmi.
Dorjano Kralj je podlegel hudim telesnim poškodbam
To, kar je vsakdo v svojem upanju krčevito odklanjal in o čemer ni mogel verjeti, da se lahko v resnici zgodi, se je predsinočnjim zgodilo. Mlademu, komaj lS-četnemu Dorjanu Kralju iz Trebč je za vedno utihnilo srce. Strahovita prometna nesreča, ki ga je tako iznenada in zahrbtno doletela skupno s prijateljem in sovaščanom Mirkom Milkovičem prej šnjo nedeljo na križišču pri vojašnici Brunner na Opčinah, mu ni prizanesla. Hude notranje poškodbe so bile usodne, čeprav so se na nevrokirurškem oddelku z vsemi močmi trudili, da bi ga rešili iz objema smrti.
številni prijatelji in vrstniki, ki so vse te dni in noči, od tistega tragičnega popoldneva, ko sta z vespo silovito trčila v iz stranske poti prihajajoči opel kadett in obležala na asfaltu, prebedeli z mešanimi občutki strahu in upanja pred njunima bolniškima sobama, so ob kruti vesti o-nemeli, kot bi se ne hoteli sprijazniti z neusmiljenim dejstvom, da mladega, nasmejanega in vsem priljubljenega Darjana ni več.
Bil je preprost, simpatičen in odprt. Tako se ga s solzami v očeh spominjajo vsi, ki so ga poznali. Pred par leti se je po dokončani srednji šoli na Opčinah in nekaj razredih strokovnega zavoda zaposlil kot zidar pri nekem mestnem podjetju, kjer so ga cenili zaradi njegove marljivosti. Pred časom je veliko'
svojega prostega časa posvetil športnemu udejstvovanju. Igral je nogomet pri mladinski ekipi domačega športnega društva Primorec ter košarko, vedno v mladinskih vrstah, pri openskem Poletu ter pri Jadranu.
Njegova prerana smrt je globoko odjeknila v Trebčah in tudi v širši javnosti. Užaloščenim staršem izrekamo globoko sožalje.
Rajonski sveti
Drevi ob 19. uri se bo na sedežu v Ul. Cotogna 30 sestal rajonski svet za Kolon jo in Škorkljo.
Rajonski svet za vzhodni Kras bo zasedal jutri ob 19. uri na Opčinah (Proseška 28). Dnevni red obsega med drugim razpravo o občinski varianti za razširitev openskega pokopališča.
Upokojenec pod avto
Včeraj zvečer so sprejeli na ortoped skem oddelku tržaške bolnišnice 59-let-nega upokojenca Giorgia Tiepola, stanujočega pri Sveti Mariji Magdaleni spodnji 559, ki se bo moral zdraviti 40 dni zaradi možganske^* pretresa, zloma leve noge in drugih manjših poškodb. Ko je prečkal cesto v Ul. Flavia na križišču z Ul. Caboto, ga je namreč podrl nepreviden avtomobilist.
Zapustil nas je v starosti 18 let naš ljubljeni sin
Doriano Carli
Pogreb bo v petek, 17. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice g'avne bolnišnice v tre-bensko cerkev.
žalostno vest sporočajo mama Dina, oče Bruno, nono Anton, nona Marija, teti Nada in Ida, strici Marino, Stojan, Pino in Vojko, sestrični Luana in Tatjana, bratranec Alexi ter ostalo sorodstvo.
Prosimo tihega sožalja.
Trebče, Ricmanje, Trst, 15. februarja 1984
DORIANO
čeprav te ni več med nami, v naših srcih boš ostal za vedno.
Sabrina, Lara, Maja, Livio, Paolo, Ivan, Vlljam in Elizabeta, Marko, Kristjan.
DORIANO! Za vedno boš ostal v naših srcih z nasmehom na ustnicah.
Erika, Igor in Nataša
ŠD Primorec izreka sožalje družini Kralj ob izgubi sina Doriana.
Ob smrti Doriana izrekajo družini iskreno sožalje Ana. Aldo, Nadja, Sandro, Dorina, Mirko, Valentina in Tea.
Ob smrti dragega prijatelja Doriana izrekajo iskreno sožalje družini prijatelji iz Trebč: Patrizio, Edi, Walter, Valentina, Marko, Wiljam, Lorena in Massimo.
ZAHVALA
Tako kakor je živela, se je dne 13. 2. 1984 tiho poslovila od nas moja dnaga žena
Vida Mravlja roj. Turk
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji lajšali zadnje dni njenega življenja, darovali cvetje in jo spremljali na njeni zadnji poti.
Mož Stanko in vsi njeni
Trst, 15. februarja 1984
Ob izgubi drage mame
Marije Ukmar por. Ban
izrekajo iskreno sožalje svojemu dolgoletnemu uslužbencu Ivanu Banu in družini
upravni svet in uslužbenci CENTRALSPEDA.
Pevski zbor Vasilij Mirk izreka I-vanu Banu iskreno sožalje ob smrti drage mame Marije.
Ob izgubi drage mame izreka Ivanu Banu iskreno sožalje kolektiv podjetja Farco.
Združenje staršev, učno in neučno osebje osnovne šole J. Ribičič in o-troškega vrtca pri Sv. Jakobu izrekajo Evi Jančar iskreno sožalje ob izgubi drage mame.
14. 2. 1983	14. 2. 1984
Ob prvi obletnici smrti
Josipa Ugrina
se ga z ljubeznijo spominjajo žena Karla in hčeri Nadja in Meri z družinama.
Lakotišče, 15. februarja 1984
NOVA PRIDOBITEV ZA STARO BOLNIŠNICO
V stari tržaški bolnišnici so včeraj slovesno odpri novo enoto za zdravljenje bolezni ožilja na oddelku za srčno kirurgijo Krajevne zdravstvene enote Trst, ki jo vodi prof. Fulvio Camerini. Gre za dragoceno pridobitev, nenadomestljivo pri intenzivnem zdravljenju številnih bolezni srca in še posebno srčnega infarkta. Hkrati pa bo omogočila, da bo tudi Trst lahko postopoma dobil vrsto najsodobnejših oektronskih zdravstvenih naprav, ki jih ameriška vesoljska družba Spa-ce-Lab, ki skrbi tudi za fiziološki nadzor vesoljcev pri NASA. Tržaška KZE je za novo enoto porabila skupaj okoli 400 milijonov lir.
Ob tej priliki se je s plemenitim darilom izkazalo tudi združenje »Amici del cuore«, ki je kardiokiruškemu oddelku podari o posebno napravo za poživljanje krvnega obtoka, ki bo zelo dragocena zlasti pri neposrednem pooperacijskem zdravljenju srčnih bolnikov.
Ob tej priliki velja poudariti prizadevanja tržaške KZE, da bližnje odprtje nove bolnišnice na Katinari ne bi pomenilo postopnega nazadovanja stare bolnišnice v strukturo druge kategorije. Okrepitev in posodobitev kar-diokirurškega oddelka in drugih, ki se ne bodo preselili na Katinaro, je zato začetek novega vrednotenja te stare strukture in želi biti jamstvo, da bo ohranila svojo vlogo v mestu.
Na sliki: nove sodobne aparature na kardiokirurškem oddelku.
Barkovljanski
šolarji
za Prešernov
Gledališča
rossetti
Danes ob 17. uri gostuje Ljudsko gledališče iz Rima z delom Uga Bettija »Corruzione al palazzo di Giustizia«. Nastopajo C. Pani, R. De Carmine, P. Nuti, G. Giusti. V abonmaju odrezek št. 6. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI	. , ,
V	petek, 17. t.m„ ob 20. uri šesta predstava opere »Giro di vite«, red F/A, dirigent E. Gracis, režiser V. Puecher.
CANKARJEV DOM • Ljubljana
Srednja dvorana	_ T
Jutri, 16. februarja,	ob	19.30:	D. Jan-
čar »Disident Amož in njegovi«.
Velika sprejemna dvorana
V	petek, 17. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Sprejemna dvorana
Do 3. marca razstava:	16.	stoletje,
burno obdobje slovenske prebuje.
Okrogla dvorana
Do 18. t.m.: Delavnica Marka Pogačnika »Nastaja prostor, kako?«
Danes ob 9. uri: Sprehod po Ljubljani; ob 17. uri: Arhitektura, kiparstvo; ob 20. uri: Poljedelstvo, kiparstvo...
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes ob 10.30: S. I. Witkiewitz: »Čevljarji« za I,esni šolski center v gledališki dvorani v Solkanu.
praznik
Prispevajte za
Dijaško matico
RESTAVRACIJA
»LA POSTA«
BAZOVICA
ENOGASTRONOMSKI
KRAŠKI TCDCN
od 15. do 20. februarja
Glasba — igre prenesečenja — običajne cene.
INFORMACIJE telefon 226-125 LILI BONTEMPO
Kino
Prisrčno poročilce o svoji Prešernovi proslavi so nam poslali z o-snovne šole F. S. Finžgar v Barkov-ljah. Nanjo' so povabili starše in prijatelje, ki sta jih uvodoma pozdravila Sandra Poljšak in Danijel Gulič. Prvi del so posvetih Prešernu, drugega pa Otonu Župančiču in domačima ustvarjalkama Ljubki Šorli in Mariji Mijot.
Za začetek je šolski zborček zapel Pesniku Prešernu, Sandra je prebrala življenjepis Šorlijeve in Mijotove, Danijel pa je recitiral šorlijino Osmi februar. Učenci petega razreda so nato podali pesnikov življenjepis v obliki šolske raziskave. Njihovo pripovedovanje je bilo sproščeno, veselo, brez vsakega zatikanja. Sledila je Prešernova pesem Od lepe Vide, ki so jo recitirali učenci drugega in tretjega razreda, malčki iz prvega pa so lepo in pogumno podali Župančičevo Kanglico. Deklice in dečki četrtega razreda so oblečeni v narodne noše, recitirali narečne pesmi Marije Mijotove, pri tem pa so bili tako prisrčni in naravni, da so jim navzoči vneto ploskali.
Proslava se je zaključila s petjem. Vsi so skupno zapeli šest pesmi, med njimi tudi uglasbeni Prešernovi Luna sije in Zdravljica.
Koncerti
Razstave
Namesto nagradnega žrebanja
NOVOLETNA PONUDBA NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Vsi naročniki Primorskega dnevnika, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 31. MARCA 1984 prejmejo
30% POPUST
za enkratni nakup knjig, plošč ali kaset Iz kataloga ZTT.
S potrdilom o plačani naročnini se lahko takoj zglasite v TR2ASKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20 v TRSTU
In na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Drevored 24 maggio 1 v GORICI
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 15. februarja JORDAN
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.30 — Dolžina dneva 10.22 — Luna vzide ob 15.22 in zatone ob 6.26.
Jutri, ČETRTEK, 16. februarja DANILO
Vreme včeraj : Temperatura zraka 9 desetink nad ničlo, zračni tlak 1030,9 mb raste, veter 41 km na uro s sunki 69 km na uro, vlaga 51 odstotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 7,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODIL SE JE: Andrea De-Luca.
UMRLI SO: 83-letni Giacomo Matco vich, 92-letna Giuseppina Vecerina vd Cingerle, 68-ktni Angelo Camerini, 69 letni Rodolfo Cesar, 63-letni Bruno Pa dovan, 85-letna Maria Ukmar por. Ban 75-letni Giuseppe Borca, 77-letni Gio vanni Flego, 84-letna Pierina Scodeller vd. Calamaro, 80-letna Lidia Zuanelli vd. Cabrerà, 83-letni Rocco Marciano, 84-letni Erminio Bais, 92-letna Valeria Zi-vic vd. Verbas, 83-letna Giovanna Vi-sintin vd. Perich, 74-letni Attilio Moro, 93-letna Lucia Benvenuto vd. Costanzo. 75-Ìetna Alda Moje por. Vidi, 60-letni Mario Bisi, 75-letna Laura Poschek vd. Pupis, 69-letna Emilia Sirol vd. Gelsi, 86-letna Elisabetta Sulej vd. De Mattha-eis, 73-letni Attilio Drioli, 86-l.etna Anna Degrassi vd. Chicco, 18-Ietni Doriano Carli.
f Čestitke
Mali oglasi
tei. (040) 775275 od 8. do 13. ure
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Ariston 16.30 — 20.30 »Fanny e Alexander«. Režija S. Kubrick.
Eden 17.30, 19.50, 22.15 »Sotto tiro«. J. L. Trintignant.
Fenice 17.30, 19.50, 22.15 »II giorno dopo (The day after)«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Ansia erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »II console onorario«. Richard Gere.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Sensual fire«. Prepovedan mladini pod 18. letom.	..	...
Grattacielo	17.00 —	22.15	»Al	confini
della realtà«.	. .
Mignon 16.30 — 22.15 »Avventurieri ai confini del mondo«. Tomas Selleck.
Capitol 17.00, 19.20, 21.45 »II ritorno dello Vedi«.	,	. .
Aurora 17.00	— 22.00	»Fantozzi	subisce
ancora«. Paolo Villaggio.
Moderno 17.30, 19.50, 22.00 »James Bond 007 Octopussy operazione piovra«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »La ragazza del manifesto«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00. 18.00, 20.00, 22.00 »California Dolls«
Radio 15.30 — 21.30 »Hard love«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.30 — 22.00 »Allegro, non troppo«. B. Bozzetto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46. Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
Danes praznuje 19. rojstni dan SONJA KOŠUTA iz Križa. Vse najboljše in še mnogo sreče, zdravja in veselja
ji iz srca želijo mama, tata, brat Mi- GARAŽO za 2 avta in s prostorom za loš z ženo Marino ter mala Milena,	skladišče prodamo pri Sv. Jakobu. Teki pošilja teti koš poljubčkov.	lefonirati v večernih urah na št. 299-423
ali 291-024.
PRODAM kužka svetlorjave barve. Telefonirati na št. 232-223 med 12. in 14. uro.
PRODAM zazidljiv teren med Logom in Domjom. Telefonirati na št. 271-179 od 8. do 12.30 in od 16.00 do 19. ure.
__________________ PRIDNA SLOVENKA išče kakršnokoli
Mladinski odsek in KD Vesna prire- de|° jata jutri. 16. 2., ob 20.30 v Domu A. [atl.na 003,86'/411'9,4,4 »d ponedelj
pfhrnÌ OSMICOTe odpri Boris Pnmosi v Ul. Križa. Govoril bo prot. Samo Pahor.	Kobler 17 (pri	Magdaleni). Toči	belo
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi ju-	in črno vino.
tri, 16. t.m., ob 20. uri v društveno dvo-	ODDAM V NAJEM urad v centru me-
rano na prireditev ob DNEVU SLOVEN- sta. Telefonirati na št. 62-537 od tor-SKE KULTURE. Sodelujejo: Duško Kalc ka dalje.
— slavnostna beseda, otroški pevski zbor PRODAM Giulietta 1600, prevoženih 58 F. Venturini od Domja, učenci osnov-	tisoč km, v zelo dobrem stanju.	Tcle-
ne šole F. Venturini iz Boljunca in tam-	fonirati na št.	62-537 od torka dalje,
buraški ansambel KD Prešeren.	OSMICO je odprl Ignac Stranj, Mačko-
_________ lje - Kfižpot. Toči belo in črno domačo kapljico.
V DOLINSKI OBČINI prodam dvostanovanjsko hišo z dvoriščem, brez posrednikov. Telefonirati na št. 826-303. PRODAM seno v balah. Telefonirati na št. 228-547 v popoldanskih urah. OSMICO je odprl Rihard Živec v Kolu-14. 2. 84	drovici. Toči belo vino in teran.
,	, „on KUPIMO PIANINO. Telefonirati v Stal-
Ameriški dolar.................. 1.680.,	no slovensko gledališče št. 734-265 ob
Kanadski dolar.................. 1 340.	delavnikih od 8. do 14. ure.
Švicarski frank.................... 750.-	PR0DAM	FIAT 127 letnik 1980 v odli-
Danska krona .......	167,—	čnem	stanju za 4.000.000 lir. Telefo-
Norveška krona..................... 214,—	nirati	na št. 225-973 od 6. do. 9. in od
Švedska krona ..................... 205,-	19 do 22. ure.
tarnk :	: :	198.-' PRODAM popolnoma novo pohištvo za
Roi.fH.iri fr« n Ir	?fi _	2 stanovanji po polovični	ceni. Teieio-
Funf šterltaT :::::::	2.380.-	nirati na št. 048V31087 v	popoldanski
Irski Sterlina.................... 1.880,-	urah.
Nemška marka.................... 613.—
Avstrijski Šiling................... 86,—
Portugalski eskudo .....	11.—
španska pezeta...................... 10.—
Japonski jen......................... 6.—	„
Avstralski dolar................. 1.425,—	SKD	Barkovlje organizira smučar»»
Grška drahma........................ 11.—	izlet	19.	t.m.	na	Vogel.	Odhod	avtobus
Debeli dinar....................... 11,50	izpred barkovljanskega	portiča	ob	6.	ur •
Mali dinar...................... 11,25 Vpisovanje sprejema odbornik Lucian
Jagodic - tel. 69297 ali 411635.
Združenje Union Podlonjer - Sv. Iv^j1
MENJALNICA
vseh tujih valut
Izleti
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. * V
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASK A KREDITNA BANKA
S. P. A
TRST - ULICA F MUZI 10 -	(5* 61-ddB
vabi na enodnevna izleta v nedeljo, marca, ob dnevu žena v Furlanijo . v nedeljo, 11. marca, v Ljubljano priliki manifestacije dneva miru. v P sovanje v Ulici Valdirivo 30 vsak da» od 17. do 19. ure, tel. 644-59 ali 732-85».
dar avi in prispevki
šola Glasbene matice - Trst. V petek. 17. t.m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani v Ul. Ruggero Manna 29 klavirski recital ALENKE PODGORNIK, absolventke akademije za glasbo v Ljubljani. Na sporedu: Bach, Beethoven, Berg, Chopin. Papandopulo in Liszt.
V foyerju Doma A. Sirk v Križu je
na ogled razstava Borisa Zuljana. Občinstvo si jo lahko ogleda jutri, 16. 2., med 19. in 21. uro ter v nedeljo. 19. A., med 10. in 12. uro.
Razna obvestila
Filatelistični klub Košir sporoča, da bo redno srečanje filatelistov danes, 15. t.m.. ob 19. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
V Domu J. Ukmarja v Skednju bo danes, 15. t.m., ob 20. uri predavanje o PROBLEMU MAMIL. Govoril bo prof. Giorgio Giudici. Vabljeni!
Sekcija VZPI-ANPI in bivši aktivisti OF iz Križa prirejajo v petek, 17. 2., ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu srečanje z Jožetom Korenom, ki bo govoril o pohodu 30. divizije v Beneško Slovenijo. Ob tej priložnosti se bodo tudi spomnili 40-letnice množične deportacije domačinov v Nemčijo.
V	spomin na pokojnega očeta Josipa Škabarja daruje sin Albin z družino 50 tisoč lir za sekcijo VZPI-ANPI Repen-tabor in 50.000 lir za KD Kraški dom.
V	spomin na Branka Žerjala daruje sestra Cecilija Žerjal 30.000 lir za Mladinski dom Boljunec in 20.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na Branka Žerjala darujeta Giuliano in Klavdija Carboncini 20.000 lir za KD Prešeren.
V	spomin na Branka Žerjala daruje Aldo Stranj 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Namesto cvetja na grob Edota Župančiča darujeta Štefanija in Karlo 10.000 lir za Pogrebno društvo iz Bazovice.
Namesto cvetja na grob Justine Tul daruje Alojzija Olenik 6.000 lir za Zvezo žena Mačkolje.
V	spomm na Jožefa Cibica daruje sin Silvano 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Gizela Maganja - Kocjanova (Trst) daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Ivane Purič daruje družina Bertolino (Repen 29) 10 tisoč lir za popravilo repentabrske cerkve.
Ob 7. obletnici smrti dragega očeta in moža Dorčeta darujejo žena in otroci
50.000	lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade, 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 50.000 lir za ŠD Sokol.
V	počastitev spomina Mirka Grega daruje mešani pevski zbor Sveti Jernej *103.000 lir za mladinski pevski zbor Vesela pomlad.
Za nakup klavirja pri KD F. Venturini so darovali Tiberij Maver 10.000 lir, Darko Žerjal 50.000 lir, Boris Kocijan
10.000	lir, Danilo Žerjal 50.000 lir in družina Kapič 10.000 lir.
Ob plačilu članarine sta darovali Ivana Tomažič - Colja 5.000 lir in Marija Verk - Jančar 1.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Ob 40. obletnici smrti (16. L) Josipa Košute iz Križa daruje brat Angel 10.000 lir za sklad »Dela«.
V	spomin na tov. Maria Sirka daruje Angel Košuta 5.000 lir v isti namen.
V	spomin na tov. Gigija šemca darujejo člani upravnega odbora Ljudskega doma iz Križa in odbor sekcije KPI J. Verginella 100.000 lir za glasilo KPI Unità.
Namesto cvetja na grob Giuste Bertolino daruje družina Škabar (Repen 29)
50.000	Ur za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na Jožefa Cibica daruje sin Silvano 10.000 lir za moški pevski zbor Vesna.
V	počastitev spomina dragih staršev Andreja in Josipine Čok daruje hčerka Viktorija 20.000 lir za obnovo spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Marije Bizjak daruje družina Doljak (Repen 11) 10.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Ob 6. obletnici smrti Zdravka Rebule daruje hči Sonja (Repen 2) 10.000 lir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Jožeta Škabarja darujeta družina Škabar (Repen 45)
10.000	lir in družina Čok (Repen 95) 10 tisoč lir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Marije Bizjak daruje družina Čok (Repen 95) 20.000 Ur v isti namen.
V	spomin na Edota Župančiča daruje Magda Pečenik 20.000 Ur za osnovno šolo F. Venturini v Boljuncu.
Namesto cvetja na grob Slavice ^ dovec darujeta Sonja in Just Colja tisoč Ur za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Josip®■ Reharja daruje družina Doljak (Velik pen il) 10.000 Ur za VZPI-ANPI RePe tabor.	rll:e
V spomin na pokojne (Col 20) nnižina hči Marta 30.000 Ur za Skupnost uru Opčine in 30.000 Ur za SKD Tab0| ’oo0 Anica škerlavaj - Štoka daruje lir za SKD Tabor.	_ qu.
30.000 Tir za popravilo repentabrs
V	spomin na moža Josipa Skab ^ daruje žena Marija 50.000 Ur v
V	spomin na očeta Josipa Skabari»^ v ruje sin Albin z družino 50.vuu
isti namen.	p0r.
V	spomin na sestro Ivano Sk gg oOO Purič daruje Zofija s hčera_ ntabru. lir za popravilo cerkve na n 1 gjuSte
Namesto cvetja na ®z°h°^epurič i° Bertolino, Ivana Guština, Ivane gu§tin Jožefa Škabarja daruje dru^ repent®' (Col 12) 25.000 Ur za popravilo
brske cerkve.	n nila 2®"
Namesto cvetja na grob .t1 pen 97) garja daruje Paula Taučar t
10.000	Ur v isti namen.	Jožef®
Namesto cvetja na 2r05fruieta drU' Škabarja in Marije B\zjak daruj ^ ^ žina Škabar (Repen 4) 20.000 y isti žina Raubar (Repen 2) 15-
Prva jugoslovanska kolajna v zgodovini zimskih olimpijskih iger
»SREBRNI« JURE FRANKO
SLAVJE
v Sarajevu
Novogoričan Jure Franko (sicer rojen v Postojni), je osvojil za Jugoslavijo prvo kolajno v zgodovini zimskih olimpijskih iger. S tem je Jugoslavija 25. država, ki je posegla po enem od odličij na Z O/.
Že to dejstvo jasno kaže, kolikšne vrednosti je včerajšnji Frankov uspeh — osvojitev srebrne kolajne v veleslalomu. Boljši od novogoriškega smučarja je bil le Švicar Max Ju-len.
Po včerajšnji končani tekmi sp prisotni časnikarji mrzlično Ustali svoje priročnike, da bi izvedeli vse o tem presenetljivem fantu, ki je ugnal vrsto svetovnih asov. Na priročnikih je pisalo, da je Franko iz Nove Gorice. Povedali smo jim, da je to slovensko mesto na meji z Italijo.
Odveč je, da zapišemo, kakš-n° /e bilo slavje včeraj v jugoslovanskem taboru. Takega u-speha, kot ga je zabeležila jugoslovanska vrsta včeraj, verjetno nihče ni pričakoval, kar Icije smučarji (Jure Franko, Boris Strel in Bojan Križaj) med Prvo deseterico. Slovenski tekmovalci so pokazali in dokazil. da sodijo med samo elito svetovnega alpskega smučanja.
Po Križajevi prisegi na otvoritvi ZOI je slovenska beseda z°Pet segla v svet.
To pa je zasluga Jureta Fran-a in njegovih tovarišev ter vsega jugoslovanskega vodstva. I Juretu Franku prisrčna hva-• du bo tudi košček našega Zerneljskega predela ostal zapi-an v analih olimpijskih iger. Zapisano bo namreč Jure
Janko iz Nove Gorice (Jugo-slavija).
BRANKO LAKOVIČ
Novogoričan Jure Franko je v včerajšnjem veleslalomu na Bjelašnici priboril Jugoslaviji prvo kolajno v zgodovini zimskih olimpijskih iger. Osvojil je drugo mesto za Švicarjem Maxom Julenom (desno). Franko je bil po prvi vožnji četrti, v drugi pa je smučal zelo napadalno in dosegel tudi najboljši čas. Julen je v drugem teku le obdržal prednost iz prve vožnje in s 23. stotinkami sekunde osvojil zlato. Poleg drugega mesta Jureta Franka sta Strel in Križaj osvojila peto, oziroma deveto mesto, kot dokazuje, da je Jugoslavija v veleslalomu prava velesila. Takoj po tekmi, popoldne na nagrajevanju in še pozno
v noč je bilo slavje v Sarajevu, pa tudi drugod po Jugoslaviji nepopisno!
‘Julen si je takole prismučal zlato v včerajšnjem veleslalomu
»Vroča kri« na hokejskih tekmah
Na hokejskih igriščih je često zelo »vroče«. Tako je bilo tudi med ponedeljkovo tekmo Jugoslavija - Italija (5:1); na srečo je sodnik posegel med Mlinarcem in Priondolom
stran 8
olimpijski primorski dnevnik 15- februarja
Prva jugoslovanska kolajna v zgodovini zimskih olimpijskih iger
Jure Franko le 23 stotink sekunde od zlata
Pred več kot desettisoč evforičnimi navijači na Bjelašnici in milijoni televizijskih gledalcev je včeraj Jure Franko, 22 letni študent iz Nove Gorice, v moškem veleslalomu prismu-čal Jugoslaviji prvo olimpijsko kolajno v zgodovini zimskih iger. Franko je z izrednim drugim spustom pustil za sabo vso svetovno smučarsko elito, razen Švicarja Maxa Julena, vodilnega po prvi vožnji, ki je ubranil njegov napad in zasluženo posegel po zlati kolajni.
Jugoslavija je dosegla včeraj pravo zmagoslavje, saj sta se poleg »srebrnega« Franka uvrstila Strel in Križaj na dobro peto, oziroma deveto mesto. Nobena druga država ni imela včeraj treh svojih smučarjev med prvo deseterico, kar potrjuje mnenje direktorja plave vrste Toneta Vogrinca, da je »veleslalom jugoslovanska paradna disciplina«. Od Jugoslovanov je odstopil le Benedik v prvem teku.
Franko si je pripravil dober izhodiščni položaj že v prvem teku. Na dokaj zaprti progi, ki jo je trasirai švedski trener, je dosegel četrti najboljši čas. Strel je bil peti, Križaj dvanajsti. Vodil je Julen pred Wenz-lom in presenetljivim Avstrijcem Gruberjem.
V drugi vožnji je smučal Franko na vse ali nič. Uspelo mu je prehiteti tako Gruberja kot Wenzla, cd zlatega odličja pa je zaostal le za 23 stotink sekunde.
Navdušenje po osvojitvi srebrne kolajne je bilo na ciljni ravnini ne-
»Prerok« Gartner
Trener jugoslovanske alpske reprezentance Filip Gartner je pred dobrima dvema mesecema v anketi, ki so jo opravili med 20 smučarji, 11 trenerji in 12 svetovnimi novinarji, »napovedal« uspeh Jureta Franka. Takrat je dejal, da se bo Franko u-vrstil na drugo mesto. V napovedi je »zadel« tudi peto mesto Borisa Strela. Vse kaže, da ima Gartner res »preroške« sposobnosti.
popisno, kar je seveda razumljivo, nadaljevalo pa se je še popoldne s podelitvijo kolajn pred sarajevsko Skenderijo in še pozno v noč.
Italijanski smučarji so nekoliko razočarali. Alex Giorgi je bil sedmi, Er-lacher dvanajsti, Tòtsch petnajsti, Ghidoni pa je odstopil.
Tako Julen in Wenzel
Max Julen, zlata kolajna v veleslalomu, je o svoji zmagi takole de-
jal: »Seveda sem izredno zadovoljen s svojim uspehom. Imel sem visoko startno številko. To mi je tudi olajšalo posel, da sem lahko kontroliral svoje najnevarnejše tekmece.«
Andreas Wenzel: »Niti od daleč nisem pričakoval, da bi lahko osvojil bronasto kolajno. Zadnje čase sem malo treniral. Imel sem namreč smolo z vremenom. V glavnem pa sem se pripravljal za slalom. O Franku lahko rečem le to, da je izreden fant in odličen smučar.«
VRSTNI RED VELESLALOMA
1. MAX JULEN (Švica) 2’41”J8 2 JURE FRANKO (Jug.) 2’41 ”41
3.	ANDREAS WENZEL (Liechtenstein)	2’41”75
4.	Gruber (Avstr.) 2’42"08; 5. Strel
(Jug.) 2’42”36;	6. Strolz (Avstr.)
2’42”71; 7. Giorgi (It.) 2”43"00; 8. P. Mahre (ZDA) 2’43'”48; 9. Križaj (Jug.) 2’43 ”48; 10. Gaspoz (Švica) 2’43”fi0; Erlacher (It.) 2'43”84; 15. Totsch (It.) 2’44”97.
Tisoči ljudi na nagrajevanju
Ko bi opravili včerajšnje nagrajevanje na velikem stadionu na Koševu, bi bil le ta verjetno nabito poln. Toliko ljudi se je namreč zbralo pred Skenderijo, da se enostavno ni bilo mogoče premikali.
Mladi in starejši z jugoslovanskimi zastavami, otroci, ki so prosili starše, da jih dvignejo na ramena, vsi v želji, da bi videli Jureta Franka, velikega slavljenca včerajšnjega nagrajevanja.
»Jugoslavija, Jugoslavija,« »Jure, Jure,« »Mi smo Titovi, Tito je naš«: to so bili vzkliki večtisoče množice, ki so se že krepko pred samim nagrajevanjem dvigali proti nebu.
Ko pa je.član Mednarodnega olimpijskega odbora Raymond Gartner izročil Juretu srebrno kolajno za drugo mesto v včerajšnjem veleslalomu, je bilo veselje med prisotnimi nepopisno, tako da so morali najaviti tretjeuvrščenega Wenzla z malenkostno zamudo.
Tudi po končanem protokolu je bilo veselje med tisoči in tisoči prisotnimi na Skenderiji izredno. Na stotine jugoslovanskih zastav je še naprej vihrelo.
Kolone ljudi so se nato podale na ulice in se z vzkliki ob velikem Frankovem slavju še naprej veselili včerajšnjega velikega po dviga. (BL)
Vogrinec: »Juretova kolajna lesk za igre
V prostorih jugoslovanskega Ski-poola, kjer je bila tiskovna konferenca po včerajšnjem velikem slavju jugoslovanske vrste, je bilo težko dobiti kotiček prostora. Pa tudi na »slavljence« je bilo treba precej čakati, saj so bili povsod (po samem cilju, v olimpijski vasi Mojmilo in vse do presscentra) deležni priznanj, čestitk.
Pred samo tiskovno konferenco so razne organizacije podelile Vogrincu, Franku pa tudi ostalim predstavnikom »jugoslovanskega belega cirkusa« številna priznanja, nagrade. Prebrali so tudi nekaj brzojavk, ki so jih prejeli Franko in ostali reprezentanti. Od le teh naj othenimo brzojavko Juretovih someščanov, podjetja Vozila iz Nove Gorice.
Potem ko se je TONE VOGRINEC zahvalil vsem trenerjem, organizacijam, pa tudi tistim ljudem, ki so na vadno v »senci«, da so pripomogli k temu velikemu uspehu, je vodja ju
goslovanske alpske smučarske reprezentance dejal: »Na današnji tekmi nobena druga država, ni dosegla tako dobre skupne uvrstitve kot Jugoslavija. Prepričan sem, da je današnje slavje velikega pomena za vso naše smučanje in za olimpijske igre v Sarajevu. Kljub odlični organizaciji in velikemu trudu vseh tu v Sarajevu pa bi mi vsi le bili razoračani, ko bi ostali brez kolajne. Juretova kolajna je torej dala tem zimskim igram še dodatni lesk.«
JURE FRANKO je odličen smučar, toda tudi redkobeseden. »Seveda sem s svojo uvrstitvijo še kako zadovoljen. V prvi vožnji sem napravil manjšo napako. Ko sem vozil na drugi progi, nisem razmišljal o kolajni. Mislil sem, le kako bom najhitreje prismu-čal na cilj. Dal sem vse od sebe,« je dejal Franko in takole nadaljeval: »Čestitam Julnu za zlato kolajno. Ob odsotnosti velikih mojstrov, kot sla 1Stenmark in Girardelli, je zares do-
Juretova mama: » Kolajne nisem pričakovala «
Jureta Franka imamo v zamejstvu po malem tudi za svojega, saj je kot Novogoričan Primorec in kot tak tudi naš, čeprav živi na drugi strani meje. Naše nepopisno navdušenje nad njegovo zmago, ki je prevevalo vse slovenske zamejske ljubitelje športa, smo želeli posredovati tudi Juretovim svojcem v Novi Gorici in jim iskreno čestitati k temu izjemnemu uspehu ob osvojitvi prve jugoslovanske zimske olimpijske kolajne.
Tekmovanje se ni še niti dobro zaključilo, ko smo začeli klicati po telefonu hišo Med ogradami 19 in kar precej časa smo potrebovali, da smo dobili prosto telefonsko linijo. Oglasila se je Juretova mama Savina in — kljub dogodku, ki je »pretresel« vso družino Franko ,— se je z izredno ljubeznivostjo spustila z nami v prijeten pomenek.
»Povejte nam po pravici, ali ste gledali po TV Juretov nastop, ali pa ste zaprli oči?«
»Vsakega je bilo po malem. Težko je bilo gledati, a težko je bilo tudi ne gledati.«
»Kolajna je zdaj pod streho. Sle pred igrami računali na njo?«
»Sploh ne. Zadovoljna bi bila, če bi prišel med prvih deset, računala pa sem največ na mesta do petega.«
»Ste po prvi Juretovi vožnji kaj bolj verjeli v kolajno?«
»Ne niti tedaj ne.«
»Pa v trenutku, ko je prispel na cilj v drugi vožnji?«
»Po pravici povem: niti tedaj ne.«
»Ali to pomeni, da ste po naravi pesimistka?«
»Ne, ne, nisem, toda enostavno se mi je zdelo nemogoče.«
»In Jure sam, ali vam je napovedal tako velik uspeh?«
»Veste, Jureta vidimo izredno malo, pretežno se slišimo le po telefonu; tedaj pa nikoli ne govorimo o smučanju, ampak vedno le običajne
stvari, kot pač govore vsi starši s svojimi otroki.«
»Zakaj niste v Sarajevu?«
»Veste kaj, kupili smo vstopnice za jutri, ko bi moral Jure startati po prvotnem sporedu. Tega so pa spremenili in tako smo ostali za danes brez kart. Sicer pa bomo jutri vseeno šli v Sarajevo.«
»Kakšno je vzdušje v tem trenutku pri vas?«
»Joj, polno hišo imamo znancev, prijateljev, ves čas zvonijo pri vratih razni ljudje, telefon ves čas brni. Vsi smo tako veseli!«
»Pa vseeno: gotovo vam je zdaj odleglo. . .«
»... seveda, pa še kako.«
Da smo Juretovi mami in očetu iz vsega srca čestitali k tako pomembnemu dosežku ter preko njiju tudi Juretu, smo pa že itak povedali v začetku tega sestavka.
BOJAN PAVLETIČ
kazal, da je najboljši veleslalomist. Zopet, bravo Max.«
BORIS STREL: »Računal sem, da bo naša reprezentanca osvojila kolajno. V drugem teku bi lahko bolje izkoristil svoje možnosti. S svojo uvrstitvijo sem vseeno zadovoljen in presrečen, da je Juretu uspelo osvojiti kolajno.«
BOJAN KRIŽAJ : »Zelo sem vesel, da je Franko osvojil kolajno. To bo tudi dobro izhodišče za naprej. V slalomu bomo bolj sproščeno tekmovali. Upam, da se bomo še veselili.«
Trener FILIP GARTNER: »Fantje so pokazali, kaj zmorejo. Dali so vse od sebe. Temeljito delo je torej dalo zaželene sadove.« (BL)
Tone Vogrinec
kot Yul Brynner
Na tiskovni konferenci po velikem slavju Jureta Franka je vodja jugoslovanske alpske smučarske reprezentance Tone Vogrinec dejal, da bo držal obljubo, ki jo je dal pred včerajšnjim veleslalomom. To je, da v primeru osvojitve kolajne enega izmed njegovih fantov, se bo ostrigel na golo.
Simpatični Tone bo torej kot Yul Brynner.
Številni fotoreporterji, ki so bili na tiskovni konferenci, pa so seveda izkoristili priložnost, da so poslednjič poslikali Vogrinca, kot so dejali, ob »normalnem aspektu«.
Franko »ustavil«
presscentre
Ko je začel televizijski prenos dru ge vožnje včerajšnega moškega veleslaloma, je vse osebje presscentrov teklo do prvega televizorja (le teh pa je v presscentrih še in še), da bi navijalo za jugoslovanske smučarje. Začelo se je tako mučno čakanje Strela, Franka, Križaja na start. Časnikarji pa so osebju prizanesli, saj so vedeli, da je to veliki »jugoslovanski trenutek«.
Ostali so sicer začasno brez kom-pjuterskih podatkov, tudi brez postrežbe v barih. Sicer p a kaj bi se jezili.
Kdo je Jure Franko
Jure Franko se je rodil 28. marca 1962 v Postojni, živi pa v Novi Gorici. Neoženjen je in študira na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Visok je 183 cm, tehta 79 kg.
Njegov oče je bil reprezentant v smučarskih skokih, njegov brat pa igra odbojko in se ukvarja tudi s smučanjem.
Juretovi konjički so glasba, kino in seveda šport.
Prvo pomembnejšo uvrstitev v mednarodni smučarski areni je dosegel že v sezoni 1979/80, ko je komaj 18-leten zasedel 6. mesto v veleslalomu v Mt. St. Anne (Kanada).
Njegove najpomembnejše uvrstitve v tekmah za SP:
Kirchberg (1981/82: veleslalom 6. mesto,
Madonna di Campiglio 1982/83: superveleslalom 6. mesto,
Adelboden 1983: veleslalom 5. mesto,
Aspen 1983: veleslalom 5. mesto,
Val d’Isere 1984:	superveleslalom
3. mesto,
Kirchberg 1984: superveleslalom 4. mesto.
V	svetovnem pokalu ima skupno kar 23 uvrstitev med prvo petnajsterico.
Na prejšnjih olimpijskih igrah v Lake Placido 1980 je osvojil v veleslalomu 12. mesto. Veleslalom je tudi disciplina v kateri je dosegel svoje najboljše rezultate. Smuča (seveda) z elenkami.
Novogoriški župan: »Izreden podvig«
V	kratkem telefonskem pogovoru nam je novogoriški župan Zorko Debenjak dejal naslednje: »Po TV sem sledil 2. vožnji našega Jureta. Vzrc dno sem zadovoljen zaradi njegoveg uspeha in sploh smo tu vsi voljni zaradi njegove zmage. Njego izredni podvig je potrdil, da srn mlado mesto, kjer mladi ljudje d<r segajo tudi velike rezultate. Že ka v Sarajevo mu bomo poslali brzir javko s čestitkami, ob povratku Novo Gorico pa mu bomo, kajpa pripravili primeren sprejem. B.l •
izredna promocijska prodaja v Trstu
NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V DEŽELI !
ZAKAJ? ZATO, KER Tl SAMO

ŽE NEKAJ GENERACIJ NUDI NAJBOLJŠE USLUGE
'Jjuhtouh
NEKATERI PRIMERI IZ NAŠIH TRGOVIN:
V ULICI CARDUCCI 20
Servis Iz porcelana »Eschenbach« 41 kosov
za 12 oseb, dekoracije pod glazuro od 149.900 lir dalje Servis za	kavo, 15 kosov za 12 oseb	od	61.800	lir
Servis za	čaj, 15 kosov za 12 oseb	od	72.800	lir
Servis za	kavo Iz porcelana, 7 kosov	od	15.000	lir
21 kosov	iz porcelana za 6 oseb	od	47.000	lir
6 kozarcev Iz kristala »Boemia« z rumenim
robom za vodo all vino ali »flute« od 18.000 lir 6 belih skodelic za kavo Iz porcelana	od 13.800 lir
6 skodelic za kavo, dekoracije pod glazuro od 17.400 lir SERVIS 41 KOSOV, ROČNA DEKORACIJA,
ZA 12 OSEB	od 199.000 lir
Originalni lonec na pritisk LAGOSTINA
od 5 I	od 54.000 lir
Originalna kozica LAGOSTINA 3,75 I	od 44.700 lir
V ULICI VIDALI 9
Prenosni barvni TV sprejemniki METZ, GRUNDIG, PHILIPS, TELEFUNKEN Novi modeli barvnih TV sprejemnikov 22" z daljinskim upravljanjem Pralni stroji CANDY, REX, INDESIT, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT, CANDY Hladilniki z ločenim zmrzovalnlkom Bell štedilniki IGNIS, CANDY, INDESIT, LOFRA
Štedilniki Iz nerjavečega jekla
V ULICI MADONNINA 5
Kristalna ogledala za kopalnice Kompletna oprema za kopalnico Iz čistega kristala
Armature za kopalne kadi Armature za umivalnike Plinske peči
Bo|ler «Rheem Radi» 12 I Bojler «Rheem Radi» 50 I s stekleno oblogo Omarice za kopalnice Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm, nerjaveče jeklo 18/10, komplet z omarico Iz formlke
V biatlonu na 10 km na Velikem polju
Slavje Norvežana Erika Kvalfossa
V silovitem jurišu 'i skandinavskih držav je danes prišla na svoj račun Norveška, ki je postavila na prvo mesto 10 kilometrskega biatlona Erika Kvalfossa, sicer enega glavnih favoritov.
V	včerajšnjem biatlonu je največ odločal tek. Kvalfoss je zgrešil dvakrat, kljub kazenskima kroglama pa je Angererja prehitel za skoraj 10 sekund. Nemec je zgrešil samo en strel.
Med najboljšimi je bilo tudi nekaj izrednih ostrostrelcev. Tretji Jacob je streljal brez napak, enako pa tudi Veličkov (Bolg.) in Jurček iz ČSSR.
V	lestvico so včeraj posegli tudi sovjetski tekmovalci, ki so na 20 km povsem odpovedali. Bili so do ori tekači, vendar ponovno slabši strelci.
Italijani so tekmovali znatno pod pričakovanjem, slabo pa so se odrezali tudi Jugoslovani. Z izjemo Vid rha-rja, ki je imel pri streljanju tri
.. napake, ata bila ostala dva netočna.
VRSTNI RED
1.	ERIK KVALFOSS (Nor.) 30’53"8,
2.	PETER ANGERER (Zvezna republika Nemčija)	po 8 ”6,
3.	MATTHIAS JACOB (NDR) 16”7;
Gaetan Boucher, ki bo maja meseca dopolnil 26 let, je priboril Kanadi prvo zlato kolajno na teh olimpijskih igrah. Srebru iz Lake Placida je tako v svoji bogati karieri (bil je med drugim leta 1981 svetovni rekorder na 1.000 m z 1’13”39) dodal še zlato iz Sarajeva.
Italijan Giorgio Paganin iz Asia-ga se je uvrstil na 32. mesto, medtem ko sta jugoslovanska predstavnika na zadnjih mestih. Žvanut je bil 41. (boljši le od Fraserja), Mer-dovič pa je bil zadnji.
»Kaže, da sem ujel pravo formo v pravem času,« je dejal zmagovalec
4. Soebak (Nor.) 25”9, 5. Šalna (SZ) 27”0; 19. Taschler (It.) 2’11’T; 29. Zingerle (It.) 3T3”7; 35. Passler (It.) 3’37”6; 49. Lanišek (Jug.) 5'22”2; 54. Vidmar (Jug.) 6T4”3; 57. Lopatic (Jug.) 9’24”4.
Gaetan Boucher po včerajšnjem u-spehu na 1000 m.
»Današnji je največji uspeh v moji karieri.«
VRSTNI RED
1.	GAETAN BOUCHER (Kanada)
ri5”8o*
2.	SERGEJ HLEBNIKOV (Sovjetska
zveza)	1'16”63;
3.	KAI ARNE ENGELSTADT (Norveška)	1’16” 75;
4.	Nick Thometz (ZDA) 1’16”85; 5. Hoffmana (NDR) 1T7”33; 32. Paganin (It.) 1’20”89; 4L Žvanut (Jug.) 1’26”63; 43. Merdovic (Jug.) 1’33”33.
(BL)
Včerajšnji
zmagovalci
Veleslalom moški MAX JULEN (Švica)
Biatlon 10 km
ERIK KVALFOSS (Norveška) Hitrostno drsanje 1000 m moški GAETAN BOUCHER (Kanada)" Umetnostno drsanje, plesni pari JAVNE TORVILL in DEAN CRI-STOPHER (Velika Britanija)
Kolajne			
NDR	6	6	3
SZ	3	6	7
Finska	2	3	3
Norveška	2	1	3
Švedska	2	0	1
ZDA	1	2	0
ZRN	1	1	0
Kanada	1	0	1
Italija	1	0	0
Švica	1	0	0
Vel. Britanija	1	0	0
Japonska	0	1	0
Jugoslavija	0	1	0
ČSSR	0	0	1
Francija	0	«	1
Liechtenstein	0	0	1
Zanimivosti
Bob William (ABC): »Toplina ljudi pomembnejša od tehnologije«
Temnopolti Bob William eden od tehnikov velike televizijske mreže ABC se večkrat mudi v presscentru. Približali smo se mu in ga vprašali »Bob, vse O.K?«
»Fantastično,« je bil odgovor.
»Vi Američani in Japonci ste daleč pred drugimi v svetu glede tehnologije. Je organizator glede tega v Sarajevu dorasel svoji nalogi?«
»Verjetno bo res, da smo z Japonci naprej glede tehnologije. Take topline ljudi kot v Sarajevu pa si lahko samo želiš. Pa ni in ne bo tehnologije, ki bo lahko zamenjala vljudnost, gostoljubnost, toplino človeka. Zato so tu povsem kos svoji nalogi, pa tudi »tehnološko«. (BL)
»Nema problema« in »ajde«
Če kakega tujega časnikarja vprašate »kako je«, potem vas le ta izne-nadi z odgovorom: »Nema problema«. Med prisotnimi časnikarji je tudi zelo »popularna« besedica »ajde«.
Z ZOI torej tudi srbohrvaščina v svet.. .
»Stavka« zaradi... porniča
V petek okoli polnoči, ko v presscentru v glavnem delajo Američani, Kanadčani in Japonci, so časnikarji nenadoma začeli s »stavko«, toda ne zaradi slabih pogojev za delo ali kaj podobnega. Na enem od številnih televizijskih ekranov v presscentru je »slartal« porno film, tolčenja po pisalnih strojih ni bilo več slišati, dokler se ni film končal.
Časnikarji ponočnjaki
Presscenter v Skenderiji »ima« praktično dve izmeni. Zjutraj in popoldne delajo v glavnem Evropejci, od 23.00 dalje pa po pisalnih strojih »tolčejo« v glavnem Američani, Kanadčani in Japonci, seveda zaradi časovne razlike.
Današnje kolajne
9.00	štafetni tek 4X5 km ženske 9.30 Hitrostno drsanje 3000 m ženske
10.00	Sankanje, moške dvojice
VREMENSKA
napoved
Danes zjutraj bo hladno vreme. Na vrhu BjelašnicP bo —19, na Igmanu «ed -20 in —18, na Jahorini —17, m» Babin dolu približno —16, na rrebeviču in Zetri približno —14. V teku dneva bo spremenljivo oblačno, občasno pa sc bo prikazalo tudi son-ce- Mogoče so tudi občasne snežne
Padavine.
Jane in Christopher z odliko do zlata
Serija čistih »šestič« je nagradila Jayne Torvill in Christopher Deana za res mojstrsko izvedbo Ravelove-ga »Bolera« v finalnem tekmovanju plesnih parov.
Plesni pari so izgubili čisto plesni značaj, ki je bil v modi do pred kratkim, in se sedaj usmerjajo v in-
Italijani in Jugoslovani danes
Italijani
štafetni tek 4X5 km ženske Dal Sasso, Di Centa, Angerer, Poz-z°ni, Spcratto (rez.).
Sankanje - moški dt ojice Rafl - Huber, W. in H. Brunner
Umetnostno drsanje posameznice lelser
Hokej
Ralija - ZRN
Jugoslovani
Štafetni tek 4X5 km ženske Mlakar, Smrekar, Munih, Smolnikar
Sankanje - moške dvojice Karajica - Dragojevič Umetnostno drsanje posameznice Sanda Dubravčič Hokej
Jugoslavija - Poljska
Hitrostno drsanje 3000 m ženske Kerta, Vukusič
‘ terpretacijo klasičnih skladb. Izjema je bila samo sovjetska dvojica Bestemjanova - Bukin, ki je zbrala venček ruskih narodnih, vžgala gledalce, vendar zabeležila tudi nekaj drsalnih napak.
Zmaga angleške dvojice je bila nesporna. V finišu je drugi sovjetski par prehitel ameriškega.
VRSTNI RED
1.	TORVILL - DEAN (Velika Brit.),
2.	BESTEMJANOVA - BUKIN (SZ),
3.	KLIMOVA - PONOMARENKO (SZ), 15. Micheli - Pclizzoli (It.).
Trening smuka:
Ch ar va to va najhitrejša
Dekleta, ki so se spuščala včeraj z Jahorine, so progo za smuk označile kot mehko.
V prvem treningu je bila s časom
1T5"78 najhitrejša Olga Charvatova, dve stotinki pred Marijo Walliser iz Švice.
Druga serija spustov je bila ugodna za Švicarko, ki je dosegla čas 1’16”44. Z malenkostnima zamudama sta ji sledili rojakinji Òrtli in Ehrat.
Vučko osvojil svet
Japonski časnikar Ohio Kazario je dejal, da je Vučko tako lepa maskota, da je že osvojil ves svet.
Najstarejši gledalec
Jugoslovanski filmski igralec Zvonimir Rogoz (prvi slovenski Hamlet) je najstarejši gledalec na teh olimpijskih igrah. Star je kar 97 let. V Sarajevu pa ne sledi le olimpijskim igram. Tu je tudi za delo. Snemajo namreč film za londonski United Artist »Življenje teče naprej«. Naj omenimo, da ima Rogoz tudi štiriletnega (!) sina.
Prvo zlato odličje za Kanado
z bojanom pavletičem po telefonu...
^one Bede nòie
Tong Bedenčič, župnik na Repen-nJV°di med naše najbolj priljub-?.. duhovnike, zlasti med mladino, »n sledite *9ram v Sarajevu?«
Po TV Sevet*a' sicer bolj po radiu kot
navijate za koga?« in’ 0 P®- za naše alpske smučarje ženie0nam d® je danes razpolovi ZaPa<** njihovega uspeha res
nik?«^° 9^edate mi šport kot duhov-
letih sem gojil aktivno s tJ?*1 športov in menim, da sem m Povedal vse.«
ZuAtH-,Verrli drugače doživljajo boj 'ocke »d ateista v?«
človpii!^ nujno- Šport vsebuje visoke Poudarot vrednote m ker goji vera vsekav I)rav na teh vrednotah je hovrui °u V veri tx)1i Poudarjena du
^toriahSaT^ ŠP°rta in manj
mo'varT* ‘^orinila zaradi raznih tek-suntih 3 pogosto ne morejo opravljati °fh oersfcih obredov...«
širšem V?I"a®anic ie treba pogledati v izriva kontekstu, ko ena dejavnost pole„ druge, v tem primeru šport je v |,„V„erc .tudi kulturo itd. človek no (i,,h Primeru prikrajšan za celot-tudi 10v‘10 bogatenje, in, kajpak, »Če* versko.«
te v ipòr^°p duhovnik, ne sprejema-
hani^y86^1 nasilja, sovraštva in pe-Jd za denarjem.«
»Na kaj bi opozorili svoje zamejske vernike pri gledanju iger v Sar a jem? « »Na to, naj podoživljajo voljo teh športnikov v prizadevanjih za dosego cilja. Šport ni najvišji človekov cilj. Toda če ni truda, prizadevanja, tudi m uspeha.«
Videti je, da postajajo naša vprašanja vse težja, saj tudi uganke št. šest niso dale niti enega samega pravilnega odgovora. To pa pomeni, da se tudi lestvica ni prav nič spremenila. Ker smo vprašanja o moškem smuku že zastavili v našem vprašalniku št. 3, se bomo danes zatekli na druga področja. Zastavljamo ta vprašanja :
1.	ime zmagovalca v hitrostnem drsanju na 1500 m.
2.	imena treh držav, ki se bodo u vrstile v hitrostnem drsanju na 1500 metrov na prvih pet mest. Tudi tu bomo za vsako napačno rešitev odvzeli po točko.
3.	v smučarski moški štafeti na progi 4x10 km bo treba rešiti tri naloge:
a)	ime zmagovite države
b)	uvrstitev Italije (s toleranco e-nega mesta gor ali dol)
c)	uvrstitev Jugoslavije (s toleranco enega mesta gor ali dol)
Odgovore bomo sprejemali danes med 17. in 18. uro na tel. št. 794-672.
3A sport
^•SO del Popolo 45 — T R Ž I Č -
sPORT — REKREACIJA
posebna ponudba smuči
95.000 lir dalje
Tel. 0481/40195 — RIBOLOV
vezmi od
OMEGA MERCURIO 80 F
TEHTNICA Z DAVČNIM POTRDILOM
Naročite pravočasno napravo za izdajanje davčnega potrdila z logotipom
AF"
Faksimile
davčnega potrdila
R. * R. COL IFANO SRL um MAZZINI 9/2-11/E BOLOGNA TEL 392992/3 PART.IVA 020263*0378 ffz CA 123436
ALIN	1.200
•J INO	2.200
CAFF	3. 200
CONF	4.200
PANJ	5.200
GOLF	1.800
PROF	2.800
FARM	3.800
VARI	1.300
CONT	23.900
ROSA 07.06.83	0008#
16(50	
Konzulentl za obvezne register blagajne Zakon 18 dne 26/1/1983
T*r
JSL
HUGIN
ŠVEDSKE REGISTER BLAGAJNE
Proizvaja že 50 let samo register blagajne.
Vedno prvi v kakovosti m trajnosti.
Kvalificiran
servis.
J/,
0fnoi0
3436S9
Servis: URSINO s.p.a. Ul. Ginnastica 13 - TRST Tel.: 763813 - 827478
Tehniki Ursino imajo izkaznico.
stran 1Q
olimpijski primorski dnevnik 15 februarja
Danes na prizoriščih 14. zimskih olimpijskih iger
V ženskem smuku priložnost za Švicarke
Ob igrah tudi vrsta kulturnih prireditev
V	teku olimpijskih iger je vsak dan za goste, turiste pa tudi za tekmovalce m sporedu bogat kulturni spored. Toliko je glasbenih, gledaliških in drugih prireditev, da je izbira zares izredno težka.
Ljubitelji likovne umetnosti imajo na voljo številne razstave (grafika, moderna, klasična umetnost itd.), odprti so muzeji itd. Kako je bogat kulturni spored, oglejmo si le spored včerajšnjih prireditev.
V	»Teatru 55« je bilo v organizaciji združenja sarajevskih književnikov srečanje s pesniki.
Znani jugoslovanski profesionalni folklorni ansambel, prištinska dŠota«, je priredila celovečerni koncert v dvorani univerze »Djuro Djakovič«.
V	Narodnem domu je bil nastop umetnikov iz Dubrovnika. Za olimpijske goste pa je bil na sporedu še peti koncert sarajevske Filharmonije z dirigentom Teodorom Romaničem in grškim kitaristom Kostasom Kostialisom.
Takšen je bil včerajšnji kulturni spored; podobnih prireditev pa je na voljo vsem gostom vsak dan. (BL)
Spored 14. ZOI
Osrednja tekma današnjega olimpijskega sporeda bo gotovo ženski smuk na Jahorini. Organizatorji upajo, da jim vreme ne bo delalo toliko pre glavic kot konec preteklega tedna. V smuku imajo Švicarke edinstveno priložnost, da se oddolžijo za poraz v veleslalomu. Walliserjeva in pred vsem mlada Michela Figini sta na poskusnih vožnjah pred začetkom i-ger dokazali, da jim sicer nekoliko kratka proga nadvse ustreza. Račune bi jim lahko pri tem prekrižale Kanadčanke, Francozinje ali pa tudi presenetljiva čehoslovakinja Olga Charvatova, ki je letos skozi vso sezono v odlični formi. Jugoslovanke ne bodo imele danes svojih predstavnic na startu, Italijanke pa lahko ra čunajo na zadovoljivo uvrstitev, seveda kar precej pod vrhom.
V	drugih disciplinah bo zanimiva ženska štafeta v teku 4x5 km, kjer ima Finka Hamalainen priložnost, da osvoji še tretjo zlato kolajno. Predstavnice dežele tisočerih jezer se bo do morale verjetno najbolj bati Nor-vežank in Sovjetinj, ki imajo res homogeni in sila močni ekipi.
V	hitrostnem drsanju se bodo ženske pomerile na 3.000 m; prvo in drugo vožnjo bodo opravile sankaške dvojice; v hokeju pa bo poskusila Jugoslavija proti Poljski ponoviti igro in uspeh s tekme z Italijo. Le ta se bo srečala z ZRN.
Danes
Umetnostno drsanje (Zetra) ob 7.00 Obvezni liki ženske Klasično smučanje (Igman) ob 9.00 Štafeta 4 x 5 km ženske Hitrostno drsanje (Zetra) ob 9.30 3000 m ženske
Sankanje (Trebevič) ob 10.00 1. in 2. vožnja dvojice Alpsko smučanje (J ah orina) ob 12.00 Smuk ženske
Hokej (Skenderija) ob 13.00 Norveška - Avstrija (B skupina) Hokej (Zetra) ob 13.30 Finska - ZDA (B skupina)
Hokej (Skenderija) ob 16.30 Jugoslavija - Poljska (A skupina) Hokej (Zetra) ob 17.00 SZ - Švedska (A skupina)
Hokej (Skenderija) ob 20.00 ZRN - Italija (A skupina)
Hokej (Zetra) ob 20.30 ČSSR - Kanada (B skupina)
Specializirana športna trgovina
SKI - SERE - TENIS
Ulica Dragotin Kette 2 - Tel. (040) 226515 - Bazovica - Trst
Jutri
Klasično smučanje (Igman) ob 9.00 Štafeta 4 x 10 km moški Hitrostno drsanje (Zetra) ob 9.30 1500 m moški
Alpsko smučanje (Bjelašnica) ob 12.00
Smuk moški
Umetnostno drsanje (Zetra) ob 14.00 Kratki spored ženske Umetnostno drsanje (Zetra) ob 19.30 Prosti spored moški
TAKO PO TV
Dober sprejem
vam želi
Danes
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
16.25	Olimpijski pregled
Drugi kanal
9.55	Trebevič: sankanje dvosed - moški
12.00	Jahorina: smuk ženske
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.55	Veliko polje:	smučarski tek
4X5 km ženske
Trebevič: sankanje dvojice moški
Zetra: hitrostno drsanje 3.000 m ženske
11.50	Jahorina: smuk ženske
13.30	Trebevič: sankanje dvojice moški (posnetek zaključka)
18.30	Olimpijski pregled (1)
22.20	Olimpijski pregled (2)
Oddajniki II. mreže
16.30	Skenderija: hokej Jugoslavija -Poljska
20.30	Zetra: hokej ČSSR - Kanada Koper
11.50	Jahorina: smuk ženske
16.30	Skenderija: hokej Jugoslavija -Poljska
20.30	Zetra: hokej ČSSR - Kanada
22.50	Jahorina: smuk ženske (posnetek)
23.20	Veliko polje: štafeta 4X5 km ženske (posnetek)
Jutri
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
8.55	Veliko polje tek -štafeta 4X10 km
11.50	Bjelašnica: smuk moški
16.25	Olimpijski pregled
Tretji kanal
13.40	Skenderija: hokej ZRN - Italija (posnetek)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.55	Veliko polje: tek štafeta 4X10 km Zetra:	hitrostno	drsanje	1500
m - moški
(kombinirana prenosa)
11.45	Bjelašnica : smuk moški
13.30	Zetra:	hitrostno	drsanje	1500
m - moški (posnetek zaključka tekmovanja)
18.30	Olimpijski pregled (1)
21.00	Zetra: umetnostno drsanje -moški prosto
22.30	Olimpijski pregled (2)
Koper
11.45	Bjelašnica:	smuk moški
17.30	Veliko polje: tek štafeta 4X10 km (ponovitev)
18.30	Zetra:	hitrostno	drsanje	-
1500 m	moški (posnetek)
20.30	Zetra: umetnostno drsanje moški prosto
Zaradi morebitnih nenadnih sprememb v urniku olimpijskih iger so možne tudi spremembe v televizijskih sporedih.
TRIESTE AUTO
najboljši HI-FI
brezplačna montaža
Ul. Geppa 12/a TRST Tel.: 69358
MENGHI - CAPECCHI
Ul. Buonarroti 14 - Trst - Tel. 728280
Posebne ponudbe
po grosističnih cenah za vse artikle
Ob prvem nakupu vam bomo izdali posebno izkaznico, s katero boste lahko koristili posebne popuste v tem letu.
PLOŠČICE — SANITARIJE — ARMATURE - OPREMA ZA * KOPALNICE — VSE ZA CENTRALNO GRETJE — NOTRANJE IN ZUNANJE LESENE IN ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE — POLŽASTE STOPNICE IZ LESA IN ALUMINIJA — IZOLACIJSKI MATERIALI IN LEPILA — VARNOSTNA VRATA.
R
r ^
Sar
H v'
REŠIM
34100 TRST
ULICA CICERONE 8
Poštni predal 101
Telefon: 61241 - 61478 - 62112 - 62995 Telex: 460561
Izvoz • Uvoz
• Zastopstva
Filiala :
34170 GORICA
CORSO ITALIA 202
Telefon: 30840
Avtomobil in človek
Fordova igrača za tople in sončne poletne dneve
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RADIO
MALAGA — Kabrioleti doživljajo zadnje čase preporod. Potem ko je vrsto let bila kupcem na voljo le kakšna alfa, se je zadnja leta poja-v'*a na tržišču cela serija avtov z odprto karoserijo, od golfa do Fiatovega cabria m Talbotove sambe, ^adnji se je v tej vrsti pojavil Fordov escori, ki so ga v začetku februarja predstavili specializiranim časnikarjem v španski Marbelli, na samem jugu Pirenejskega polotoka, kjer je že pravo spomladansko vreme leže6 V0^n^a s kabrioletom prav pri-
Linija Fordovega kabrioleta je ze-0 Prikupna, zanimivo pa je še zlasti S?.1 da je v njem dovolj prostora za stiri osebe in da dvojica na zadnjem edežu sedi še kar udobno. Motori acija je taka kot pri limuzini, se vJjyL da esoort L poganja motor IWU kub. (69 KM) in motor 1600 kub. t J KM), medtem ko poganja najvarnejšo različico escori 1,6 i sport UUo KM) 1600-kubični motor z vbrizgavanjem goriva, prav tak kot po-ganja tudi športno različico XR3. kni J'? značilnosti so v bistvu take 04 Pri limuzini. Lega na cesti je
zelo dobra, kar je pripisati ne samo dobro zasnovanemu podvozju, temveč tudi novim Pirellijevim gumam P4, s katerimi so opremili tudi druge Fordove modele, ki so jih predstavili v Marbelli (fiesta diesel, e-scort diesel in orion diesel) in h katerim se bomo v prihodnjih tednih še povrnili. Posebnost in sicer v pozitiv nem smislu je platnena streha, ki jo je moč lepo zložiti za zadnjim sedežem, tako da ni napoti nikomur, ki pa se kljub vsemu lahko hitro dvigne in zaščiti voznika in potnike pred dežjem ali mrazom. Zadnja šipa je steklena in ogrevana. Nad glavami potnikov in sicer nekje med spred njim in zadnjim sedežem se dviga močan roll-bar, katerega naloga je dajati trdnost vsej karoseriji in zavarovati potnike pri morebitnem preobratu.
Pri Fordu zagotavljajo, da so vse različice kabrioleta zelo varčne, tako da baje porabi najpožrešnejša verzija (1.6 i sport) komaj 6 litrov goriva pri stalni, hitrosti 90 km na uro, 7,6 pri 120 km na uro, 9,8 pa v mestni vožnji.
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella?
13.25	Vremenska napoved
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto. . .Raffaella?
14.05	II mondo di Quark:
La volpe del XX. secolo
15.00	Mazinga Z - risanka
15.20	Un’età per crescere
15.30	šola in vzgoja Agrama reforma
16.00	Cartoni magici
16.25	ZOI: tekme dneva
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top
18.00	Dnevnik - Kronike
Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
18.30	Doktor Kildare - TV film
19.00	Italia sera
19.40	Almanah jutrišnjega dne in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Politična tribuna
21.20	All’ombra del a grande quercia - 4. in zadnje nadaljevanje
22.25	Dnevnik
22.35	Filmske novosti
22.40	Športna sreda
Ob koncu Dnevnik in zadnje vesti
Drugi kanal
9.55	12.55 ZOI
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	II re della collina - TV film
14.20	Tandem. . . in partenza
14.30	Dnevnik - Kratke vesti
Ljubljana
8.55 ZOI: Smučarski teki 4x5 km
13.30	ZOI: Sankanje - dvojice - posnetek zaključka tekmovanja
17.00	Pedenjžep
17.30	Sava - reka, ki življenje daje
18.00	Notranjski obzornik 18.15 Risanka
18.30	Olimpijski pregled I.
19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55 Vremenske razmere
20.00	35 mm filmska delavnica 22.05 Dnevnik II.
22.20	Olimpijski pregled II.
Zagreb
13.30	ZOI: Sankanje - dvojice 16.35 Videostrani
16.45 Poročila
16.50	Ba i kamen
17.20	Izobraževalna oddaja
18.00	Kronika občine Bjelovar
18.30	Olimpijski pregled
20.00	Obarvana svetloba in ameriški film
Lov za zlatom
22.50	Olimpijski pregled
14.35	- 16.30 Tandem Paroliamo
Scooby Doo e i quattro amici più - risanka
16.30	Šola in vzgoja :
Tečaj ang’eščine
17.00	II western di ieri e di oggi - TV film
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta	*
17.40	Vediamoci sul due
18.15	Spaziolibero:	programi pristo-
panja
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Colombo - TV film
22.05	Dnevnik 2 - Vesti
22.15	Primo piano: problemi in osebnosti današnjih dni
23.10 Dedicato al balletto - 4. del
Tretji kanal
16.00	Šefa in vzgoja
16.30	Capitan Fracassa - nadalj.
17.35	šola in vzgoja
17.55	Angelo Baiguera in concerto
18.25	L’orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni program
19.32 Stradivari in valigia 3. nadalj.
20.05	II carbone - šola in vzgoja
20.30	3 sette
21.30	Simfonični koncert Lovra Malačiča
22.50	Dnevnik 3
23.25	Latinskoameriška gj asba - 3. del
Koper
14.00 Odprta meja
Danes bodo v oddaji Odprta meja na sporedu tudi naslednje vesti:
ČEDAD — Stališče izvršnega odbora SKGZ
NABREŽINA — Občinski svet - proračun
TRST — Prešernove proslave GORICA — Slovensko učiteljišče in dan kulture
TRST — Razstava Lucio Prelaz TRST — Razstava Uncini
16.30	ZOI:	Hokej — Jugoslavija
Poljska
med prvim odmorom Odprta meja, med drugim TV D - novice
18.50	TV šola
19.30	TV D - vse danes
19.50	ZOI: Sankanje
20.30	ZOI: Hokej - ČSSR - Kanada med prvim odmorom Turistični vodič, med drugim TV D - no coj
22.50	ZOI: Veleslalom moški - ponovitev
23.20 ZOI: Štafeta 4x5 km ženske
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina;
8.40	Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.00	- 11.15 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik : Literarni listi ; 12.00 Iz noči življenje se poraja. Pripravlja Milan Pahor - Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov ; 13.40 Glasbene raznolikosti; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Oscar Wilde: »Slika Doriana Cray a«; 14.35 Country-CIub; 15.00 Di-skorama; 16.00 »Majhna sem bila...«;
16.30	Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Grmade po gorah gore.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napo-
Tudi danes bo radio Koper redno spremljal olimpijska dogajanja. Posebna oglašanja pripravljamo za jutranja poročila ob 6.30 in za Primorski dnevnik ob 16.30. Osrednji športni dogodek na Primorskem pa bo popoldansko namiznoteniško srečanje med reprezentancama Jugoslavije in švedske v Novi Gorici. Institut za narodnostna vprašanja v Ljubljani pripravlja dopoldne srečanje s člani enotne delegacije Slovencev v Italiji.
ved, Cestne razmere, Ekonomska priporočila, Objave; 6.45 Prometni servis, Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek ; 13.00 Otvoritev -danes na valu radia Koper: glasba, napoved oddaj, koledar dogodkov;
13.35	Objave, kinospored, EP; 13.45 Koncert Glasbene mladine N. Gorica -ans. Avtomobili ; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.35 Objave; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.00 Glasbeni kiosk - ČGP Delo; 15.15 Ekonomska priporočila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave, EP; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Iz zborovske zakladnice: Anton Kumar: »Pa da bi znak.
RADIO KOPER
(ltoll|anski program)
7.15, 12.30,	15.30,	17.30 Radijski
dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30 Poročila; 6.00 Jutro ob glasbi ; 7.00 Buongiorno giorno; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.10 Otroci pojejo; 10.35 Vrtiljak;
11.00	Svet mladih; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Controluce; 14.00 Glasbeno popoldne; 14.00 Beseda in glasba; 14.32 Classifica 45 giri; 15.00 Brez meja; 16.00 Kino danes; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time mušic; 17.15 Maestri cantori di Norimberga.
Ti in morje
Kljub svojim letom
Mali tucano se vedno
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA .
zanesljiva
dro.v1 ™Jstarejših malih kajutnih jasa i ’• vedno kljubuje zobu ča-nioti-1	je nedvomno 5,60
iz pf tucano obrata Plastivela solidni F1. Crcmon‘. ena najbolj VMa 1 Jadrnic svojega razreda. Sedile ?° ajone oblike nekoliko zasta-v ohvi,- ILica s pritrjenim balastom stetičn torpeda je vse prej kot e-lia «,, ■ a Se vedno izvrstno oprav V^jo nalogo.
tucan 'Stvu l?hko trdimo, da doživlja stimi °, Pravj revival med vsemi ti je D ’ kl ,S1 želijo ceneno jadrnico, ki doživim1**3 Preizkušnjo časa, da ne tako n ° neLuhih presenečenj, ki so Poriu	Pri novejših modelih,
ni obr-F-if J^ izredno prijetno, saj je Drn skoparil z mahagonijem, kar jadrnicah Fdkost Pri tako majhnih cu jn , • st|n pogradi: dva v prem-ščajo ,nva v osrednjem delu zado-je nro«ir, neza!'tevno družino. Kokpit PnniemhnFì in ud°ben, kar pa je naj. je skra ir,ejŠe: upravljanje z jadri PovJJ"° enostavno. ko jF"! razumijivo ne morju0116? kljubovali n Uidi ka f t ‘zkušen jadralec si lahko dosedanjo^63 Privošči, saj so vse
vi,. . H,1JC rftlTalo	• i	n•
bomo s ta-razburkanemu
uusedani„	mivusci, saj so
skajskerr, , r?®31® minitoncev v m Orehove i .lvu dokazale, da so te Plovila. uPlne vse prej kot krhka
dodatkov- a F?1 nekaj tehničnih y°dne č-i rezina 5,60 metra, dolžina širina 2 11 t>’™ metra, maksimalna M5 metra 71*8: vgrez od 0,40 do J1,'lica in ù t°za °99 kilogramov, ko-^lavno iaa as*; Pa 160 kilogramov. ga metra 'X> meri 8,30 kvadratne-OJetra, nrw.5CrU>a 7,60 kvadratnega ®a metra in*1” J.ac*TO 5,50 kvadratne-dJetrov. apmaker 24 kvadratnih * Ovsom
Zastora razumljivo ni na jadrnici Pomožni notranji motor.
jadrnica
s 5-konjskim krmnim motorjem pa bomo brez težav dosegli kritično hitrost in se ob zatišju prebijali do cilja. Glede tega pa je treba navesti, da se vsi minitonci izvrstno obnašajo že ob zelo rahlih sapicah, ko se večina njihovih večjih sester sploh ne premika.
Kot zadnje naj omenimo ceno, ki znaša brez davka IVA 8.400.000 lh-, kljub solidni izdelavi in bogati notranjosti. Relativno nizka cena pa je predvsem rezultat dolgoletne prodaje, saj je obrat že preplačal prvotno investicijo v kalupih.
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
9.00	Una vita da vivere - nadalj.
10.30	Alice - TV firn
11.40	Help - glasbena igra
12.15	Bis - nagradna igra
12.45	II pranzo è servito - nagradna igra
13.25	Sentieri - nadaljevanka
12.45	General Hospital - TV film
12.25	Una vita da vivere - TV film
16.50	Hazzard - TV film
18.00	II mio amico Arnold - TV film
18.30	Popcorn - g’asbeni spektakel
19.00	Arcibaldo - TV film
19.30	Zig, Zag - kviz
20.25	Kojak - TV film
21.25	Goodbye and Amen - film
23.25	Canale 5 News
00.25 L’anima e la carne - film
igrata : Deborah Kerr in Robert Mitchum
RETEQUATTRO
8.30	Otroški program
9.30	Mr. Abbott e famiglia - TV film
10.00	La famiglia Holvak TV film
11.00	Come divenni padre - filmska komedija
12.20	M’ama non m’ama - nagradna igra
13.20	Maria, Maria TV fi’m
14.50	Saint Louis Blues - film
17.50	Lobo - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M arna non m ama - nagradna igra
20.25	Cabaret film
23.00	Special Bob Fosse
23.30	šport
00.30 II poliziotto - film
ITALIA 1
8.50	Carovane verso il West - TV film
10.15	Mercato di donne - film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim, bum, barn Risanke
14.00	Operazione ladro - TV film
15.00	Harry O’ - TV film
16.00	Bim, bum, barn Risanke
Mimi e la nazionale di pallavolo' Vita da strega - TV film
17.40	Galactica - TV film
18 40 L’uomo da sei milioni di doilari, TV film
20.00	II tulipano nero - risanke
20.25	OK il prezzo è giusto
22.20	Harry O’ - TV film
00.10 A cavallo della tigre - filmska komedija
TELEPADOVA
12.00	Buck Rogers - TV film
14.00	Peyton Place - TV film
15.00	Toma TV film
16.00	Medicai Center TV film
17.00	Super Robot Risanke do 19.30
19.30	Buck Rogers - TV film
20.20	Party selvaggio - film
22.00	Spy Force - TV film
23.00	Toma - TV film
TRIVENETA
12.40	The Bold Ones - TV film
13.30	Risanke
14.00	La baia di Ritter - TV film
14.30	Taras Bu ba - film
16.00	Filmski program
16.30	The Bold Ones - TV film
17.30	Risanke
18.30	QP Coupon special
20.30	Una ragazza a rimorchio - filmska komedija
22.00	Sherlock Holmes - TV film
22.30	Asta delle vanità
01.30	Horoskop
01.40	S usa na Simonin la religiosa -film
TELEFRIULI
13.30	La vita che sognava - film
18.55	Lassie - TV film
19.30	Dnevnik
20.00	TV film
20.30	Tobor - film
22.15	Abat jour
22.20	Conta fino a tre e prega - film
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
11.00	"Odprti prostor; 11.10 La luna e i falò - radijska priredba ; 11.30 Lahka glasba ; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master - glasbena oddaja; 15.03 Radio uno za vsakogar;
18.00	Objektiv Evrope; 18.30 Nove plošče; 20.00 Come le foglie - operazione teatro; 21.25 10 minut z...; 22.00 Danes - tvoj glas, pogovor s poslušalci.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba ; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji;
20.00	Zborovska glasba po želji poslušalcev; 20.35 Aaron Copland: Klavirski kvartet; 21.05 Giacomo Puccini: Odlomki iz opero »Madama Butter-fly«; 22.00 Našim rojakom po svetu.
Spet paraliza v delu KZE Martina potrdil odstop
Odločitev po obsodbi s strani tržaškega pretorja
Michele Martina, predsednik gori-ške Krajevne zdravstvene ustanove, je sklenil odstopiti. To svojo namero je sporočil že v ponedeljek, kmalu po sodni obravnavi, kjer ga je tržiški pretor dr. Pema, skupaj z drugima dvema članoma upravnega odbora, Fulviom Bergomasom in Giorgiom DalTAgom, obsodil na dva meseca zapora ter na prepoved opravljanja javnih funkcij za dobo dveh let, poleg povračila sodnih stroškov zasebni stranki in plačila odškodnine.
To, da se zadeva z obsodbo ne bo končala, smo zapisali že včeraj. Najbrž bo okrog teh sodnih zapletov še veliko polemik, zelo negativno pa se bo vsa zadeva odražala v rednem delovanju javne zdravstvene službe na Goriškem. Sicer pa je bilo odstop Martine nekako pričakovati, saj je že lani novembra, ob ponovni zaupnici, ki mu jo je dala glavna skupščina KZE in zaupnici svoje stranke (KD) dejal, da sprejema dolžnosti predsednika začasno in da si pridržuje pravico o-stavko spet predložiti oziroma potrditi.
Obsodba tržiškega pretorja, ki je resnici na ljubo zelo težka, pa je izbila sodu dno, kakor se temu pravi in tako je Martina spet dal ostavko z
mesta predsednika goriške krajevne zdravstvene enote.
Kaj to pomeni? Predvsem, da se bo izvajanje zdravstvene reforme in reševanje vseh pomembnejših vprašanj na tem področju spet zavleklo. V določenih krogih namigujejo na možnost komisarske uprave pri krajevni zdravstveni enoti. Kako se bodo stvari zasukale pa je odvisno predvsem od strank, kako in predvsem kako hitro se bodo dogovorile o načinu rešitve upravne krize, čeprav iskanje izhoda verjetno ne bo lahko. V pokrajinskem vodstvu Krščanske demokracije, tej stranki namreč pripada Martina, so se že včeraj soočili z nastalim položajem, za prihodnje dni pa napovedujejo vrsto sestankov drugih strank. Sinoči je bila napovedana tudi redna seja upravnega odbora KZE.
Hitrih in dokončnih odločitev najbrž ne bo tako kmalu. Ob tem je treba u-poštevati tudi dejstvo, da je že nekaj mesecev med različnimi strankami v teku razprava o reorganizaciji zdravstvene službe. Sedanjo enotno KZE naj bi namreč razbili na dve enoti. Do dokončnih odločitev naj bi prišlo šele v prihodnjih mesecih, vsekakor pa pred koncem junija.
Razstava o ukradenih umetninah v deželi
Po vrsti nadvse uspelih in kvalitetnih razstav si bomo v prihodnjih tednih v Attemsovi palači v Gorici, na pobudo pokrajinske uprave, lahko ogledali zanimivo in obenem svojstveno razstavo o izginulih (da ne bo nesporazuma — ukradenih) umetninah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstavo so pravzaprav pripravili v Pordenonu, na pobudo tamkajšnje občine in deželnega odbora združenja Italia nostra ter v sodelovanju z nekaterimi drugimi ustanovami, v Gorici pa jo bodo dopolnili z nekaterimi novimi eksponati, predvsem kar zadeva zaklad goriške stolnice.
V bistvu gre za razstavo — odprli jo bodo danes ob 18. uri — dokumentarnega značaja. Razstavljene so v glavnem fotografije, skice in bolj redke umetnine.
Razstava ni sama sebi svoj namen, je na včerajšnji predstavitvi poudaril pokrajinski odbornik za kulturne dejavnosti Marino De Grassi. Z njo nameravamo predvsem opozoriti na potrebo po boljšem poznavanju naše kulturne dediščine, na potrebo, da se ustrezno zavaruje pred tatinskimi podvigi, pa tudi pred uničujočim zobom časa. Pokrajinska uprava je poskrbela za odkup lepega števila izvodov kataloga, ki ga bodo razdelili po šolah, poskrbeli pa bodo, po želji, tudi za vodstvo po razstavi, ki bo ostala odprta do 11. marca.
Naše gledališče jutri in v petek spet v Gorici
Zaskrbljujoča odločitev v KZE
Racionalizacija s preselitvijo ortopedskega oddelka v Krmin ?
Obče znano je, da trosijo deželni pol itiki velikokrat denar ne da bi pomislili kam vse to lahko privede. Znano je tudi, da prevečkrat delajo mimo vseh toliko opevanih načrtov. Znano je tudi, da skušajo deželni odborniki i»apraviti čimveč v svojem volilnem okrožju,'da bi si na tak način pridobili zaupanje volilcev. Ko je bil nekaj let dežem odbornik za zdravstvo odv. Devetag, je napravil vse, da so bili odobreni načrti za nove bolnišnice v Tržiču, Krminu in Gorici (Fate-benefratelli), ter da jim je bilo zagotovljeno finansiranje. Poskrbel je tudi, da so obstoječe bolnišnice dobile vrsto novih naprav. Najprej so zgradili čisto novo bolnišnico v Krminu. Priče'! so graditi bolnišnico v Tržiču, pa so se kmalu znašli brez finančnega kritja in so zato dela nekoliko zakasnila. Sedaj si prizadevajo, da bi čimprej odprli prvi oddelek z vsemi ambulantami, medtem ko bodo skoro vsi oddelki sedanje bolnišnice ostali v starih poslopjih. Zasebno bolnišnico Fatebenefratdli so v Gorici že odprli.
Medtem so na deželi pričeli gledati na zdravstveno problematiko z drugačnimi očmi. Zavedeli so se, da je tre-1 ba na tem področju štediti, kajti KZE in zdravstvena oskrba požirajo vedno več denarja. Že prejšnji odbornik za zdravstvo Antonini, doma iz Pordeno-
na, je izrazil mnenje, da je bila Goriška precenjena kar se tiče zmogljivosti bolniških postelj, in je dejal, da je treba zmanjšati število postelj predvidenih v tržiški in tudi goriški bolnišnici. To je že pred dvema letoma vzbudilo v Gorici ogorčene proteste.
Odločalo pa se ni več v Gorici, marveč drugje. Sedanji odbornik Ren-zulli (Videmčan) je že nekajkrat dejal, da je treba skrbno obrniti vsako liro namenjeno zdravstvu, za katero ni dovolj denarja.
Sodobno opremijeng bolnišnica v Krminu ima ve'iko praznih prostorov, od bolniških sob (v vsaki sta dve postelji z lastnimi sanitarijami) pa do operacijskih sob. V splošni goriški bolnišnici pa marsikdaj primanjkuje prostora. Kdor se je tu zdravil, naših ljudi je zelo veliko v .vseh oddelkih, ve, da so sanitarije v obupnem stanju v skoro vseh oddelkih. Zdravniki pa dobro vedo, da so operacijske sobe potrebne temeljite obnove.
Prav zaradi tega so v teh dneh prenesli iz Gorice v Krmin ortopedski oddelek. V Gorici je ostala le sprejemna ambulanta. Pacienti bodo bivali v Krminu, tam jih bodo tudi operirali. V Krminu, se je preselilo šest zdravnikov s 37 bolničarji. V upravnem odboru ZKE pravijo, da je selitev le začasna, štirimesečna. V tem
času naj bi prenovili operacijske sobe v goriški bolnišnici. V Gorici pa pravijo, da je obljuba o štirimesečni selitvi le cukrček zagovornikom goriške bolnišnice, kajti denarja za obnovo ortopedskega oddelka naj sploh ne bi bilo zaradi že znanega varčevanja. V Krminu pa so naprave že pripravljene in samo čakajo na »kliente«. Pristanek na selitev iz Gorice v Krmin so že dali sindikati, ki so za bolničarje dosegli selitveni dodatek in so se s tem zadovoljili.
Eno je jasno. Zaradi nerealne politike upravnega odbora KZE, ki ni prej poskrbel da bi bile obnovljene nekatere naprave v goriški bolnišnici (poleg v ortopedskem so velike pomanjkljivosti tudi v drugih oddelkih), so sedaj izselili iz Gorice v Krmin en oddelek. Najbrž mu bo kmalu sledil še kak drug. KZE bo to napravila zaradi varčevanja. Bolnikom iz Gorice, ki jih je največ, pa tudi slovenskim bolnikom iz mesta in okolice, pa ne bo čisto enako -ali bodo morali v Gorico ali v Krmin. (mw)
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
»Alesani«, Ul. Carducci 38. tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
»Alla salute«. Ul. Callisto Cosulich 117, tel. 72-480.
»Semkaj, semkaj, alo, gledališče je prišlo! Danes vam odigramo krvavo tragedijo, za majhen denar, za kupček lir! Tragedijo o Matkovi Tini, ki je na krvavo pot odšla, krvavo glavo poljubila in ki je na tej poti... Ne, molčite usta, ne izdajte vsebine... Pridite gledat našo predstavo... tragedijo o Matkovi Tini, ki jo igramo z velikanskim uspehom od njenega nastanka naprej...«
Tako bo jutri vodja glumačev že spet povabil na predstavo. Vsem galjotom vile v vamp, ki jo bo ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici uprizorilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Kot napovedano, je skupina ko-mediajantov, ki iz kraja v kraj nosi tragično zgodbo, prispela tudi na Goriško, kjer bo zaenkrat, vedno v Katoliškem domu, odigrala dve predstavi in sicer jutri ob 20.30 in v petek ob 11.30 za dijake srednjih šol.
Igra Vsem galjotom vile v vamp zajema iz puntarske tematike, ki jo je Ivan Pregelj obravnaval v svojem romanu Tolminci in v številnih drugih delih. Med temi je tudi novela Matkova Tina, ki jo je ob stoletnici rojstva Ivana Preglja dramatiziral Tone Partljič. Zgodba igre je vsaj na videz preprosta: Matkova Tina se pridruži procesiji, da bi šla v Gorico, kjer bodo obglavili Janeza Gradnika in druge puntarske voditelje. Poleg bolečine nosi Tina v sebi tildi Gradnikovega otroka. Njeno potovanje je torej mučno in ko bo prišla do Gorice, bo že prepozno, da bi videla Gradnika živega.
Režiser predstave je Jože Babič. Gibno je predstavo opremila koreografinja Ksenija Hribar, glasbeno Lado Jakša. Sceno si je omislil Demetrij Cej, kostume pa Anja Dolenc.
Koncert pianista De reka Hana
V okviru ciklusa koncertov »Glasbena srečanja«, ki jih prireja goriška občinska uprava v sodelovanju z združenjem glasbenikov naše dežele, bo jutri ob 20.30 v deželnem avditoriju nastopil klavirski virtuoz Derek Han. 26-letni glasbenik, kitajskega porekla, je doma v Columbusu v državi Ohio in velja za enega boljših pianistov v svetovnem okviru, kar navsezadnje priča tudi nadvse pestra koncertna dejavnost. V Italiji je doslej koncertiral že v Milanu, Rimu, Neaplju, Firencah, Perugii in nekaterih drugih krajih. V naši deželi bo tokrat nastopil prvič.
Spored, ki ga bo predstavil goriški publiki obsega skladbe Chopina in Liszta. Vstopnice za koncert prodajajo v uradih Avtonomne letoviščarske ustanove na Verdijevem korzu.
Kulturna prireditev v Dolu
Prireditev ob dnevu slovenske kulture so prejšnji petek pripravili tudi v Dolu, na pobudo KD »Kras«. Srednješolci in višješoici iz Dola so izved-
Potrditev vloge planinskega društva med našimi ljudmi
Stopamo ' v obdobje občnih zborov naših društev in ustanov. V petek zvečer so se na letni skupščini zbrali člani Slovenskega planinskega društva v Gorici. Občni zbor (37. po vrsti) je tokrat prvič potekal v mali dvorani Kulturnega doma, kar je dalo prireditvi, ki je bila sicer pretežno delovnega značaja, poseben pečat. Toliko bolj, ker je na občnem zboru predsednik izvršnega odbora Planinske zveze Slovenije izročil častnemu predsedniku društva, Bernardu Bratožu najvišje priznanje za življenjsko delo na področju planinstva, za dopolnitev in popestritev programa pa so poskrbeli člani Sovodenjskega noneta.
Na občnem zboru smo prisluhnili po-
ročilom o dejavnosti društva v lanskem letu in na različnih področjih udejstvovanja. Ocena dejavnosti je v glavnem ugodna, čeprav je bilo tu pa tam občutiti take ali drugačne pomanjkljivosti in začrtanega programa ni bilo mogoče, kakor recimo glede tečaja smučanja, pravočasno in v celoti izpolniti, ker je bilo vreme zelo muhasto. Na splošno velja, da so člani še kar pridno hodili na izlete in ture, zelo delavni pa so bili člani jamarskega kluba Kraških krtov.
Na občnem zboru, ki se ga je udeležilo lepo število članov, so predstavili tudi letošnji okvirni program dela.
(Na sliki: člani in prijatelji društva na petkovem občnem zboru).
Povolilni zaplelljaj v Tržiču
Bodo na volišču 42 spet volili? Državni svet bo odločil 23. marca
Čez dober mesec, točneje 23. marca, bo državni svet v Rimu razpravljal o kočljivi zadevi v zvezi z izidi glasovanja na volišču štev. 42 v Tržiču, kjer je bil, menda zaradi pomote, z malenkostno razliko v številu glasov v odnosu do socialdemokratskega kandidata, izvoljen komunistični svetovalec Adriano Persi, ki je v pričakovanju odločitve državnega sveta tudi ohranil svoje mesto v občinskem svetu v Tržiču. Na državni svet se je pritožil prav Persi, potem ko so socialdemokrati, ki so se spričo takega izida čutili oškodovane, vložili pritožbo.
Če bo državni svet sprejel Persijev priziv, se stvari v bistvu ne bodo spremenile, v nasprotnem pa bo moral odstopiti in bodo morali volitve v omenjenem sedežu ponoviti.V takem primeru je predvideno tudi imenovanje prefektumega komisarja.
Kako je do zapleta sploh prišlo? Kakor znano, so upravne volitve v Tržiču soupadale tudi s političnimi in deželnimi. Tako kakor na drugih voliščih, so tudi na volišču štev. 42 volili tudi vojaki, ki bi morali sicer prejeti samo volilnice za poslansko zbornico in senat. Pomotoma pa je bila nekaterim vojakom oddana tudi glasovnica za upravne volitve. Zade-
vo so seveda zabeležili v zapisniku z volilnega sedeža in tako je zadeva prišla na dan.
Ogenj v skladišču telovadnega orodja
Gasilci iz Tržiča so v ponedeljek ponoči pogasili ogenj, ki je izbruhnil v skledišču telovadnega orodja pri zavodu Buonarrotti v Tržiču, v Ul. Matteotti. škoda je omejena, vendar s tem zadeva še ni zaključena. Potem ko so gasilci s hitrim posegom ukrotili plamene, so na eni od omar našli z vnetljivo snovjo prepojen kos vate.
Spet tatovi
Vsaj tri poskuse tatvine, oziroma vloma v stanovanje so zabeležili med nedeljo in ponedeljkom na območju Ul. Cordaroli v Gorici. Tatovi pa so bili tokrat precej nespretni, saj so morali v nagici celo pobegniti. S kamnom so namreč razbili šipo v nekem stanovanju, žvenket razbitega stekla pa je priklical na okna sosede. Tatovi so na tem območju vlomili tudi v prazno, vendar opremljeno stanovanje, kjer pa menda niso o-kradli ničesar.
li recital Prešernovih, Župančičevih in Košutovih pesmi, priložnostni govor pa je imel predsednik društva Zvonko Frandolič.
Spored je dopolnil dekliški pevski zbor iz Sovodenj, pod vodstvom Sonje Pelicon. Dekleta so prav ubrano zapela in njihov nastop so vaščani sprejeli s toplim aplavzom. Opozoriti pa velja tudi na priložnostno razstavo dei amaterskega slikarja Darija Crosellija. Prikazal je vrsto kraških, oziroma doljanskih motivov (zf).
Zanimanje dežele za nove
gospodarske pobude
Deželna odbornika Alfeo Mizzau in Mario Brancati sta včeraj obiskala sedež konzorcija Marina e maricultura Alto Adriatico v Tržiču. Omenjeno gospodarsko ustanovo sestavljajo tri zadruge, ki se ukvarjajo z gojitvijo školjk in ribogojništvom.
Predstavnika deželnega odbora sta Domenicu Balbinu, predsedniku ustanove, izrazila pripravljenost deželne uprave, da s primernimi ukrepi podpre in omogoči nadaljnji razvoj te nove in nadvse perspektivne gospodarske dejavnosti.
Tržaški vodovod še razburja duhove
Kakšne bodo posledice črpanja o-gromnih količin podtalnice za tržaški vodovod? To vprašanje je že nekaj let na dnevnem redu občinskih svetov nekaterih občin, zlasti pa v Škocjanu ob Soči in Šempetru ob Soči. Kljub različnim zagotovilom, do danes še ni bila namreč izdelana podrobna študija o tem. To so ugotovili tudi na zadnji seji občinskega sveta v Škocjanu, kjer so postavili zahtevo, naj posebna deželna komisija pripravi u-strezno strokovno poročilo o tem vprašanju.
• 29. februarja poteče rok za predložitev predlogov za nagrade za zvestobo delu in za gospodarski napredek. Priznanja bodo podelili posameznikom in podjetjem ob letošnjemu sejmu Espomego.
Prireditve
V okviru ciklusa kulturnih prireditev »Srečanja z avtorji«, bo drevi v deželnem Avditoriju v Gorici, g°st pisatelj Cesare Marchi. Avtorja bosta občinstvu predstavila Antonio De Lorenzi in Gianfranco Scialino. Pričetek ob 18.30.
Razna obvestila
Ženski iniciativni odbor za Goriško vabi v ponedeljek, 20. t.m., ob 20. uri na sestanek, na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2. Pogovarjali se bodo o pripravi proslav v počastitev 8. marca, mednarodnega dneva žensk-SPD Gorica obvešča, da je bil .**** splošno željo nekoliko spremerti6” spored smučarskih izletov. V ned6; ljo, 19. t.m., se bodo spet odpeti"* v Podklošter - Amoldstein in ne Sappado, kakor je bilo prvotno Ja ljeno. Prijave do četrtka, 16. t-01" na sedežu društva.
SLOVENSKO
EMšče
V TRSTU
- IVAN PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
V četrtek, 16. t.m., ob 20.30 i11 v petek, 17. t.m., ob H-®® V Katoliškem domu v Gorici
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »La spiata«. VITTORIA 17.30-22.00 »P°rn° dataria particolare«. Prepovedan dini pod 18. letom.	rter«.
CORSO 17.30-22.00 »The day **“-
Tržič	f di
EXCELSIOR 18.00-22.00 »La fuga Eddie Macom«.
PRINCIPE Zaprto.	.-carino*-
COMUNALE 18.00-21.00 »L mg»
Nova Gorica in ok°lic°
SOČA 18.00-20.00 »Cestni SVOBODA 18.00 »Beži angel d DESKLE 19.30 »Ninočka«.
Govor dr. Kmecla na Prešernovi proslavi v Gorici
Pevec sveta svobode, prostosti in prijateljstva
Na praziku slovenske kulture, ki ga je v nedeljo v Gorici priredila ZSKD, je spregovoril minister za kulturo SR Slovenije dr. Matjaž Kmecl. Zaradi njegove zanimivosti in aktualnosti objavljamo govor v celoti.
Dragi prijatelji, spoštovani rojaki!
Prešeren verige še na uri ni maral m Slovence je rotil: Domu, Kranjc moj, zvest postan'! Bil je in za zmeraj ostal glasnik svobode in poosebljenje samozaupanja narodu, za katerega se je v njegovem času zdelo, da nima več v kaj upati; o svobodi P° je lahko samo sanjal. Ta narod ]e bil reven in izčrpan od dolgotrajne zgodovine in lastne majhnosti. Sko-zi dolga stoletja je rojeval množico velikih in pametnih mož, ki so bogatili duhovno in materialno Evropo
Matjaž Kmecl
Podolgetn in počez — od koroškega ermana, ki je v 12. stoletju prevajal , ?ran, v latinščino in sanjaril o ve-.,civilizaciji na temeljih najboljših, najžlahtnejših izročil antike, krščan-j a in islama, preko Jurija Slatkonje n njegovih, ki so ob koncu 15. stotin humanizirali Dunaj, ali Jakoba nllusa, prvega praškega muzika ob 'mcu 16 stoletja in še za dolgo ponj, ali Matija Virnika-Pegiusa, naj-ecie govorniške avtoritete, ali kopice ^znamenitejših zdravnikov, ki so v ■poletju skrbeli za zdravje na naj-Velik evr°Pskih dvorih — od Petra PoJ/ ®a d° avstrijskega cesarja Leo-da, jn že precej pred Jennerjem Pred Akrili zaščitno cepljenje ške n^^itvimi boleznimi, pa gori-m Franca Kavčiča, enega najzna-'temh klasicističnih slikarjev 18. naia a' delujočega od Rima do Du-jCoJa’ ln Jurija Vega, njegovega ena-dohJ-Stnt^nitega matematikarskega so-duna'2’	40 slovenskih rektorjev
znn™- univerze ali tega in onega do^ndem Benečana, celo kakšen sred'16vmes’ Knobleharja, ki je odkr; i st°letja kot Abuna Soliman ie nZQ -e"traino Afriko, Baraga, ki nico "trškim Indijancem pisal slov-enea’ i e^ana’ ki je fiziki prispeval Mikir,• Pxomembnih toplotnih zakonov, PieriJlCa' *"* ie utemeljil sodobno pri-no slavistiko, in vrste drugih —
ki pa so kar naprej odhajali iz te svoje male, drobne domovine pod Alpami, ob vrhu Jadranskega morja: njihovi grobovi so raztreseni po vsej Evropi in po svetu. Življenje jih je odnašalo in njihovo delo nacionalno anonimno vgrajevalo v veliko zgradbo civilizacije. Naš narod pa si je z njihovimi usodami že stoletja nazaj pridobil izkušnjo: tiščal je po starih nagonih pripadnosti skupaj, ostajal zvest sam sebi, obenem pa se je svobodno odpiral na vse strani; bil je samosvoj in svetovljanski obenem; dajal je, kar je imel dajati; ves svet se je pretakal skozenj in njegovo revščino.
Potem pa je prišel pesnik, ki je bil preveč zvest; ostal je, kjer je bil rojen, in svojemu narodu zapel pesem o takšni izkušnji: p svetu svobode, prostosti, prijateljstva in prijaznosti. Kar je povedal, je bila pač pradavna izkušnja njegovega naroda, njegov življenjski način, njegovo hrepenenje — ki pa se je že Prešernu kazalo tudi kot edina mogoča prihodnost srečnejšega sveta. In če od 1. februarja 1945, iz zadnjih vojnih mesecev sem, Slovenci praznujemo ta dan kot dan svoje kulture, potem tudi zmeraj znova s tem poudarjamo svojo vizijo civilizacije: nikoli nismo nikomur hoteli hudega, bili smo za poštenost, odprtost in medsebojno razumevanje; kadar pa je šlo za svobodo in preživetje, nas ni bilo strah svoje malo-številnosti, vzeli smo usodo v svoje roke, če je tudi bil krvni davek še tako hud — med zadnjo vojno je pa del vsak deveti Slovenec, od lega 26 pisateljev, Prešernovih naslednikov.
Pa vendar je res, da ni zmeraj lahko biti Slovenec: nekako šibki in goli se zazdimo včasih tu v trebuhu Evrope, kjer se je od nekdaj delala zgodovina. Da ni praktično, se zazdi včasih: že ta naš nesrečno sladki jezik, ki ga govori komaj dva milijona ljudi, pol tisočinke človeštva, in še ta zvečine bolj slabo, se nam zazdi včasih nepraktičen! In vendar je spet res, da smo si znali z velikansko, prešemovsko samozavestjo in upanjem v zadnjem poldrugem stoletju ustvariti svojo univerzo, svojo akademijo znanosti in umetnosti, televizijo in številne radijske postaje (Ijub-Ijanski radio je med najstarejšimi v Evropi); danes smo po Unescovih statistikah daleč v vrhu svetovnega založništva po številu različnih natisnjenih knjig na prebivalstvo; imamo enajst gledališč, med njimi dve operi (Holandci na primer nimajo nobene), dva svetovno priznana simfonična orkestra, lastno filmsko produkcijo, 160 likovnih razstavišč in okoli 300 svobodnih umetnikov - slikarjev, kar je spet nekaj, ob čemer osupne sleherni tujec; imamo okoli 15.000 registriranih kulturnih spomenikov; osrednja narodna knjižnica šteje 1,500.000 publikacij; imamo čez 2000 kulturno-umetniških društev! S trmo in ponosom smo vse to ustvarili: na šentviškem pevskem shodu se vsako leto oglasi zbor 8000 pevcev, Avsenikova glasba je posneta na 35 milijonih plošč; imamo Slovenski, Koroški, Ljubljanski in še kakšnih sto oktetov! Ko smo za 8. februar povabili, naj bi vsi prispevali k praznovanju, je iz tega nastalo do nepreglednosti raz vejano in množično presnovanje — ni bilo kotička, kjer se ne bi kaj dogajalo: od domov za upokojence do vrtcev, od godb na pihala do literatov,
od športnikov, ki so po maratonsko iz Ljubljane v Vrbo ponesli zlat lovorjev venec, do odprtih kinematografov, knjigarn in knjižnic.
8. februar je pač slovenski zavesti dan in priložnost, ko se po plebiscitarno, skupno in vsak zase izrekamo za svoje slovenstvo in za človečansko svetovljansko hkrati; za najgloblje samozaupanje in za svobodno odprtost vsemu, kar je lepega, ustvarjalnega in kulturnega, za vse, kar nam je za zmeraj naročil Prešeren!
In če se še povrnem k majhnosti: saj razlika med velikimi in majhnimi v sodobnem svetu zginja iz dneva v dan — ves svet postaja majhen, vesolje se nam odpira kot prostor neznanih možnosti, na drugi strani se z velikansko naglico množi nevarnost in možnost popolnega samouničenja; danes ni treba več za vsako mesto posebne bombe kot za Hirošimo — za vso Evropo bi bila ena dovolj — to
nas zmeraj bolj tesno povezuje v skupno usodo, v povezanost na življenje in smrt. V svetu tehnologije, tehnike in funkcioniranja nastaja tudi en sam univerzalen jezik, ki ni ne angleški ne ruski, temveč je računalniški. To pa pomeni, da tudi velikih svetovnih in miniaturnih jezikov kmalu ne bomo več razlikovali — sleherni jezik bo predvsem kulturna vrednota, enako dragocena v novem svetu kulture — za katerega vsi trdno verujemo, da pride, kajti druge možnosti svet nima: ali bo v svoji vojaški, tehniški bojevitosti propadel, ali pa zaživel novo, veliko in srečno civilizacijo kulture in razumevanja. — V takšnem svetu seveda tudi ne bo prostora za vsakršna manjšinska in šolska vprašanja, to neprijazno nadlego in nerazumnost vašega vsakdanjika; ne bo meja in depozitov — ker razumevanje in zaupanje ne potrebujeta ničesar od tega. Namesto raketnih ramp
bomo postavljali gledališča, za katera bo skrbela vlada in se jih nihče ne bo otepal.
Vse to torej praznujemo 8. februarja. Imejmo v mislih, delajmo za lepši svet vsak po svojih drobnih močeh, v kulturnem društvu, pri knjigi, zraven pa ne pozabimo, da vseeno ni najslabše biti Slovenec: za svoj moderni narodni začetek nimamo ne kralja, ne politika ne generala, temveč pesnika, ki nam je naročil najlepše in najplemenitejše, kar nam je mogel: »edinost, srečo, spravo«, svobodo in kulturo!
Zato smo vsi, »ki dobro v srcu mislimo,« danes tudi zbrani tukaj in veselim se, da sem med vami! S svojo zbranostjo izražamo najglobljo zvestobo in pripadnost naročilom velikega pesnika in ideji srečnega, svobodnega sveta!
Naj živi med nami spomin Franceta Prešerna!
Filmski ciklus v Tržiču
Obrazi štirih igralk
DAVORIN DEVETAK
Javno večnamensko kulturno središče za Bizjakarijo nadaljuje, v sodelovanju s tržiško občino, s svojimi pobudami »za boljši film« v tamkajšnjem prenovljenem občinskem gledališču. Tokrat so si upravitelji tržiške kulture izmislili prijetno temo: predstaviti »štiri obraze novega filma« in sicer portrete 4 sodobnih igralk.
Portret Mary Steenburgen smo žal že zamudili, ker so otvorili ciklus v januarju prav njeni filmi Melvin in Howard (rež. J. Demme). Ragtime (M. Forman) in Sexy komedija kresne noči (W. Allen). Njen prijeten in zvezdav obrazek je vsekakor najbolj izvirna in »neizdana« izbira tega pokerja kraljic celuloida v prvi vrsti naj bi predstavljala sedanji Hollywood. Njegove neodvisne in podzemske f il maker je: 29-letna igralka se je uveljavila v režijskem poskusu Jacka Nicholsona Goin’ south; in seveda z vso silo in sijaj uradnega hollywoodskega filmskega ustroja, četudi iz vidika intelektualno samostojnih avtorjev, ko sta Allen in Evropejec Forman. Hkrati naj bi dajala obraz, podobno kot druge morda bolj znane zvezde Merryl Streep, Diane Keaton idr. resničnosti in mitom Reaganove Amerike.
Na pragu svojih 40 let lahko šteje Hanna Schygulla do sedaj kar 38 naslovov filmskih in televizijskih del, ki so nastala s sodelovanjem z 20 režiserji evropskega in svetovnega formata in od katerih močno izstopa ime umrlega R. W. Fassbinderja : 17 filmov z njim. Ob in po študiju germanistike in romanistike je Schygulla začela z gledališčem (skupaj z RWF in drugimi je bila med ustanovitelji gledališkega kolektiva Anti-theater) in se potem pretežno posvetila filmski dejavnosti, tako da je postala ena najznačilnejših posredovalk Fassbinderjevega filmskega sveta, kar so npr. za Antonionija Monica
Vitti in za BunueJa Catherine De-neuve in Fernando Rey.
Pšenična in poganska nakodranost njenih živordečih las, komaj izrisan nasmeh obrvi, ki iz resnobnega razpoloženja »eksplodirajo« v nepričakovano širok plaz smeha, v prešeren znak radosti do življenja: do nedo-živetega v življenju, katerega strasten in nikdar zadoščen pevec je Fassbinder bil. Te dni še druge vrline kronajo harmonijo in neopredeljivo spokojnost, ki izvirata iz njene hlastne, močno poduhovljene telesnosti. Avrà njene igralske podobe nam daje instinktivno misliti na besede Béle Bala sza o umetnosti Grete Garbo (prim. nj. delo Filmska kultura, CZ 1966): »V starih Atenah... so bile ulice in trgi polni kipov bogov, izklesanih idealov človeških teles, in noseče ženske so jih hodile gledat, da bi jim postal plod njenih teles podoben«.
Ne bi tu načenjali (psevdo)socio-loških ali semioloških razglabljanj o funkciji filmske osebe, o gledalčevi identifikaciji z ženskim - moškim junakom filmske zgodbe in reagiranju na to, navznoter in navzven, ki je gotovo različno od vplivanj, ki jih rojeva identifikacija z likom knjižnega dela. Vendarle se nam zdijo, prav v tej zvezi, kar aktualne in rodovitne misli tega pionirja filmske teorije.
Tudi s to igralko so že predvajali februarja Fassbinderjeva naslova Fontane jeva Effi Briest in Grenke solze Petre von Kant in delo V. Schlondorfa Prevara.
Tretji portret ciklusa predstavlja ekzotično lepoto francoskega filma I-sabelle Ajdani. Rojena v Alžiriji iz mešanega zakona med Turkom in Nemkinjo, je snemala s Truffautom, s Polanskim, s Herzogom, od katerega bo v Tržiču 21. in 22. t.m. No-sferatu, fantom noči (1978). Tu odigra, z angelsko milino in vdanostjo, vlogo čustvenega težišča v spopadu človeškega in nadnaravnega, v romantični povezavi demonskega vampirja z nemočnim dedičem laično -
humanistične kulture, ki ne more iz lastne narcizistične zaverovanosti kljubovati nagonskemu in usodnemu.
Toda vse izrazne razsežnosti te moderne igralke se razvijejo v šokantni psihodrami Poljaka Andrzeja Zu-lawskega Possession iz 1. 1981, na sporedu 28. in 29. t.m. Tudi v tej apokaliptski in metafizični predstavi Berlina kolt mesta" ki je živa prispodoba in scenografija življenjskega kaosa sodobnega človeka — se skriva, za površinskim trikotnikom ljubezni materinstva in (ne)zvestobe, nedorečeno, nepredstavljivo, pošastno. Čudovita kreatura sreča in sprejme pošastno kreaturo, Današnji človek se skuša rešiti, s pomočjo pradavnega mita o lepotici in pošasti, vsakega travmatskega soočanja z neznanim, ki leži v najglobljih tajnah nezavednega. Tretji film, Quartet, režiserja J. I-voryja iz 1. 1981, bo 13. in 14. marca.
Giuliana De Sio je značilen lik in proizvod našega časa. Sijaj njenega nasmeha in toplina južnega glasu skrivata protislovne lastnosti : nekaj med vedrim in razježenim, med dodelano razumskostjo in igrivostjo, neotesanostjo spontane narave. Gotovo zasluži oznako novega obraza italijanskega filma. Toda te igralske poteze ne določajo zaenkrat še eksldu-zivnega vzora italske lepote 80. let. 26-letna igralka je talentirana, ima za sabo precej TV in gledaliških izkušenj, vendar le premalo filmskih vlog, da bi se lahko o njej dokončno izrekli.	\
Njena filmografija šteje le 3 naslove, ki bodo tudi v ‘ržiškem občinskem gledališču: 21. in 22. marca »avtobiografska - intimistična - psihoanalitična« komedija režiserja M. Ponzija s Francescom Nutijem, Io, Chiara e lo Scuro, iz 1. 1983 ; 27. in 28. marca Troisijev veleuspeh Scusate il ritardo (1983) in še Sciopèn L. Odorisija iz 1. 1982, ki je bil nagrajen v Benetkah in San Sebastjanu.
DAVORIN DEVETAK
TONE SVETINA
ATecf nebom in peklom
65.
tako^S°'ni^.^e ni bil pozabil, da na italijanski strani ne celice V°*n* niso sprejemali kmetov v komunistič-
* Živimo
v času družbenih preobrazb, ko se mora
vt“l8.Volr •	ui učjucum jjicuuiačiU, nu oc mui a
Za 0s * razred zavedati svoje vloge in stopiti v boj tarskc> OC**tev set)e in dela. Buržuji so s prvo prole-prevzpi^eVu*UC*i° sP°znali nevarnost, da bodo delavci re2irne 1T. ast, zato uvajajo diktature in totalitarne iger|' p •V|udie večkrat vpijejo: 'Dajte nam kruha in v°ina L' H-a pa ^as’ ko ne bo ne kruha ne iger, samo ^ePrav	si vedno znova zamišljajo neki novi red,
izkoriščP isoncem v bistvu ni nič novega. Spor med Tjajo i-zu V • ci in izkoriščanci je večen, in to, kar ustva-ho liud J^čevalci sedaj, je kvečjemu nor red! Delov-^ktatur Vc?.sPravljajo v kletko — in že smo pri bistvu ho Se : ®> ki se začne z odvzemom svobode! Nesmisel-danes :	boju, kajti vsak pride na vrsto. Če ne
hove ’VOj 1 u® ne na začetku, na koncu! Ledeni piš i hžuje , ,, ° prinesel revolucije, ki bodo pometle hvce svet« aSti!	zastave bodo združile vse de-
^ . 181 s kmeti pod znamenjem srpa in kladiva! « 1 atoria so možje in fantje poslušali kot pre-
roka. Religija ni bila več sposobna odgovarjati na pereča vprašanja, zato so zahajale v cerkev večidel priletne ženske pa otroci in starci in nekaj farizejskih ppbožnjakarjev, obremenjenih s slabo vestjo.
Osojnik ni mogel odreči, ko so ga notranjski revolucionarji na oni strani bivše meje zaprosili, da bi prenesel njihovim somišljenikom v Brkinih in na Pivki nekaj čtiva. Če je to delal za tigrovce, bo tudi zanje!
Vzel je nekaj zavojev in jih strpal v nahrbtnik.
Ko so se razhajali, je zamolkel grom v oblakih naznanjal spremembo vremena. Še preden sta bila s Branetom doma, ju je že močil dež. Zakurila sta pečico, da bi se posušila. Franeta je mučilo domotožje, Karla pa še bolj. Frane je dobil vsaj delo in dobre tovariše; in še lepo mlado dekle z imenom Kati je spoznal na nekem delavskem shodu. Karlo pa je hodil iz kraja v kraj, nobene prave zaposlitve ni dobil in tudi v kmetijsko šolo se ni mogel vpisati, ker za šolanje ni imel sredstev.
Frane je dal Osojniku Karlovo pismo za mamo in očeta; kako gre njemu, pa naj jima sam pove, je prosil, ter pripisal samo pozdrave.
Ni se čudil, da se Frane spreminja v revolucionarja. Kaj pa mu preostane drugega, čeprav je doma z dobre kmetije? Gospodar bo prvorojenec, vsi drugi o-troci morajo v svet s trebuhom za kruhom. Če niso za hlapce doma ali pri sorodnikih, gredo delat v tovarne, nekateri se tudi šolajo. Dekleta iz »osvobojenih krajev« pa so služkinje po vsej Italiji, nekaj jih gre tudi zamož vojakom in karabinjerjem.
»Poslušaj, Frane! Če bi bil rad tihotapec konj, te lahko priporočim. Večkrat boš doma...«
»Ne, Osojnik! Delo imam in zadovoljen sem. Pri tihotapcih je tako: petični poberejo smetano, vam, ki jim gonite konje, pa malo ostane...«
»Prav imaš! Treba se je lotiti dela, ob katerem človek lahko pošteno čaka na starost. Jaz bom v kratkem odnehal. To zimo sta v zametih zmrznila dva mlada fanta, spomladi so našli samo še njune kosti. Sem in tja koga zastrelijo tudi naši, ne le Italijani, in celo to se zgodi, da kdo kratko malo izgine. Smo pa norci, Frane! Včasih ženemo čez mejo tudi po dvajset ali petdeset glav... toda samo v najbolj grdem vremenu, v dežju z vetrom ali med sneženjem, ko se vse živo skrije v luknje!«
»Jaz bom ostal na tej strani, če se ne bo kmalu kaj preokrenilo. Če se poročim, si bova s Kati postavila nekaj majhnega, da bo streha nad glavo. Vsak dve roki imava in malo potreb.«
Pogovarjala sta se pozno v noč o življenju pred leti, ko se je Osojnik s tihotapci ustavljal pri Beča-novih in so na njihovem velikem vrtu balinali. Frane si je še kot otrok zapomnil, da zna Osojnik zbiti balinček kot nihče drug. Samo Karla je navadil te umetnije. Tudi ta se je rad — kot on -— razjezil in zaklel, potem pa je z mimo roko pomeril in vrgel kroglo visoko, da so se ob njenem padcu druge razletele na vse strani.
»Zdaj tudi balinamo ne več, ko ni gostilne, in še bolj nas zasledujejo,« je povedal Osojnik. »Kaj vse počenjajo po vasi, odkar so fantje izginili! Tudi pri meni je bila dvakrat karabinjerska patrulja, čeprav imam samo dekleta.«
Po kratkem molku je nadaljeval:
V okviru akcije obveščanja
Delegacija 10 ZSŠDI pri vladnem komisarju
Turnir v Mirnu in v Novi Gorici
Olimpija šele tretja
Izvršni odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji skuša italijansko javnost čim globlje osveščati o slovenski športni problematiki ter predstaviti italijanski stvarnosti bistveno vlogo, ki jo odigrava vsaka naša komponenta, vsako naše društvo v težkem boju po uveljavitvi.
Tako je delegacijo izvršnega od bora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, v kateri sta bila predsednik dr. Odo Kalan in pa predsednik tržaškega teritorialnega odbora Radi voj Pečar, sprejel tudi vladni komisar prefekt Marrosu, ki je z velikim zanimanjem prisluhnil nizanju podatkov in opisu dejavnosti naših društev, ki delujejo v tržaški pokrajini. Predsednik Kalan je v razgovoru poudaril temeljno vlogo, ki jo odigravajo naša športna društva v vsesplošnem socialnem kontekstu.
S svoje strani je vladni komisar Marrosu poudaril, da mu je dejavnost naših društev delno že znana, poudaril pa je tudi, da bo skušal v mejah svojih pristojnosti in možnosti še dalje nuditi širšo pomoč in s tem
tudi dati primeren poudarek velikim naporom, ki jih telesnokultumi delavci tako nesebično vlagajo v delo z mladino.
•	V MONTEVARCHIJU (Arezzo) bo danes nogometno srečanje med Italijo in Jugoslavijo, veljavno za evropsko prvenstvo »under 16«.
•	ANGLEŠKI NOGOMETAŠ Kevin Keegan, ki je včeraj praznoval 31. rojstni dan, je napovedal, da se bo ob ' koncu letošnje sezone umaknil iz aktivne dejavnosti.
•	GIANCARLA ANTOGNONIJA, ki
si je med nedeljskim srečanjem med Fiorentino in Sampdorio zlomil nogo, so včeraj uspešno operirali in bi se na igrišče moral vrniti (če ne bo komplikacij) čez štiri mesece.
•	ITALIJAN LORIS STECCA se bo
22. t.m. pomeril s svetovnim prvakom v superperesni kategoriji (WBA), Leom Cruzom.
Dvodnevni mednarodni turnir, ki je bil v soboto in nedeljo v Mirnu in Novi Gorici, se je končal z zmagoslavjem Austrie iz Celovca, ki pa je prišla do zmage z veliko mere športne sreče. Glede na to, da je šlo za turnir v pripravljalnem obdobju, tako da so trenerji lahko preizkusili tudi rezervne igralce, bi morda drugič kazalo igrati tudi podaljške.
Tekma med Olimpijo in Austrie v Mirnu se je končala z rezultatom 3:4 (1:1, 0:1), pri čemer sta bila v regularnem delu tekme strelca Biirgler za Austrie v 23. minuti in Lalovič za Olimpijo v 55. minuti. Na drugi tekmi prvega dne turnirja pa je e kipa gostiteljev, ki je nastopila pod imenom Vozila - Adria (prvi dan so igrala Vozila, drugi dan pa Adria), nudila odličen odpor Haladasu iz Szombathelyja, tako da se je prvi polčas končal z neodločenim rezulta tam 1:1. Šele po odmoru so Madžari strli odpor domačih igralcev, ki pa so še vedno dosegli časten izid 3:5 (domača strelca Pavlin 2 in Madon).
Drugega dne turnirja je bila najprej v Mimu tekma za 3. mesto. Ljubljanska Olimpija je brez težav odpravila ekipo gostiteljev in zmagala z visokim izidom 10:0 (strelci Petrovič 5, P. Ameršek 2, Vujnovič, Borov-
nica in Plešnac). Finalna tekma v Novi Gorici med Austrio in Halada som se je v regularnem času končala brez zadetkov, nato pa so si Ce-lovčani še enkrat prislužili zmago z boljšim izvajanjem enajstmetrovk. Rezultat je bil kar 4:1 v korist Austrie.
Turnir z zvenečimi imeni treh prvoligašev pa ni žel tolikšnega zanimanja, kot so organizatorji pričakovali.
Peter Budin
• OKROG 900 ITALIJANSKIH IN TUJIH tekmovalcev se bo od 17. do 19. t.m. udeležilo mednarodnega plava'nega mitinga v Viareggiu. Poleg i-talijanske bodo namreč prisotne reprezentance Škotske, Francije, Švice, Avstrije, Jugoslavije, ZRN, ČSSR, Poljske, NDR in Grčije.
»Prešeren« boljši od Sanitasa
V okviru namiznoteniškega prvenstva CSI se je ekipa Prešerna v soboto pomerila s Sanitasom, ki je bil po prvem delu tretji. Kljub temu, da prešemovci tokrat niso zadovoljili, so vseeno zmagali s 4:1. Pohvaliti je treba Pavla Lippolisa, ki je rešil e-kipo pred polomom, Umberto Acerbi pa je bil v igri dokaj negotov. (T.F.)
NAMIZNI TENIS
Danes v Novi Gorici Jugoslavija - Švedska
Danes popoldan ob 17. uri bo v Novi Gorici enkratni športni dogodek. V okviru 6. kola evropske namiznoteniške super lige se bosta namreč srečali državni reprezentanci Jugoslavije in Švedske, ki se neposredno borita za osvojitev končne zmage (Jugoslavija vodi skupaj s češkoslovaško, Švedska zaostaja za 2 točki).
Srečanje, ki bo v telovadnici šole IX. korpusa, bodo odigrali po sistemu, ki je nekoliko drugačen od ekipnega nastopanja. Za zeleno mizo se bodo namreč pomerili dva moška in ženska v 7 srečanjih (posamezno in dvojice).
Za jugoslovansko reprezentanco bodo nastopili Dragutin Šurbek, Zoran Kalinič in Branka Batinič. V rezervi sta Ilie Lupulescu in Mesaroš Bela. Za Švede pa bodo nastopili Mihael Appelgren, Jan Ove Waldner ter Marie Linblad. V rezervi sta Erik Lindh in Ulf Bengtsson.
Kdor si želi ogledati srečanje, naj povemo, da se bo predprodaja vstop nic pričela uro pred srečanjem.
f Čestitke
TO-ZSŠDI za Goriško čestita Tatjani in Sandru Corvi ob rojstvu pr-vorojenčka DAVIDA.
V prvem polfinalu pokala pokalnih prvakov
Real Madrid boljši od zagrebške Gibone
Gibona — Real Madrid 89:91 (39:38)
GIBONA: M. Nakič 27 (9:11), Petrovič 32 (12:12), Bečič 2, čutura 18 (2:2), Cetinja, Arapovic 2 (2:2), Bu-kičevič 2, Ušič 2 (2:3), I. Nakič 2, Gospodnetič 2.
REAL MADRID: Robinson 20 (2:3), Romay, Pereira 2, Simon, Velasco, Fernando Martin 24 (4:5), Corbalan 13 (3:4), Rullan, Antonio Martin, I-turriaga 4 (2:2), Jackson 28 (6:6).
OSEBNE NAPAKE: Gibona 20, Real Madrid 22; PET OSEBNIH NAPAK: Iturriaga (39); PROSTI METI: Gibona 20:37, Real 17:20.
ZAGREB — Prvo polfinalno srečanje pokala pokalnih prvakov med zagrebško Cibono in španskim Real Madridom je bilo zelo živčno, tako da ni dosti manjkalo do incidentov. Na srečo pa do česa hujšega le ni prišlo. Real Madrid je zmagal predvsem zaradi večje izkušenosti. Zlasti velik je bil pri tem doprinos Corba-lana. Po tej tekmi je bilo Novoselu jasno, da ima v Madridu eno samo možnost, in sicer v pressingu, saj je edino pressing delal Špancem nekaj preglavic.
Reprezentant Femando Martin je bil nezadržen pod košem: čeprav je dobil kar dve tehnični napaki, je dosegel kar 24 košev. Odločilen pa je bil doprinos Jacksona. Čeprav je v drugem polčasu bil zadolžen, da pokriva najprej Čuturo in zatem Petroviča, je vseeno od 15 metov zadel devet, najuspešnejši pa je bil prav zadnjih pet minut tekme in je odločilna koša dal osem sekund pred krajem.
V tem pokalu se bo danes Scavolini iz Pesara pomeril z milanskim Si-macom.
Poleg tega srečanja bosta danes še dve tekmi, in sicer v polfinalu pokala Korač: v Beogradu se bo Crve-na zvezda srečala s peterko C.B.CAI iz Saragoze, v Orthezu pa domači Elan Bearnais z Olympique iz An-tibesa.
• V PRIJATELJSKEM NOGOMET NEM SREČANJU je Egipt z 1:0 (0:0) premagal Vzhodno Nemčijo.
e RAY SUGAR LÉONARD, bivši svetovni prvak v srednji kategoriji,
bi se moral na ring vrniti 25. t.m., vendar mu je zdravnik zaradi težav z očesom priporočil, da dvoboj odloži.
•	NA ŠESTDNEVNI KOLESARSKI DIRKI v Milanu sta po treh etapah v vodstvu Italijan Bidinost in Zahodni Nemec Thurau. Na drugem mestu je dvojica Saronhi - Freuler (Švi.), tretji pa je Moser skupaj z Nizozemcem Pijnenom.
•	ČILSKI PROFESIONALNI NOGOMETAŠI grozijo s stavko, če bo njihova nogometna zveza vztrajala pri nameri, da jih porazdeli v skupine glede na rentabilnost.
•	NA VATERPOLSKEM TURNIRJU,
ki bo od 17. do 19. t.m. v Neaplju, bodo nastopile Italija, Jugoslavija, Kanada in italijanska univerzitetna reprezentanca.
•	JUŽNOAFRIČANI BREZ VIZUMA. Avstralska vlada je odrekla vizum trem južnoafriškim voditeljem rugby-ja, ker je v Južni Afriki še vedno v veljavi rasistična politika.
Na občnem zboru ŠZ Soča
Ob uspehih tudi težave
| KRATKE VESTI |
•	KLASIČNA KOLESARSKA DIRKA
Tirreno - Adriatico bo letos starta!a 8. marca na otoku Ischia. Skupno bo štela šest etap. Svojo udeležbo so potrdile vse italijanske profesionalne e-kipe in tudi nekaj znanih tujcev, kot svetovni prvak Greg Lemond.
•	AMERIČAN TONY MCKAY je z
znamko 45”79 popravil svetovni dvoranski rekord na 400 m. Prejšnji rekord (45"96) je pripadal Zahodnemu Nemcu Hartmutu Weberju.
•	PO ZADNJIH PODATKIH so Italijani v prvem lanskem šestmesečju za razne športne manifestacije potrosili 138,8 milijarde lir, kar je 23,7 odstotka več kot v istem obdobju leta 1982. Na prvem mestu sta nogometni A in B liga ter mednarodne tekme (73,6 milijarde lir), sledijo C liga in druge tekme (40,1 milijarde). S precejšnjim zaostankom sledijo drugi športi, kot na primer košarka (7,3 milijarde), avtomobilizem in motociklizem (5,3 milijarde), konjske dirke (4,1 milijarde).
e AMERIČAN DONALD CURRY je
ohranil naslov svetovnega velterskega prvaka WBA. Izzivalca Starlinga je premagal po točkah.
Kot smo že poročali, so se konec prejšnjega tedna zbrali na 3. rednem občnem zboru člani in prijatelji Šport nega združenja Soča, skupine, ki združuje športnike iz Rubij, Sovodenj, Rupe, Gabri j, s Peči in Vrha. Skupščine se je poleg članov združenja udeležil tudi predsednik ŠZ Olympia iz Gorice dr. Jože Vrtovec.
Po uvodnem pozdravu dosedanjega predsednika Jožka Maraža, je tajniško poročilo prebral Benjamin Černič. Ugotovil je, da je društvo v svoji kratki dobi doseglo nekaj pozitivnih rezultatov, predvsem na odbojkarskem področju, kjer imajo tri ekipe, moško, žensko in postavo najmlajših. Usklajevanje treningov treh ekip je bilo dokaj težavno, saj so morali do letošnjega leta trenirati v Štandrežu, kjer pa so imeli premalo ur za vadbo, tudi zato, ker pri združenju imajo skupino, ki se ukvarja z dviganjem uteži, oziroma kulturizmom. Pri ocenjevanju sedanjega stanja je pozitiv no podčrtal odprtje občinske telovadnice, čeprav je ugotovil, da imajo tudi tu premalo ur na razpolago.
Glede ženske ekipe, ki nastopa v I. ženski diviziji, je Černič povedal,
da ne morejo biti zadovoljni s trenutnim stanjem, predvsem zato, ker ekipi manjka strokovni trener, poleg tega so ekipo zapustile nekatere izkušene igralke. Obratno je s fanti, ki so lani začeli z odbojko in so se že v tej sezoni dobro izkazali. Prav tako pozitivno je na področju najmlajših, ki redno trenirajo pod vodstvom Štefana Cotiča.
Benjamin Černič je nadalje podčrtal pomembnost sponsorizacije podjetja Čerinpex ter prizadevanja društva, da bi končno uredili prostor v Rubijskem gradu, kjer so lani že drugič pripravili poletno prireditev.
Po razpravi so sledile volitve novega odbora, v katerem so: Jožko Maraž, Marjan Černič I, Marjan Černič H, Gabrijel Devetak, Benjamin Černič, Andrej Fajt, Robert Devetak, Julijan Malič in Irena Ferlat. Nad zorni odbor sestavljajo Ladi Tom-masi, Remo Devetak in Ivo Kovic; v razsodišču pa so Ivo Tomšič, Ne-rina Devetak in Branko Černič, (pr)
1. ŽENSKA DIVIZIJA CUS — Sokol	3:0
(15:1, 15:3, 15:5)
SOKOL: Radetdč, Jazbec, Pizziga, Perdec, Rudež, Vižintin, Brajkovič in Legiša.
Nabrežinke so proti CUS opravile res slab nastop. Igrale so namreč daleč pod svojimi sposobnostmi in niso Tržačankam nudile praktično nobenega odpora. Vzrok za tako bledo igro sta najbrž zgodnja ura in hladna telovadnica na Monte Cengiu, kar pa lahko našim igralkam le delno štejemo v opravičilo. (S.U.)
Zaostala tekma Kras-Vermegliano
Danes bodo odigrali štiri zaostala srečanja v drugi amaterski nogometni ligi. V vseh štirih tekmah so zaposlene enajsterice s spodnje polovice lestvice. Danes bo v Repnu ob 15. uri nastopil tudi Kras, ki bo skušal ohraniti dvotedensko nepremagljivost in napraviti korak naprej na lestvici. Naloga rdeče-belih pa bo vse prej kot lahka, saj se bodo pomerili %z Ver-meglianom, ki je po razmeroma slabem začetku nadaljeval res učinkovito in ima kar pot točk več od krasovcev.
Poleg tekme v Repnu bodo na sporedu še sledeča srečanja : Fortitudo-Aurisina, Giarizzole - Campi Elisi Prisco in Opicina Supercaffè - Zaule. (Z.S.)
Tako v nedeljo v Sappadi
O tržaškem prvenstvu v veleslalomu in . nordijskih disciplinah, ki je bilo v nedeljo v Sappadi, smo na kratko poročali že v včerajšnji številki, danes pa objavljamo zmagovalce v posameznih kategorijah in uvrstitve slovenskih tekmovalcev, ki so se prvenstva udeležili.
VELESLALOM (proga Monte Serra)
ŽENSKE
CICIBANKE: 1. I. Antoniom (Sci CAI) Var 45; 4. J. Škrk 1’29"78;
5.	A. Škabar 1’31”94; 6. G. Pieri 1’36"82 (vse Devin) ; 7. F. Rapotec F39’’46; 10. E. Grilanc 1'42”94 (obe Mladina). DEKLICE: 1. E. Caniolo (Sci Club) 1’13”16; 6. J. Rudež (SP DT) 1’30”32; 9. V. Fachiri (SPOT) 1’39”46. NARAŠČAJNICE: 1. C. Lubiana (Sci Club) 1T1”46; 10. V. Pan-gos (Mladina) 1’19”92; 13. V. Purič 1’26”99; 15. M. Štoka 1'39”55; 16. S. Bensi 1'31”31 (vse Devin); 17. C. Pernarčič 1’32”30; 18. K. Volpi 1 min. 56”59 (obe SPDT). MLADINKE: 1.
R.	Zgubin (Sci club) 1’09"84; 6. A.
Škrinjar l’24"14; 7. T. Pieri l’25"02 (obe Devin) ; 8. T. Kokorovec (SPDT) l’30”66. ČLANICE: 1. E. Signori (Sci CAI) l’06”25; 8. K. Škrk (Devin) l’19"90;	19. S. Boneta (Mladina)
l’29”25;	20. P. Magnani (SPDT)
l’29"71.
MOŠKI
CICIBANI : 1. P. Dopuggi (Sci club) l’17”61 ; D. Tavčar (Mladina) 1'22’T9; 5. M. Kokorovec (SPDT) l'22”77; 12. M. Suber (Mladina) l’31"79; 14. P. Rudež (SPDT) l’32”02. DEČKI: 1.
S.	Spadaro (Sci club) l’07"98; 8. R. Paulina (Devin) 1TTT4; 14. E. Vodopivec (Mladina) l’22”93; 15. M. Presei (SPDT) l'24”08; 17. S. Škrk (Devin) l’25"12; 22. A. Volpi (SPDT) 1’32’ '56; 25. M. Guštin (SPDT) 1 min. 35”86. NARAŠČAJNIKI: 1. L. Maghici (Sci CAI TS) l’08"15; 15. D. Zidarič (Devin) 1T6”81; 16. K. Cosoli (Mladina) 1T7”54; 18. D. Paulina 118 ”46; 19. K. Zidarič 1T8”90; 20. E. Dolhar 1T9”45; 21. M. Franza 1T9"82 (vsi Devin) ; 26. S. Peric l’23”50; 33. R. Hrovatin l’33"08 (oba Mladina); 36. G. Poracin (Devin) l’39”79.
Proga Monte Serra (spodnji del)
MLADINCI: 1. M. Romanelli (Sci CAI) l'00"87; 13. M. Kralj l’06”17; 14. A. Pangos l’06”48; 16. I. Vodopivec l’09”79 (vsi Mladina) ; 17. A. Škabar (Devin) l’09"91; 18. D. Cesar l’10”48; 24. B. Paoli 1T4"72 (oba SPDT). ČLANI: 1. A. Fonda (Sci club) 59"87; 18. D. Vodopivec 105 ”52; 37. R. Stare l’ll”70; 38. F. Žerjal 1T2”12; 39. P. Stare l’12”34; 51. P. Sosič 1T8’T9; 60. E. Bogateč V22”75 (vsi Mladina). AMATERJI:	1. A.
Stock (Sci CAI) l'07"39; 4. S. Sosič (Mladina) l’10"91; 9. M. Dolhar (SPDT) l'13”29; 13. S. Paulina (Devin) 1T7”75; 15. M. Boneta (Mladina) l'18”29; 19. P. Fachin (SPDT) 1T9”50; 28. M. Šuber (Mladina) 1 min. 25”73. VETERANI: 1. P. Culte-rer (Sci CAI TS) l’09"61; 16. D. Bensi (Devin) l'19”22; 17. M. Martine (Mladina) 1T9"38; 21. R. Pieri (Devin) l’21”50; 26. E. Guštin (SPDT) l’23”71 ; 28. S. Paulina (Devin) 1 min. 24"15; 30. J. Pangos (Mladina) 1 min. 25’97; 32. S. Cesar (SPDT) l’26”22. DRUŠTVENA LESTVICA 1. Sci CAI XXX. Ottobre 3.378 točk;
2. Sci Club 70 3.020; 3. Sci CAI TS 1.712; 4. SK Devin 574 ; 5. ŠD Mladina 461;	6. Dopolavoro ferroviario
411; 7. SPDT 330; 8. Banco di Roma 131; 9. Ente Porto 113; 10. San Giusto 50; 11. SAI 18. (Andrej Pangos)
SMUČARSKI TEKI (proga Camosci)
ŽENSKE
MIŠKE: 1. F. Ongaro (Sci Club) 15'34”10; MEDVEDKE: 1. M. Crepaž (Sci CAI) 13’46”70; 2. S. Žbogar (Devin) 13’54”20; NARAŠČAJNICE: I F. Squeri (Sci Club) 20’58"60; MLAJŠE ZAČETNICE: 1. A. Bertorelle (Sci CAI) 38’02"70; MLADINKE: 1. K. Antonič (Sci Club) 22’34"90; ČLANICE: 1. L. Fiossi (Sci Club) 24 minut 8”80; DAME: 1. A. Goi (Sci CAI) 28’26”40; 4. D. Terčon (Devin) 37 minut 39”70.
MOŠKI
MIŠKI: 1. L. Saldassi (Sci Club) 1813 ”30; MEDVEDKI: 1. P. Tomasi (Sci Club) 22’29'TO; NARAŠČAJNIKI-1. A. Antonič 21'59"30; 3. E. J»n 24'41”40; 4. M. Pernarčič 29’34”60; 7. R. Zajčevič 37 06 ”; 8. M. Šušteršič 35’08”80 (vsi Devin) ; MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. F. Gerbin (Sci CM TS) 60’45”10; MLADINCI (I): L C' Furlan (Sci Club) 42T7"70; 3. E. ri (Devin) 55’30”50; 4. A. Sosič (Devin) 60TV30; MLADINCI (li): 1-C liner (Sci CAI) 34’40"40; ČLANI: 1-M. Albrizzo (Sci CAI) 34’39”80; A' MATERJI: 1. A. Balzarelli (Sci CAD 34’37”60; VETERANI: 1. S. PresW' ner (Sci CAI) 51’18 ”30; PIONIRK; 1. L. Berlocchi (Sci CAI) 51T1 lu-STAREJŠI PIONIRJI: 1. O. Dedner (Sci CAI) 53T8”60.	c„:
DRUŠTVENA LESTVICA: L CAI XXX Ottobre 1840; 2. Sci Club ' 1084 ; 3. Sci CAI Trst 450 ; 4. SK vin 301.	” Elio Jofl
ODBOJKARICE »UNDER 15“
Tudi devet naših
V nedeljo je bil v kraju San G‘°ra gio di Nogaro prvi izbirni trening L
Hrvm/n/v tfrnnclzn nHKoilčflrsko	...
državno žensko odbojkarsko seli
rijaviji
nih 68 deklet, treninga pa se j*^ je
»under 15«. Skupno je bilo Prl-
dejansko udeležilo okrog 50, ka še vedno rekordno število.	_st
Povečala se je letos tudi Pr*soiII]er slovenskih deklet, saj smo na Pr 0| prvič zasledili tudi goriško zastop „
poma-
ki so jo sestavljale igralke kaf Skupno se je treninga udeležil ^ devet naših deklet (Doma, Breg • ra in Sokola), prihodnjič pa s . ,,e, bodo pridružile še štiri vrstnice ‘va. ki so bile tokrat na šolskem zl nju.
Iu-	„;1p	p61
Skupno bodo igralke opravi sKupnih treningov, nakar bo tor Paolo Pelizzer izbral najbo J sameznice. Med temi se je se ^
igralka.
KraU9
Ob tragični izgubi Dorjana gio-reka ŠD Polet iskreno sozau iko užaloščenim svojcem.
r izgub1
ŠZ Jadran izraža ob hudi jg. vsega člana mladinske ekipe i Kralja svoje iskreno sožalj -izadetim svojcem.
V moški namiznoteniški C ligi
Kras zamudil priložnost
Kras — Italcantieri	4:5
Krašovci so si zapravili izredno priložnost za zmago in imajo sedaj bolj malo možnosti za obstanek. Odlično je zaigral le veteran Edi Bole, ki je bil kar trikrat uspešen, pri vodstvu s 4:3 pa nista zna'a Colja in Štoka o-svojiti odločilne točke.
IZIDI
Štoka - Crasso 2:1 (19, —14, 17); Colja - Donda 0:2 (—9, —19; Bole -Fornasaro 2:0 (21, 16); Štoka - Donda 0:2 (—11, —6); Bole - Crasso 2:1 (12, —20, 18); Colja - Fomasaro 0:2 (—14, —M); Bole - Donda 2:1 (—17, 17. 16); Štoka - Fornasaro 0:2 (—16, 12); Colja - Crasso 0:2 (-15, —11).
,	žensko
promocijsko prvenstvo
Kras 2 je po dobri igri slavil drugo Prvenstveno zmago, ki je bila izdat-(*eJša od pričakovanega. Izkazala se Je v prvi vrsti Tanja Ukmar s tremi Posamičnimi zmagami, Kras 3 pa po Pričakovanju ni mogel do živega moč-oejšim Goričankam.
IZIDI
Kras 2 — Lega nazionale 5:2
N. Marušič - Fischer 2:1 (—9, 19, “d); Ukmar - Capasso 2:0 (11, 16); K. Marušič - Fomasier 0:2; (-6, -14); Ukmar - Fischer 2:0 (11, 11); N. Marušič - Foroasier 0:2 (—12, —14); K- Marušič - Capasso 2:1 (—19, 16,
18); Ukmar - Fomasier 2:1 (19, —12, 17).
Kras 3 — Azzurra	0:5
T. Raubar - Faganeli 0:2 (—10, —15); M. Raubar - Musina 0:2 (—8, —9; Čok - Pellaschier 0:2 (-4, —15); T. Raubar - Musina 0:2 (—4, —7); Čok - Faganelli 1:2 (23, —12, -11).
(B. S.)
Grandi Motori — Dom 5:1
Siega - Zalateu 2:0 (23:21, 21:11); Cairn - Fabbro 2:0 (21:9, 21:9); Cappelletti - Lutman 2:0 (21:16, 21:18); Calin - Zalateu 2:0 (21:10, 21:13); Siega - Lutman 0:2 (16:21, 9:21); Cappelletti - Fabbro 2:1 (19:21, 21:17; 21:14).
V zadnjem kolu prvega de-a so igralke goriškega Doma klonile tržaški ekipi Grandi Motori. Tržačanke, ki uvrščajo dve solidni igralki (Cappelletti in Calin) so prikazale večjo zanesljivost v igri, medtem ko so naša dekleta pokazala v trenutkih zares od ično igro, kateri pa so sledile prav začetniške napake.
Vsa upanja na zmago so splahnela že po uvodni tekmi, ko je Danijela Zalateu klonila proti najslabši nasprotnici Siegi. Domovke so zaključile prvi del prvenstva na zadnjem mestu brez točk, kar je bilo pravzaprav tudi pričakovati, saj so v tej skupim ekipe močnejše, kakor v drugi. Vseeno pa upamo, da bodo v povratnem delu naše igralke nastopa č malo bolj samozavestno in nam tako pripravile kakšno prijetno presenečenje. (MAL)
i$	'	S:
::::
Naše peterke v mladinskih ligah
Si:
MLADINCI
Stella Azzurra B - Sokol 66:78 (27:40)
SOKOL : Pertot, Busan 2, Ušaj 19 (5:8), Bogateč, Klanjšček 2, Gruden 8, Devetak 6 (0:1), Žbogar 9 (1:3), Pahor 28 (0:3), Sedmak 4 (0:2).
Nabrežinci so končno dosegli drugo letošnjo zmago proti neizkušenemu, a požrtvovalnemu nasprotniku. So-kolovci so zagrešili vse preveč lažjih metov zaradi prenagljenosti in nezadostne kondicije. V prvem polčasu se je izkazal predvsem Žbogar, tako v obrambi kot tudi v napadu, vsi ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi. Tudi na tej tekmi so bili naši nezadostni pri skoku na odbite žoge,
(Andrej P.)
IZIDI
Ferroviario - Inter 1904 74:94; Sco-glietto - Stella Azzurra A 67:80; Stella Azzurra B - Sokol 66:78.
LESTVICA
Stella Azzurra A 14, In ter 1904 12, Alabarda in Don Bosco 10, Scogliet-to 8, Ferroviario 6, Sokol 4, Bor in Stella Azzurra B 0.
KADETI
Polet — Bor 76:81 (29:43)
POLET : Guštin, Granier 12, Žet-ko 1 (1:3), Škerlavaj, Persi 12 (0:6),
Naraščajniki Brega (na sliki) so se v derbiju pomerili z Zarjo
naraščajniki
B
reg — Zarja
minR)^: Bertoli, (v fin ^ancm ,Seni<
2:2 (0:1)
, De B ortoli (v 20. (v fin ‘)ancin .Senica, S. Olenik, Žgur, Oleni^m. Paoli), Ciacchi, Jerman, V.
. Biagi, Godina, Barut. BorelijJ^. Keber, Batič, Leban, Kralj,
LESTVICA
Costalunga 26; S. Vito 22; S. Sergio 19; Giarizzole, Campanelle, Zarja in Olimpia 17, Montebello in S. Andrea 16; Fortitudo in Breg 12; CGS 11; For You in Muggesana 10; Roianese 7; Zaule 1.
NA GORIŠKEM
“orelli xvt!Der. tsatic, Leoan, Kralj,	...	„ , ,n.0x
Zeu!1'* (Beriuga v 20. min.), R. Kalc,	Sovodnje — Pieris 0:3 (0:2)
gori v) 7°j.ea' A. Kalc, Žagar, Gre- SOVODNJE: Zanier, Frandolič, Vi-’ U1,va 14	žintin, Černič, Jarc, M. Fajt, Lavren-
čič, Sessi, Lakovič, Nanut, A. Fajt, Braini.
Sovodenjci so v srečanju proti Pie-risu igrali pod svojimi sposobnostmi in nerodno izgubili. Igra Marsonovih varovancev je bila v prvem delu srečanja zadostna, medtem ko so razočarali v nadaljevanju. Sicer je treba poraz delno pripisati tudi odsotnosti nekaterih standardnih igralcev zaradi poškodb. (Fajt)
ST Oliva, 14. Milkovič.
(Breu4 Ci: Zeugna (Zarja), Barut (Breg)’ Oregori (Zarja), Jerman
Bazovr1*- J uv°dmh minutah igre so ki jc posegu gol po zaslugi Zeugne, 9adal im 1Cno izkoristil priložnost. V PovSerr.Vaniu tekme sta si ekipi bili so Brn»,®flal<ovre<ini. kljub temu
Brešani— 1VU,U' K*Juo temu ua like. Rt morali nadoknaditi gol razih tudj -ovci so igrali bolj sproščeno dvakrat b° i učinkovito, saj so kar spelo - * .drog. Brežanom je u-pa strel»zirati ie pQ zaslugi proste-'Zvedcl ’ katerega je Barut odlično
^oèhc'ie86111- P^času pa so »rdeči« še v Svoir, Potisnili in- prisilili »plave« pii po n„r?vico igrišča. Gol so dose-le žog0 j,akl Bregovega vratarja. Ta Ppsegei Pustil in Gregori je spretno Sjrati Pet So Brežani skušali rea-oleda, K"dar Je bila njih reakcija s? 1>plavi»rriaj 10 min- pred koncem Žira];	v Protinapadu spet remi-
Naj
* Preejj161!'1110’ da sta ekipi nastopili 16 ha ieri5Ajenih Postavah, kar se P*eta ni u-,U .Poznalo. Pravega nogo-ako leDa j0 In tekma ni bila kdove ‘n borbena. (M. T.)
S, A	ton>I 15. KOLA
] V Gistuh,,, K Sergio 0:0; Muggesa-(ila’ Roianesefia 281116 ‘ Olimpia B&Ve^.-CGS 0:1; For You -d„*8, - Žari» , A V,to - Fortitudo 2:0; ^rile i:1Ja ^-2; Monte bello - Cam-
NAJMLAJŠI
SKUPINA
Chiarbola — Breg 1:1 (0:0)
STRELEC ZA BREG: Svara.
BREG: Turko, Hrvat, M. Ota, Štr-žaj, Bevk, Marcinič, Kermec, Mauri, Bandi, Prašelj, Švara (Žerjal, Soneta).
Tekma je bila lepa, Brežani pa so se res potrudili. Medtem ko je bil prvi polčas izenačen, se je drugi del odvijal v znamenju premoči Brežanov. Žal je Chiarbola po napaki o-brambe povedla, tako da so morali naši napeti vse sile, da so izenačili, z malo več sreče pa bi lahko celo zmagali. Za značajno igro velja pohvaliti vse igralce, še zlasti pa Štrža-ja in Prašlja. (M. Š.)
IZIDI
Olimpia - Ponziana 1:0; Chiarbola -Breg 1:1; Fortitudo - Muggesana 0:2; S. Vito - Campanelle 1:2; S. Luigi -Domio 0:1.
V slovenskem derbiju kadetov je Bor premagal Polet
Naši nogometaši v mladinskih ligah
LESTVICA
Muggesana 24; For You A 20; Domio 18; Olimpia 16; Ponziana 14; S. Vito 13; Campanelle 10; Chiarbola 8; Breg 7; Fortitudo 6.
SKUPINA B
Primorec — Vesna 0:2 (0:2)
STRELCA: v 25. min. Faggin iz enajstmetrovke, v 28. min. Costanzo.
VESNA: Martinuzzi, Bembi, Sudi, Zgubbi, Zarotti, Švab I., Faggin, Mondo, Švab IL, Babič in Costanzo.
V nedeljo smo v Trebčah prisostvovali razgibanemu slovenskemu derbiju med Primorcem in Vesno. Ekipi sta prikazali privlačen in zanimiv nogomet, pri čemer so imeli očitno premoč Križani. S prikazano igro so le-ti povsem zasluženo odnesli točki, saj so imeli stalno pobudo v svojih rokah, tako da nogometaši Primorca sploh niso imeli časa za protinapad. Zadetek je praktično visel v zraku, ker so Križani imeli veliko resnih priložnosti, od katerih So izkoristili le dve. Do prvega zadetka je Vesna namreč prišla po zaslugi enajstmetrovke, ki jo je sodnik dosodil, ker se je Primorcev branilec, žoge v kazenskem prostoru dotaknil z roko. Enajstmetrovko je nato učinkovito izvedel Faggin. Drugi zadetek je padel v 28. min., ko je Costanzo lepo izkoristil trenutno zmedo v kazenskem prostoru in tako poslal žogo v mrežo. Vesna je poleg zadetkov imela še priložnost s Costanzom, ki pa je po lepem prodiranju v poslednjem trenutku izgubil žogo. Drugo resno priložnost je imel Mondo, ki pa jo je zapravil prav pred vrati. Kljub temu da je Primorec poražen zapustil igrišče, smo prepričani, da bi lahko z večjo požrtvovalnostjo in borbenostjo odnesel vse drugačen rezultat. (Andrej)
IZIDI
CGS - S. Andrea 0:0; Don Bosco -Montebello 3:2; Primorec - Vesna 0:2; For You B - Roianese 0:0; Opicina -Kras neodigrana.
LESTVICA
S. Andrea 22; CGS in Don Bosco 17; Vesna 16; Montebcllo in For You B 13; Opicina 12; Roianese 9; Primorec 6; Kras 3.
NA GORIŠKEM
Lucinico — Sovodnje 4:1
SOVODNJE: Contini, Pahor, Gulin, Hmeljak, Berlot, Zotti, Grillo, Prinčič, Cotič, Černigoj, Fajt.
STRELEC ZA SOVODNJE: Cotič. Zadnja tekma prvega dela prvenstva najmlajših se je zaključila s po-razem Sovodenjcem, ki so klonili razigranim igralcem Ločnika. Sovodenjci so slabo igrali predvsem v prvem polčasu, ko so domačini imeli prosto pot do vratarja Contina in ga tudi dvakrat premagali.
Čeprav so v nadaljevanju igre gostje zaigrali bolje, rezultata niso utegnili popraviti. (A. C.)
Fonda, Fabi 14, (4:5), Košuta 14 (2:2), Gomizelj, Feri 23 (1:4).
BOR: Pregare 9 (3:5), Semen 9 (1:3), Jogan 8 (2:3), Pieri 11 (1:5), Pupulin, Parisi 4 (2:3), Kovačič 10. Korošec 22 (4:7), Tavčar 6 (2:2), Žerjal 2.
V	lepi, napeti tekmi je v slovenskem derbiju Bor premagal Polet. Igra ni bila na zelo visoki tehnični ravni, ter gledalci so le občasno lahko videli lepe akcije z obeh strani. V prvem polčasu je bila Borova premoč jasna, (40:24 v 18. min.). Poletovci, katerim so manjkale enakovredne menjave pa se niso vdali in so se ob dobri igri Fabija in Gra-niera v napadu nevarno približali borovcem, v polovici drugega polčasa s 55:50. Od tod dalje je bila igra zelo napeta, toda stanje se ni spremenilo in borovci so zasluženo zmagali. Poletovci so dali vse od sebe in prav vsi zaslužijo pohvalo, borovci pa so zmagali, ker so tehnično nekoliko boljši in ker niso izgubili živcev v ključnih trenutkih. Med posamezniki so izstopali Feri in Granier pri poletovcih ter Korošec in Pupulin v obrambi pri borovcih. (Vanja)
Barcolana B - Kontovel 55:73 (17:38)
KONTOVEL:	Pertot 4, Bogateč,
Danieli 16, Terčič, Venier 3, Terčon 29, Stanisa 2, Grilanc 19.
Kontovelci so na tujem igrišču premagali mlado in še neizkušeno drugo postavo Barcolane. Nasprotnik se uvršča med najslabše ekipe v prvenstvu. Kontovelci so že na začetku povsem nadigrali nasprotnika in sredi polčasa vodili z rezultatom 6:27. Prednost so obdržali do izteka prvega polčasa.
V	drugem polčasu so Kontovelci igrali pod svojimi sposobnostmi in nasprotniku pustili preveč odbitih žog. Tudi v napadu so bili pri metu nenatančni. Nasprotnik pa je kljub slabi igri Kontovelcev nadoknadil le tri točke, ki pa niso bistveno vplivale na končni rezultat. Kljub slabi igri Kontovelcev v drugem polčasu sta se Grilanc in Terčon izkazala kot dobra napadalca. (M. V.)
Breg — Ferroviario 47:157 (20:85)
BREG: Stefančič 2, Salvi 6, I. Bandi, Coretti 2, Matera, Žerjal 20, Can-ciani 4, D. Bandi 6, Gabrielli 2, Ražem 5.
Proti močni ekipi Ferroviaria so Bregovi kadeti ponovno poraženi zapustili igrišče. Kot priča sam rezultat, je bila razlika med moštvi res prevelika, v vseh elementih igre. Poleg tega so naši, kot po navadi, povsem popustili v obrambi.. Najboljši v Bregovih vrstah je bil tokrat Boris Žerjal, ki se je izkazal v napadu. (Čok)
IZIDI
Don Bosco - Barcolana A 79:71; SGT - Santos 77:78; Breg - Ferroviario 47:157; Polet - Bor 76:81; Inter Milje - Libertas B 139:67; Barcolana B - Kontovel 55:73.
LESTVICA
Inter Milje 18, Ferroviario in Santos 14, Don Bosco, Libertas A in SGT 12, Bor in Barcolana A 8, Polet in Kontovel 6, Barcolana B in Libertas B 2, Breg 0.
NA GORIŠKEM
očitna. Vsekakor je bila to odlična priložnost, da so se lahko izkazali tudi rezervni igralci, ki ponavadi i-grajo bolj malo. To možnost je še posebno dobro izkoristil Cubrillo,- ki se je odlično boril pod obema košema in tudi dobro zadeval. S to zmago so se domovci povzpeli na 2. mesto na lestvici, kar je za naše barve nadvse spodbudno. (S.L.)
NARAŠČAJNIKI
Kontovel — Inter 1904	96:62
(40:33)
KONTOVEL: Lukša 3, Škrk, Venier 16, Ban, Cingerla 2, Gruden 1, Sterni 18, Štoka 18, Terčon 38.
Kontovelci so se oddolžili za poraz iz prve tekme, ko so z isto ekipo izgubili zaradi izredno slabe obrambe. Na domačih tleh pa je slovenska peterka povsem zasluženo o s voj ila zmago, saj nasprotnik ni pokazal izrazitejše igre. Že v pričetku tekme so domačini vodili z rezultatom 14:2, nakar je nasprotnik zaostanek nadoknadil z vrsto protinapadov in ob koncu polčasa zmanjšal razliko na sedem točk. V nadaljevanju so Kontovelci popustili v o-brambi. Nasprotnik pa ni izkoristil priložnosti in je domačinom prepustil mnogo odbitih žog. V nadaljnjih desetih minutah so se Kontovelci razigrali in s številnimi protinapadi povečali prednost. Zaradi dobre igre, zasluži tokrat celotna ekipa pohvalo.
(M.V.)
IZIDI
Servolana - Bor 88:62; Scoglietto
-	Saba 99:103; Inter 1904 - Kontovel 60:90; Ferroviario - Don Bosco 55:68;
LESTVICA
Servolana 20, Don Bosco 16, Ferroviario 14, Santos 12, Saba 10, Bor, Kontovel in Scoglietto 8, Inter 1904 6, Libertas 4, Tjiter Milje 2.
DEČKI
Stella Azzura — Bor 59:60 (17:32)
BOR:	Grahonja 2, Tagliapietra,
Pan jek 8, Lippolis 18, Berri, Subbi, Blaže vič 4 (0:3), Turk 2, Cecco, Birsa 26 (2:2).
čeprav v okrnjeni postavi je Bor premagal Stello Azzurro po precej izenačeni tekmi. V prvi četrtini so domačini nekoliko bolje igrali in že vpdili s petimi točkami razlike (11:6), v drugi četrtini pa so borovci odlično zaigrali, predvsem z Birso in s Pan jekom, ki je lepo vodil igro ter visoko povedli (32:17).
V drugem delu pa preobrat: domačini so počasi manjšali razliko in ob koncu tretje četrtine dohiteli borovce, ki so zelo slabo branili. V zadnji četrtini pa so dečki obdržali mimo kri in predvsem po zaslugi Lippolisa zmagali. Tokrat si pohvalo zasluži celotna ekipa in upamo, da bo pozitivnih rezultatov vedno več.
(Vanja)
•	IZIDI
Bor - Inter Milje 29:84; Servolana
-	Santos 89:71; Polet - Don Bosco 35:131; SGT - Stella Azzurra 124:30.
LESTVICA
SGT 18, Don Bosco 16, Santos 12, Servolana 10, Ricreatori in Inter Milje 8, Kontovel, Bor in Polet 4, Stella Azzurra 0.
106:18
Dom — Polisontina (52:9)
DOM: Battilo 5, Gorsič 30, Košuta 4, Orzan 6, Roner 4, Cubrillo 12, Rinelli 6, Bric 32, Poberaj 6.
PON: Košuta, v 26. min.
Domovci so v 4. kolu prvenstva kadetov z lahkoto premagali izredno skromno ekipo Polisontine. To je bila za »belordeče« že tretja zaporedna zmaga. O samem poteku srečanja ne moremo napisati nič zanimivega, saj je bila tehnična in tudi fizična premoč »belordečih« pre-
ŠD Primorec
iz Trebč vabi na občni zbor, ki bo 17. t.m. v prostorih ljudskega doma. Prvo sklicanje, ob 20. uri, drugo, ob
20.30.
ŠD Kontovel
sklicuje danes, 15. februarja 1984, s pričetkom ob 20.30, v prostorih kon-tovelske dvorane, redni občni zbor.
Naročnino: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir. - V SFRJ številko 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800.00 din. za organizacij in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00
Poštni tekoči ročun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADII DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih, trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni In legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M	dnevnik
15. februarja 1081

Nad Italijo se nadaljuje val slabega vremena V Jugoslaviji se položaj postopoma izboljšuje
RIM, BEOGRAD — Neurje nad srednjo in južno Italijo noče in noče popustiti. Po občasnem izboljšanju je včeraj ponovno začelo snežiti v Abru-cih, da je položaj iz ure v uro bolj dramatičen. Reševalci so že opustili misel, da bi se v odrezane abruške
občine prebijali s plugi in rezkači ter že dobavljajo prepotrebno hrano in zdravila s teptalci, saj so lahko le lahki goseničarji kos tudi do štiri metre visokim zametom. V takem položaju prihaja tudi do prvih smrtnih nesreč zaradi pečic in zasilnih
ognjišč, s katerimi skuša prebivalstvo kljubovati pravim polarnim temperaturam. Do sedaj so v Abrucih reševalci odkrili dva smrtna primera zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Marsikje so namreč ogrevalne naprave povsem neprimerne za sedanje temperature. To velja predvsem za nižinske kraje, včeraj pa je sneg pobelil skoraj vso srednjo Italijo vse do morja.
Trenutno ni znana niti približna škoda snežnega meteža, ki že nekaj dni pesti širša območja Italije. Trenutno vsi posvečajo prednostno skrb ljudem, če pa se bo neurje nadaljevalo še nekaj dni, bo stanje v živinoreji katastrofalno, saj že sedaj nima živina dovolj hrane.
Povsem razumijivo v takem položaju se širijo tudi alarmantne vesti o volkovih v Kalabriji in o številnih pogrešanih. Kaj je v vsem tem resnice-pa je skrajno težko preveriti.
Včerajšnje meteorološke napovedi niso bile nič kaj obetavne, resnici na ljubo so se meteorologi znašli v takem položaju, da so odpovedali vsi dosedanji matematični modeli, ki jim služijo pri napovedovanju. Prodor hladnega zraka se bo kot kaže omilil, a ruši se tudi greben visokega pritiska med azorskim in sibirskim anticiklo-
nom, da bi si lahko atlantske pertur-bacije prebile pot v Sredozemlje. S sedanjimi izredno nizkimi temperaturami bi v takem primeru Italijo za jel še hujši val slabega vremena.
Medtem pa se je vreme na Balkanskem polotoku nekoliko izboljšalo. Težave so še vedno v Srbiji, Vojvodini, Bosni in Hercegovini ter v severni Črni gori. Cestnim ekipam, civilni zaščiti in teritorialni obrambi je včeraj uspelo doseči skoraj vse odrezane vasi, prebili pa so zamete tudi na vseh magistralnih cestah, kjer pa je zimska oprema obvezna.
V glavnem so vsi izvrstno opravili svojo dolžnost, prišlo pa je tudi do propustov in neodgovornih zamud. Resnici na ljubo, so bile vremenske razmere take, da se ne smemo čuditi morebitnim pomanjkljivostim, saj so bili marsikje zameti višji od tovornjakov in železniških kompozicij.
Ob vsem tem je zgovoren poda tek, da se niso nič bolje odrezale cestne službe na Madžarskem in v Romuniji, kjer pa niso bile snežne padavine tako obilne kot v Jugoslaviji. Trenutno se vsi bojijo predvsem nenadne odjuge, saj so količine snega take, da bi bile poplave neizbežne. K sreči pa nihče ne napoveduje hitrega porasta temperature.
Cestne ekipe se prebijajo po avtocesti Beograd - Zagreb
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (0401 794672 (4 linije) - Tl« 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	člen itelijenske
m tiska	Trst	■ Hill *veze časopisnih
zalolmkov FIEG
Švedski ukrepi proti tujim podmornicam
STOCKHOLM — Švedska se je končno odločila, da bo spremenila svojo taktiko v boju proti tujim podmornicam, kj vdirajo v njene o-zemeljske vode. Zadnji vsiljivec je namreč uspešno zbežal izpred pomorskega oporišča Karlskrone. Marsikdo pa že dvomi v verodostojnost takih številnih alarmov. Generalštab švedske vojne mornarice je zato v dogovoru z vlado sklenil ustanoviti poalebne protipodmomiške skupine, kj bodo preventivno pazile na švedska vojaška oporišča. To je izjavil viceadmiral Brer Stevenson nekemu stockholmskemu listu.
V švedskih ladjedelnicah pa sedaj mrzlično Radije minolovce in posebne ladje za boj proti podmornicam, saj se je izkazala švedska mornarica izredno ranljiva. Z ustanovitvijo teh posebih enot pa upa vlada, da bo preprečila tudi prepogoste lažne alarme, švedsko namreč pretresa prava patološka obsedenost pred tujimi podmornicami, da se ne bi nihče čudil, če bi kdo trdil, da je videl tujo žepno podmornico v e-nem od številnih vodnjakov švedskega glavnega mesta.
Sodeč po zadnjih vesteh ne bo odslej švedska mornarica skušala »o-mikano« izslediti vsiljivce, temveč se bo na debelo poslužila globinskih bomb in vodnih torpedov.
Igre na srečo rakava rana Tajske
BANGKOK — Policaji preoblečeni v poulične proda jalce, taksiste, kockarje. . . vsakodnevno vdirajo v tajne igralnice na srečo in zapirajo na desetine prestrašenih krupjejev in zagrizenih ljubiteljev hazardnih iger. Scena se ponavlja iz tedna v teden in traja v Bangkoku, glavnem mestu Tajske, že nekaj mesecev. Akcije, ki jih je vodil glavni šef policije, so pripravljali tudi po več mescev in policiji, ki so v njih sodelovali, niso smeli o njih povedati niti najbližjih kolegom. Vzrok je bil jasen: oblasti so hotele preprečiti, da bi jih zaščitili tisti, ki imajo od tega korist in med temi so tudi ugledne osebnosti in poslanci.
Igralnice na srečo kot podaljšana roka javnih hiš so bile v tem mestu vedno zelo priljubljene, pa čeprav so bile izven zakona. Kljub policijskim preiskavam so te ustanove nadvse produktivne. V državi, kjer so igre na srečo zlezle pod kožo državljanom, je igralska karta enako priljubljena med moškim in ženskim spolom. Po besedah ministra za notranje zadeve je kockanje postalo sestavni del tajskega življenja. Poleg lastne proizvodnje na leto uvozijo za 5,5 milijona dolarjev kart in za več kot 3 milijone dolarjev drugih iger. Sodijo, da je pred veliko čistko, ki so jo izvedli pó nalogu najvišjih predstavnikov države ob koncu lanskega leta samo v Bangkoku delovalo okoli 60 stalnih in velikih igralnic, v katerih je lahko preizkušalo svojo srečo tudi po več stotin obiskovalcev na noč.
Ker niso bili sposobni, da bi mesto počistili ilegal nih igralnic, so policaji opravičevali svoje delo s preganjanjem »mračnih sik. Pod tem pojmom v Tajski pojmujejo osebnosti na vplivnih položajih, ki se ukvarjajo z mamili, igrami na srečo in prostitucijo. Kolik-
šen je vpliv teh »mračnih sik, dokazuje parlamentarna odločba, da so kljub številnim nasprotovanjem ustanovili posebno komisijo za borbo proti »nedotakljivim«.
Akcija proti kockarjem je potrdila, da sumničenje ni bilo zaman. Z njeno pomočjo so ugotovili, da so za astronomske vsote igrali celo v hišah poslancev najuglednejših strank v državi. Toda sami poslanci niso nikoli prišli v roke pravice. Ta mesta so bila namreč vedno odlično zavarovana. Poleg notranje televizijske mreže in armade oboroženih čuvajev so imeli prisluškovalne naprave za spremljanje policijskih postaj. Do gajalo se je tudi to, da so na plačilnem seznamu te hiše imeli celo uniformirane osebe. Varnostni ukrepi so bili tako popolni, da se je pri vdoru v hišo igralnica v hipu spremenila v konferenčno sobo, kjer so se pogovarjali o organizaciji kakšne budistične prireditve. Delo policije je bilo v takšnih primerih zelo otežkočeno, ker se je večkrat primerilo, da policaji niso zalotili hazardnih igralcev »pri delu«. In če so jih kljub temu prijavili policiji, je sodišče obsodilo policaje, ne pa igralce.
V sedanji dobro organizirani akciji so doslej odkrili kakšnih 30 igralnic na srečo. Zaprli so okoli dva tisoč igralcev, toliko kot poprej v enem letu. Toda strast je igralcem pomagala iz stiske. Tisti, ki so najbolj neugnani, so se v velikem številu zatekli v inozemske igralnice. Posebno radi igrajo v sosednji Maleziji in v Makau, kamor lahko skočijo na vikend. Takšno izigravanje zakona je predsednika parlamenta privedlo do razmišljanja, kako tajskim »vikendašem« preprečiti, da kot sužnji svojih strasti odnesejo v inozemstvo okoli 20 milijonov dolarjev na teden.
Ciril Gale Vladimir Herceg
Desperado Joaquin Muriella (20.)
'NAPREJ PO SLEDI.!
SLIŠIŠ.»
TO SO 3EZDECI'
|POHITELI SO PROTI KOČI V MRIBoT

' ŽENSKA IN POL..! BO-iMO IMELI VESEL1E KOT
ŠE
1LEPA
NE../

Neobičajno sožitje med veliko papigo in malim vrabcem v pariškem živa* skem vrtu	(Telefoto A* >
Bolgarske obtožbe v zadevi Antonov
Veliki in mali
SOFUA — Čeprav ni bestvenih novosti, pripisujejo »primeru Antonov« v bolgarskem tisku še vedno velik pomen. V zadnji številki nekega tednika povzemajo poročila sovjetskih, vzhodnonemških in poljskih časnikov in se sprašujejo, če ni vztrajanje italijanskih krogov pri »bolgarski sledi« skrajni poskus, kako rešiti ugled ali pa je takšno pisanje posledica slepe ubogljivosti tiskim, ki izza kulis vodijo to akcijo.
Tednik »Pogled« v članku z naslovom »Čas obrekovalcev« polemizira s knjigo »Čas ubijalcev«, ki je izpod peresa časnikarke Claire Sterling pravkar izšla v New Yorku. Ta časnikarka je v reviji Readers’ Digest obtožila Bolgarijo soudeležbe pri poskusu umora papeža Janeza Pavla II. Po pisanju bo ganskega časnikarja Ster lingova, ki je »edina avtoriteta v
pojasnjevanju tega atentata«, n®jJa, je z blatenjem Bolgarije in Ant<* y dasiravno ve, da bodo Antonova rali izpustiti.	,g
V nadaljevanju svojega Pjf^a »Pogled« očita knjigi Sbcrtingovc^. izraža pripombe na stališče n&m £jA ka direktorja obveščevalne	0b-
v Italiji, ki zatrjuje, da v Rimu »ve
s tajajo dokazi za mednarodne F, ^ , zave«. Toda Sterlingova gre se piše »Pogled«, in se zgraža, ^ hiša prikriva resnico o »podari ejjo ki, ki se začenja v Moskvi m J® uegla Sofije segla do papeža in mu po življenju«.	je
Po sodbi Sterlingove ” m0goČe »Pogled« — je zadržanje CIA vez-iuzložiti z željo ZDA in njerun nikov na Zahoda, da bi z ohranili norma’ne odnose.
Sloni so bili nekoč majhni
ALCAMO (Trapani) — V nekem zapuščenem kamnolomu v Alcama so raziskovalci zgodovinskega muzeja iz Trapani ja odkrin ^ komaj 90 centimetrov visokega slona, ki se je podil po Siciliji leti. Do sedaj so raziskovalci našli le čeljust in okle, upajo pa.
kamnolom razkril še kako skrivnost. Dragocene ostanke so
pred 200_ ^
že P°sV
univerzo v Palermo, kjer bodo skušali ugotoviti točnejši datum slonove