Si. 94. V Trstu, v sredo 24. novembra 1886. Tećaj JV./C* Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« z.zhuia A Krut na ton*ti ▼•a*o arad« iu umi o »»mun«. C*na v«« o« prilofn Tel 7« nolu |nt.a 3 «1. KOkr., za četrt leta 1. gl. Tlfc kr. - Sama prl-cgactantj 1 gl. SO kr sa celo leto. — Ponamezne Ir.ovilke ae i ibiv*ic> ori oDravnilivu n TtrUKai. v Treti do & kr.. » ••cM in t A|davi5lal i>o «r - Nari&ai*«. reklamacije .n inanrat« omintna Opravi lit va, vit Tarrsata, .Na v a tUkarif. Val iovui ae poliljajo Urtialitva »vi« Terraata« »Niiova Tipografi*:« vaak mor* btU frankiran. Rokopiai o»ez ooaabne vrudnoati a« ne vrafiajo. — Imerttt (razne vratn nastu^-nua in poalanlee) ae saraAunijo po pogodbi — prav een6; pri kratkih ogiaelh i drobni«! ftrkftrni ■•» nlaAai* za vaakn b«e«do 2 kr Trst irj njegova prihodnjost, Ko se je mej Rimci začela ko« rupcija, nomoralnost in simonija, takrat je začelo rimsko ljudstvo, ki se je bilo podvrglo ves znani svet, polagoma propadati in je Sčasoma zgubilo vbb svoje zemlje, takozvani barbari so mu začeli delati postave in polagoma je ta najslavnejši narod popolnoma zginol z sveta ter danes le še živi v zgodovinskih spominkih ; tedaj pa, ko je bila slava tega naroda na vrhuncu, baš tedaj se ga je lotila potrat, razvada in začela ga je razjedati najgrša nemoralnost, in to je bil začetek propada. ISnaka osoda je zadela tudi druga ljudstva, katera niso znala v svoji sreči in časti zmerno uživati in ohraniti mej seboj kreposti in moralnega vedenja. Enako je tudi pri posameznem človeku; ako človek dospe do sreče vrhunca, pa se popolnoma uda le uživanju ter pozabi na pravi smoter človeškega živenja, na dolžnosti, katere mu naklada človeSko druStvo, propade najprej moralno, a potem tudi materijalno in postane Sčasoma celo duševna reva. Mnogo slavnih družin vidimo propadati pred nami, ker so njih potomci preveč udali se vonilnemu uživanju in so pozabili, da človek ni le zato ustvarjen, da svoj život redi in pase, ampak, da mu sreča, katera mu je slučajno ugodna, nalaga tudi več* dolžnosti do človeštva. Mi na priliko vidimo jako pridne roditelje, ki so v potu svojega obraza mnofro posvetnega imenja pribavili sebi in svojim, ali uže prvi njih potomci propadajo vsled mehkužnosti, v katero jih je zazibala obilnost v domačej hiši in nebrižnost roditeljev za višje cilje človečanstva. PODLISTEK. Valovi. Spisal: Le vin. VIII. Naj navedemo tukaj pinroo, ki g* je Stanko na materino poročilo pisal nek-danjej »svnjeja Zorki, a sedaj poročenej markizi Margnado. »To pismo ti pISem brez naslova. Kajti: — kako n*j bi te sedaj imenoval? Edino, kar ti moram reči, je: nezvesta I brez srca, minljiva, hrezn tčajnica ! H»ido mi de, da morain tako zvati ono bitje, ko jemu posvetil živenje in up« svoje; ono bitje, koje mi je bilo svetilnik v do-sedanjem živenju. ki mi je pi odvzeto. •Grenka osoda 1 sedaj nemara n č več izgubiti m tem svetu: izgubil sem vse, kar mi je bilo najljnbfte: zavest, da sein to tako po nevrednem Izgubil, ne bo ml da. jala počitka; Črv kesanj* mi bode razjedal gru II. dokler me ne pokrije mrzla prst: tedaj bolem srečen, tedaj miren — ti pa, nezvesta, bodi srečna; srkaj sladkost In veselje v svoiem stann, !4 pri tem spominjaj se če^okiat nesrečneža, ki ti je slepo zaupal ter bil v svojem upanju goljufan.« Z Bogom,'! Stanko. V nedeljo se je v ghvnej ce-kvi mesteca B. res obhajala poroki mej Zotko Ako nam je kje dano, da se o tem prepričamo, dano nam je to gotovo v Trstu. Bili so časi, ko se je v Trstu zbiralo pridno in aelalno ljudstvo iz raznih krajev, vse je težilo za dobički, in ti dobički so se množili, ker to ljudstvo, ki je z delom pridobivalo, tudi moralno je živelo, ono ni poznalo strašanskih razvad, ki v novejšem času razjedajo tržaško društvo. — V tistih časih je tudi Trst srečno živel, politika Tržačanov - se je sukala le okolu trgovine in zvestobe do velike drŽave Avstrije, katera je vdihnola Trstu krepko dušo. Ali zlati časi niso trajali dolgo, kajti uže v začetku šestega desetletja našega devetnajstega veka se je v Trstu prikazala neka politična stranka, ki sicer tuja, iz bližnje Italije naseljena, pa se je vendar kmalo udomačila mej nami vsled mnogih apostolov, kateri so sem dohajali iz bližnjega kraljestva z namenom, da jej služijo. Ta stranka si je znala na jako hipokritski način prisvojiti gospodarstvo mesta, znala je preko vladne pozornosti v Trst vtihotapiti tuje šege in navade, sebi vsluŽiti vsa mnoga materijalna sredstva, katera ponuja to trgovinsko mesto. Gospodarila je mnogo let in vlada jej je dala v roke vsa sredstva še lažjega gospodarstva, pa kaj je rezultat tega gospodarstva? Mesto zadolženo, gospodarstvo najslabše, defravdacije na desno in levo — prihodnjost nejasna in žalostna. Strašna je demoralizacija v vodilnih krogih, in družinsko živenje je močno snodjedono; židovska korupcija je prešinola uže skoraj vse kroge. — Poprejšnja generacija je delala in šte- dila; sedanja hoČo le uživati in na lebko živeti. Pri tem pa se je borno malo učila in mej tržaško mladino je prav malo takih, ki bi bili kos onej situ-vaciji, katera čaka naše mesto po prenehanju proste luke. — Mi ne znamo, kde se dobe v Trstu oni domači podjetniki, ki bi nam ustvarili mnoge nove stroke obrtnije, katera bode Trstu potrebna pod novimi pogoji, ki nastanejo z odpravo proste luke. — Na eno stran torej slabo mestno gospodarstvo in velika korupcija vladajoče politične stranke, na drugo stran razuzdanost in malobrižnost prebivalstva v obče, še posebno pa neznatna zmožnost in čisto malo znanje naše mladine, — vse to nam daje malo dobre nade za prihodnjost Trsta. Zato je naše menenje, da se mora v Trstu marsikaj preobrnot*, da gremo nasproti velikim krizam, a da sedanja domača generacija težko prepreči hude na-stopke krize, pač pa se kaže, da bodo zopet pridnejši tujci morali tukaj ustvar-i jati nove vire blagostanja in sploh pogoje znosnega živenja, a da sedanja vladajoča politična stranka mora prej ali slej sramotno propasti. — Trst torej propada po naravnem zakonu vsled nemoralnosti in nebrižnosti domače sedanje generacije. — Ali Trst se more tudi popraviti, pa k temu morajo največ pripomoči zopet tujci iz notranje Avstrije. — To naj bi si pred vsem dobro zapazili Slovenci, ki so naravna snov za pomlajenje mladega starca Trsta in na to nalogo naj bi se Slovenci tudi dobro pripravljali, ker ne utegne biti ravno nehvaležna. Ali zato treba tudi v Avstriji sploh boljših političnih odnošajev. in markizom Mtrguadom. Mi ne bo iemo opisovali slovesne ženitnioe uiti domače eUvnosti, kojo j- marki/, za ta dan priredil. Markiz je bil radosten tn vesel; gospod Auton istotako — ie Zmki je bila dattes nenavadno bleda; nI se dotak-nola nobene jedi; oči je sramožljivo v tli pobeSala; zdaj pa zdaj jej j" k i silili v glavo in slabo pridajalo. Pobito je sedela za mzo, okoli katere so gosti rajali in se veselili, oigovarjala na kratko na sitna prašanja okolo stoječih in zahvaljevala se za poklone In vo*č la. NI jej bilo ostitl ve ino v sobi; zdaj pa zdaj se je iz nje od taljili in ftla ven ii!» 8V»-ii, mrzli zrak — na markizov vrt. Na klop co je sela in — milo j<>kalal — — Ti Be m-mda ihtiS, mila Zorka — n (govori jo njen Ženin mirkiz — zakaj si vendar danes tak > otožna o tem ko bi morala se radovati. — Za n|im pride njen oč» na vrt nago-vorivši jo Istotako. Ni jima dala odgovor«. Mirno je šla za njuna v dvorano, kder so bili zbrani gosti ter željno čakali — novice ter brisala si oči z robcem, la bi j<»j ne bile solzne. Sinoči, dan pred poroko, dobila je pismo oi svojega Stanka ; plakanje in to-govanje ubozega mladenči, kojega gorečo ljubezen je ona skusila, stopala jej je ved no v misel : videla ga je pred seboj, kako otožno stopa, kako ga muči in tnpi notranji črv kesauj» ; p > ušesih so jej ftumeh njegova grozne be se ie: — brez*rčnica nezvestal In to moŠtto bitje, do katerega je vendar le od nekdaj g >jila simpatije, kojega je ljubila — je sedaj ona z svojo nepremišljenostjo ugo- nobila ter stonU neizrečeno nesrečnega! Bk ve, v kako obupnem stanju se je on tfdaj nahajali Bog ve, je-li Ae živ, ali je ule storil konec neprenosljivemu živenju! Pri zainjej misli se je stresla na *?eh udih; zdelo sa jej je, da ga je videla pri oknu grozečega nanjo — onemogla je in p^lla v omedlevlco. Vesela gostija spremenila je svoje lice; vse je letelo k novici, ki je bila v nezavesti. Prenesli so jo v novo spalnico ter polojili na postelj. Ni se zavedla; močna vročica jej je zmedla misli — blela |e ; zdaj pa ziaj odprla lepe žarovite oči ter zrla v okolo stoječe, in zopet jih ziprla bledoč dalje: — In tebe, ljubi moj Stmko, sem z»-pustila; storila te večno nesrečnega 1 Ahl grešn ca sem, velika greŠnica — Bog mi ne odpusti — ugonobila sem te, Stanko, — tebe, ki si me ljubil, ki si ie za me živel — ter dala roko temu brezsrčnežu, temu hinavcu 1 — O (pusti mi — nisem jaz teia kriva, krivi s> moji starimi: oni so ine prisilili, da sem ti odrekla zvestobo — a ljubezni n^; vedno te ljub1 m: — pojdi sem k fcvojej Zorki, Doloil mi glavo na pral in bodiva srečna I — ali ne: ta prstan, to znamenje — nečem ga, vrž^m g« stran in zhežim o«i tena zopem^ga Človeka. «'a, zbežira od njena: jaz niše u njegova n« vesta; — o i pusti cul Stanko in pojil sem na moje pršil — Rizprostrla ie roke, kakor bi ga hoteli objeti; odprla svoje vel ke oči In strašnim a ob enem milim pogledom se ozrla po sobi; ali Stanka ni nghdal i — pred oči jej j« prišel men ž* lin markiz! — zopet ja zamižala in bledla dalje. Politični pregled. Notranji d«2il«. V delegacijah je bilo zadnje dni Se mnogo govoričenja o bolgarskem prašanji, govoričenja pravimo, ker vse besedovanje o zunanjej politiki je mlatva prazne slame, pri nas ne določujejo ljudstva zastopata zunanje politike, ampak cesar. Z tto s« nam ne zdi potrebno navajati dolgib tirad, ki so se sliftale v delegacijah. U proračunskem odseku avstrijske delegacije je bila 18. t. m. dolga razprava o tej zadevi, govorilo in stavilo ie prafianja več delegatov in minister zunanjih zadev je zopet zunanjo politiko pojasnoval in odgovarjal na pružanja. Iz ministrovega govora posnemamo le to, da je obžaloval, da ima Av-(•trijsko-ogerska jako malo vpliva v Bolgariji, da je manj zastopana, nego drug« tuje države, če tudi ima v Bolgariji važne interese; izrekel je željo, da bi se nafti obrtniški in trgovinski krogi bolj briuali, da se tam doseže več vpliva. Minister je tudi določno zavra&.L očitanje, da približanje Rusiji Škoduje nafeim razmeram k Nemčiji. Za Avstrijo Id Nemčjo je zelo važno, da ste v prijateljskih razmerah Z Rusijo. Ko je on prevzel ministerstvo zunanjih zadev, niso bile razmere Avstrij-sko-ogerske Iu Rusije ni dobre nI slabe, ampak omah'jive ; zadovoljni moramo biti. da je Rusija nam nasproti prifila ter tias ig^ tega stanja otela; s tem pa se nafte razmere do Nemčije niso nič predrugačile; minister mora tudi danes naglaftati, da imajo prijateljske razmere z Rusijo veliko vrednost. V vojsliiterH odseku ogerske delegacij9 je 19. t. m. je bila daljfia razprava o trd« njavah. Vojni minister je poročal o Študijah glede utrjenja Erdelja in tudi o trdnjavah v Pulji. Proračunski odsek pa je sprejel kredit za Bosno in Hrcegovino brez promembe in tudi predlog, s katerim se vladi naroča, naj preudari, uli ne bi kazalo Banjaluko Iu Serajevo zvezati s železnico. Še It* sedaj sta njena roditelja spoznala, v kako nesrečo sta telebila lastnega otroka; spogledali so se Štirje v sobi pričujoči, nje oče, mati. ženin in zdravnik. Markiz je vpiral svoje oči v nesrečno deklico; vroče mu je prihajalo, kri mu je silila v glavo. S«d»j je pač videl, da kder ni ljubezni, ni sreče; spoznal je tedaj, da z denarjem se src ne kupuje, ampak srci morati biti mejusobno unetl, sprevi iel j« tedaj, da si je vzel žensko, koje srce ni bilo pro&to. — Upal je sicer začetkoma, da je polagoma za se uname, ali sedaj je sprevi iel, da ima stara ljubezenska strast globokejfte korenine, nego si je začelkoma mislil. Žal mu je bilo, da je silil v to zvezo, ali sedaj ui bilo mogoče vtČ pomoči. — Zorka se je zavedla stoprav drugi dan; a bolehala je potem vedno. Otožno je ho-devala po vrtu; odprla knjigo, da bi iz nje čitala, ali ni jej bilo moino; v čitanju se je zamislila; preudarjala je nesrečo svojo in ono ljubljenega Stanka. — Bog »e, kje se se laj nahajaS, mislila si je — morda si ves obupan ; morda me prokunaS, ker sem ne tebi zaobljubila, a drugemu šiloma roko dala: oh l ti ne hod»Š več vesel; žaloval bodeg vedno po men*, jaz pa po tebi, dokler me Bog ne refti iz te solzne doline! — Tako mislečej je bilo milo pri *rcu; živenje zdelo se jej je neorenesljivo; želel i si je smrti, ki bi jo rtfiila iz te ječe. (Dalje prih.) EDINOST Atstrijsk« delegacija, je inuli 20 t. m. sejo; na dnevnem redu je bil proračun ministerstva za zunanje zadeve in redni troŠki za vojsko. Delegat Dumreicher je tožil, da se v zadnjih časih premalo gleda Da znanje vojskinega sluŽbinega jrzika; pri poduku se je v zadnjem četrtstoletji premalo oziralo na vojskine potrebe. Toje pri nas slabše, nego na O^eiskem; nastopiti sedanjega podučnega načela se v voiski vsako leto bolj čutijo. Govornik zahteva od vojne uprave, naj sama stopi na noge, naj pomnoži vojaške nižje realke, napravi več elementarnih Sol ter naj prihodnje leto v ta namen zahteva potrebni kredit. Delegat Furtmiiller govori o pomanjkljivostih nastanovaoja ter priporoča resolucijo glede zboljšanja hrane za vojake. Czerkovski je zavrnol Dumreicberja, ker je njegov opomin, naj se predrugačijo sedanje razmere, jako nevaren. Prejšnje načelo nemških Šol v vsej drŽavi se je opustilo, oziraje se na važno pedagogično pravilo, da je vBpešna omika mogoča le na podlogi narodnih jezikov in se ima narodna odgoja smatrati za pridobitev, katere se je trtba z vso Ijubtznijo oklepati. Povrnitev v prejš it z m tro bi bila nevarna, napiedku Čas,, » ''sprotna, pa tudi po praktičnih skušnjah neopiavičena po-skušnja. Potem je še Sturm »sturmul« za nemški jezik, nato pa se je v podrobnej razpravi sprejela redna potrebščina za vojsko, kakor tudi resolucija glede zboljšanja brane za vojake, kakor ludi predlogi skupnega fi ančnega minitderstva in najvišjega računstva. Luzzatto je izrekel Žel,;o, na) se Trst gleoe priklad za stanovanje prestavi iz tretjega v drugi razred, ali vojni minister se je temu protivil. Ogerske delegacije dotični odsek je 22. t. m. razpiavljul bosniški kredit; na razna prašanja je odgovoril Kallay, da srbsko-bolgarska vojna in sploh zadnji dogodki na balkanskem poluotoku nič niso vpli vali na Bosno in Hrcegovino. — Letos ee je mir tako malo kalil, da še nobeno leto poprej" tako malo ne, kar je Avetnjsko-ogerska te deželi zasedla; za bodočnost pa, to se*ve, da nobeden ne more porok biti, vendar dejanja in skušnje d .jo upanje, da se teugodDe razmere tudi v bodčnosti ohranijo. BoBniško prebivalstvo se je naveličalo mnogoletnih zmešnjav ter ima živ razum za gmoten in «kulturen napredek in veselo pozdravlja razmere, ki dajo mogočoat, da bo moglo pozneje uživati dela sad. To je najboljše por< štvo, da se tam mir ne skali, ako ne nastanejo izvenredni zunanji dogodki. Zdravstveno stanje je zelo ugodno; ljudstvo se bolj množi, nego v druzih deželah. Minister dalje eovori o bosniškem proračunu. Vojačenje se vrši redno, vsako leto se nabeie 1200 novincev. Zdaj je 20 bosniŠkih kompanij. Bosniška vojna moč se smatra za samostojno, nespadajočo k sfcupnej vojski. Vanjo so uvrščeni častniki le začasno. Zdravstvene razmere vojakov so Be jako zboljšale , io so zdaj izvrstne. — Potem se je kredit za Bosno in Hrce-govino brez promembe sprejel. Naučni minister je izdal ukaz, s katerim prepoveduje vodjem sredDjib šol in učiteljišč. učence teb šol v stanovanje jemati, kder je več tacib šol. Tudi je učiteljem prepovedano, učence istega učiteljišča v stanovanje jemati. Dalmatinski deželni namestnik Blate-kovič je dobil dostojanstvo tajnega svetovalca. Vnanje dežele. Bolgarsko pralanje. Časnik »Nord«, ruski organ, pravi, da zato, ker Kaulbars zapusti Bolgarijo, Rusija ne odstopi od svojih zahtevanj ter svojih posebnih in inejnarodnih pravic ne bo žrtvovala. Il Pariza se piše v »Pol. Corresp.«, da se zagotovilom Rusije, da ne misli zasesti Bolgarije,Q dOBti ne veruje, ker se Rusija k vojni pripravlja. V Parizu so Rusiji prijazni, ali iz tega se ne sme še sklepati, da jo bodo neposrednje podpirali, ker se ruski in francoski interesi povsod ne ujemajo. Tuičija je pripravljena če se Rusiia ne ustavi, nasvetovati, naj velevlast' glede rešitve bolgarskega prašanja v dogovor stopijo, ali bati se je, da Rusija o konferenci ne bo hotela nič vedeti. — O tej Btvari se poroča tudi v cReuter's, Uureau«, da so se poslanci v Caiigraou pogovarjali zarad konference o bolgarskem prašanji, da pa se ni moglo nl£ sklenoti, ker nobena velevlast ni hotela o tej zadevi na Čelo stopiti, če tudi bi turška vlada konferenco jako želela. Iz Sredca 20. novembra: General Kaulbars je danes dopoludne ob enajstih v pričo več dlplomatlčnih zastopnikov in mnogo zbranega ljudstva Sredec zapustil. Pred odbodom je izrekel, da otide, ker Bolgarijo vladajo ljudje, ki ruskih svetov »e sluŠajo. — Iz Varne 21. novembra: Ruski prapor in ruski grb sta bila predvčerajšnjim z ruskega konzulata sneta. Ruski konzul se je vkrcal na rusko vojno ladijo. Pred ruskim konzulatom je bilo zbranega mnogo l;udstva. — Iz Pe-tersburga 21. novembra: Mingreljski knez je danes iz Kavkazije dospel v Petersburg ter brez odloga odpotoval v Gačino k carju. Iz Carigrada, 22. novembra: General Kaulbars je danes s plovdivskim konzulom sem dospel. Na Grlktm je nastala velika svada mej poslanci razpušČenega državnega zbora in ministeiBkim načelnikom Tri-kupis-om. Sešli so se pri poprejšnjem ministerskem načelniku, Delyanis-om, ki je še le nedavno tako neslavno in grškemu kraljestvu pogubno igro igral ter sklenoii mej Ijndstvo poslati protest zoper razpu*-čenje državnega zbora. Vladini časniki odobrujejo razpuščenje, ker je državni zbor jako samoglavno postopal; opozicijni časniki pa silno napadajo Trlkupis-a in trdč, da je bilo razpuščenje državnega zbora nezakonito. — Grki hočejo priti do stare slave in razširiti svoje kraljestvo, pa se tako vedć, kakor razuzdani otroci. De-našnji Gtki niso stari Grki, najboljše bi storili, ako bi nekoliko bolj ponižni bili. Slavne bodočnosti ne bodo imeli oni, ker je niso vredni, ampak slovanski narodi. Il Sudana se zopet poroča o novih bojih, za katerimi utegno priti še drugi. Iz Kahire Be namrtč poroča, da se je na nekej višavi, tri ure od Vadi Halfe nana-gloma piikazalo 500 upornikov, ki so začeli razdirati železnico in druge tamošnje stavbe. Takoj se je poslal oklopljen vlak, da se uporniki odženo, unel se je hud boj in polem so se uporniki umaknoli in pustili mnogo mrtvih na mestu. Dva ujeta šejka sta povedala, da so uporniki zato pritisnoli proti Egiptu, ker jim manjka živeža, pristavila pa, da se večje in dobro onoroženo krdelo zbira zgoraj na Nilu. Kahire se 21. t. m. poroča, da je 50.000 Abisincev udarilo proti Kasali. Ako se ta vest potrdi, potem nastanejo nove in velike zapreke v Afrik'. DOPISI. Iz okoclce 23. novembra. Prav ima dopisnik iz Rojana v predzadrijej Številki »Edinosti«, ker se grozi na ondašnjo slabo šolo. V več krajih ali povsod v okolici so enake šole, kojih smoter je slovensko dfco potujčevati in jej v srce cepiti laške čute. Vsaj okoličani, osobito nekateri, sami preveč mej seboj laški govore ter nahajajo se celo laki, ki brezumno svoje otroke nalašč v mestne laške šole pošiljajo meneč, da se v domaČih učilnicah zadosti ne nauče. Zato skrbeti juu skoro ne bode treba, kajti mestni magistrat uže dobru skrbi in čuva, da se ljudske šole po okolici popolnoma polaščijo, nastavljajoč v njih učitelje, svoje pristaše, glavne motorja, da polaščevanje dobro napreduje. Le dosti Boninov |e treba magistratu, in takih, ki za kruh in vino prodajo dušo in značaj, io stvar ne propade, ampak se bo krepila, in napredovala. Prav Ima oni dopisnik, ki trdi, da so otroc1, ki laški krščanski nauk poslušajo, enaki sv. Antona rib cam ; kaj tako gorostasnega, da bi se verske resnic* v čisto f>lovi>oskem kraju laški predavale, prigoditl se more le v tržaške j okolici! Vsak pameten človek bode tak ponuk in sploh počen janje magistratovo obsojal; ne vem pa pod čigar vplivom ali pritiskom dopušča cerkvena višja oblast, da se verske resnice tako teptajo in v nič devajo ter da su slovenska okoličanska deea v III. in IV. razredu brez krščanskega nauka pušča, kajti, ako se jej poduk laški predava, to malo ali nič ne koristi. Mi okoličani smo res prava hhonska »raja«; magistrat nam zapoveduje v |a škern jeziku, nastavlj t nam šole, v katerih se naši otroci laški učijo; imenuje nam in nastavlja črednike, ali boljše župane — zgolj osobe malovredne in in-značajne; meče nam polena pod noge, kder le mo'e, pri tem pa njegovi prištaši psujo s »Ščavoni in drugimi psovkami -— in vse to, zakaj? zato ker večina nas j- nezavednih ali t« kib, ki nočejo oipreti oči io videti pred seboj zevajočega propada. Vse sleparstvo, posmehovanje, psovanju in zatiranje nas ni še zinrostr opametilo; še trpimo mej seboj izdajico in ogle Juh", ne ganemo s; proti krivici, v nebo kričečej ne tirjamo nvojih pravic am-mnč pušč uno, da nas Lihoni derejo in zatirajo. Mili rode! kedaj pač nekoliko bolj predramiš iz svojega trdnega spanja ? Pnhodnjost je mladine I — trdil je nekdaj nek io. In res naši laboni spoznavajo istin tost te resnice; Žito začenj.jo pri mladini, gledajo na vsak način, da si jo za se pridobe — to pa najlažje store s šolami. Dokler se v šolah polaščuj*. ne bode bjljših časov zatržiške in okoličan-ske Slovence ; v Soli se vceplja otrokom oni duh, ki jih potem prebrača v renegate in odpadnike! Ako svoje otroke v laške šole pošiljamo, izdajemo jih in učinjamo la-hone. Torej strani z laškimi razredi v slo-venskej okolici! Od vlade tirjamo, naj se odBtraue ter uvede v vseh razredih učni jezik slovenski! Ako bodemo še nadalie čakali in trpeli te krivice v okoličanskih šolah, iztrebi nam magistrat iz njih Še ono malo slovenščine ki se v njih še podučuje. Sami potrudimo se in odločno ti rja j mo slovenske Šole, našega poslanca Nahergoja pa prosimo, naj tudi on povzdigne svoj glas proti tem krivicam. • Bog daj srečo/« sklenola je zadnja »Edinost« povabilo na zbor za ustanovitev ljudske banke v Trstu. Potreb i slovenske ljudske bmke v Trstu je očita; ako bi se naše premožnejše osobe kuj za njo zanimati hotele, lahko bi v kratkem Času dobro napredovala. Tudi premožnejši okoličani bi se morali za to prepotrebno ustanovo kaj bolj zanimati; mnogo jih je v okol ci, ki bi z svojimi doneski lahko banki na noge pomogli in si pri tem, ako Bog da, znatnih dobičkov pridobili. Upati je, da se bodo tudi za njo zanimal', vzlasti pa, ker se tem pot*m nameruje njihovim sorojakom in njim saruim gmotno pomoči. Binkin namen je tu li podkrepiti varčevanje in pomagati malim trgovcem, obrtniKom in posestnikom; obilo koristi bode torej donaftala tudi nam okoličanom. Bog daj srečo tedaj/ las tolminskih hribov dne 16 novembra t. I. (Izv. dop.) Žalibože, da se tuli v naših hribih večkrat zgodi kaj, kar je močno grajanja vredno; posebno na Ponikvi je gnez io teg». To se pa vendar do sedaj ni Še zgodilo, da bi bila oče in sin s zaporom kaznovana In to skupno zavoljo ene in iste reči, dobila sta vsak po tri dni. Imela sta pa že prej čast se po ječah hladiti. Temu se pa ni veliko čuditi. kajti pregovor pravir »kar mačka rodi, vse miši lovit. In vendar mislita ta dva Še zvonec na Ponikvi nos ti, čeprav nista za drugo, nego za nespodobne čin", rabuke i grdo govorjenje. Tega moža foČflt») so vendar le volili za obč. starešino. Kam so uledtib, ni mogoče uganiti. — Ali niso imeli na Ponikvi druzega, da bi bil za-to? Morebiti se jim je zato dober zdel, ker se baha, da ima nekaj cvenka. Ni jim pa zameriti, ker volili so ga le oni, ki jih ima tako rekoč »privezane« ter pravijo, ko pridejo v prodajalnico: »danes nemam, pa že prinesem«. Taki so mu pripomogli, da |e postal obč. starešina, sicer ne bi bil. razun o sv, Nikol'. Ta mol da bi b 1 Še za župana, kot se je poganjal, da bi bil seda| opravljal istega službo, ko hi bil župan v zaporu —? Ta bi bila lepa, da bi bil moral sodišču poslati spričevalo o vedenju samega sebe in svojega sina. Ta človtk hoče prav čisto vse biti, tudi zn~ KupniK lova je ; čeprav se ni Še slišalo, da bi bil on ka| vlovil ali ustrelil, in zaslužil Bi je tudi častni naslov: »Vrana«. To leto si je ncsebno prizadeval, da bi bil vlovil vsaj kak-ga pt ča lu je b 1 celo prestopil svoj lovski krog in p išel na Pečine z svojimi lovci, kajti celile bo se mu si ne po nekem ptiču, ki se nahaja in spreletava po občinskej pisarnici in ima pravico na vsako uradno pismo pofiep-noti. Tega ptiča si je menil že popolnoma v svojih rokih in vjeteaa ter jame ol ve selja poskakovati in z rokami ob ko|«no tolci kričeč: »vže ga imamo ptiči, ptič je že naš«. M trebili da j-» s tem ptiča olp<>-dil, ali se mu je ponesrečilo, da ga še danes nema in ga ne bo Imel; kajti ostal je v gnez 1u, kjer je bil že 9 let. Drugikrat, kedar si zinisli iti na tak lov, naj se spomni da »vrana« fe ptfkesna za lov drugih ptic. SimŠno, a č sto resnično. Vsak nebo plesal, kakor bo drug piskal. Miroljub. Od Hale nedelje spodnje Štirske dne 10. novembra. (I'.v, dop.) Zidnjičsem poročal, d i n i še »Bralno društvo« vrlo dobro proupeva, i to v htini. P« vendar nekojim »modriževcem«, ta cvetka ni po volji, te ličke donro poznamo uže davno. Svetujemo toraj niim, da nas pri miru puste ali p t naj grelo tija, kamor jih mika. — Naše ljudstvo je večinoma narodno, (r.izen par modrjanov). Sploh p i so v očeh on h gospod jv vsi t list', kateri se potegujejo za naše pravice in narodno stvar ter čitajo več ali man) časopise in druge bukve, mračjaki, liberalci jih za takove smatrajo, in Bog ve kaj še vse. Zlasti svoj žolč izlivajo na uašega šolskega predsednika pri Malinedelji, ki pa je daleč na okrog znana os bi raJi narodnj ifttva, ki ja bistroumna glava, veren katoličan ter izgleden mož našega kraji. — Pozno se ga bodo še spominjali ikoličaui. Bog ga živi mnogaja leta! Vreme imamo sedaj prav lepo. dnevi so še precej topli, zjutraj se Časih, zlasti po dolini, ulači megla, ki pa do poldne zgine. Kmetovalci pridno o»j» in sejejo ezimino. zemlja je rahla, kakor maiokinj v tem času, večjldelj so uže z setvo gotovi.— Apia je visoko vzrastb, pi jug jo je posrnodil, zrnja je malo, zlasti po ni-žavah jej je prerani mraz škodoval. Koruza pa seje v obče dobro obnesla, krompir srednje, repa korenje dobro. Sadj'4 je bilo malo, le jabelk so nekateri mnogo imeli, za kar so tudi lepe novce dobili. Sortirane so plačevali po i6 no 18 gld. stertin, mošancelne po 22 do 24 gld. stertin. Po vinogradih so nri Mali malo, kder je bil pomladni mraz; a kler g* ni bilo, bih je trgatva tako dobra, da uža dolgo časa ne tako. Kapljici je boljša od hnske. — Kupci, kateri hočete dobro nepokvarjeno kapljico irneti, podvizijte se, dokler jo je kaj. Drage volje se vam u*treže. — Toraj pridite, kušajte našo kapljico. Živina nema cene, zlasti uepitana. — Goveje meso se dobiva kilo za 25 kr. pri nas — pšenici 100 klg. za 7 gl.. žito 6 gl., jajec 4 za 10 kr., mast 80 do 85 kr. klg. Vino novo 24 do 33 kr. liter; po gostilnah se Žganje toči uže celo po 20 kr. liter. Strd 16 do 20 kr. klg. Skipek 5 do 6 kr. kilogram. Maslo 80 do 90 kr. stari funt. SeŽen drv mehkih 4 do 5 gld. nasekanih trdih 1 do 7 gl. 50 kr. Radalj. Domače in razne vesti. Gospod Ivan Sabec, veleposestnik v Trstu je pristopil k društvu Sv. Cirila in Mftodrt kot pokrovitelj io je daroval kot tak trŽaŠkej po'iri.žnici f. 100,— Vrli rodoljub naj bi našel mnogo poBne-malcev posebno v krog h t' žaških bogatejših slovanskih trgovcev. Živio na mnogaja ieta 1 Za koncert podružnice družbe Hv.Urila in Aleloda v gledišču Ar-monia, dne 7. decembra se prav pridno pripravljajo p-vci, pevkinje, igralci itd. — Vsak se veseli na ta koncert, ki bo skoro gotovo kaj posebno lepega. G. Kosovel je za iBti koncert komponiral posebno ou-verturo v čisto slovanskem slogu, tudi Skedenjci hočejo nekako izuenaditi občinstvo in sploh je zanimanje tako, da se je do denes prodalo uže do bbzo 20 lož. — Kedor hoče torej lože In sedeže kupiti, oglasi naj se za Časa v kavarni Cummercio, ali pa v uradniji del. podp. društva. Slovanska čitalnica v Trstu izda v kratkem program veselic do Veiiko-noči. Za denes naj le omenimo, da odbor ŠttalniČarjem obeča mnogo in lepega. Prav tako, da bode sopet začelo živahnejše ži-veuje v društvu, katero ima najlepše prostore v Trstu. Prihodnjič kaj več o programu. Ulnien. Gospića Irena Pertot in gosp. Frai ce Ahrain, lesni trgovec in sodarski obrtn k v Trstu, vrli slov. rodoljub, sta se v nedeljo poročila. Svatoa je bila posebno znamenita. Po svatbi je palček oušel na daljše potovanje. Julij pl. Ulelnmayr. Kakor smo i'/, p'av zanesljivega vira, iz sredine domoljubov na Koroškem poizvedeli, v resnici mlcŽi eks. baron Pino svoj mandat za drživni zbor iz skupine velikov-Škegi, plihe Škegu, doberlevaŠke^a in ce« lo^ŠKega okraja ho najbolj odi čni vo-111 ol v sporazumenji z voditelji koroških Slovencev in po odobravanji dosedanjega državnega poslanca izvolil si za kandidata prcč. gospod prof. pl. Kleinmayerja, ki je nam na Primorskem v dobrem čislu, kakor mož pošttnjak, delaven, ^ zmožen domoljub in odličen govornik. Čestitamo volilcem na Kor(šk**m, kajti dobili bi izvrstnega zagovornika in zastopnika. Ob en«m pozna imenovani gospod deželo in ležnje svojih Bodeželanov, ker j^ s »m tudi posestnik na Koroškem. Gorica pa bi ga po pravici pogrešala, kajti on dela na tihem In jej je dobrotnik. Kakor vemo iz • Soče- in lastne preprlčbe, baje je prof. KIeinm;.yr sedaj podpredsednik .slov, bralnega in podpornega društva« ; pre is^dnlk »Vincencijeve družbe« za oskrbovanje ubogih in bolnih druž n, voditelj »šiuientov-ske kuhinje«, ki je pravo zavetje študentom obeh narodnosti itd. Gulo pa je, da tacega moži zlobno in brezvestno napadajo nekateri italijanski li-Ui. katere je sedaj neKdo iz Gorice v nekem Ijuhljin-nkein listu zaradi te oholosti in nehvalež-nosti močno oštel. Koroška se zbuja. Po g. K eiu-meyerjevi inicijativi, se je o<*i.ovala v Firnic-u pole« Beliaka sopet druga podružnica d uŠ'.va Sr. Cirila in Metoda, ka- BD IN 08 T tera j#» imela 2f. občni zbor; na čelu tej podružnici j* trli rodoljub, g. Matija Vuti. Nekateri trž. Slovenci so to novo podružnico telegraflćno pozdravili. O popravijenja iriaike stolne cerkve sv. Ju»ta se je zadnjič posvetovala osrednja komisja za ohranitev starin in spomenikov ter je poročal profesor Hauser o konkurzu, kateri je razpisalo deželno namestništvo za ponravo cerkve. Komisija je izrekla svoje menjenje, da je koukurzna doba do konca leta 1886 prekratka In da bi želeti bilo, da se za 6 mesecev podaljši. ker ne bi prav bilo, da se prašanje stavbene poprave zveie z okrasjem stolice, posebno mozaik, da bi se le gotovo Število arhitektov povabilo h konkurenci in da bi se kom siji, ob-8toječej iz sedem strokovnjakov in enega zastopnika osrednje komisiji1, predložil načrt v presojo. Ilazplsane službe. Dve službi svetovalcev sle razpisani pri tržaškem ne-žeinem sodišči s plačo VII. razreda in 420 gld. službene doklade. Prošnje se imajo vložiti do 12. decembra. — Pri luknem kapitanntu v Trstu so razp sane tri službe pilotov II. in III. razreda; pl*ča znaSa 450 gld., službena doklada 162 gld. 50 kr., oziroma 400 in 150 gld. Poleg tega dobivajo piioti službeno obleko. Prošnje Be imajo vložiti pri kap t matu v 4 tednih, počenši od 12. novembra Volilni shod v Postojni vršil se je v nedeljo, 21. t. m. na jako dostojni in častni način. Volilnih mož se je zbralo prav mnogo in od raznih strani. Pred-Btavil se je zopet gosp. dr. Ferjančič in govoril obširno, lepo in tako preprIČalno, da gaje velika večina volilcev uprav navdušeno proklicala kandidatom za drž. zbor. Drugi kandidatje niso prišli nhi v poStev. Kakor reči zdaj stoje, je sicer pričakovati še mnogo intrige proti Ferjan-člču, ali pri vsem tem stoje stvari zanj firav dobro in utegne skoro gotovo biti zvotjen drž. poslancem, kar bo tudi najboljše za Notranjsko. — Kot kandidat za dež. zbor je bil postavljen g. Hinko Kaučič, posestnik na Razdrtem. vTr2aikft trgovinska in obrt nlSka zbornica je 22. t. m. imela sejo. Na dnevnem redu je bil edini prediog borsne deputacije zastran stavbe in uprave skladišč na carine prostem ozemlji. Borsna deputacija je stavila enake nasvete, kakor se je to zgodilo v občinskem svetu in bili 80 sprejeti brez ugovora. Naravoslovno Jadransko društvo začne danes svoja zimska predavanja v trgovlnskej akademiji. Čitat bode g.E. Pavani: »O roži«. Začetek ob pol 8 uri. a»e|a tržaškega občinskega Sveta, 19. t. m. Po prečitanju in pod-pisanju zapisnika zadnie seje so bile dopolnitve volitve v razne odseke. Potem se je prečilal dopis deželnega namestni-Itva, s katerim se naznanja, da mini-sterstvo notranjih opravil izreka popolnoma zadovoljstvo glede postopanja občine i njenih organov v lasu kolere. Potem je priSlo ua vrsto poročilo mestnega starešinstva zastran prevzetja stavbe in uprave novih skladišč. Dolgo poročilo sklepa s tema le predlogoma: 1) S pridržkom predpravice za vse čase, postav-Ijati skladišča znotraj carine proste meje (pnnto franco), daje se mestnemu starešinstvu naloga, po dogovoru z borano deputacijo staviti ruinisterstvu predloge gledć koncesije za stavbo In upravo prihodnjih skladišč ter predložiti mimsterstvu dotično pogoobo. 2) Za dališe ustmene razprave določi občinski svet dva ZHStopnika, da dogovor no z obema zastopnikoma trgovinske zbornice sestavita načrt pogodbe, katero je predložiti občinskemu svetu v potrditev. Ta dva predloga sta bila potrjena in župan naznani, da ob svojem času postavi na dnevni red volitev obeh zastopnikov. Nato so se dovolili nekateri dodatni krediti, Predzadnja točka dnevnega re.ia je bilo poročilo trgovinskega odseka gleoe prošnje za moralno podporo za zgr.tubo tramwaja na par iz Trsta »koz Gonco v Ipavo. Predlog za moralno podporo je bil sprejet s to opazko, da v interesu mesta Trsta ni želen, da bi se zgradila tudi proga Iz Ipave v Logatec, proga v Gervinjan in do italijanske mej« pa naglo izvršila. Tu se zopet vidi, kam pes taco moli. Nazaunje se je naznanil Se računski sklep za prvo upravno leto mestne javn« vage na sen-nem trgu, Iz katerega ae vidi, da znaša čisti dohodek 5530 gld. — Potem je bila tajna seja. Aia Prošeku se je te dni vršila tri-dnevnica za sv. leto, pri katerej priliki je sodelovala č. duhovščina iz vse okolice in č. g. Sila iz Repentabra In se je odkril nov krasen kip Mate*e Bolje prav na tistem altarju, pred katerem je presvith cesarica pre.j 2 leti klečala In molila. — Vtč prihodnjič. Tržaške novosti t Spomin mrtvih obhajal se je 22. t. m. v Trstu na pokopališču pri sv. Ani. Slovesno črno sv. mašo čitai je ob '/.9 url v:kar uon Tempesta v prisotnosti gg. meti t nega ž uže potrjena. Goriška postava za pogozdovanje Krasa.Cesar je 9. t. m. potrdil dodatek k 1 deželne postave 9. decembra 1884. št. 13 tikajoč se pogozdovanje Krasa tla Goriškem, koji dostavek je skle-nol in predložil deželni zbor goriški. Primorsko veterausko dru Štvo v Gorici in Gradiški imelo je 21. t. iu.v Gorici pri sv. Ignaciju slavnostno sv. mašo v proslavo godu presv. cesarice, kakor tudi v spotnin blagoslov ljenja dru štvene zastave. Navzoč je hu tudi deželni namestnik baron Pretiš. Nj. Veličanftvo cesarico, koja je kumica društvenej za stavi, zastopala je baronica Rechbach-ova. udeležile so se slavnosti vse civilne in vojaške oblasti iu mnogo občinstva. Po dokončanem cjrkvenem obredu je defiliralo društvo pred dež. namestnikom. Gospodari in trMe stvari Slovenska posojilnica in hranilnica v Trstu ae utegne vender enkrat usta noviti. V nedeljo se |e vršil v triaškej čitalnici zbor, katerega j« sklicalo predsedništvo društva Ellnost. Uieležilo se je tega zboru okolo 100 slovenskih In hrvatskih mož raznih stanov in prišel nam je na pomoč celo vrli g. Miha VoŠnjak, državni in deželni poslanec, oče štajerskih slovenskih nemirnu zadrug. R.zun njega smo videli fe nekoliko uruzih odličnih zunanjih rodoljubov, t. ko po. državni poslanec Miha Vošnjak in razloži prav razuml|ivo namen in pomen takih denarnih zadrug In sploh bistvo takih denarnih zavodov. Občinstvo je ujegov daljši govor odi bra-valo i n mu večkrat pritrjevalo. G. V. Dolenc najprrj omenja, da se pravila, katera re bodo predložila, ozirajo le bolj na malega trgovca in obrtnika u a enej in tudi na delalca na drugej stran . vsled česar se namerava ustanoviti 2 kat* -goriji udov, to je ena kategorija za trgovce m obrtnik", druga pa za delalee. — V pivrj kategoriji bi bilj akcije po 50 gld., v druge) pa tedenska vplačil» po 20 kr , katera bi se vplačevala celih 5 U t, nadalj-omenja, da se nameiava osnovati zadruga z omejenim poroštvom, vsled česar bodo, delničarji le za še enkrat toliko zavezani,! kolikor znaša njihov delež, da se bode za vsako kategori|o udov vodil poseben račun, da se bodo obresti in dobički kapi talizirali 5 let itd. Na tak način smo spoznali glavna načela zadruge, ka.pra se ima osnovati. Ko končanem poročilu je g. Dolenc prečital pravila, ki obsegajo 44 Zbor je v obče pravila odobraval, le pri ki govori o glasovanju na občnem zboru, og:asil se je g. M. Pol č k besedi in je grajal načrlo Čisto enake pravice pri glasovanju, češ, da je proti temu, da bi oni, ki ima eno delnico, imel prav toliko odločiti kakor oni, ki jih ima 10, 20 in več. Unela se je potem debata, katere se je udeležilo več nazočih. Stvar je posebno dobro razjasnil g. drž. poslanec Vošnjak in konČeno je stavil g. Spinčič posredovalen predlog, da se dotični § prenatedi tako le: Kdor ima pet delnic,imadva glasi, kedor deset, 3 glase in tako za vsakih pet delnic več po en glas več, ali nad 10 glasov ne sme imeti nobeden. Kedar pa gre za volitev pregledovalcev, takrat pa neba vsaka razlika in ima vsak delničar brez ozira na število deležev le svoj osoben glas. Ta sprememba se je potem tudi enoglasno sprejela. Gospod Nabergoj stavi na to na glasovanje predlog, da se pravila z omejeno prememho sprejmejo in trg. sodniji za vknjižbo predlože. — Ta predlog je bil sprejet enoglasno. — Na to se je začel razgovor, ali naj se voli le nek csnovalni odbor »li pa precej definitivni odbor po pravilih. Obveljalo je zadnje in Izvolil se je odbor 7 lic, kateri odbor ima preskrbeti postavno vknjižbo zadruge na podlagi Bprejetih pravil in zadrugo vpeljati ter vsaj toliko časa vooiti, da se vse lepo vredi. V omenjeni odbor so bili izvoljeni ti le gospodje: Franc Deklevn, trgovec — Ivan Man koč, trgovec — Dr. Simon Pertot, zdravnik — Karol Schmidt, den. del. podp. društva — Matija Šorli, c. kr. poštni kontrolor — J. M. Vatovec, vel. posestnik — Matej Val. Zivic. inženir. Po tej izvolitvi se je g. Polič v imenu zbora zahvalil predsedniku, tajniku društva »Edinost« za njihov trud in posebno pa g. M. Vošnjaku, ki j« se svojo nav-zoinostjo mnogo pripomogel, da je prišlo do sporazuma.— S tem je bil zbor sklenen. Nadejati se je zdaj, da bodo izvoljeni gospodje popriieli se stvari z vso eneržijo in da ne bodo odlašo povsod dobro, kjer je le še iskrica vere v Gospodarja nebes in zemlja. — Prečantita duhovščina bo vernemu narodu izvesti) > jako vsir. gla, uko ga opozori na to v današnji brezverni dobi juko primemo delce. Na prodaj ji pri založniku »rastnimi llrlhar-jii, v Ljubljani na Bregu št. 10.pri Blazniku In v »Katoliški Bukvami» v Ljubljani; ter velja mamo UCi Iti-., jo poŠti 5 kr. več. Kdor jih vzame 12, pošljejo ne mu franko. 1-3 Mokrota — mrzlnta — ne škodi! Samo gld. 1.80. Za goKpoile I Za soKpe! Zgubljene in oslabljene [ moške moči in nezmožnost i Gola« prlpamuček! Vsakdo se popolnoma ozd>avi z genialnim ogljenčevlm Klapom brez našleinjib notranjih neredov na gotov način in za v^dno, često krat cele v dobi 2 dni, c-lo navidezno neozdravljiva npzmožnost v vsakej človeške) dobi k kor ludi polucije, 6Ć prijetnim, neču'enim, zunanjim zdraveniem. 10—52 Svedočbe slavnih profesorjev iti zdravniške broŠuriue, na tisoč« zahval od po- Eolnoma ozdravelih osob evetujo vsem olnim rabo ogijunčevega Mapa, ki garantira goiov ln trajen vspeh Popolna priprava z dottčmui po i-ukom in zdravniškimi spričevali for. &.80. Pii pošilj.itvi se oobro p»zif da se ne spozna kaj zavoj zadržuje Ir od kol prihaja. Zavod za ordiaaeije za tajne bolezni: Dr. Karol ^ltnjann Dunaj VII. Mariahilferstrasse 80. Neprem Šljive, gorke, trpežne in neobičajno ceno so moje gostolkane, nenavadno pnležne Meščanske jopice za jesen in zimo, za gospodo, gospe, dečke In deklice ; vh« po enakej ceni ramo f. 1.ČI0 komad V zalogi imamo slavno/.nanih •meščanskih« jopic sivo, temne, niellrane, drap, bor-deaux, plave in črne barve ter so za vsaeega neobhodno potrebne. — Kdor nosi takojanko j« najboljšrt obvarovan mraza, kajti t rilegujo se vsakemu životu, obdrže redovito gorkoto in so neprecenljive vrednosti. Izven rečenih sort po f. 1.80 imamo na prodaj za gospe še dve Nort. finejšl : i iz fine zephir volil« dvostroki knrfi gl. 2.80 iz zephir volne o!>šitol samo gld. 3.80 I Glede mere zadostuj« povedati je li stas velik, srednji ali majhen. 1—6 Potem imamo v zalogi; 1200 komadov gorkih zimskih životnikov iz volne merino v različnih barvah, prepotreb-nlh za gospode i u gospe I. kuk. f. 1-40, II. kak. f. 1 20. (300 komadov gorkih zimskih hlač iz volne merino, v različnih barvah, prepo-trehne gospodom in gospom. I. kak. f. 1-40, II kak. f. 1 20. ... 1-4 1000 komadov močnih in gorkih zimskih notmvie, ?a tri pare sumo f. 1 9'1. 1250 parov gostih in gorkih nogavic 7.a zimo par sumo gl. 1.40. 900 komadov spodnjih sukenj za gospe tricot, gostih in gorkih kakor kožuh z krasnim 3—fj vrstnimi bordurami in francoskim obšl-vom, poprej f. 5 sedaj sumo f 1 '70. Ruzpošilj > po pošinetn povzeiju j..,l uo J. H. iUabinowics Wien, III.. Hintere /oll nnisstra«e 9. LA FILIALE IN TRIESTE deli' I. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commerolo ed Industrie VERSAMENTI IN CON t ANTI Banconote: 2V/o annue Inleresse verao preavviso dl 4 glorn 3 • » » > * • 8 • 3'i4 * » > > • * 30 ■ Per le letter« di versamento attualmente ln circolazione, 11 nuovo tnsso d' lnteresse eo-miric.ierd a decorrere dalli corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a sb ;onda del rispettivo preavviso Napoleoni : 2'!«°1o mnnuolnteresae ven« preavviso dl 30glortil 3 • • » ■ » • 3 meti 3'14 • • » • » 1' • 6 • Banco Giro: Ban onote 2'/i*/o sopra qua)unque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Pragu, Pest. Bruna, Troppavia, Leopoli, Luttiana, Hermannstadt, lnns-bruck. Graz, Salisburgo. Klagenfurt, Kiume Agram, franco speee. Acquisti e Vendite dl Valori. divise e incasso coupons, 0 Antecipazioni sopra Warrantt in contuntl, interesse da con-venirsi. Medlante apertura di credito a Londra provvigione per 3 meBi, . • effettlh'|t®/0 interesse annuo uino 1'importo di 1000 per importi superiori da con Trleate, 1. Ottobre 1883 42-4 EDI NOS T m: UJ ■s I 'S i^aS-l. O ^^ ON O <*: » —I* = UJ « > I c m >o 1 i o c> O -—> MS C. « — ,'3P o ©"H &-J3 s. ^ — o a ■S-5 "P ► « o 2 616 O. C -S »to > v ^ oa J* N Ji — « ® -g ^ c v = ^■cE « i«-:* — i« > J JS-pS g n S o g — c t* 5 . o.4' $ ^o oa"8 t* N j* SS® -c „ 3 ■ - A • "g ' i c • j c. t C t c •C • * - -D £ a C S c- C . o« g B.? j 5 ■rr>Jz ® cb 5 11 « ••£ s * - o^, = 5 ® > — — 2 iffeSS o o .2, o-S d ć E « G s a*.S • > — -O — S — "5" * .ZV S * i ® >• > g ss ® NJSjJ » m «« — ili-sV. tO. 5 C3 »Jls; Tt ® hi « trn ■ K O.S N S ž. <6 v c o "3 "C ® ™ _ .o =5 ■ 45 «« đ fi > Qcoo o cJ< IJ3 « « P» •8 - fc C > ^ ffl n t; j? S Cfil gss.- io°ci u a, ."C > S eH g ,3 ® p % 2 S« i t « « T? t •i-o "J c J3 T3 OS > 2 'a? 6 > •■a-* c * £ o ~ o o 2 =c5> c n t« 2 a uj .=.0 5-9 <0 3! i 2 »c*3 c > « "2 cuS B O ® O -»- »o S^SIJb&S N 2Č £ J.2 S, * 5 3 a. C — - o 5' o c « „ o ® 0 2—2 Z i-O o. o J ® ^ < £ S o o ^ _ '^55 ® -1 g4 Ji h o S."H s * ^ cd iDŽ>N ti C 0 * & !t b g k 1 O K» > N a. « D. > C o K o. <5 rfi I ■JtO c « - « ,2 ® k- ■s . « •s ŠCS « b* — O ž* 7m Fh" S Ji 3 o jSa;^ J «• c o * * ® > 3 'S .j* SSg C<0 N 99 (( 19—20 Sredstvo varujoče pred kolero G E L S I O tekočina za želodec Speciji liteta Bratov Zanardi & Comp. v Trstu_ IzTrstno sredstvo za t«2eij« v lelotfoa in t^žko prebavo za smrde« vzduh in an&miških boleznih, fSiati in jači krv. — Zelodsčna tekočina t,Exoelslop<( vživa »e lahko v vsakem dnevnem času in pri jedi toliko od odrašenih, kakor tudi od otrok, ima prav prijeten okus ter je napravljena iz najboljš h zdravilnih trav brez kakega škodljivega primeša. - Na razpolaganje so svedočbe bolnice v Padovi in Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Padovi Glavna zaloga v Trstu : RAJMUND MAYLIR, Piazia Ponterosso. Naročila se brezmudna opravljajo. t fr P P P žrebanje UŽS p^h. mcsec Kincsem srečke pO Glavna dobitka gotovine! t«r. 50.000a ¥ 10 10.0001,5000bntt2QT»|4788ftft Kincsem-srecke se dobe po Lottme-Bureau ogerskega Jockey-kluba: Budapest, Waitznerg 6 Oklic do vseh bralcev tega cenjenega lista. Raii popolnega razhoda mojih provincijalnih filijalk, kakor tudi radi spre jetja neke tovarne, razprodaiam vse meje objekte za četrtino cene, namred vse po 97 nov, 2—3 • * 11 v. bi i»v. 91 nv 1 klobuk 7.a gospode 1 obleka iz trikota za 1 spodnja obleka |iz mvhke klnbuCine v *»eh defiko In deklice, obstoJoCa z,t dame, pletena z pro« barvah. _______: (z hla« in ii»otnik» jpimi. »»in v 1 srajca za gospe z Čipkami, 1 ajtin-Jfll Cif n. »1 nv. 1 »raje.a 7.a gospode iz finega Sifona, cretona aH oifnrda. 1 par čevljev elefrantnih iz domaČega sukna. •1 nv |6 parov Itrntkih nogavic — jedne barve hli n progami. »i nv............... 1 dober prt bel, puuiast ali _ barvan. b» ii v ". 1 blnSe za gospoda proti mraiu vsakovrstne velikosti 97 liii v"......... 1 ženska pihalka fino oalikan in moderno ildvlan. 9t n v. 1 n a r o k v i c a bogato okra Pen z kameni. .............»inv"..... 1 vnetna pipa iz morske pene za labak .............o»inv............... 12 Žlic za kav.-* li p rUtnega londonskega brirania-«rebra. 91 nv. i para nogavic za gospa dobre kakovosti. O i nv".............. 6 ubrnuov (servle ) belih a i barvanih dainaBt- ucoroi. »» nv................ \ posteljnu preproga iz jnte-sukna dessinirana o» nv............... 1 ustiiik za amrdkrt iz prave m rsks pone. »J nv.............. I veriga za uro iz umetnega zlati z pripe-njačn. o* nv. 2 svetilnika iz pravega londonskega lirlfHniH-grebr«. »Vnv........ 8 namizni noži iz pravngn 1 ndon^kega hritania-s^ebra t*l nv. volnen« hloSe (po dr. JiigeTU/ za Kosp >de oV nv" (i otiračov Carro-uzorci obrobljeni. .............»Fnv..... I ukritijifa z 10 • » II v. 1 modrec, 1 skrinjica z 10 kosi^ it volne za goapodc in »ncleBkili pri^t m barvanihl gospo. raznobojnih t-inih rmceT.. ........"""oiiiiv..... 3 komadi šalvov iz naiflnejlle volne, v fivih| bojab in z Tranzain oi nv. 1 k r e b i 1 o z me bani i no uredbo, samo^ se ufigujote. .............oVnv. 1 m e d a 1 j o n nnjnovej«i (:»son, * kameni. o* nv. 6 ' tiruč iz sivega platna sts firtami, ......i»i'"nv'7'~......... 1 o k r i n j a č a za dame, velilca O» "nv." 3 žepni robci ic fino lion.-ke svile nzno vratnih barv. 09 nv. 1 p r n t u n brllunti In itn itlranimi knnni. O) nv. 6 je iilniii žlic iz pruvega londonskega britanla-arebra ' n v.".............j "»Y nv~.............. kor.m- za juho { garnitur«, obstojema, Iz pravega londonskega i 1 l.riunia.s-ebra. |i< medaljoni za dame ............m'«""^'^................ipar nausnlc, prstan iz^ a t. \n' krona z smaragdi in. par-gomb »Dotikov britanla- rebri « pat. »aHlepOm. Razp'Silja 3« po poStrit-rn povzetju; za riodostnjajoče blago se denar povn e. J. H. Rabinovicz, Hintere Zollamtsstrasse Nr. q H Zdravilni plašter (cerot). Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Se tako zastarana in kronićna in tudi take ki m°J!nUŽ? 9Prerni,e v ralta' ustavlja Se tako T, t?°le5ine ^'vrev in revma materinslfih itH' 5 P,oma»a v bolečinah uspehom kali 50 le na skuSnift Z izvrstnim i«Sh kStP« . ^zv.dno bo nejtevllnlh spri- J 1(1 Rovi« Corao «t J7 Podpisani opozoruje slavno občlnetvo na svojo trgovino z dežniki V Ulici Barrisra vecchia fit. 18 % hoeato zbirko svilenih, volnenih in bombalnlh ležnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombaŽavi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni deintke in aolnčoike. 104-30 CiuHo G rim m, Nid ved zobobolov. Voda ta toU lekarničarja G B Rovis ozdravi hipoma vsak najveći zobobol, zabrani narejenje tartaia in gnjilje zob ohrani bele ojafli zahrne in čisti ustni dih. Na prodal v rto pismo č. bralcem Edinosti Priporočamo dobro znan e radi solidnega blaga universal-Lxport-Bureau S. Low, Wien, II, Nordbahnstr. 26 B. Rrn«ko sukno za obleko » Jesen 1 zimo iz čiste Volne, V vseh modernih barvah za jedno popolno moško obleko t ostanek f 475 Najbolji« vrsti f 6-75. Spodnje hlače za gospode iz najboljSe robe Eroisće 6 komadov f. 6. Namizje obstoječe is 1 namiznega prta in 6 prtičev iz platnenega damasta krasno narejeni Garnitura f.4-80 Damast- Gradi za posteljno prevleko 1 vatel širok, najboljše vrsti, 1 komad (30) vatlov) f. 5 50. Phtnene ODEJE (n«Šivane) 3 vatle dolg % 2 vatla široke iz najboljšega platna, zadostna za največe postelje,2 kom f. 3- Posteljne ODEJE iz rudečega in turšk. kretona,elegantno prešite, popolne velikosti za največo postelj 1 kos f. 3. C. kr. pri v. pat. srebrno namizje ostane vedno belo 6 nožev, 6 vilic, 6 žlic, 6 žličic za kav, vseh 24 kosov vkupej samo f. 5 Platnene otirače z rudečlmi, plavimi šlroclmi krajci, 6 kom r. i so Kuhinjske otirače iz sivega platna,kom-pl. dol/. In širokosti 6 kosov SO novcev Oiirače iz damaata iz čistega platna, 50 ctm. široke, kompl. dolgosti i širokimi krajci, najboljše vrsti 6 komadov for. 2 Ponoćne jopice ii Sifona, pretkane 3 kose 3 for. iz najfinejšega šifona se celo finim, širokim švic. vezenjem, zelo dolge z obšivom pliss», 3 komadi 5 for. Posteljni predlagavec iz g st • flanele, vkra-šen z podobami pred-stavljačimi Živali in okolice, podaje se za darove Popolni plajdi Iz iiste volne 3 i pol ni. dolgi, 1-60m., široki 1 kos f. 3-50 en popotni plajd najboljše Vrati 1 krs f 4 50. rS • i jako do- ol iODbrcbaZe izvrsten, za žensko, moško in otročje p rilo 90 ctm Širok, 1 kos (30 vatlov) r »so. Dežni plašči iz kaučuka s kapucami vred ne-premočljlv , dobri tudi za gornjo nošo celo za najvisokejše gospode, 1 komad f. 8 50. Zastori iz joto z drapnr jo in franžami vr d. krasno izvedeni 1 okno f 2-50, najboljše baže f. 3 50. Ostanek preproge 10—12 m. širok, vseh barv, jako trpežen samo r. 4 so Ogrinjače za jesen in zimo kompletni, veliki, celo za najvifirt gospe, vseh modnih barv 1 kom. samo 1 tor. iTVjržCtajrj lt^itatatj Pil TIČI beli, platneni, 1 4 v kvadratih. 6 komadov f 150. Kavni prilčt platneni, vs h barv, 6 kosov 1 for. Mizni prti vsakovrstne barve, 0 4 velikih 3 ko«c 3 for. */t veliki 3 ko«« f. 4 KO Sraj ce™ gospe iz Sifona boj? itim prešivo m, •■I -vt mtno izveva n 3 k is * f 3 ."i0. inilMMNMI ŽEPNI RUBCI obroi'ljeni z barvato tkanimi kmjci O lepo Izvedeni O 12 za gospode f. 1 20 list gospe for. 1-12 platnenih for 2 50 Ena garnitura iz jute obstoječa iz 1 namiznega prta, 3 posteljne!) odej v nuj novejših uzorci h okolo In okolo z frsnuml, za vse tri odej« f 5.50 Haljine iz ne-valjanega sukna Iz najboljšega Štajerskega surovega sukna z podstavo, vsake velikosti in barve, obite sti znlenini suknom 1 komad f. 5 75. Svilene z« postelja, kompletne, dolge, za 11 n>v e«5- post lje v barvah bor-dea< x, plave in rumene 2 Uos t za for. 16 50. Sternbergsko _ za 1 vatel široko, vsake barve,pasastol,garant, proštn* barve 1 kos (30 vatlov) f. 6,^0. 1 kos (30 v.) Prožnič-kega plavega barhana najboljše sorte samo f. 6-90. 1 kos (30 v.) belega barhana n«j-iinsjše baže samo f. 6 75 Garniture iz ripsa prekrasnih barv, obstoječe iz dveh posteljnih odej in 1 miznega pr a, obrobljeni svilo in šopki, 1 garnitura f. 5. PonoSne iz najboljšega duble-sukna vs:ike velikosti' dokl«r ji še kaj zaloge komad po f. 8 50 _ O)m. n P ^ IO ■ M S cr l^. —. o beo ® o O- d "Z M c »S* « ci — " u ' lir, ' "cd.*; ^ Of = eo * tU c"o e * ^ "kj - "-"5. c-, no p o .r « c.. b « ° s i o. — >vi c m z. — en ^ S> P sn» «!» 3!» št. I. Jedna meščanska žimrilca za varovanje zdravja 3 delov ramo f 6, 2 postelji f. 11 50. V" J!t ze)r.&vstYna meSi!"nska ilmnlca boljše vrsto zdćlana s»mn f. 9. 2 postflji f 17 50. št. III. Salon-zdravstvena žimnica najboljše baž» z naiflneiŠim s>»lon grandlom h domasta pr krita po f. 13 50, 2 postelji f 26 50 Št. IV. Zelo elegantna salon zdravstvena ž mnica krita z elegantnim salon-dnmastovim ■suknom, zdelana samo f 19 75, 2 postelji f. 3Ž.50. Th levantske zdravstvene žimnice podajejo se za vsako postelj ter so radi te«a z-do priporočljive vsakej družini, kakor tudi vsem vzdrževalcem hotelov, Rostilnle, odgojivaliSt, Gnraiitujo se za reelno, s lidno in Izvrstno blago. Kar mp kateremu ne dopada, m« Nprejme nazaj, menja In cftenas* linznj povrne. - Prodajalnica je odprta v delalnlkih ves dan, v nedeljah in prtunikili pa do poludne. — Korespondenca v vseh jezikih. - Ako kdo kupi blagu za for. 25, dobi po vrhu še 5 platnenih žepnih tubcev. 10- Lafltntk «in»«itvu ■ Ki -iN* -ile..oa v T sta'