o načinu nabiranja in shrambi semena nekaterih gozdnih dreves.
Bukovo seme (bukvica) popada meseca septembra ali začetkom oktobra z drevesa^ Pograbi seme po tleh in očisti ga z vejenjem smeti. Ce se pa hočeš tega dela ogniti, pogrni, predno popada seme z drevja, rjuhe po tleh in oteplji bukev. Seme popada na rjuhe. Hrani potem seme na zračnih in ne premrzlih krajih. Moreš ga čevelj na debelo nakopičenega pustiti, ravno tako na debelo pa tudi s slamo pokriti. V spomladi, ga porabi,   če nima vlažnih tal, kali še le drugo leto.
Hrastovo seme dozori meseca oktobra. Piškavi želod popada prvo z drevesa in naj se odstrani, drugi pa o suhem vremenu pograbi, očisti smeti in hrani na zračnih, ne premrzlih prostorih. Najboljše se ohrani v sodih med mahom in peskom; da se pa temu delu ogneš, ga koj posadi.
Brezovo seme se meseca avgusta z rokami, ako se zleze na drevo, v pripravljeno vrečo nabira. Posuši naj se na zračnem kraji, z rokami zmane in preseje. Hrani se na zračnih prostorih; po tleh razprostreno se mora večkrat pomešati, da se ne spridi. Seje se drugo spomlad.
Jelšino seme, dozoreno meseca novembra, nabira, hrani in seje se kakor brezovo seme.
Javorovo seme dozori meseca oktobra in odleti z drevesa v novembru. Seme se nabira na drevesu, ker je pobiranje po tleh zamudno delo. Če je brezvetrino vreme, pogrnejo se rjuhe pod drevo in seme otrese. Hrani se redko razprostreno na zračnih krajih, kjer naj
se večkrat premeša.   Suho se hrani v vrečah in ostane dve leti kaljivo.
Brestovo seme do/ori uže konec meseca maja ali v začetku junija. Koj, ko posamezno seme z drevesa odletuje, naj se nabirati prične. Nabiranje in hra-nenje se vrši tako, kakor pri javorovem semenu. Če ga pa koj vseješ, ko si ga nabral, zrastejo sadike še tisto leto skoro čevelj visoke.
Jesenovo seme je meseca oktobra zrelo, odletuje pa pozimi. Včasi se še dolgo v spomladi na drevji nahaja. Visi v šopkih na konceh vej in se po lestvi do njega pride. More se tako nabirati, kakor javorovo seme. Potem naj se dobro posuši in v vrečah na zračnih krajih hrani. Kali še le v enem ali dveh letih, zato je dobro ga precej sejati.
Gabrovo seme dozori, kakor jesenovo, v mesecu oktobru in odleti s perjem vred. Nabira, hrani in seje se, kakor jesenovo seme.
Lipovo seme dozori v mesecu oktobru in s perjem vred z drevesa popada. Nabira se po tleh, na zračnih krajih posuši in v vrečah hrani.
Topol zaplodujemo z mladikami, kako, je znano.
Hoj evo ali jelkino seme dozori v gorkih krajih konec meseca septembra, v mrzlih nekoliko kasneje. Ko se opazi le nekoliko semena po tl^h, naj se z nabiranjem prične. Odtrgujejo se šterži in doma na rjuhah na solncu posuše. Ti se večkrat z grabljami pomešajo, da seme iz njih pride. Luskine in peruti se tudi z mešanjem od semena ločijo. Seme se rado vgreje, zato naj se na zračnih prostorih hrani. Kaljivo ostane do prve spomladi.
Borovo seme je v mesecu oktobru zrelo, izleti pa še le v spomladi. Nabiranje se prične meseca novembra in trpi do spomladi. Ker se seme v šteržu dobro ohrani in se na spomlad koj poseje, se more v mesecih februariju in marcu nabirati. Nabiranje se vrši, da se zleze na drevo in odtrgujejo šterži ali drevo poseka. Na zračnih in suhih krajih hranjeni šterži se ne spridijo.
Smrekovo seme dozori v mesecih oktobru in novembru, izleti pa še le spomladi. Nabira in hrani se, kakor borovo seme.
Mecesnovo seme je v mesecu oktobru zrelo, z dreves popada še le v spomladi. Navadno so še stari šterži na drevesu, razločujejo se pa od novih po sivi barvi.   Nabira in hrani se kakor borovo seme.
Uže to leto poslali smo velik znesek krvavo zasluženega denarja za gozdno seme v tuje dežele. Naj se toraj  v prihodnje vsaj za domače potrebe doma nabira.
58
da ne bode treba za kilo po 1 gold. 20 kr. na tuje pošiljati! Ako znajo Nemci gozdno seme brati, zakaj bi ga ne znali tudi Slovenci, ko imajo ravno take gozde kakor uni!