19 STeiilto. I ttiMjns, t utrtu. 1 mm Wl L teto. .Slovenski Narod" velja po pottl: za Avstro-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej . K 28- pol leta „ . . . 14 — ietrt leta n n . . , 7 — na rnesec « „ . . . 2 50 za Nemčijo: ćelo !eto naprej . . . . K 33" — za Ameriko in vse druge dežele : ćelo leto naprej . . . . K 38,— VpraŠanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpriniittTO (spodaj, dvorišče levo). KuIIots šlica *t 5, telefon šL S5. bfcaja ¥sak dan ivtćor liviamil ■•Mfe ia prtialkt. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vm. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „NarodM ttsfcaraa" telefoa *L SS. UpravmStvu naj se poSiljajo naroćnine, reklamacije, inserati i. t. d.p to je administrativne stvari. ćelo feto naprej . .. . . K 2v4) I pol teta......13-2J | .Slovenski Narod" /e!ja v LinJftlfani dostavljen na dom ah če se hodi poni - četrt leta.......6-60 na tnesec „ ... 2*20 _ Fosamcsna fttevilka veli a 10 viaarfetr. t ■ Dopisi naj se frankirajo Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knadora ulica ŠL 5 (v pritiićju ievo,> tetćfaa 4t 34. flaše uradoo porotilo. DunajL, 28. februarja. (Kor. urad.) Uradno se poroča: VZHODNO BOJlSĆE. Armadna fronta general- feldmaršala von Macken- sena. Nlčesar poročati. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožeta. Vzbodno od Campurila smo uni-čiH neko stražo. Na obeh straneh ceste v Vale-putno &o zaj uri šale naše čete včeraj popcldne v nertadnem napadu več vilinskih pozicij. Oporisče ob pređom smo, ko smo razdejaH obrambne naprave, zaradi neugodne lese brez vpliva naspratnika zopet opustili vse drugo zavzeto ozemlfe pa smo obdržali proti več trdovrat-■Im napadom. Dnevni pien znaša 12 častnikov, nad 1300 mož, 11 strojnih pušk in 9 netaJ mra. Armadna skupina general feld maršala princa L e -opolda Bavarskega. Zapadno od Lučka so napadle naše čete v šunku neko rusko stražo. ITALUANSKO BOJIŠĆE. Ob primorski fronti je ostalo artiljerijsko delovanjje v zmernih me-uh. Naši letalej so metali i uspehom bombe na italijanska taborišča čet ■a Goriškem. Južno od Marmolate je uničil letalshJ napad na sovražno po-zlctjio na Onvbretti 2 topa, eno rauni-crjsko skiadišce in italifanska kritja. JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Naše varstvene čete so razpršUe severo - zapadno od Malika neki so-vraini oddefek. Namestnik načelnika generalnega štaba pL Hofer, fm!. Uo oradno ooroiilo. Berolin, 2S. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Zavrnili smo angleske izvidne «imke proti nekaterim točkam fronte ob Ancri. V pokrajini ob Ancri so potekli rnfanterijski boji v predpoiju naših pozicij po namenu vodstva. Zapadno od Vaillvja ob Aisni so Francozi iznenadili z napadom neko iiašo varstveno pozicijk> ob reki; s protinapadom smo zopet zavzeli pozicijo I" osvobodlli vjeto posadko. Na levem bregu Mose so se po-*esreči!i franeoski delni šunki, ki so bili ponoći namerjeni proti našim jarkom severo - vzbodno od 4vocourta. Zapadno od Markircha (Vogezi) so se ponesrečila podvzetja štirih fran-coskjh iz vidnih oddelkov. VZHODNO BOJIŠCE. Fronta generalfeldmar-šala princa LeoDolda Ra- varskega. Položaj ie neizpremenjen. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Na obeh straneh ceste v Vale-nutno v južnem delu Gozdnatih Kar-patov je spravil dobro pripravljen, r*iločno izvršen napad već ruskih vi-MHskih pozicij v posest naših čet. \ *eli smo \2 častnikov in nad 1300 mož ter vplenili 11 strojnih pušk in * metal min. Zavzete crte smo obra-■lii proti več moćnim protinapadom. Južno od ceste ležeče rusko oporišče smo po razdejaniu naprav zaradi za nas neugodne lege brez sovražnega \ plivanja zopet zapustili. Armadna skupina general-feld maršala von Mačke n- sena. Nlčesar novega. MAKEDONSKO BOJlSCE. V loku Crne so napadi; Italija ni dne 12. februarja od nas zavzete visinske pozicije vzhodno od Paralova po izdatni strelski pripravi z tnočni-mi četami. Napad se je z izgubam; ponesrečil. Niti pedi zemlie nismo iz-fe ubili. Prvi generalni kvartlmi moister v. Ludendorff. Amerikanska kriza. UNICENJE »LACONIEc JE ZA AMERIKO »OCITNO DEJSTVO«? New York, 27. februarja. (Kor. urad.) Reuier. »Associated Press« poroča iz VVashin^tona: Uradna brzojavka petrjuje, da so na »Laconii« počinili tuđi Amerikanci. To in pa d e j s t v o, da i e b i 1 p a rn i k brez svarila torpediran, se kvalificira kot »očitno d e j s t v o■-< (o v e r t A c t). Uradna poročila označujejo potopitev »Laco-nie< kot nov slučaj >L u s i t a-n i j e <, tuđi če bi bilo tokrat poginilo manj ljudi. VVashington, 27. iebruarja. (Kor. urad,) Reuter. Predsednik Wilson in državni departement stojita na stali-šču, daše naj v zadevi tor-V e d i r a n j a > L a c o n i e n e store nikaki nadaljni kora k i, dokler ne bo kongres imel prilike, pooblastiti predsednika, da ob-oroži trgovske ladje. Kabinet poudarja, da je predlog, naj se oborože tuđi municijske ladje, odobravati in da bi v smislu medna-rodnega prava ne bilo želeti, da bi ladje prevažaJe municijo. Kritičen položaj v nemško-ameriškib odnosa jih. Berlin, 2S. februarja. Listi raz-pravljajo o položaju ter ob javlja jo neko \vashin^tonsko poročilo, d a smatra W i 1 s o n torpedira-n j e L a co n i e< za o n o - o d -krito sovražno dejanje«. ki mu bo povod za vojne ukrepe proti Nemčiji. Ako je ta vest resnična, po-tem je smatrati, da je stopilo raz- merje z Ameriko v kritičen stadij. 2e vsled oboroženja ame-riških ladij bi bila situacija zelo pooštrena, ker bi se seveda podmorski čelni ne mogli izognlti vsakemu spo-padu in bi iako avtomatično nastal \\ ilsonov > casus«. Zadnje vesti zatr-jujejo, da smatra Wilson uničenje »I.aconiev. za zadnsten dokaz nemške suvražnosti proti Ameriki. Mnogi berlinski listi ne pričakujejo nobene-ga /boljšanja položaja več. Upanje pada. Koln, 28. februarja. Kolnische Zeitung^ javlja iz Washingtona: Op-timizem preteklega tedna je v zadnjih dneh popolno:na pon:haJ. Novi kongres bo gotovo sklican k poseb-nemu zasedanju. Konservativne skupine hočejo predsodnika prisiliti k definitivni odločitvi, naprednjaki ga hočejo odvrniti od skrajnih korakov. Kazrnerje napram Avstro - Ogrski je še vedno popolnoma zagonetno. Na-poved preloma pa se pričakuje vsa-kc uro. Vojni hujskači na delu. Washin«ton, 27. februarja. (Kor. urad.) Taft (predsednik mirovne lige!), Parker in tovariši objavljajo oklic, ki pravi: Većina državljanov, ki se zavzema za energično postopa-nje, je dosedaj molčala iz strahu, da ne bi pripravila ^redsedniku nepri-jetnosti. Zato je vtisk, ki ga naprav-Ijajo glasovi maloštevilnih pacifi-siov napaćen. Ura zahteva, da boljše storimo učinkovite ukrepe v zaščito brodarstva in državljanov, kakor pa da čakamo, da bodo umorjeni na-daijni ameriški državljani, predno na-povemo vojno. Oklic pozivlja k deja-njein ter pra\ i, naj se narod oklene predsednika. Burni prizori v senatu. Bern, 27. februarja. »Petit Pari-sien« javlja: Debata v senatu je dosegla dosedaj neznano stopnjo parok-sizma. Senator Lodge je izvajal: Ako predsednik energično nastopi, bo imel ves kongres za seboj, ako ostane pasiven, bo izgubil zaupanje naroda. Ta izjava je razvnela duhove. Odigravali so se burni in tumultuozni prizori, ko je Lodge očitaj predsedniku, da od svoje poslanicu sem ni ničesar storil. Končno je republikanec Fali -irečital besedilo svojega prcJloga. ki ^oobla-šča predsednika, da sine n,ior a-biti obor ožene sile Zedi-lijenih d r ž a v v zaščito ameriške trgovine in ame-r i š k i h državljanov. Opozicija v ameriškem senatu. Ženeva, 28. februarja. Iz Ncw Yorka poročajo: Opozicija v senatu narašča ter je število njenih glasov naraslo od 6 na 21. VVilsonov a pooblastila. Rotterdam, 28. februarja. Iz Ne\vyorka poročajo: Kongres najbrž ne bo privolil v diktatorična poobla-stila, o katerih se je poprej govorilo. Najbrž bo sklenil, da naj prevzame odločilne ukrepe glede Nemčije pose-ben ožji odbor pod Wilsonovim pred-sedstvom. Za slučaj vojne napovedi pa si je pridržal kongres zadnjo be-sedo. VV'ashington, 28. februarja. (Kor. urad.) Nizozemski :>Nieuwe Bureau« poroča: Po govoru predsednika Wil-sona so republikanski voditelji izjav-Ijali. da so še vedno proti pooblasti-lu. ki ga zahteva Wilson. Hughes in W ilson. Zeneva, 28. februarja. Bivši Wil-sonov protikandidat Hughes je v senatu, v katerem je prišlo do oštrih kontroverz, pozivljal vse stranke, da naj bodo složne in da naj dajo Wilso-iiu potrebna pooblastila, vštevši po-oblastifo, da nabere polmilijonsko prostovoljsko armado. Razburjenje radi torpediranih holandskih lađi] v Ameriki. * Pariz, 28. februarja. :>Matin« javlja iz New Yorka: V Ameriki vlada veliko razburjenje radi torpedira-nja holandskih ladij. Wilsonova pozicija je postala s tem še močnejša. Gotovo bo dobil vsa pooblastila, ki jih želi. Roosevelt zbira prostovoljsko armado. Haas* 27. februarja. Times < poroča: Agitacija bivšega predsednika Roosevelta, ki hoče zbrati četrt mili-jonsko armado prostovoljcev, s ka-tero bi se podal na evropska bojišča, se krepko razvija. Priglaša se mnogo bivših bojevnikov iz španske vojne. Prostovoljci se zbirajo v dveh tabo-riščih, v Peekshillu in v Penzilvaniji. Povetjnik Rooseveltove armade je hivrši šef ameriškega generalštaba Leonard \Vood. Lvedba splošne branibne dolžnosti. Haag, 27. iebruarja. \Vilson je L.'(>slal kongresu predlogo o uvedbi splošne brambne dolžnosti. Oboroženje oceanskih parnikov. Haag, 28. februarja. Iz Wa-shingtona poroča Associated Press: Za 100 od 250 velikih oceanskih parnikov so topovi, s katerimi bodo ob-oroženi, že na razpolago. Stavka v ameriških pristaniščih. Basel, 28. februarja. Iz New Vorka ne odhaja skoro nobena ladja. V pristanišču stavka 18.000 delav-cev, v Bostonu pa 22.000 delavcev. I tali ja ni od ameriške intervencije ne pričakujejo mnogo. Lugano, 27. februarja. »Štampa« piše: Javnost spoznava, da intervencija Zedinjenih držav ne bi mnogo pomenila. Vojna se da izvojevati Ie nara\-nost na današnjih glavnih fron-tah. Tuđi angleški izstradalni nacrt se bo ponesrečil. Anglija naj posije vse svoje armade na bojišče in naj porazi sovražnika. Pooštrena podmorska voina. »New Statesman« v Londonu piše o podmorski vojni. Neomejena podmorska vojna nudi v gotovem pogledu resnično upanje na uspeh Nemčije. Nemčija pričakuje od nje tako veliko ogrožanje dovoza živil in su-rovin, da borno že v par mesecih prisiljeni k pogajanjem, kar ni brezmi-selno pričakovanje. Ce bodo v dose-danji meri še nadalje uničevali ladje, moramo v prihodnjih par mesecih dobiti vojno ali pa skleniti mir. Na-dalnje vojne zime na noben način ne vzdržimo. Nemška vlada je dobro spoznala, kje je njeno pravo in edino upanje. TORPEDIRANJE »LACONIJE«. Berolin, 28. februarja. Iz Londo^ na poročajo: Cunardova proga spo-roča uradno, da so umrli že trije pot-niki z »Laconije*c. Tri potnike in 6 inornarjev še pogrešajo. Šest potni^ kov je bilo prepeljanih v bolnice. Rotterdam, 28. februarja. Osem potnikov »Laconije« je utonilo, med njimi dve Amerikanki. Lugano, 2S. februarja. Kljub temu, da sta umrli obe Amerikanki sele po torpediranju »Laconije« vsled zmrznenja. hočejo videti ameriški listi v tem dogodku vendar od Wilso-na zaželjeni sovražni akt, ki mu daje pravico napovedati Nemčiji vojno. Londonske brzojavke priznavajo, da je dal poveljnik nemškega podmor-skega čolna moštvu in potnikom prav LISTEK. Nesretni album. Manica Koman. Kdor je vide! in poznal Janko Krajnika, uradnika neke posojilnice v mestu K . - ., je moral priznati, da je Janko prav čeden človek. Njegova visoka in vitka postava, podolgovat obraz, skrbno urejene brčiće, modro oko in visoko, belo čelo, katerega so obkrožaJi nenavadno gosti, rumeni kodri, vse to je pripomoglo, da je Janko veljal za lepe&a. Sicer se je teh svojih telesnih vrlin precej zave-dal. a vendar ne toliko, da bi bil po-stal nadut in ošaben. Nasprotno, med svoiimi kolegi je bil poznan kot naj-boljši dovtipnež. zato je bil priljubljen v vseh družbah. Janko je bil tuđi že zaročen in govorilo se je, da ne bo dolgo. ko bo zopet en zavber fant skočil v slad-ko grenki zakonski jarem. Eden iz-med njegovih prijateljev se je kaj rad izrazil, da ima Janko svojo nevesto zelo rad, a vendar bi ji prav z mirnim srcem postal nezvest, ako bi se nevesti odtegnilo njenih dvajset tisoč kron dote. No, mi ga zaenkrat nočemo so-diti, pa najsi bo že on v svoji ljubez-ni idealist ali egoist. Njegova zaročenka ni bila kale a negovana, nališpana meščanka, nego hči popolnoma kmetskih starišev. ki so imeli svoje obširno posestvo in dobro vT>eljano gostilno oddaljeuo uro Uoda od mesta, kamor so se me-ščani kaj radi hodili razvedrovat ob nedeljskih popoldnevih. Med onmi, ki so obiskavaJi to gostilno, je bil tuđi Janko in to je dalo povod, da se je zatelebal v gostilničarjevo ličerko, Žagarjevo Minko. Minka je bila ona izmed one vrste ljudi, na katerih nrvi nip ne najdemo nobene posebnosti, ći čim bolj občujemo z njimi, tem bolj se nam priljubijo in tem bolj nam ugaja vse, kar vidimo na njih. Zdrava, čvrsta in vedno vesela mladenki, ki se je sukala okrog gosrov kakor vrtal-ka. je znala s svojo z^ovornostjo iako izvrstno zabavati vse navzoče. Ja je vsakdo moral posta-i kidane volje. Oče 2agar je bil na s:/o;o ličerko zelo ponosen. Imel je razun nje Ie še ene-ga sina in ker je bil prernožen, je dal hčerko po dokončani ljudski soli še v osemrazredno mestno solo, katero je Minka dovršila z najboijši.ni uspe-hi. Ko je dokončala še enoletno go- spodinjsko solo, se je vmila domov in odslej je pridno stresla gostom in pomagala materi pri gospodiiijstvu. Očetu hčerina ljubezcn z Janko-tom ni bila nič kaj do volji. Želei io je omožiti s kakim bogatim posestni-kom ali trgovcem, da bi se, kakor je večkrat poudarjal, >dekle ki bo kal imelo, sukalo na svoiem « >Qospod gori ali doli. to ni vse skup nič,« je mrmral nevoljno. -Vedno bom imel oba na ^Iavi ko bosta hodila po krompir in druiro brklja-rijo. ■-. A da bi se odločno upri hčerini želji, tega ni mogel, ker je preveč lju-bil svojo Minko. Uviđel je tud*, da je Minka tako zaverovana v Jankota, da bi bila Ie težko srečna z drugim. Kaliti srečo svojemu otroku, tega ni hotel. Ker je imela pa Minka mater od-ločno na svoji strani, je sleanjič n>di oče utihnil s svojimi pomisieki in poroka z Jankotorn je bila gotova si var. Nekega jutra, bilo je par dni pred Minkinim godom, je stopical Janko zelo nemirno sem in tja po svojern uradu. God njegove zaroćenke je oil pred durmi, a on se nikakor ni mogel domisliti, s čim bi na ta dan razve-selil svojo Ijubljenko. Ali bi ji kupil dijamantne uhane! Ali zlato brožo? Eh, pa to bi jo v primeri z visoko ceno zelo malo raz-radostilo, kajti zlatnine ima že itak več ko dovolj. Ali naj bi ji poslal lično, parfumirano voščilno pisemce? No, tisto ji itak mora, toda to ne za-dostuje. Biti mora kaj lepšega. Slednjič mu šine vendar neka! izvrstnega v glavo. Domisli se, da ima Minka mnogo slik od svojih znancev in znank, pa nobenega albuma. Bravo, kupil ji bo Iep, iičen al* bum in Minka bo gotovo zelo vesela tega darila. Seveda ga je pri tem takoj ne-prijetno dimila zavest, da ima mesec že precej visoko številko, vsljd Če-sar bo kaj težko utrpel tište kronice. Pa na to ne srne misliti, gre se za Minko in kar ji sedaj žrtvuje, mu bo pozneje itak desetkrat povrnjeno. Se tisto popoldne je stopil v neko trgovino, da si izbere album, ki mora biti pa seveda zelo Iep. Trgovec mu je hitro začcl nositi skupaj velike in male, fine in priproste, z rujavimi, rdečimi, modrim; in zelenimi platnicami, vezane v piatno, usnje in leskeči baržun. Naenkrat je bila pred Jankotorn nakopičena kar ćela gora albumov. (Dalje prihođnjič.) *vr«n 2. •aftjUV£**:HM m*mv>u*. aii« i. uica i»l7. 49. st *. mnogo časa za rešitev in da so ti lahko šli brez panike v čolne. An-gleški listi so mnenja, da hoče Wil-son, predno se odloči za skrajno, po-čakati, da bo kak ameriški parnik potopljen. Amsterdam, 27. februarja. (Kor. urad.) »Allgemeen Handelsblad« po-roča iz Londona: Iz poročil o torpediranju »Laconije« izhaja. da je bila ladja dvakrat zadeta. Drugi torpedo je zadel 20 minut po prvem, ko so bili čolni že spuščeni na niorje. Vseh 8 čolnov je vozilo po moriu od nede-Ije ob 10. zvečer do ponedeljka zju-traj. V enem čoinu, ki je bil pokvar-jen. je umrlo nekaj ljudi vsled one-moglosti, med njimi dve Amerikanki. Med rešenimi je tuđi \ojni poročeva-lec Gibbon »Tribune« v Ch'cagu. POTOPLJENE LADJE. Ženeva, 2S. februarja. Nove liste izgubljenih ladij poročajo ražen o »Laconiji<- še o treh velikih angle-ških parnikili in n nekem grškem parniku, ki je bil v vojne svrhe za-plenjen. V Oueenstovvn je dospelo po-leg rešenih z »Laconije- še več pot-nikov z nekega drugega angleškega parnika. London, 27. februarja. Dva an-gieška parnika in ena angleška jadr-nica potopljeni. Bern, 27. februarja. (Kor. urad.) Poročcvalcc »Matina« izve od ribi-čev iz Angleškega kanala, da je neki nemški podmorski čoln pred par dne-vi potopil ćelo veliko ribiško bro-dovje. Razbunenje na Holandskem. liaag, 27. februarja. Razburjc-nje na Holandskem radi potopitve ho-landskih ladij narašča. Vlada se to-krat ne bo zadovoljila z denarno od-škodnino, temveč bo zahtevala od Nemčije. da ji nadomesii izgube z lastnimi ladjami. Nemsho nećemo ponosilo. Berolin, 25. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča 2$. februarja zvečer. Na severnem bregu So m-mc so napadli Angleži ined Le T r a n s 1 o y e m in S a i 11 y -j e m. Zavrnili smo jih. Na dveh točkah naših naj-sprednjih jarkov se boji še v r s e. Na vzhodu nobenega večjega bojnega delova-n j a. Vojna z Italijo. Boroević o deseti bitki ob Soči. Beroiin, 26. februarja. Vojni po-ročevalec Leonhard Adelt brzojavlja Berliner Tageblattu iz vojnoporo-čevalskega stana: Pri sprejemu. ki mi ga ]e dovolil generalni polkovnik pl. Boroević v bivališču svojega ar-madnega poveljstva, je izjavil po-veljnik uspehov polne soške armade: P r i č a k u j e m o bližnji dvoboj in smo povsem potola-ženi. Ako smo srečno prestali devet soških bitk, tuđi pri deseti, kakor Bog hoče, ne bo drugače.« ITALUANSKO URADNO POROCI LO. 27. februarja. Artiljerijski boj je bil včeraj v zoni vzhodno Gorice živahuejši. Pri izlivu Vrtojbice v Vipavo so bili zavrnjeni sovražni oddelki, ki r.o poskušali, približati se našim crtam. Na severnih pobočjih luiba Sv. Martina je izvršil eden naših oddelkov nenaden sunek v sovražni jarek, katerega naprave so bile zasute, utrdbe uničene. Sovražna letala so metala bombe na Dol (Kras), pri čemur ie bilo nekaj oseb ranjenih. 28. februarja. Dne 27. febru-arja navadno artiljerijsko delovanje in delovanje naših majhnih oddelkov. fiden izmed naših oddelkov je vdrl v sovražne jarke na Krasu ter metal bombe, ki so zažgale barake in skla-dišča municije. Sovražna Jetala so metala bombe na Gorico. Škode ni bilo. Neka naša letalska flotilja je bombardirala sovražna taborišča v okolici Šerrade na visoki planoti Fol-garia (izhod doline Astico). Jtalijanska zračna ladja nad Puljem. — Naši hidroplani nad Barijenu Lugano, 27. februarja. (Kor. ur.) »Agenzia Stefani« razširja danes na-stopno poročilo: Preteklo noč je ita-lijanska zračna ladja obložila z bom-bami prostor pomorskega orožja v Pulju in vrgla na vojaške naprave nad eno tono eksplozivnih snovi. Močnemu topovskemu ognju izpo-stavljena se je vrnila zračna ladja ne-poškodovana na svojo bazo. Pred-včeranjim zjutraj sta poskusila dva sovražna hidroplana napad na Bari. Napad je bil s takojšnjim in učinkovitim zapornim ognjem odbijalnih ba-terij gladko zavrnjen. Po treh brez- uspešnth poskusih, da bi premagala zaporno zono. so sovražna letala zle« tela proti severu, ne da bi bila vrgla bombe. S pristojne strani se naznanja k temu poročilu: V noći 25. na 26. februarja je sovraino letalo v okolici Pulja vrglo na prosto polje nekaj bomb, ki nišo provzročile ni kake škode ali izgub. Podatek italijanskega poročila o eni toni eksplozivne snovi je pretiran, kakor pa je to pričakova-ti z itaiijanske strani; da je bila sovražna zračna ladja izpostavljena topovskemu ognju, je izmišljeno. Itaii-janski opis napada naših hidroplanov na Bari je popačen. Naši hidroplani so izvršili 25. t. m. edino le izvidni polet nad Bari brez namena, da bi metali bombe. Svojo nalogo so izpol-nili popolnoma in ni jih mogel motiti pri tem ne sovražni topovski ogenj in ne dve sovražni obrambni letali. Jedno ten letal, ki je skušalo, približati se našim letalcem, je obstrelje-vala strojna puška in se je obrnilo na veliki distanci, katero postopanje so-vražnika pa se ne more označiti za zasledovanjc. ItaHjanski zrakoplovec nad Trideniom. Trident, 2^. februarja. >Ris-veglio Austriaeo« poroča, da se je pojavil pred nekaj dnevi ob 11. do-poldne nad TriJentom sovražen zra-konlovee. S streli iz topov in s sireno je bil dan alarm in odbljalni topovi so začeli grmeti. dojim so naši letal-ci vzleteli, da pobijejo sovražnika. Kratek boj* se je konjal z besom italijanskega letalea. Francosko - it3lijtenska konferenca v Rimu. Curin, 26. iebruarja. Posvetova-nja franeoskih in italijanskih parla-mentarcev v Rimu se pečajo, kakor naznanjajo rimski listi, z nadalje-vanjem vojne v zadnji njeni fazi in s skupnimi ukrepi za čas po vojni. Posvetovanja so za-upna. Italijanski paHaoient. R?m, 27. februarja. (Kor. urad.) Zbornica se je zopet sešla. Ministr-slvo je predložilo številne zakonske nacrte, med temi predlog, -da bodi pravna zmožnost ženske na civilno-pravnem in komercijalnem polju ena-ka zmožnesti moškega. Na predlog B o s e 11 i j a se je sklenilo, da se prične v četrtek razprava budgeta poljedetskega ministrstva in raznih, te ministrstvo zadevajočih interpc-lacij. Seji so prisostvovali tu bivajoči franeoski parlamentarci. katerim je bil nato prirejen v senatu poseben sprejem. Franeoski parlamentarci so snoči odpotovali v Neapelj. Bissolati na franeoski fronti. Curih, 28. februaria. Bissolati obiskuje francosko fronto v uniformi alpinskega narednika. Poincare mu je podelil častni križ za odločno službovanje na fronti, ruski polkovnik Ignatijev pa mu je izročil več odliko-vanj imenom carja. Italija ne dobi niti košeka grške zemlje. Monakovo, 2S. februarja. > M. N. N.« poročajo iz Berolina: Angleško časopisje kaže vedno očitnejc, da je Angliji sicer prav, da sinovi Italije prelivajo kri za Anglijo, ali niti od daleč se ne misli na to. da bi dobila Italija kako odplačilo za svojo požr-tvovalnost v angleškem interesu. »Manchester Guardian,« pravi ćelo prav odkrito Italijanom, naj kratko-malo opuste vse aneksijske nacrte glede Grčije. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Preko Lugana poročajo, da je bila radi pomanjkanja premoga uprava italijanskih državnih železnic prisiljena, s 1. marcem ustaviti nadalj-nih 92 osebnih vlakov. — Italijanskega vojnega posojila je doslej podpi-sanega 2200 milijonov lir, med temi 1470 milijonov lir gotovine. — Ogromni ažijo označa ^Avanti« za usodepolno za Italijo, vlada je proti temu. kakor se vidi, brez moči. — > Corriere della sera« priobčuje predlog, naj se v odgovor na angleško omejitev uvoza omeji angleški izvoz v Italijo, ki se je med vojno skoro podvojil, s tem. da se ne dopusča več uvoza številnih ne neobhodno potrebnih angleških predmetov. — Prometno ministrstvo naznanja dogovor z angleško vlado, da noleg do-sedanjega prostora na ladjah je pripuštenih transportnih ladij skupno 140.000 ton na stalne obresti in ravno toliko ladij je pripuštenih Italiji za gotovo zaporedne poti. Z ostalih boiišl BOLGARSKO UPADNO POROČILO. 27. februarja. Makedonska f r o n t a. Na ćeli fronti živahen obojestranski artiljerijski ogenj in slaboten ogenj pušk in strojnih pušk med sprednjimi postoiankami. V okolici BItolja in v dolini Vardarja živahno delovanje letalcev. — E z e j -s k a f r o n t a. Tri sovražne ladje so brezuspeino bombardirale zapadno in vzhodno obal zaliva Porto Lagos. — Romunskafronta. Pri Mah-mudiji streljanje med postojankami na obeh straneh kanala Sv. Jurja. TURSKO URADNO POROClLO. 27. februarja. Frontaob T i g r i s u. Sovražnik se je ustavil pred prvo crto naših novih pozicij severno od Tigrisa. — Kavkaska fronta. Včeraj dopoldne je neko naše letalo uspešno metalo bombe na levem krilu na sovražni han-gar in na sovražna taborišča. — Na naši gališki fronti je poskusil sovražnik po pripravljalnem bombardiranju s slabotnimi infanterijskimi napadi in ročnim i granatami napasti del naših jarkov, mi pa smo ga v boju z bombami zavrnili. Na ostalih frontah nobenega pomembnega do-godka. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 25. februarja popoldne. Tekom noči so izvršili naši izvidni oddelki dva uspešna nenadna napada na sovražne postojanke v gozdu Aprćmont in severno od Badonviiler-ja. Na ostali fronti od časa do časa obstreljevanje. 25. februarja zvečer. Naša artiljerija je bila v okolici Mort Hoinrna delavna. Naš razdiralni ogenj je imel dober uspeli. V Lota-ringiji in v Vogezih na nekaterih točkah artiljerijsko delovanje s pre-sledki. Sicer povsod mir. RUSKO URADNO POROClLO. 26. februarja. Zapadna fronta. Naši isviJni oddelk; so vdrli po artiljerijski prloruvi v so> vražne strelske jarke zapadno od vaši Jablonice, severovzhodno cd Ko-rosmezoja ter vjeli 26 mož. — R o -miinska fronta. Obojcsiranski ogenj izvidnih oddelkov. Ruska duma. Petrograd, Z8. februarja. (Kor. urad.) Državna duma se je danes zopet sestala. Predsednik je v svojem patriotičnem nagovoru slavil hrabro armado ter pozdravil udeležnike. Nato je govoril poljedelski minister o živilski politiki vlade in razvija! svoje nazore. Seja je potekla popolnoma mirno. Tuđi državni svet je zopet pričel s poizvedovanji. Seja je resila nekaj brezpomembnih predlog. Kut el Amara. Rotterdam, 28. februarja. V uvodniku o Kut el Amari pravijo »Ti-mes<*: Že dolgo nismo več zrli na operacije v Mezopotamiji z navduše-njem, ker smo mnenja, da je bila prejšnja faza tamošnjih operacij na-paka in tuđi ker zahteve na naše plovstvo in druge vojaške pripomoč-ke nišo odgovarjale vrednosti operacij. Nikdar ni bilo za zaveznike bolj važno, kakor sedaj, da zbero svoje delovanje na glavno fronto, pripo-znavamo pa vzroke, ki so bili za vlado merodajni, da vržejo Turke iz Kut el Amarc. Ugled Angležcv je bil ogrožen in najbrže je bilo treba, da sovražnika ne puste v posesti strate-gične pozicije, ki so jo bile naše čete tako dolgo hrabro branile. Nemški državni zbor. Pri nadalievanju razprave, o ka-teri smo včeraj poročali je poslanec Schiffer pozdravil razširjenje vojne s podmorskimi čolni in izrekel svoje prepričanje o zavezniški zvestobl Avstro - Ogrske. Nemčija in Avstro-Ogrska imata enotno fronto, nasprot-niki pa ne; nas ne veže skupno so-vraštvo nego skupni interes. Iz same politične zveze je vojna napravila duševno zvezo in nastala bo iz nje življenjska zveza na podlagi spošto-vanja samostojnosti udeležencev. Drž. tajnik za zunanje stvari Zimmermann je glede vesti o pogaja-njih z Ameriko izjavil, da je dobil 8. februarja ponudbo švicarskega poslanika v Washingtonu, ki pravi, da se želi Amerika ogniti vojne, če je Nemčija pripravljena se pogajati za* radi blokade. Ta ponudba je bila uva-ževana. Ameriška želja se more iz-polniti le v kolikor ni v nasprotju z našim zapretjem morja, ki je hočemo vzdržati na vsak način. Zato smo se v odgovoru Ameriki odločili na izjavo: Nemčija je slej kakor prej pripravljena na pogajanja. a s pogojem, da ostane zapretje morja nedotaknje-no. Izrečena je pa bila tuđi želja se pogajati posebe glede parnikov za osebni promet. Gosp. Lansing je na to švicarskemu poslaniku sporočil, da je Amerika pripravljena* se dalje pagajati, če zavzame Nemčija svoje prejšnje stališče. To bi bilo pomenilo opustitev vojne s podmorskimi čolni. Tako so bila takožmenovana pogaja- nja ponesrečena še predno so se začela in stvar je bila za nas rešena. Končno je drž. tajnik obžaloval, da je bilo torpediranih več nizozemskih parnikov in je izrekel željo, naj ne-vtralne ladje sploh ne vozijo vež, ker bi s tem Ie pospešili dosego svobode na morju. Posl. Mertin je pojasnil, da mora Nemčija dobiti vojnoodškodnino,soc. demokrat Ledebour pa je kritiziral ustanovitev Poljske ter se izrekel proti vojni podmorskih čolnov. Drž. tajnik Helfferich je izrekel obžalova-nj, da so v sedanjem času mogoče take izjave, kakršno je storil posl. Ledebour. Razne politične vesti. - O avstro - ogrski nagodbi poroča »Berliner Tagbiatt-: Nagodba je sad ISmesečnih pogajanj, kate-rih zaključki pa so le provizornega značaja in se bodo po vojni event. sprenienili tako, da bodo c-dgovarjali novi ureditvi mednarodnih trgovinskih odno§ajev. Na podiagi doseže-nih degovorov se bodo ^ričela začetkom marca trgovinska pokajanja z Ncničijo. V teh pogajanjih bo igral odlično vL>go bivši ministrski nred-sednik dr. Korbcr. Nagodba naj velia po želji avstrijske industrije za 20 let. Glede carinskih tarifov naj obve-lja madžarska želja, da se pridrži carina za uvoz žita in živine. Kontingent za uvoz živine iz Ogrske se zniža. Kvota se preuredi tako, da se zviša avstrijski prisnevek za 2(/c\ Avstrija bo plačevala 65'6 Nord und Siid^< je raz-vil tajni svetnik baron von Reclien-herg, član nemškega državnega zbora in bivši gubernator Vzhodne Afrike nov nacrt za mirovne pogoje Nemčije. Cilj vojne je to, ker se da osvojiti, cilj miru pa to, kar se da d o b i t i — pravi pisatelj. Pri mirovni akciji bo šio za tri glavne stvari, katere se dajo formulirati tako - le: 1. ureditev mej v Evropi; 2. usoda kolonij; 3. pogodbe o pomor-skem prometu. Glede prve točke so najvažnejše tri zadeve: usoda Belgije, Poljske in ureditev razmer na Balkanu. Belgija je bila že pred vojno nenaraven organizem brez narod-nega značaja. Belgijskega naroda ni — polovico prebivalstva na jugozapadu države tvorijo franeoski Vaio-ni, na severovzhodu prebivajo Via-ini, ki so sorodni Nizozemcem in Nemcem. Valoni in Vlami se razliku-jejo ne Ie po jeziku temveč tuđi po tradiciji, kulturi in svojiini političnimi stremijenji. Zakaj tore] obnavljati ta nenaravni organizem? Najnaravnej-ša razrešitev belgijskega vprašanja je oddelitev Valonov od Vlarnov. To dosežemo najbolje na ta način, da do-bijo valonske province (Hennegau, Namur, Liege. Luksemburg) Franco-zi. vlamske okraje pa Nemci. V mirovni pogodbi bi se Vlamom garantirale narodne pravice, tako da bi bila nemščina na Vlamskem le pomožni jezik. Seveda pa mora biti Nemčija s svojimi bodocimi vlamskimi provin-cami teritorijalno zvezana in v to svrho ji morajo Francozi odstopiti del (valonske) province Liege. Na ta način hi bil storjen prvi korak k prijateljskim stikom med Nemčijo in Franci jo; za Nemce je važno, da Francija ne postane država druge vrste. S pridobitvijo valonskega dela Belgije bi si Francija nadomestila ogromne vojne izgube na Ijudeh in bi dobila v Charleroi ogromna ležišča premoga. Tuđi Nemčija bi pridobila v Belgiji velike premogokope, glavno pa bi bilo za njo3 da bi zagospodova-la na Flanderskem obrežju in nad iz-livom Šelde. Taka razrešitev, ki je tako v prilog Nemčiji kakor Franciji, bi zadovoljila tuđi vse tiste, ki za-htevajo aneksijo franeoskih pokra-jin, kar bi le pooštrilo narodnostno vprašanje na Nemškem. Poljska naj bo kraljestvo in ne srne za nobe-no ceno zopet v ruske roke. Na B a 1-kanu ne nameravata niti Avstrija niti Ogrska anektirati mnogo srb-skega, črnogorskega ali romunskega ozemlja. Avstrija bi se najbrž zadovoljila z aneksijo Lovčena. Srbija bi izgubila, kar si hoče vzeti Bolgarija, bila bi pa zato združena s Crno goro. Dinastija Karagjorgjevićev bi se morala odstraniti. Romunija naj izroči del Dobrudže Bolgariji, v ostalem pa ostane nerazdeljena. Napram 11 a 1 i-j i nima Avstrija nobenih aneksijoni-stičnih načrtov. — Taka ureditev bodočih mej bi ne prizadejala nobeni državi posebno težke škode. Rusija, ki bo izgubila največ, ne srne te izgube preveč obžalovati, saj so bil! Poljaki vedno tuj element v raskem telesu. Baron Rechenberg priznava, da bi s tako rešitvijo mirovnega vprašanja ne bile poplačane ogromne žrtve Nemčije — toda katera država pa bi sploh mogla biti odškodovana za vse svoje žrtve? V dveh vpraša-njih pa so vsi Nemci solidarni: glede kolonij in glede morja. Prostrana ozemlja, ki jih imajo centralne države zasedena na vzhodu in zapadu so dragocena zastava, ki jo bo mogoče zamenjati za izgubljene kolonije. Vse je tuđi edino v tem, da mora biti za-sigurana svoboda morja. --- Jubilej glasila dunajskih Če-hov. Dne 18. februarja je praznoval Videnskv dennik«, glasilo dunajskih in nižjeavstrijskih Cehov svojo de-sctletnico. List si je pridobil v prvem deceniju svojega obstanka velike zasluge za politični, kulturni in socijalni razvoj češkega naroda v državni prestolnici in v nižjeavstrijski kronovini, kjer so Cehi sicer narodno silno zapostavljeni, kjer pa tvorijo precejšen del domaćega prebivalstva in so od nekdaj važen faktor narodno - gospodarskega procvita sredi-šča države. »Vidensky dennlk« si je med njimi pridobil mnogo ugleda, po-stal je v vseh č^ško - narodnih dunajskih vprašanjih njihov voditelj in si je zaslužil tuđi častno rnesto ne le med češkim dnevnim časopisjem temveč v slovanski žurnalistiki sploh. Zanimivo je, da so imeli du-najski Cehi že pred sto leti svoje glasilo »C k. Videnske Noviny<% katerih tedenska priloga je bila nekoliko let ognjišče češke literature. Ob svoji desctletnici je izdal »Vidensky den-nik« jubilejno številko z mnogimi dragocenimi prispevki. = Antidinastično Ribanje na Ru-skem. Stockholinski »Aftonbladet-poroča: Ni dvomiti, da na Ruskem liudo vre. Vsak je prepričan, da bo prišlo do katastrofe. Napredne stranke očitajo vladnemu sistemu, da je vsemu kriv in stremijo za tem, da ga postavijo popolnoma pod parlamentarno kontrolo. Največja ovira za te nacrte je car, zato se obrača opozicija tuđi proti njemu in dvorni stranki. Antidinastično gibanje se razširja vedno bolj tuđi v širokih vrstah prebivalstva. O carju se danes govori tako, da bi bilo še pred kratkim ne-mogoče. »Batjuška« ga nikdo ne imenuje in če je primoran nastopiti v javnosti, se skriva za sveto podobo. ki jo držijo pred njega, da ga ščiri. Čim dalje traja vojna, tem močnejša postaja opozicija. Angleški vpliv je zelo velik, Angleži se vedno trdnejše vgnezdujejo v rusko upravo ter imajo vse pod kontrolo. Oni stremijo za tem, da bi ojačili opozicijo in spod-kopali carjevo pozicijo. Posebno čr-tijo Angleži carevno, ki je nemšKega pokolenja. Car omahuje ter menja vlado za vlado. Ako ruski narod ž njim ne bo zadovoljen, bo brezpogoj-no izbruhnila revolucija. Vesti o njegovi abdikaciji pa nišo resnične. Car spregovori le redko, iz vsake besede pa je spoznati njegovo obupanost. = Vstaia na Kubi. »Frankfurter Zeitung« poroča iz New Yorka: V pristanišča Santiago in Ceinfugos na Kubi so dospele ameriške vojne ladje. Pariški »Herald< poroča: Predsednik na Kubi je zahteval v Wa-shingtonu. da se mu posije večje šte-\i!o vojakov. Dve tretjini dežele sta v vstaji. Vesti iz mtit im. Imenovanje. Namestništveni tajnik dr. Livij Ličen je imenovan za ministerijalnega podtajnika v notra-njem ministrstvu. Županstvi obein Bilje in Miren, sedaj v Ljubljani, Poljanska cesta 73. ponovno pozivljatt vse prizadete stranke, naj se čim prej zglase, da se jim dopošije plačilo za oddane kovine. Umri je v Trstu nenadoma gosp. Friderik V e r b a j s. Zaplemba premoženja. Tržaška deželna sodnija je odredila zaplem-bo premoženja Edvarda B a 1 d a s a, 37 let starega, posestnika v Crauglio v Furlaniji, pešca 97. pešpolka, ker je osumljen zločina veleizdaje, oziro-ma zločina proti vojni sili države. Potres v Dubrovniku. P. C. H. poroča, da so dne 22. februarja čutili v Dubrovniku moćan potresni sunek, kakrsnega že ni bilo več let. Posebno hud je bil potres v Slanem, kjer je. provzročil okoli 40.000 K škode. Na Reki so čutili dne 27. februarja ob 2. ponoči precej močan potresni sunek, ki je zbudil ljudi. V Cirkvenici so čutili dva šunka, ki sta trajala tri sekunde. Središče potresa mora biti v Primorju ali na kakem otoku blizu obali. Kdo kaj ve? Ivan Kalšek, finanč-ni nadpaznik, Trnovo pri Gorici, isče družino Mihaela Peršolja, gostilni-čarja, Hum pri Kojskem, Brda. Ko- 49. štcv. »dftjOVENSKI MAKUU", aoc I. muca 1917. Stran 5. mur bi bilo znano sedanje njegovo bivaiišče. ali naslov, se naproša, naj proti povmitvi stroškov sporoči ime-novanemu. Išče se Franc Batič in njegova hci Marija iz Sempetra pri Gorici št. 5. Ko bi kdo kaj vedeL nai blagovoli ^poročiti Ani Batič v Ajdovščini št. 170, ali pa »Posredovalnici za gori->ke begunce v Ljubljani.« Dnevne vesti. — Admiral Njegovan. Uradno se poroCa: Cesar je imenoval mornari--kega poveljnika vijeadmirala Mak-Mmilijana Njegovana za admirala. — Odlikovanja. Novič je dobil ^ignum Iaudis nadporočnik 4. topnič. r-olka Florijan Božić. — Signuin faudis je dobil poročnik 2. bos. - herc. l'tšpolka Ivan J a r e c. — Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so do-biii pri 17. pešpolku: četovodji Pavel P a v č i č in Franc Pevc; pri 87. pešpolku korporal Franc R u p e r t. — Drugie sta dobila srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda četovodji >7. pespolka Henrik Preložnik in Malija V o r i n a. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili rri 17. pešpolku: korpor^la Franc S aj oy i c in Anton Zalakar. pod--Jcsetnika Lorenc Kozin in Martin K e b c r tej infantcrist Josip R i ir -icr; pri 9/. pešpolku korporal Ma-rij U m l k. — Repicev cesarjev kip. Cena y.ii. Repičev cesarjev kip se bp ravnala po številu naroenikov. Kjiikor je Mio mogoče sedaj dognati, bo veljal odlivek 20—25 kron; čc se bo vlilo več koinadv>\\ mu bo cena primerno Dižja. Kip nadaljujc dolgo vrsto kiparskih izdelkov tega umetnika. — Ka-kor znano, je pokazal naš rojak že na akademiji na Dunaju svoj talent. Fakrat je (leta 1S95 ) razstavil skupino »Slepec in otrok-, leta 1S96. pa ic dobil za svoje kankurcneno delo Dečka pri kepanju-: prvo darilo ba-rona Konigswartsrji. Ta kip je bil potem privzet v razstavo v umetni-vkem domu (Kiinstlerhaus). kjer je ludi cesar ju Francu .ložefu tako do-cadei, da je osebno pohvalil nadarje-nega niLidenica. Kot gojenju višie kiparske šo!e je bilo Repicu leta 1897. za njegovo skupino »Borilca« priso-ieno specijalno daril;>. Vse te prvence njegove ustvarjajoOe sile je kupila Kranjska hranilnica* ter jih je podarila kranjskeniu dežetnemu muzeju, kjer krase oddelek za domaće kiparstvo. V praksi je bil profesor Repič neumorno delaven. Od njega sta velika zaklinka nad balkonom na novi nisi mestne ubožne imovine. Iz ka-i itrskega marmorja je izklesal doprs-Tij kip ministerijalnega svetnika Ro--ipala, ki je bil svoj čas razstavijen v Sch\ventnerjevi knjigotržnici. Od »ijega so portretni kipi Prešerna, Slomška, Vilharja, Gregorčiča, Aškerea, Medveda in drugih slovenskih veljakov. Na glavnem trgu v Postojni stoji njegov spomenik poje-/crskega pevca Vilharja. na Sveti .zori pri Gorici pa priča impozantni rdjei kardinala Missije o ženijalnosti Kranjca - kiparja. Svojo glavno na-logo pa vrši profesor Repič kot učitelj kiparstva na c. kr. državni obrtni soli v Ljubljani. Lahko rečemo, da se ie ta oddelek največ vsled Repiče-vega mojstrstva tako razvil. da se je pred izbruhom svetovne vojne tuđi kiede števila učencev kosa! s kipar-skimi oddeiki na drugih obrtnih učnih zavodili. Na srećo našemu kiparske-inu naraščaju pa sprejemajo njegove absolvente kaj radi mojstri pri drugih deželah. Na srečo, pravimo, kajti vsako učenje služi naposled vendarle vitalnim interesom, a če mladina vidi in sliši, da ji umetnost ne zagotavlja življenjskega obstanka, rnora nehote odložiti ideale. Specijalno pri nas pa ni tega vsaj sedaj še ne bilo treba, zlasti če bi upoštevali materijalno življenjsko stran naših umetnikov tišti faktorji, ki še vedno menijo, da domaćin ne zmore tega, kar tujec. In baš vt tem pogledu se je v naino-vejšem času. ko se je ustanavljal v dcželnem muzeju vojnozgodovinski oddelek. haje zopet veliko zagrešilo. — Podraženje tobaka. Uradno se razglaša, da so cene smodk. ciga-ret i ti tobaka z dnern 1. marea zviša-ne povpreČno za 30 odstotkov. Smodke so se podražile: ragalia media od 26 na 34 vin., trabuka od 22 na 30 viri., britanika od 20 na 26 vin., viržinka od \2 na 16 vin.. kube od 12 na 16 vin., portorike od 9 na 12 vin.. kratke od 7 na 9 vin.. male tuzemske od 5 na 6 vin. Cigarete so se podražile: egiptske 3. vrste od 8 na 10 vin.. memfis od 7 na 9 vin., sport od 3V2 na 5 vin., drama od 2V2 na 3 vin., ogrske od 1V2 na 2 vin. Cigaretni tobak je podražen: mace-donski od 1 K 35 vin. na 1 K 80 vin., fini hereegovski od 90 vin. na 1 K 20 vin.. srednje fini turski od 65 vin. v/d 90 vin.. drama od 40 vin. na 60 v, ocrrski od 30 na 40 vin. Tobak za pipe se je podražil: knaster od 22 na 30 vin., trikraliski od 22 na 28 viiu kmečki pa od 9 vin. za 30 gramov na 10 vin. za 25 gramov. To zvišanje ic v primeri s eenami, ki so veljale pred vojno, naravnost ogromno. — Tud] znamenje časa« Pred to-bačnimi trafikanti stoje ob gotovih dnevih na stotine ljudi, — osivelih mož in vojakov — ki komaj čakajo, da dobe kak zavitek tobaka, kako smotko aL cigareto, da ugode svojim zahtevam in potrebam. Potrebam, pravimo, kajti možje, ki so navajeni pušiti, tobaka sosebno v teh časih pogrešajo. Saj je znano, da se s kaje-njem mnogo lažje prenaša glad, skrbi in druge težave. In tega utešenja je sedaj gotovo marsikje potreba — lu pri nekUi osebah ne. Ce popuši kaka dama po kosi4u cigareto, nič za to, naj to zahteva njeno telo in kar bere se ji z obraza, kako se ji to prilega. Poglejmo pa v kavarne. Ccli oblaki tlima se vale, k, ne prihaja samo od kajenja moških. ampak v večji meri od žensk. to se pravi, mlade deklice, ki bi morale še nositi kratka krila, spuščajo Uim, kakorTurki v kafani^. \ idi se jim, da kajenja nišo navaje-nc\ da kade samo, da kade, ker ini-slijo, da je moderno, kar je bilo preje poniževalno. f\\oderno, hm, koliko je modernega, k^ ni moderno, še manj I a dostojno. Te deklice se delajo pri kajenju naravnost smešne in da ne pušijo iz potrebe, se bere z njihovih obrazov — sama tuberkuloza, ne pa nekdanja zdrava, cvetoča barva ševa z njihovih obrazov. Pa saj je to moderno, se pravi, otroško. mlado dekle ponižujoče in škodljivo. Ta ^šport« bi bilo takim > frajlanu od-vzeti ter tobak dati zares potrebnim inoškim in vojakom, ki tvegajo svoje življenje za domovino. Nai bi to ne ostalo glas v p i j o č i h (ne vpijoče-ga) v puščavi! — Motorni plugi za spomladna de!a. C. in kr. 5. armadno poveljstvo bo za spomladno oranje dalo na raz-r olago nekaj motornih plj^ov s potrebnim moštvom vred, ker se s konji najbrže ne bo dalo izhajatL Za oranje in vlacenje znaša odŠkodnina 2S kron za oral. Tozadevne prijave je do 10. marca 1Q17 naslovliati na Ppsetvenega častnika ^. nadporoč-nika Steinerja v LjuMj:mi. Poljedelci se tedaj pozivljajo. da se pov^od, kjer razmere to dopuščajo. temeljito poslužujeio te ugodne prilike. — Ustanove. Pri ustanovi b a -ron Karei Flodniggovi za s 1 e p e in pri ilirski ustanovi za s 1 e p e je z začetkom šol-skega leta 1917/18 oodeliti dve do štiri mesta. Ustanove se uživajo v odgojilnici za slepe v Linču, v kateri se šoiski pouk prične sredi septembra t. 1. Pravice do teh ustanovnih mest imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, zapuščeui, slepi otroci obojega spola, posebno sirote, ki so zdravi in zmožni za pouk ter so najmanj 7. to-da ne več kot 14 let stari. Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest }e vlo-žiti pri dotičnem okrajnem glavrar-stvu, ozir3ma pri mestnem magistratu liubljanskem do 1. maja 1917. Prošnjam je priložiti rojstni (krstili) in domovinski list, sprićevalo o stav-ljenih kozah, ubožni list in zdravnl-kovo spričevalo o zdravju in zmož-nosti za izobrazbo dotičnega pro-silca. Požar. Pri železniški postaji v Kranjski gori v čuvajnici je nastal ogenj, ki je čuvainico vpepelil. Čuvaj si je s težavo rešil življenje. Umri je znani župan v Maren-bergu in štajerski deželni poslanec Alojzij L a n g e r. Konj ga je bil uda-ril s kopitom in se je Langcrju vsled tega zastrupila kri. Celjski požigi pred sodišcem. V novembru 1916. je bila vsa celjska okolica silno razburjena, ker so se dan na dan pojavljali požari enkrat v tej, enkrat v oni vaši. Med prebival-stvom je zavladala panika, govorilo se je, da zažigajo špijoni itd. in oblasti so morale organizirati obsežno varnostno službo, da zasačijo poži-galce. Požari so polagoma prenchali. Kot požigalca pa so orožniki aretirali 171etnega gimnazijca Jurija Confi-dentija iz Zavodne, pri katerega oče-tu je izbruhnil prvi požar. Dijak Con-fidenti je postal sumljiv, ker se je z velikim zanimanjem in pretirano fantazijo lotil detektivskega posla ter je opetovano »videl« požigalca, ga za-sledoval in sploh igral nekako vlogo Sherlok Holmesa Preiskava je dognala, da so nastali razni požari iz različnih vzrokov in Confidentiju se ni moglo drugega dokazati, da je 21. novembra postavil gorečo svečo v podstresje in ko je začela neka deska tleti »odkril« požar. Obtoženec je v razpravi, ki se je vršila 27. t. m. pred celjskim okrožnim sodišcem prosto-dušno priznal (kakor tuđi že v pred-preiskavi), da je postavil gorečo svečo v podstrešje le za to, da bi se mo-gel odlikovati s svojimi detektivski-mi zmožnostmi. V ostalem ni bilo v podstrešju nikakega netiva, Sodiščc se je prepričalo, da je obtoženec, ka- teresa je zagovarjal odvetnik dr. Juro Hralovec. na požigih popolno* ma nedolžen ter ga je oprostilo. Hoamokabn se zopet pojavi, da zaseje med Človeštvom razdor in pre-pir ter ugonobi soglasje in radost. Njegova intrigantska igra potegne za seboj ćele narode v propast in z veseljem opazuje, kako se uničuje člo-veštvo med seboj. Na razvalinah razpadlega doma najde osirotelo dekle, Marijo, kjer misli vzbuditi v njej • ocetovsko ljubezen. Ker je ne najde. se razočaran odvrne od nje in kot silovit orkan, podeben tajinstve-nemu meteorju, zvalovi, da bi po-spešil uničenje človeštva. Se ćelo njegov zvesti famulus ne more več gledati njegovega poCetja in se ločita kot sovražnika. Famula cilj je odsih-dob, ugonobitcv homunkula. Posreći se mu. da ustvari novega umetnega cloveka, s katerega pomočio hoče uniciti tekmeca — brata homunkula. \"sebina in igra tega filma sta popol-Tii. Predvaja ^e jutri v petek 2. marca do poiiede!jk:i 5. marca, vsak dan od 4., v nedelio od 3. popoldne na-prej. Kino - Ideal. Dotična dama. ki je našla pri druRcm koncertu Cilasbene Matice« v »Unionu« (muf perzianca) z roko-\ icami s polnim imenom) naj ga odda pri nortirj'.i v »Unionu« — da ne bode imela neprilik- kazne mmi * Sila za papir. Izdajatcljstva du-najskih casopisov so sklonili, da bodo z današnjim dnem skrčili obseg listov in da bo vsak list smel v jutranji in večerni izdajati obsegati na teden le 90 strani tekst u ne glede na instrate. V Budimpešti so silno jezni na Av-strijo,ker od nas ne dobivajo za časopise dovolj papir ja. »Pester Llovd« se je prav krepko odkašljal. Budimpeštanski listi so primorani izhajati od današnjega dne v jako znatno skrčenem obsegu. * Nesreća na železnici. Na postaji Kclenfeld blizu Budimpešte sta trčila dva vlaka. Zavirač osebnega vlaka iz Brucka je bil ubit, pet drugili žclczničancv pa težko poškodovanih. * Pasji davek je bil na Punaju z\ išan na 20 kron, kar je imelo jako znaten učinek. Še lani je bilo na Du-naju izdiinih 70.000 pasjih znamk, le-tos pa samo 57.000. * Smrtna ohsodba. Čevljar Gru-dizzola v Tridentu ie svoji lastni materi, že jako stari ženi, z britvijo pre-rezal vrat. Sodišče ga je ob^odilo na smrt na vešalih. * Splošna depozitna banka na Đunaju izgubi svojega predsednika, jako znanega dr. Josipa Kranza. Kaj je vzrok odstop njegovemu odstopu, ni povedano nikjer. * Poljedelstvo pri acetilenski luči. Na Angleškem skušajo povzdigniti poljedelstvo s tem, da bodo delali vseh 7 dni na teden dan in noč z vse-mi razpoložljivimi silami tuđi civil-nimi in vojaškimi vjetniki in z voja-štvrom in ženskami. Povsod bodo rabili motorne pluge, ki bodo delali po noči ob razsvetljavi acetilenk. * Praktičen časopis, Francoski delavski list »L' Oeuvre< velja za jako praktičen. Začetkom vojne, ko so nastale težkoje za dobavo mesa, je otvori! ta list mesnico za svoje na-ročnike, sedaj pa se je preskrbel z ogijem in vsaki številki »L' Oeuvra« je priložena nakaznica za 10 kilogra-jtiov premoga po primerni ceni. * Oderuštvo in navijanje cen. Odsek nemškega »Nationalverban-da< za vprašanja o prdtirani je spo-ročil vladi več predlogov, ki imajo namen, odpraviti oderuštvo z živili. Tako predlaga, naj se ustanovi posebno mesto za nadziranje cen, naj vojne centrale delajo tako, da ne bodo zbirale dobičkov, naj se bankam prepovedo kupčiie z blagom in naj se poostrijo kazenske določbe glede navijanja cen. * Moka na Ogrskem. Predsed-nik urada za prehrano je razglasil, da zmanjša porcije iroke, ki jo dobiva vsaka oseba in da začne boj proti dražilcem. V nekaterili okrajih manjka živil, v drugih pa so se dobile velike zaloge. A položaj je ven-dar resen. Od 1. maja bodo moko mešali in bo v njej več koruzne mo-ke, kakor doslej. V aprilu bodo zmanjšali porcije moke in kruha, a doeim so v Avstriji zmanjšali te porcije kar za polovico, pojdejo na Ogr-skem le od 240 gramov na 200 gra-mov. * Prijet morilec. Poročali smo, da je bila v Budimpešti umorjena in oropana juvelirjeva žena Guttmann. Po večdnevnem iskanju se je vendar posrećilo morilca iztakniti. Vjeli so ga v Hatvanu. Ko je morilec videl, da so mu za petami, je pometal od sebe, kar je še imel naropanih drago-cenosti in je poskusil pobegniti.Orožniki so večkrat za njim ustrelili, a ga nišo zadeli, končno pa se jim je po-srečilo, da so Ra vjeli. Morilcu je ime Josip Buzas. Priznal je, da se je ro- parskega umora pač udeležil, da pa ni on nego nekdo drugi umoril gospo Guttmannovo. * 2cn&tTO v AmerlkL Pri zadnjih volitvah v ameriški kongres je bila prvič izvoljena tuđi ženska kan* didatinja. Med toliki in tolikimi za-konodajalci tuđi ena ženska, V zapadnih državah ameriških se nišo tej izvolitvi nič čudili. Tam zavzemajo ženske že razna javna mesta in nišo samo tipkarice in kancelijske sile, nego izvršujejo važne funkcije. V državah Nebraska, Colorado in Mon-tana zavzemajo ženske mnogo javnih mest. V Goloradu je na čelu vse-ga šolstva v državi ženska. V Kan-zasu je pr! zadnjUi volitvah v zastop-stvo te države kandidiralo 245 žensk. V tej državi zavzema 155 žensk javna uradniška mesta, in sicer 59 uči-teljic, 47 državnih uradnic, 15 blagaj-ničark javnih zastopov, 3 sodnice in ena je »coroner«, to je sodnica pri sodišču, ki vodi preiskave o največ-jih zločinih. Kot tajnice javnih kor-poracij slučijo v nekaterih državah skoro same ženske. * Tovarne za čevlje na Nem- šketn. Nova nemška postava o službeni dolžnosti civilistov je v nemški industriji provzročila popoln prevrat. Iznied 1450 nemških tovarn za čevlje jih bodo zaprli 1100 in delo-valo jih bo ie še .150. iznied teh kakih 100 Ie za vojaštvo. Posamezni kraji. kjer je mnogo takih tovarn. bodo to silno hudo občutili. V Pirmascnsu ie 280 takih tovara, zaprli jih bodo 228 in samo v 42. bodo delo nadaljevalL V \Veissenfelsu je 94 tovaru, zaprli jih bodo 84 in le v desetih se bo obrat nadalje val. V drugih krajih ne bo nič bolje. Načelo pri tem je. da se naj ohrani obrat le v tistih tovarnah, ki so v mirnih časih porabile me-sečno vsaj 5000 kilograrnov pod-platov, vsa druga podjetja pa za-preti. Podjetja, ki ne bodo smela de-lati, dobe odškodnino. Za delavce je tuđi preskrbljeno, ker jih itak vse bolj manjka. Vzrok, da je bila izdana ta odredba, je ta, da manjša podjetja vsled stiske za usnje in premog ter vsled velikih transportnih težav ne morejo več racijonelno delati. V Nemčiji se zgodi tako še z marsika-tero drugo industrijo. * Iz življenja Slovakov. Instruktor novograjskega senorijata evangelske cerkve v Slovaških oko-ličanih je izdal poziv, v katerem na-znanja: Na konferenci duhovnikov leta 1916. je bil soglasno sprejet moj predlog, da se v posebno priznanje ogrski armadi in izraz hvaležnosti ogrski domovini, v vseh slovaških cerkvenih občinah, ki se pomadžar-jajo. stalno uvede madžarska služba božja. To nam nalaga tuđi spoštova-nje do uradnega jezika ogrske države in izkušnja, da je većina slovaških cerkvenih občin zr-la za madžarsko službo božjo, ker je većina prebivalstva zmožna madžar-skega jezika ali ga razume. V većini naših sol pišejo in čitaio naši Slovaki le madžarsko. Tej rodoljubni delav-nosti se je zahvaliti, da većina naših vojakov slovaškega maternega jezika sploh ne zna slovaško pisati, pa se pri pismih na sorodnike poslužuje jo madžarskega jezika. Temu se je zahvaliti, da se v naših vaseh ne sliši več slovaško prepevanje, nego od-mcvajo vsak dan po poljih in gozdih samo madžarske pesmi. Gospodarstvo. — Zajčjereja južne železnice Na kako rodovitna tla je padla propaganda V. armadnega poveljstva (oddelek Ouartiermeister) glede uvedbe in razširjenja racijonelne rejc domačih zajcev na Kranjskem, dokazuje najbolje vesela vest o ustanc-vitvi velike moderne naprave za rejo domaćih zajcev, ki jo je ukrenila c. kr. priv. južna železnica. Na predlog gospoda visjega nadzornika Franca Griinderja, predstojnika prometnega inspektorata v Trstu, je generalno ravnateljstvo južne železnice odobri- ^ lo ustanovitev zavoda za rejo domačih zajcev v Zalogu v novembru 1916. in dovolila za to potrebna de-narna sredstva. Vse za ustanovitev zavoda potrebne ukrembe je takoj iz-vršil stavbni referent gospod cesar-ski svetnik Robert Scheihel in se more v zavodu začeti delo, za kar gre zahvala krepki bližnosti imenovanih funkcijonarjev. Inženir Ivan Miiller, ki mu je bila poverjena ustanovitev in vodstvo zavoda, se je, uvidevajoč važnost reje domačih zajcev v vojni, lotil dela z veliko ambicijo in ne-utrudno marljivostjo. Moderno ure-jen izgled mu je bil zavod za rejo domačih zajcev pod Rožnikom v Ljubljani in bosta ta zavod in njega ne-utrudni vodja stotnik - avditor dr. Štetan Voszka podpirala novo napravo ne samo s strokovnjaškimi na-sveti nego tuđi z oddajo dobrih, zdravih živali za pleme. Zavod južne železnice za rejo domačih zajcev je bil ^ ustanovljen kot dobrodelna naprava za osobje južne železnice z namenom preskrbovati osebju in zlasti personalni kuhinji v Ljubljani in v Zalogu s cenenim mesom in z oddajo plemenskih živali na osebje pospešiti rejo domačih zaicev na Kranjskem. Naprava ima za sedaj 120 kletk, a se lahko razširi na 150 kletk. Darila. Darila »Rdečemu križu«, Valentin Legat, orožniški stražmojster 1. razreda ponovno zbirko 100 K; Ivana Paličar 1 K; c. kr. višja realka Gorica 64 K; c. kr. okrajno sodišĆe v Kranjski gori spravni znesek 20 K; izkupilo za od Antona Peseka darovani škartirani papir; Antonija i_es-nik 50 K; Karei Smrekar 6 K: Franc Verbič 5 K; Robert Zieger 6 K; Ana Perktold 10 K; M. A. 100 K; M. A. 200 K; Ana Hlavaček 20 K; N. N. 2 kroni; N. N. 1 K. Mesecna darila v februar ju 1917: Ivan Černe, stanarinsko odškodnino oddelka profesijonistov 15 K; ućno osobje učiteljišča 13 K 79 v; koncept-ni uradniki finančne Drokurature 18 kron 60 v: konzistorijalni svetnik profesor dr. Franc Perne 10 K; okrajni nadkomisar v p. Anton Kldin 2 kroni. Umrli so v Ljubljani: Dne 25. februarja: Štefan Budič, vojaški voznik, v rezervni vojaški bolnišnici v uršulinskem samostanu. Dne 26. februarja: Anton Hora, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 27. februarja: Emil Mihel-čič, črnovojniški pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. — Vekoslava Sadar, rejenka, 1 mesec, Streliška ulica 15. — Terezija Straj-nar, šivilja, 18 let. Japljeva ulica 2. — Fran Kotnik. finančne straže re-špicijent v p.. 63 let, Jenkova ulica 3. — Terezija Gaberšček. postrežnica, 71 let, Karlovška cesta 7. V deželni bolnišnici: Dii2 22. februarja: Ivana Matko, vdovra železniškega podnradnika, 46 let. Dne 23. februarja: Ana Čadežf rejenka, poltretje leta. Llstnlca uredništva. Ervin V a 1 e n t i ć, o kate-rem smo poročali. da se nahaja v ru-skem vjetništvu. je to sam sporočil našemu uredništvu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisb »Narodne tiskame«. Bolečine v obrazu se porajajo največ vsled prehlajenja. Odstranijo se na sličen način kot revmatične bo-lečine v ustih in telesu. Samo da se bolečine obraza težje odpravijo, ker so krepka masaža obraza in topli ob~ voji težko izvedljivi. Tem bolj dobro-došel bo onemu, ki trpi na teh bole-činah, Fellerjev bolečine hladeči, rastlinski esenčni fluid z zn. Elsa-fluid. Pozivi hitro cirkulacijo krvi in z teranjem izginejo tuđi bolečine v obrazu. Ima osvežujoč, dober vonj in pomiri živce, vsled česar je uporaba »Elsa - fluida,« zelo razsirjena. Mno-goštevilni zdravniki in nad 100.000 zahvalnih pišem izpričujejo njegov dobrodejni bolečine hladeči učinek. Pred vojne cene. 12 steklenic stane franko samo 6 K pri lekarnarju E. V. Fellerju. Stubica, Elsatrg 238, Hrva-ško. Naročite obenem Fellerjevo milo odvajalne rabarberske krogljice z zn. Elsa - krogljice, dobro tek po-spešujoče sredstvo. 6 škatljic franko 4 K 40 v. Ti izborni sredstvi priporo-čamo toplo iz lastne izkušnje kakor tuđi mentolsko steglo zoper migrene. (es) stran 4. .oujVfcNStu makult. aut 1. marci i*i7. 49. Stev. Velika bitka ob Sommi posneta vofalko-uradno lit od namestnika gene« ral. itaba m. B. za proiz-vajanje dovoliena predstavljala se bode v krat-kem * KINO IDEAL. HLAPEC (itpožemen) za skiadiščaa deiat se Spre|me proti dcjbri plači, prostem stanovanju io hrani pil A. ftarafcea ______v Ljubljani. 7ii ZAHVALA. Za vse tolaiilno sočutje povodom britke izgube našega sinćka io bratca Mak sa kakor tuđi za časteče spremstvo in podarjene krasne vence izrekamo vsem sorodn kom, prijateljem in znancem ter njegovim sošolcem našo iskreno zahvalo LJUBLJANA. I. rnarca 1917. 710 laluioća rodbina Stalaor. Mesetna soba lepo opremljena, f sredini mesu, St •Mi s 19. aama aH tmM pre|. Kje, pove upravmštvo »SloT. Naroda«. K K________________704 dva KONJA rdeče barve, 16 pesti visoka, starost po 5 let. AUTOM EOPAČ, trjevec la pesestalk, liri ma* tkati« Imkm ______________________________706 Gospodična zmoŽna slov. nem in itahjan-ikega iezika vajena trgovine, i «11 vsfepitl ket MS0S|Blterka ali voditelj množine % ASUS. BaMl b. llaas- stala, luMfi, Ć^lva. 707 iblovano stanofaiie SS takol Od4a mirni družni brez otrou, tdovska stoss 4. II. asdstr. ]Koške ovratnike vseh kakovo-ti ter vel kosti io števil-ka tuc. no K 480. OifOi|O BOffS-viOO« 4etnikit po narnrph cenah na drob ne in debelo. ^Basss Ri/.po-i';arri tuHi po pošti — — ■■ OSVALO OOBEIC Martinova cesta it. 15 Istotam se kupi pisalna miza. Denarnice, damske torbico« tolaka in maknpovala« torte, ireal-ca itd. doba^ifa tr^ovcam =^ tL Fryikova9 = Ptson na tmUi—m. 639 Vzorna pošiljatev blaga bosate raz-novrstnosti ti SS I, franko po pov-zetju — Kar bi ne bilo v5eč rada mmmmmmmm^^^ zameniam. -^^—^ ir kupim vsako množino po najvišjih cenah proti takojšnj^mu plačila po sprejetiu blaea: ▼se vrsto evof — stare volaono mto — išle. — Fletese voIbobo ■ovavieo, — votaoBlaOb — 04-pstke BOTOf a sskas - koUko, staro snkM kros ia s podloge, stare moiko \m teaske ekleke, stare postei|se odefe — koee. PIsIbobo ta konkoissto ouifo. Moto in stare rastrgane isklfo, Star papir, časopise, akte ia lUliige« Male pošiljatve spr^jmem po pošti, večje po žp'e^mci Alo|z Aak> krosok, CeloTOe, Flsrrpists 1. Nem§ka korespondenca 45 Gorki. I. UdlJCl Gorici. Ljubljana, Stari trg il 28. OVOKOiES Sivalnih strojev GRAMOFONOV Zepnih dektritnih svetilk kompletnih že od 2 K. V zalogi vedno par tisoč. Najbolji MTERUE. s "aS 3 B I i hola aiika cna za pnpnlijite. ! VABILO redni občni zbor Posojilnlce v Trebnjeai ki bode v poiedejek, dae 12. marca 1917 ob 3. uri popoltac v zaimžsi pisanil DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo rač. pregledovalca in potrjenjp Ietne^a računa za !eto 1916. 3. Čitanje re?izij5kega poročila. 4. Vulitev rač. pregledovalcev. 5 Slučajnosti. Opomba: Ako bi ta občni zbor ne bi! sklepČen, se vrši v smislu § 37 društvenih pravi I pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno. 7i4 JfatoiotTp. VRTNAR aeožeojen, uučen ia voiaščinc prost, ■o oproiso takof pri graMUil ■rit p. »fno1*. 6% Stanovanje ▼ novejŠi hiši obstoječe iz 4—5 sob z električno razsv^tljavo SO iMo za majev termin. Ponudbe pol „Maf" 4308 na upr Sioven. Naroda VrMttiftka drvtima ištm xa sredo ali konce starca tri iivane SOBE eventuelno z delno uporabo kuhinje, ozir. enako rrazno stanovame. Ponudbe na uor. »Slov. Naroda« pod „DiCk H«rbert 674". Za Ljubhano, okolico, Kr»n;sko, 00 lUoio zanesllivi potniki za prodajo medaljonov, brož, veržmh obeskov za mintaturne s tke iz zlata ali srebra Ponudbe na OtOB Roli, 9ma| VII, Kanđlf. 9. 43 Kostanjev les do 2 m dolg, cepi'en !0—30 cm v prerezu kupuje VINKO VABIC| Vele- triecf ^aloc, Jnxooitaiersko. Le ponudbe z navedbo skrajne cene, množine in roka dobave naj se vpošilja' Točno plačilo. — Kulantno poslovanje. Kopnfeat ' tuđi mehak les, bukove in hrastove hlode ali deske 524 Velika bitka] ob Sommi I posneta vo|aiko*uradno j In od namestnika gene- | ral. štaba %%%. B. za proiz* | vaianje dovoliena pred- i stavljala se bode v krat* ! kem v KINO IDEAL. B9" Kupim ali vzamem v n^iost malo posestvo s gostilno ali ludi bres n]e. Ponudbe pod „Potestvo 670" na uprava. > »Slovenskega Naroda«. 670 Slavnemu obiinstvu tu, in na deZell priporoCam svojo zalogo ee$na >n eebale tadi šonokal fabolk Je aa razpo* la§o pri Karl Kanar, LJabljaoa. ! Vliudno naznanjam, da 801H SO preselila \z Poljan-ke ceste Št 9 v Streliško ulica štev. 10 ter se pnporočam cenienim damam za nadaljno naklonjenost. S spoštovanjem Marija TominCt babica Strelifka ulica Stev. 10. Kostanjeve in bukove hlode kupi vsakomnoiino franko vagon 255 Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. VpoŠteva se le pismene ponudbe z navedbo cen. Srbečico, hraste, izpuščaje odpravi kar najhitrejše „rujavo mazilo" Mali lonček K 1 60, veliki K 3*—, družinska porcija K 9-—. Z do- 532 datkom, kako se uporabija, se naroča pri 1*t. 6, Fleschs ICronen-Apotheke, Raab (6y5r), OgrsNo. Orehov les : kostanjev les v tfobllh w polenih in deblih kupim vsako vagonsko množino po najvižji dnevni oeni J. Pogačnik, L]abl|ana, Mar. Terezlje cesta 13-28-/2., iijai 2.|3. Razstava origin. nakitovp izvršenih po naCrtih umetnikov od 8. ure zjutraj do 6. ure zvecer |stotov srebro, platin, dragulji) v izložbi salona „Umetniska propaganda" Sodna Ulica 5* Naknp v teh dneh od •'*■. do 4. are istotam. Razpis službe. Pri aestei hrsnilaici t Čmomlio le oddmti s 15. spriL 1.1. službe te: i±j I g* o "v o dL j e s katero je združena letna plača 2400 K, potem za Čas vojne po 100 kron mesečne draginjske doklade in pa s 3 petletnicami po 200 kroo. Z spride*ali opremljene prošnje vložiti je do 15. marca t. 1. pri hranil-ničnem ravnateljstvu. Mestna hranilnica v Črnomliu, dne 25. februarja 1917. GOSTILNA aa raftnn, se spreiaie. — Naslov pove fespa Movetay9 slaščićania, Donalika cesta, Llobljana- 6&5 Uće se za takaf neateUovano SOBO ▼ Ltnbl|ani ali v Milini. 679 Posudbe pod ftRenieMevaoo / VE9" na upravntštvo »Slov. Naroda«. Velika bitka ob Sommi posneta vojaško-uradno in od namestnika general, štaba UU B. za proiz« vajanje dovoliena pred* stavliala se bode v krat- kem v KINO IDEAL.