List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
4. številka
TO IN ONO IZ / DELAVSKIH KROGO
Nesreče po rudnikih in jeklarnah 'so takorekoč na dnevnem ' ; redu.
ju je več največjih/rudnikov zelo “po-kvečenih". Trije , rudniki v Providence “ronajo.”
Dawson, Yu]0n Territory, 1. jan.— Zveza “The Industrial Workers of the World” je imela sinoči tukaj sejo, da Šklene, ali naj se začne boj za osem-. /ufenč delavnik po 75c na uro za ru-
>dariy'x tej krajini.
SPET DELO Z NOVIM LETOM.
Zvezna pomoč za brezdelce. Teh mnogo posebno v New Yorku.
Pittsburg, Pa., 1. jan. — Vsled eksplozije v ižpreminjalni peči št. 3 v Thompsonovi jeklarni v North Brad-docku, sedem milj vzhodno od tu, sta bila dva delavca usmrčena, dočim je bilo 13 drugih hudo ranjenih. Usmrčena sta 30 let stari Pavel Kurišek in 35 letni Štefan Dovjak, oba iz Brad-docka.
Šest od ranjencev je tu rojenih Ame ričanov, ostali so priseljeni Slovani. Vsi so bili prepeljani v tukajšnjo bolnišnico.
Pravijo, da je bila eksplozija povzročena takisto, da si je razbeljena ruda napravila pot skozi notranji ovoj in prišla v dotiko z vlažno vnanjo steno topilne peči, vsled česar se je naenkrat razvila velika množina para. Sila eksplozije je izbila peči dno in tekoča vsebina, 15 ton, se je razlila v jamo, kljer je delalo 15 moških. Poslopje in polegstoječa kotlarna sta močno poškodovana.
Eksplozija v rovu.
Albuquerque, N. M., l.ljan. — Eksplozija plina in premogovega prahu v Bernal-rovu pri mestu Carthage v tej državi je danes povzročila smrt devetih delavcev, dočim sta bila dva druga premogarja hudo ranjena. Bernal-rud-nik pripada Carthage Fuel-kompaniji. Kaj je povzročilo eksplozijo, še ni dognano.
Zvezna pomoč za brezdelce.
New York, 30. dec. — V svoji včerajšnji seji je naročila “Central Federated Union” svojemu izvrševalne-mu oblastvu, izdelati načrt v podpiranje brezdelcev po zvezni vladi ter ga tako hitro kot mogoče predložiti zboru unijskih delegatov v odobritev. Po tajnikovem poročilu je začasno do
125.000	delavcev v Velikem New Yorku brez opravka in Živka in sicer
25.000	vsakovrstnih rokodelcev, 50,-000 pomočnikov in 50,000 dninarjev. Eden izmed delegatov je opomnil, naj bi zvezna vlada sedaj ne zapirala ladi-jedelnic in tako množila armade brezdelcev, marveč še več ljudi nastavila in skladišča odprla in njih vsebino razdelila stradajočim. Vlada je dolžna, skrbeti za stradajoče in brezdelce. “John D. Rockefeller,” tako je zaključil ta delegat svoj govor, “je rekel pred dvema letoma, ko je predsednik Roosevelt začel svojo politiko proti korporacijam, da bode v kacih dveh letih 7 milijonov ljudi v deželi brez dela in da bodo morali kamenje tolči, in kakor je videti, se prerokovanje tega človekoljuba izpolnjuje.”
Spet “ronajo”.
Rože in regrat cveto.
Dover, Del., 30. dec. — Vsled milega vremena zadnjih dni so rožni grmi v cvetličnjaku pred tukajšnjim kolodvorom Pennsylvania-železnice začeli cvesti. Dve roži sta posebno krasno razcveli.
York, Pa., 30. dec. — Na bližnjem polju in tudi po mnogih dvoriščih v mestu je sedanje milo vreme odprlo številne cvetove regrata (dandelion).
Komaj verjetno.
Greendale, Va., 30. dec. — Tu se raznaša govorica, da je Noah Fulton še živ, ki je bil obešen dne 3. decembra v Alvingdonu zaradi umora John Johnsona.
Kakor pravijo, njegov tilnik ni bil zlomljen. Zdravniki so ga pa proglasili mrtvim in potem je bilo njegovo telo izročeno sorodnikom, ki so ga hitro prepeljali domov v Greendale. Tam so ga spet oživljali in uspešno oživili, in mož bo baje sedaj popolnoma okreval. Oblasti preiskujejo te govorice.
Umor, ki je bil zaradi njega Fulton obsojen na smrt, je sledil nečemu prepiru na gorah. Pravijo pa, da so zločin izvršili drugi in ga podtaknili slaboumnemu Noah Fultonu.
Klativitezi.
Peterboro, N. H., 28. dec. — V tem delu države se je zadnje dni pojavilo toliko vlačugarjev, da so postali huda deželska nadloga. Skitalci se ne zadovoljujejo s tem, po hišah jedi prositi, temveč v mnogih slučajih se hrana naravnost zahteva, in tupatam celo kak tramp sestavlja jedilni list in ga poudarja z grožnjami. Tu tako mrgoli potepencev, da se skoro ne ve, pripadajo domovi državljanom ali trampom.
Potres.
Washington, D. C., 30. dec. — Prav hud potres je bil zaznamovan davi 32 minut 30 sekund po polnoči na potre-someru zemljemerne opazovalnice v Cheltenhamu, Md. Gibanje je trajalo dve uri.
Ogromen promet.
New York, 30. dec. — Po letnem poročilu Severonemškega Lloyda so prevozili prekoatlantski parniki letos nad milijon več oseb iz in do Amerike nego prejšnje leto. Skupaj se je prevozilo iz Evrope v Ameriko in obratno 2,956,668 oseb proti 1,984,028 leta 1906. in 1,505,517 leta 1905. Iz Evrope se je prevozilo v Ameriko 1,619,340 in iz Amerike v Evropo 1,257,328. Med krovnih potnikov se je prevozile) v Ameriko 1,364,688 in v Evropo 550,-045.
Pottsville, Pa., 30. dec. — V plavžih “Eastern Steel”-kompanije, ki so počivali nad mesec dni, je davi spet zaposlovalo nad 1000 delavsev. Začasno se bo delalo šele po pet dni na teden.
Manchester, N. H., 30. dec. — Tovarne “F. M. Hoyt Shoe”-kompanije v East Manchestru, ki so bile več tednov zaprte, so danes spet zaposlovale s 750 delavci.
Sandusky, O., 1. jan. — Z delom se spet prične v kamenolomih na Kelley’s Islandu v ponedeljek. Kacih 600 mož je prizadetih.
Gardner, Mass., 1. jan. — 1,800 izdelovalcev stolov pri tvrdkah Heywood Bros. & Wakefield Co. ter Fieder & Co. danes spet dela.
Bloomington, 111., 1. jan. — Tukajšnje delavnice Chicago & Alton-želez-nice, ki dajejo zaslužek 1,000 moškim, se spet odpro danes, po prestanku izza 24. dec. Tisti department^ ki so delali od dne 1. dec. po 8 ur, bodo odslej delali po 10 ur na dan.
Plača znižana.
Uniontown, Pa., 1. jan. — “H. C. Frick Coke Company” je razglasila znižanje plače svojim zaposlencem in kacih 60,000 moških je prizadetih pri kokovih pečeh v tem okraju. Znižanje znaša okoli 7yi odsto, tako da je plača sedaj skoraj ista, kakor je bila pred zvišanjem marca meseca 1906. Bržkone uvedejo neodvisne kompanije slično znižanje.
Revčka brez dela.
Chicago, 111., 30. dec. — T. Tebas-zok, 25 let star Poljak, se je sinoči ustrelil v Wicker parku, ko so ravno hodili ljudje v cerkev. V žepu ustre-ljenčevem so našli list, namenjen nekemu prijatelju, z naslednjimi besedami v poljščini: “Ustrelil se bom; kajti ubog sem in ne morem dobiti dela.”
Sinoči se je tudi ustrelil Adam Smith. Prišel je bil k nečemu prijatelju in mu potožil svoje gorje, da je popolnoma nepremožen in brez dela. Ko mu je prijatelj rekel, da mu ne more pomagati, je potegnil svoj revolver in se ustrelil.
“Nadepolna” mladina.
Chicago, 111., 30. dec. — Trije okrin-kani razbojniki, od katerih ni bil ni-jeden videti star nad 16 let, so sinoči vdrli v stanovanje Kitajca Sama Kee, No. 132 East 16 st., in ga prisilili z revolverji, da jim je izročil svojo gotovino v znesku $30 in zlato žepno uro. Od roparjev ni sledu.
Priporočila!
Rojakom v La Salle, III. in okolici naznanjamo, da smo pooblastili g. Simona Jesenšek za našega zastopnika. Vsem ga toplo priporočamo.
Druge delavske vesti.
Madisonville, Ky., 1. jan. — Vkljub povelju štrajkati še vsi rudniki poslujejo v tem okraju. V Webster-county-
— Rojakom v Allegheny City, Pa. in okolici priporočamo našega zastopnika g. Geo. Vovk.
Uprav. “Am. Slov.”
Joliet, rilinois. 3. januar-ja 1908
Izobčenje.
Milan, 27. dec. — Po odredbi papeževi je prečital kardinal Ferrari, nad
BIVŠI POSLANGI RUSKI OBSOJENI.
Ker so podpisali viborški proglas na ljudstvo, naj ne plačuje davkov.
167 BO SEDELO PO 3 MESECE.
Izgube tudi svoje politične pravice. Samo dva oproščena.
Petrograd, 31. dec. — V pravdi proti 169 podpisalcem viborškega proglasa je izdana obsodba. Dva obtoženca sta bila oproščena, ker sta podpisala proglas pod krivo domnevo; ostalih 167 poslancev je bilo obsojenih vsak na 3 mesece ječe, vsled česar trajno izgube vse politične pravice.
M. Ramišvili, ki je bil že dlje nego nego 3 mesece v preiskovalnem zaporu, se takoj osvobodi; ostali ostanejo do dne 20. januarja brez poroštva svobodni, ko imajo iti v zapor, pod pridržkom, da se pritožijo proti obsodbi. Med obsojenci so: Ivan Pe-trunkjevič, knez Dolgorukov, knez Dmitrij Šakovskij, knez Obolenskij, in knez Urusov; nadalje gospodje Vladimir Nabukov, Maks Vinayer, Lenicki ter kmečka voditelja Cehilkin in Na-zarenko.
Zakaj tako mile kazni?
Tu sploh mislijo, da je kazen tako milo izpadla, ker se vlada ni upala, toliko najodličnejših ruskih mož hudo kaznovati, tem bolj, ker tudi lahka kazen z ječo odvzame obsojencem politične pravice.
Najvišja kazen, ki so jo imeli pričakovati, je bila triletna ječa in izguba državljanskih častnih pravic.
Viborški proglas.
Med obravnavo se je imenitno zagovarjal posebno Ivan Petrunkjevič, ki je med drugim rekel sledeče: Vlada upa z obsodbo obtožencev pridobiti moralično zmago. Viborški proglas se mora tolmačiti v zvezi z zgodovinskimi dogodki zadnjih let. On in o-stali podpisalci proglasa niso hujskali k brezvladju (anarhiji), nego so se zavzeli samo za pravico ljudskega zastopstva pri vladanju dežele. Po razpustu prve dunte se je vlada bala oboroženega upora, in da ni prišlo do tega, se je zahvaliti večjidel ustavnim demokratom, ki so svetovali k zmernosti in zagovarjali miroljubno orožje, kakor finančni bojkot in slično. Tako, je izjavil govornik, se branijo v zapadni Evropi ustavne pravice.
sat
Pritožili se bodo.
Petrograd, 1. jan. — Včeraj obsojeni bivši državnozborski poslanci so sklenili danes na shodu, da se bodo proti obsodbi pritožili na senat, najvišje sodišče na Ruskem. Pravijo, da vlada ni zadovoljna z obsodbo, češ, da je premila in zato rada vidi pritožbo. Občinstvo je sicer obsodba prijetno iznenadila, ker se je sploh mislilo, da bodo toženci kaznovani vsak z eno-do dvoletnim zaporom.
Visoka starost.
Petrograd, 30. dec.—Iz Revala (buv. Estland) se poroča, da je k mestnemu notarju prišel neki Schmidt, da bi napravil svoj testament. Ko je notar pregledal njegove listine, se je izkazalo, da je Schmidt rojen leta 1783, torej še za časa Katarine Velike in je sedaj v 125. letu.
Otrok v dimniku.
Dunaj, 31. dec. — V Karvinu na Moravskem je ..služila dekla Marija Krause. Njeno ljubavno razmerje ni ostalo brez posledic. Ker se ljubimec ni več zanjo brigal, zadušila je otroka, zavila ga v časopise, nesla truplo po noči v podstrešno sobo, odprla vrata od dimnika in položila otroka v neko razpoko. Nobeden ni vedel, da je porodila dekla. Pred kratkim je divjal vihar, ki je zapodil dim v sobo gospodarjev, ki so zapazili duh po pečenem mesu. Preiskovali so in dobili pod streho v dimniku skoraj popolnoma pečenega otroka. Krause je priznala svoj zločin.
Čmogora in Turčija.
Dunaj, 1. jan. — Položaj ob turško-črnogorski meji je jako kritičen in so razmere med obema državama jako napete. Položaj ni že popolnoma jasen. Morali so se pa vršiti med Turki in Črnogorci že boji, ker ¡e naročila turška vlada svojemu cetinjskemu poslaniku, da naj izposluje pri črnogorski vladi, da se prenehajo napadi in da naj kaznujejo krivce. Po črnogorskih poročilih se pa množe spopadi med Turki in Črnogorci ob meji in je položaj resen. Turki imajo ob meji 14,000, Črnogorci pa 4000 vojakov.
škof milanski, na sveti večer v tukajšnji katedrali papežev razglas, s katerim so izobčeni vsi, ki imajo opraviti z izdajo mesečnika “Review II Rin-navemento”, glasila “modernih”. Veliko izobčenje je cerkvena kazen, ki se tako redkokdaj izreče, da je vsa Italija nad tem korakom svetega očeta razburjena. Ta kazen ni zadela niti kralja Viktor Emanuela, ko je oropal tedanjega papeža Pija IX. posvetne vlade nad cerkveno državo, vštevši Rim. Prizadeti so ravnatelji, izdajatelji, uredniki in vsi do zadnjega čfko-stavca v tiskarni omenjenega mesečnika.
Pastirsko pismo.
Pariz, 29. dec. — Kardinal Couliss, nadškof lyonski, je izdal pastirsko pismo, v katerem najostreje obsoja razdelitev cerkvene lastnine. To najnovejše vladno dejanje, izvršeno komaj leto po izdani postavi o ločitvi cerkve in države, imenuje “cerkevskrunilen rop”. Obenem prerokuje, da bodo nadaljnji koraki izročitev bolnišnic civilnim oblastem, zatrt je še na Francoskem ostalih redov in razpust katoliških šol. Kardinal bridko toži, da velika večina katoličanov tako mirno gleda to vtikanje v cerkvene pravice, da, zatiranje istih, ter tolmači to s tem, da se puščajo preveč voditi po svojih gmotnih koristih in svoji zaba-voljubnosti ter da vse to verjamejo, kar jim sporočajo časopisi, ki nanje vpliva vlada. Pismo sklepa s pozivom na katoličane, naj ostanejo svoji veri zvesti, kajti nadloga mine in konečno ostane vendar cerkev zmagalka.
Izganjajo usmiljenke.
Pariz, 31. dec. — Sedanji kulturni boj na Francoskem je najodurnejši, kar jih je imela dozdaj Francoska. Iz bolnišnic gonijo zdaj požrtvovalne u-smiljenke. Niti ob času velike francoske revolucije se niso ob času kon-venta upali takratni jakobinci, da izženejo usmiljenke. Prisilili so jih samo, da so odložile svojo redovno obleko. Moderni jakobinci jih pa izganjajo iz bolnišnic.
Navidezno mrtva.
Pariz, 29. dec. — V Lille na Francoskem so hoteli pokopati malo deklico, katera se je ponesrečila na cestni železnici in o kateri so mislili, da je mrtva. Malo pred pogrebom pa se je deklica premaknila in odprla oči. Bila je v dolgi in trdi nezavesti.
Kralj Leopold v stiski.
Pariz, 30. dec. — Kralj Leopold se je pogodil z nekim bruseljskim graditeljem, da zgradi na račun kronskih posestev več krasnih zgradb. Dalje je vladar sklenil dogovor, da mu graditelj v Ostende zgradi več zgradb, za kar mu bo on vsako leto izplačal v obrokih 1,200,000 K. Ko je bil graditelj napol gotov, je dobil nalog, da prestane z zgradbami. To je bil silen udarec za njega, uradništvo in delavstvo, ki je bilo zaposleno pri tem delu. Tedaj je zgraditelj tirjal od kralja za odškodnino šest milijonov frankov. Ali pravijo, da kralj ni vstanu plačati te vsote. Ustavil je vse gradnje, ker je v veliki denarni zadregi.
“Kopniški stotnik št. 2”—prijet.
Dunaj, 29. dec. — V Freisingu na Bavarskem je bil najden in prijet naglo proslavljeni, od dunajske policije z iskalnim pismom zasledovani častniški namestnik izven službe Leopold Goldschmidt, o čegar posrečenem sleparskem činu se je poročalo v dunajskih brzojavkah zadnji teden. Predan bo po rešitvi običajnih formalnosti. Goldschmidt je izvršil sleparstvo po načinu, ki ga je iztuhtal znani “Kopniški stotnik”. Pripeljal se je v častniški uniformi pred arzenalsko blagajno in si je dal od podčastnika v službi vročiti ključ pod pretvezo, da mora po naročilu divizijskega po.veljstva po blagajno 2. topničarskega polka. Potem je pobral vsebino blagajne v znesku 28,000 kron in izginil. Kot bivši častniški namestnik je bil Goldschmidt zveden v vseh vprašanjih vojaške službe. Ta okolnost, v zvezi z odločnim nastopom, je odvzela podčastniku vsak sum.
Nov dar vseučilišču.
Chicago, 111., 2. jan. — John D. Rockefeller je danes poklonil chica-škemu vseučilišču novo darilo v znesku $2,191,000. Vsega skupaj je doslej daroval temu vseučilišču $23,661,-98.
,	Kri tekla.
Muncie, Ind., 2. jan. — Štrajkujoči cestnoželezniški zaposlenci so danes povzročili izgrede. Nele, da so napadli kare s kamenjem, razbili okna, prevrnili vozove, temveč začeli so tudi streljati, in nato so streljali tudi štraj-kolomci. Devet oseb je bilo ranjenih, dve od njih smrtnonevarno.
LETO PROSPEVANJA SMO BAJE ZACELI.
Chicaški prvi trgovci in finančniki prerokujejo najlepšo bodočnost.
TAFT PROTI KORPORACIJAM.
Napoveduje socialno revolucijo, če se trustom ne stopi na prste.
Chicago, 111., 1. dec. — Chicago in Združene države kot celota lahko gledajo v bodočnost z največjim upanjem in zaupanjem v leto 1908. — tako so se splošno izražali včeraj najodličnejši trgovci in finančniki chicaški. Finančna stiska je prestana in kupčija in obrt se hitro povračata na svoje prejšnje stališče. Združene države “se dvigajo v leto prospevanja” in ozračje se čisti dan za dnem bolj.
Kaj pravi Taft.
Boston, Mass., 31. dec. — Vojni tajnik Taft je imel včeraj tukaj tri govore v svrho, da podpre svojo kandidaturo za predsednika. Pri banketu, ki I mu ga je v čast priredila “Merchants & Manufacturers’ Association”, je v nagovoru, sprejetem z veliko pohvalo, zagovarjal politiko predsednika Roosevelta in proglasil za srečno presta-no finančno krizo odgovorne edinole ljudi, ki stoje na čelu trustov ali te nadzorujejo. Imenoval seveda ni nobenih imen, a vedel je vsakdo, ki so mu poznane finančne razmere te dežele, koga je vojni tajnik mislil.
Proti korporacijam.
Svojega tekmeca, senatorja Fora-kerja izjavo, češ, da so nova železniška postava in neprestani naravnostni in skriti napadi predsednika Roosevelta na korporacije povzročili nezaupanje ljudstva in zakrivili finančno krizo, je Taft odločno zavrnil in namignil, da se mora začeti mnogo ostrejša politika proti korporacijam, predno se ljudstvo pomiri. Gospod Taft je svaril svoje poslušalce pred zagovorniki trustov. Kajti če bi si ljudstvo vzelo k srcu njihove nasvete, potem bi se morala preklicati Shermanova proti-trustovska postava ter odstopiti vsa oblast brezvestnim in krvoločnim kor-, poracijam. In te bi tako brezozirno gospodarile in poslovale, ako ne bi bile postavljene pod strogo nadzorstvo osrednje vlade, da bi prejalislej povzročile socialno revolucijo (ali družabno prekucijo).
Taftov govor je bil ponovno preki-njeti z gromovitim ploskom in ko je končal, so trikrat zaorili vzkliki: Hura za prihodnjega predsednika Združ. držav.
Emancipiranke.
London, 31. dec. — Borilke za žensko emancipacijo v Londonu sedaj nadaljujejo na ta način svoje delo, da motijo vsa zborovanja, katera skličejo liberalci. V nedeljo so liberalci s silo vrgli emancipiranke z nekega shoda. Nasprotniki enakopravnosti z žen skami so na ženske metali poper, da so vse ženske kihale in svojih govornic niso mogle poslušati.
Kača v vinskem sodu.
Budimpešta, 27. dec. — Neki Ma-leau je obiskal nekega vinotržca v Nagysteremiji. Da bi vino pokusil, je izpil kozarec vina ter je par minut nato umrl. Tudi vinotržčeva soproga je bila kmalu nato mrtva, ko je pila to vino. Orožništvo je takoj stvar začelo preiskovati. Ko so sod odprli, so našli v njem že napol gnilo kačo. Kako je kača prišla v sod, niso mogli do-gnjji.
Stavka zdravnikov.
Dunaj, 29. dec. — Stavko zdravnikov imajo pri ogrskih delavskih bolniških blagajnah. Zdravniki zahtevajo, da se službe blagajniških zdravnikov opu-ste in da potem zdravniki, katere bi vsak član prosto volil, dobe iz blagajne za vsak zdravniški obisk 6, oziroma 9 kron.
Pravda Harden.
Berolin, 31. dec. — Obravnave v pravdi proti Hardenu se spet nadaljujejo. V četrtek bo tožencu dana prilika, da se sam zagovarja. (Hardena toži grof Kuno pl. Moltke, ker je prvi v svojem mesečniku “Zukunft” razkril take stvari, ki stavijo rečenega grofa glede morale v najslabšo luč. Grof je bil do razkritij ljubljenec cesarja Viljema in mestni poveljnik be-rolinski.)
— Pisma na jolietski pošti imajo: Dobrič F., Kamenik Martin, Mlado-van Jakob, Mulac John, Vadljak Blaž.
Letnik XVII
Hrvat ubil Hrvata.
New York, 31. dec. — Na sam Božič v večer je hrvatsk rojak umoril rojaka v mestecu Frugality, Pa. Kacih 12 Hrvatov je skupaj veselo jedlo in pilo, in pijača je iz neke malenkosti rodila prepir. Ivan Sestric je potegnil nož in kakor blisk razparal trebuh Nikole Škonjera, da se je mrtev zgrudil na izpadla mu črevesa. Zločinca so zaprli.
Ogromen pristan.
Pittsburg, Pa., 29. dec. — V neko* liko dneh bo imel pittsburški rečni okraj največjo notranjo luko na svetu. Zgradila jo je zvezna vlada ob zgornjem Ohiu, med Pittsburgom in ustjem reke Beaver pri mestu Beaver. Pittsburška luka se bo sedaj raztezala do Merrilla, kjer se nahaja Za-tvornica št. 6, kacih 30 milj od Pitts-burga. V bodoče se bodo torej v tem 30 milj dolgem pristanu lahko spravljale ogromne zaloge premoga, da se potem prevažajo na jug, kadar se reka dovolj napolni z vodo.
Goldfield.
Washington, D. C., 30. dec. — Nevadski guverner Sparks je danes brzojavil predsedniku Rooseveltu, da bo sklical postavodajce nevadske k iz-venredni seji. Vsled tega ostanejo zvezne čete še tri tedne v Goldfieldu, kjer rudarji štrajkajo.
Suha država.
Atlanta, Ga., 31. dec. — Nocoj Za-dobi veljavo v državi Georgia prohi-bicijska postava. Opolnoči se zapro vse krčme. Prošnja na tukajšnje zvezno sodišče za ustavno povelje je bila zavrnjena.
Poljedelsko orodje v Evropo.
New York, 30. dec. — Šest velikih prekoatlantskih parnikov je najetih* da odpeljejo iz tukajšnje luke raznovrstnega poljedelskega orodja, ki je namenjeno za Evropo. Vrednost tega in med letom v Evropo odpeljanega poljedelskega orodja znaša nad $25,000,000.
Konec kurjačev na parnikih.
New York, 29. dec. — “Standard” poroča, da je tvrdka Hokinson in Co. napravila aparat, ki je določen za to, da se kurjači na krovu ladij odpravijo. Potrebni bodo samo še ljudje v kurivnih prostorih, ki morajo nadzirati delovanje stroja. Admiraliteta je dala tvrdki na razpolago topničarski čoln za poizkušanje. Ti poizkusi so bili dozdaj popolnoma uspešni. Premog prihaja po strmih kanalih na posebno lopato, ki na vsako kretnjo stroja potegne vsebino čez ogenj in jo tam enakomerno razdeli, a nazajgrede pepel zopet stresa ven. Hitrost tega delovanja se lahko poljubno uravnava. Boljša razdelitev premoga, ki jo stroj omogočuje, ima tudi to prednost, da se ne razvija pri tem velika množina dima.
Makedonija.
Carigrad, 31. dec. — Načelnik tajnè pisarne bolgarskega kneza Dobrovič je oëpotoval na Dunaj. Govori se, da obvesti dunajske politične kroge O nameravani bolgarski ministrski izpre-membi. Knez Ferdinand je namreč izvedel, da je brez njegove vednosti netil ministrski predsednik na novo s pomočjo vstaških odborov uporno gibanje v Makedoniji.
Listnica upravništva.
Gospod. John Lokar, Newburg, O.
Prejeli smo lepo število novih naročnikov, katerih imena ste poslali; tudi naročnino, za kar Vam izrekamo iskreno zahvalo, kot vzornemu zastopniku našega lista.
Ne zanemarjaj kašlja in prehlada!
Najboljši čas za ozdravljenje kašlja je baš sedaj, in najboljše zdravilo je Severov balzam za pljuča. Ta miri sapnike, ustavlja kašelj in leči bolna pljuča. (25 'in 10c steklenica.) Da Tpr6-prečiš pozebo in prehlad, uživaj Seve-rove tablete zoper prehlad in hripo (25c), vzorno zdravilo, ki se naj uživa poleg Severovega balzama Za pljuča. Na prodaj v vseh lekarnah. Vprašaj za Severov Zdravilski Alrfiahah za 1908— dobiš ga zastonj! W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Cela družina obsojena.
Brno, Moravsko, 28. dec. — Tukaj so radi štirikratnega roparskega umora družino Baitz, sestoječo iz moža, žene in sina, ki so bili spoznani krivim roparskega umora, obsodili na smrt.
— G. Math. Stefanich naznanja rojakom, da ni več v gostilni na Jackson St., ker je prevzel saloon g. Geo. Loparca na 400 Ohio/ St. Rojaki ga lahko tam najdejo.
-:. r'^ffpyc^ß'
Joliet, 111., 2. jan. — Veselo so brliz-gale tovarniške piščali, ko je staro leto novemu izročalo vlado predsinoč-njem o polnoči, in vsepovsod po mestu so odmevali poki iz revolverjev, vsakdo je radosten pozdravljal nevidnega novodošleca. Dal Bog, da done-nese vsem prav mnogo sreče in izpolni vsaj nekatere srčne želje. V tej nadi začenjamo novo leto.
—	Naša jeklarna spet “rona”. Mr. Mathias, tukajšnji glavni superintendent Illinois Steel-kompanije, je v torek popoludne uradno razglasil, da se oddelki zvani “billet mill” in “rod “mill” in “converter”, ki so bili zaprti zaradi poprav izza predzadnje sobote, spet odpro z dnem 1. januarja, in ta vesela vest se je po bliskovo razširila po mestu in je vsepovsod vzbudila radosten odmev.
—	Dne 14. t. m. bo v Golobičevi dvorani imenitna predstava, namreč rokoborba (wrestling) med dvema junakoma, ki ju dobro poznajo vsi naši že poameričanjeni fantje. To sta Cotton Calvert in Tomine Mowath.
—	Dr. Struzinski ml. je odpotoval zadnjo soboto za tri tedne v Pennsyl-vanijo.
—	127 prošenj za krčmarske licence je bilo predloženih mestnemu zboru do zadnjega večera starega leta. Da li so bile vse povoljno rešene, nam še ni znano. Lani je bilo vseh salunov v našem inestu 138. Približno toliko jih bo menda tudi letos, kajti nekatere prošnje običajno “pricapljajo ’ šele čez teden ali dva po določenem roku.
i — Odkar je bila izdana nova postava o naturalizaciji (dne 27. septembra 1906), je naš okrožni klerk izdal 101 prvi naturalizacijski papir. Med vsemi, ki hočejo postati novi državljani Stric Samovi, prednjačijo “Avstri-jani”, tako nazivajo Američani navadno nas Slovence, dasi si tega nikakor ne štejemo v čast. Prvi papirji so bili namreč izdani v omenjeni dobi 23 ‘ Av-strijanom”, 20 Švedom, 15 Italijanom,
9 O grom, 8 Rusom, 6 Nemcev, 6 Angležem, 3 Kanadcem, 2 Ircem, 2 Norvežanom, 1 Grku itd.
—	“Pabst Brewing Co.” iz Milwaukee, Wis., ena največjih pivovarn v Združ. državah, ki je imela zadnjih osemnajst let svoje podružnice v Jo-lietu in sosednih mestecih, je opustila svoj business v tem delu dežele in sicer z dnem 1. t. m. Zakaj? Zaradi prevelike konkurence. Imenovana pivo-varnarska družba je prodala svoje interese tukaj in v mestecih Lockport, Romeoville, Morris in Wilmington do-broznani tvrdki “The Joliet Citizens Brewing Company”, pri kateri je tudi nekaj slovenskih delničarjev.
—	Osem salunov ima sedaj Rockdale, ker se je z novim letom odprl osmi. Med tamošnje salunarje je šel tudi g. Jos. Jerman, ki se je bil nedavno povrnil iz Omahe, Nebr., v našo sredo.
—	“The Southern Watch Co.” v Nashvillu, Tenn., premesti svojo tovarno v naše mesto, kakor poročajo Tvrdka izdeluje samo zlate in zlataste urnice ali okrove od ur. Mladini obojega spola bi se potem nudila lepa prilika novega dela in boljšega zaslužka, nego je v drugih tovarnah in delavnicah,
1 — John Mulac, rodom baje “Polish-Italian” (kdo se ne smeje?), pride prihodnji ponedeljek pred porotnike. Mulac je tisti tat, ki je zadnje tedne že tako drzno in pogosto nastopal kot uzmovič, da se ga je že povsod pričakovalo in balo. Nastopal je tudi kot “Jack, the Dauber” in “Jack, the Slasher”, t. j. Jaka Mazač in Jaka Re zač. Pa zadnjo soboto je bil zreli ptiček prijet in sedaj čaka v kletki svoje nadaljnje vloge kot št. tolikoin-toliko za temnim zidovjem državne kaznilnice. O Mulcu bomo natančneje poročali po obravnavi, ko dozvemo nekoliko več resnice o njem in njegovih “sijajnih” činih.
—	Obravnave v okrožnem sodišču "(circuit court) se začno dne 6. t. m.
—	G. John Mauser, ki je hudo zbo lel na pljučnici, kakor smo zadnjič po ročali, je zapustil bolnišnico in se zdravi doma pri svojih skrbnih starših.
—	Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec, 711 N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chi cago Phone 1102.
čedno hišo in zraven pa še $1000.00 od Jednote, kar bode gotovo dobra tolažba žalujoči vdovi in njenim otrokom.
Društvo Marije Pomagaj mu je priredilo lep pogreb dne 20. dec. zjutraj, katerega so se tudi vdeležija društvo sv. Jožefa, št. 53 K. S. K. Jednote in samostojno društvo Vitezov sv. Jurija s svojimi zastavami na čelu, za kar se jim tem potom srčno zahvaljujemo. Pogreba se je vdeležilo tudi mnogo občinstva sploh, kar dokazuje, da je bil pokojni občeznan in spoštovan.
Tem potom izrekamo žalujoči vdovi svoje iskreno sožalje, in mrtvemu so bratu pa kličemo: Bog ti daj večni mir in pokoj!
Matija Jereb, I. tajnik.
Predragi mi rojaki po širni Ameriki, pa še nekaj omenim: da naj bi se vsaki Slovenec naročil na list Ameri-kanski Slovenec. V tem dobrem listu vidiš lepe novice iz slovenskih naselbin, vidiš novice iz stare domovine, čitaš v njem dopise od vseh strani sveta, čitaš lepe povesti, zanimljive, da si kratiš lahko čas v ovih dolgih zimskih večerih, če ga prebiraš. A tudi noben ne more reči, da bi se naročil, pa da preveč košta. Premislite, dragi Slovenci, ta list izhaja vsaki teden enkrat redovito dva lista skupaj ali na osmih straneh in stane proti predplačilu samo en dolar ($1.00) za celo leto!
Pri sklepu tega mojega dopisa že lim in voščim vsem rojakom po širni Ameriki in tudi onkraj oceana srečno, veselo in zdravo novo leto, a tebi, mi dobri list A. S., želim, da bi imel v novem letu še dvakrat toliko naročnikov in predplačnikov.
George Pavlakovič.
La Salle, 111., 29. dec. — Peter Peru šek, za vero in narod jako vnet rojak, se je preselil s svojo družino v Milwaukee, Wis., njegovo hišo tukaj je kupil Ludovik Kastigar. Letošnja cerkvena božična kolekta se je prav do bro obnesla, pri vseh treh mašah se je nabralo $408.07. V La Salle in okolici po jamah kopljejo delavci zim ski čas premog stalno in dobro zaslužijo, a drugod je težko dela dobiti. Dasiravno je o Božiču, vendar nimamo še snega, sploh imamo vreme jako prijetno.
Matevž Urbanija.
Springfield, 111., 29. dec. — Dragi mi Amerikanski Slovenec! Prosim za malo prostora v našem zanimivem listu. Jaz rojak se zahvaljujem vsem dopisnikom A. S., posebno našemu rojaku Math Gaisheku, ker on nas tako lepo spodbuja v korist svojega naroda, kar smo brali v listu Amerikanskem Slovencu v številki 3. Ta dopis je prav močno ginljiv za vse rojake po širni Ameriki, ker nas ta dopis spodbuja nas vse Slovence k svojemu imetju in svojemu počitku. Zdaj pa te pozdravljam rojak in ti želim eno srečno novo leto.
Pa tudi tebi, A. S., želim dobri uspeh in dosti naročnikov in dosti dopisni kov. S pozdravom
Jožef Zupančič.
Waukegan, 111., 26. dec. — Dne 17. dec. je tukaj umrl Anton Jereb, član našega društva Marije Pomagaj št 79, K. S. K. Jedrjote, doma iz Stare Vrhnike, kjer zapušča mater in dva brata, in tukaj v Waukeganu pa ženo s tremi nedorastlimi otročiči, in ene ga brata pa v Clevelandu. Pokojnik je bil jeden izmed prvih slovenskih na seljencev tu v Waukeganu in je bil član K. S. K. Jednote čez osem let. Dasi je bil že čez eno leto bolehen
$2
Denver, Colo., 24. dec. — Drago mi uredništvo A. S., prosim malo prosto ra v vašem cenjenem listu, da sporo čim, kako je pri nas v Denveru.
Z delom se ne morem prav nič pohvaliti. Delo je, kakor sem v 52. šte vilki sporočil, še skoro bi rekel, da je še slabeje, zato, ker zmeraj novih delavcev prihaja iz vesta.
Tukaj smo imeli lepo jesen še do zdaj, zdaj je pričelo malo snežiti in tudi burja je pričela svojo zimsko navado ponavljati, tako da je prav mrzlo nastalo tukaj pri nas v Denveru. Tukaj okolu Denverja po velikih hribih je sneg jako visok, na en komolc in tudi višje; ali kaj se bomo čudili, saj mi vidimo iz Denverja tudi julija meseca snega po visokih gorah pri Denverju.
Omeniti moram, da nas je precej šnje število Slovencev in Hrvatov tukaj in vsi smo prav dobro napredovali še dozdaj, ne vem, kako bo zanaprej Tukaj skoraj vsi Slovenci in Hrvati imajo svoje hiše in lote, nekateri ima po dve i po več. Ne rečem, da so si zdaj preskrbeli, zakaj je bolj poslabo, ampak naši vrli rojaki so si že pred preskrbeli, dokler so bili bolji časi, do kler ni bila tako velika draginja na vsem in bolji je bil zaslužek, kakor je zdaj. In tudi je tukaj več podpornih društev, katera vsa prav dobro na predujejo.
Ali žalibog, česar bi nam bilo jako potreba, pa nimamo, to je slovenskega dušnega pastirja in cerkve. Seve, tukaj je v Globevillu poljska cerkev svetega Jožefa; v njej služi sveto mašo poljski duhoven, Rev. Father Jarzin-ski, tako da nekateri grejo tja k službi božji ob nedeljah in drugih praznikih, a drugi spet grejo v irsko cerkev, ki je oddaljena kakih 20 minut od tukaj, kamor mi Slovenci spadamo pod faro, ki se imenuje Marijinega Oznanjenja; tam služi sv. mašo irski duhoven Rev. Father Rabson. Seve, nekateri pravijo, da zastopijo poljski, drugi spet, da zastopijo angleški. Ne rečerri; nekateri razume poljski in tudi nekateri angleški, ali to je vse slabo: vsaki narod najbolj razumi materin jezik, katerega sliši od svoje mladosti. Res, dragi rojaki, kako je lepo, kjer imajo Slovenci svojo cerkev in svojega dušnega pastirja: slišijo lepe pridige, grejo k spovedi in za vse druge stvari je jako lepo, a posebno pa za bolne in umirajoče, ker je dosti Slovencev, ki umrjejo brez sv. popotnice; če mu prav pride kakšen angleški duhoven, pa bolnik ni vešč angleščine in duhoven ne more nič dokončati ž njim, a da je slovenski duhoven, bi bilo bolje. Dostikrat sem slišal in tudi sem videl sam, kadar je kateri Slovenec ali rojak v bolnišnici bolan, brž če sliši slovenski duhovnik, če je le tam v onem mestu, gre in potolaži bolnika, daje mu lepe nauke in k Bogu ga obrača i pod-učuje, kakor se spodobi za kristjana in katolika. In tudi mu reče, če bo mu bolj slabo pomoči, da naj naznani sestram, katere strežejo bolnikom, da bi rad se spovedal in prejel sv. obhajilo, in du-
Pueblo, Colo., 27. dec. — Lahen veter je pihal doli iz koloradskih gora, je dvigal prah in ga metal v oči šeta-joči se množici ljudstva. Popoldan, na sv. predvečer je bilo kaj živahno v slovenski naselbini. Jeklarna je večinoma počivala. Slovenski delavci so I imeli nekaj prostih dni o sv. božičnih praznikih, zato je vsaki hitel, da si kaj 1 nakupi za Božič; oče da razveseli družinico z božičnimi darilci, prijatelj pri-1 jatelja i. t. d.
Sveti večer! Ah, kako lepi spomini! I V domovini, tam onstran morja, v lepih slovenskih deželah, med prijaznimi holmi Dolenjske, v hiši skrbnih roditeljev, v krogu prijateljev in druge mladosti, se smo skupno radovali svetega večera. Spomini na vas, o srečni časi, mi z bridkostjo polnijo dušo. Ah, | spomini!
Pa tudi tukaj v tujini smo se veselili božičnih praznikov. Pozno v noč so gorele luči v hišah slovenskih delavcev, v borni koči kakor v hiši imenitnega meščana je bilo veselje in radost svetega večera. Saj slovenski delavec v tujini, ko mu spomin pričara one lepe, srečne čase božičnih dnevov v domovini, je vesel, je srečen. V mnogih hišah se je culo petje božičnih spevov. Veselih src ni objemal spanec, kakor druge večere. Saj nocoj se je rodil Zveličar sveta. In v srcih zemljanov naj odmeva Njemu, ki se rodil je nocoj: Slava Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji!
Sveti dan! poln občutkov in sladke sreče. Prva peta sv. maša je bila ob štirih zjutraj. Ljudje so hiteli v cerkev, bila je polna, če tudi je prostorna Pa tako lepo ozaljšana s cvetlicami in venci! Zadaj pod korom pa tako lepe, vabljive jaslice, rojstvo Gospodovo. Ljudstvo je bilo zbrano v molitvi. Cer kveni zbor je lepo pel in poveličeval službo božjo.
Druga, tiha sv. maša je bila ob 8.; tudi te so se farani udeležili v velikem številu. Pel je močan mešan zbor, so delovali so pevci društva “Prešeren”. Veličastno je zadonelo po hramu bo
Seyerova zdravila so požsodznana ter imajo dober ugled kot čista in zanesljiva preparanja.

Kašelj in hripa.
Te nadležne in nevarne bolezni posebno pri trokih. Skrbna mati ima vedno pri roki steklenico v katerej se nahaja
Severov Balzam za
pljuča.
Ta balzam odstrani kašelj. Proti hripi je treba porabiti 10 do 30 kapljic istega.
Čitajte kaj piše Karol Brezny iz Collinsville, Okla.:
“Severov balzam za pljuča je pre-cenljivo zdravilo, ker je ozdravilo mojega dečka kašlja po povžitju le par kapljic istega. Prej je kašljal skoro tri mesece. Tudi druga zdravila sem poskusil, pa brez uspeha. Vaš balzam za pljuča je odstranil kašelj popolnoma, za to ga vsakemu priporočam v enakem slučaju.”
Severov balzam za pljuča 25 in 50c

Kožne bolezni redi slabe krvi.	Podaja se vseh	Neprecenljiv dar trpečim ženam.
Nič ni bolj zanesljivo kot Severov kričistilec, ki zdravi kožne bolezni. Mihael Kožic iz Wilmington, Del.,	lekarnah	Dobro in zanesljivo zdravilo za trpeče žene je Severov balzam za življenje. Regulira naravno delovanje in
piše: “Moj prijatelj je trpel na svoji koži radi slabe krvi. Severov kričistilec ga je popolnoma ozdravil. Vam se zahva limo za to dobroto.” Cena $1.00.	Severov slovenski almanah zastonj.	okrepča moč ko bi človek drugače trpel na raznih ženskih nadlogah. Daje okus. Cena 75c. Pišite nam za knjigo “Ženske bolezni.”
Za hitro pomoč proti nervoznosti, glavobolu ali nev-ralgiji rabite Severove praške zoper glavobol in nevralgijo. Jamčeni so, da ne vsebujejo nobene nevarne tvarine, in v resnici odstranijo glavobol prej nego katero drugo zdravilo. Cena 2Sc.		Belezni obisti in jeter. Obisti in jetra so cevi v čistenje telesa. Ako se iste pokvarijo se scalna kislina vstavi in povzroči nered obisti in jeter. Čistite in okrepčujte te organe s Severovim zdravilom za obisti in jetra in vidili bodete uspeh zdravja. Cena 75c in $1.25.
		
	Navod 0 rabi dobite brezplačno.	
m ja jr pi 			^ — CEDAR RAPIOS
«jif Er	ifPD A	
■ wrw ■ ■ ■ OE	VERA J	WO. IOWA
se zahvaljujem v prvi vrsti Mikotu Grabrijanu, ki se je toliko žrtvoval
žjem petje navdušenih pevcev. Melo-1in nabiral> ne da. bi Sa bil iaz zat.° kaJ dija božičnic nas je mamila, v duhu | pr?slI> P°tem njegov.m pomočnikom,
smo si želeli biti v domači cerkvi roj-
kakor tudi vsem darovalcem, katerih
stnega kraja, kjer nam je tekla zibelka le Jepo število 236. Bog naj vsem sku prve mladosti. Ob devetih je bila slo- obll°	na priprošnjo Mar.
vaška sv. maša, pri kateri je pel, in Pomocmce Denar bom porabil po poje vsako nedeljo pri deveti maiil želji nabiralcev m darovalcev za veza-mnogobrojni zbor nežnega spola, pod «J« kapelice, katero smo zvezal, letos
nadzorstvom čč. šolskih sester. Ob pol enajstih je bila zadnja slovesna sv.
kakor sem že sporočil v “Am. Sl.” št. 48. z dne 8. novembra, za nakup lepe-
maša za Slovence, pri katerej se je I ga belega masnega plašča z Marijino tudi udeležilo veliko vernega ljudstva. P°dobo zadaj, ki bo rabil na dan pro Poslovili smo se od vas, božični dne- sce"Ja ah zegnanja m za druge po-vi, potopili ste se v morje preteklosti, I trebsc.ne pr. kapeli.
upamo pa, da vas še dočakamo mnogokrat !	J. Hočevar.
K tej lepi svoti pripomogli so s svojimi darovi ti le dobrotniki: Iz naše fare so darovali: po $2: Miko Grabrijan, Jožef Grabrijan in Janez Baho-rič. Po $1: Matevž Kralj, Jure Vraničar, Jož. Kozan, Pet. Hotujec, Matevž Željko in soproga Ana 50c., Ferd.
Ely, Minn., 27. dec. — Dragi mi Am.
Slovenec:—Prosim natisnite sledeče vrstice in novice iz Ely.
Pogorel oje v noči od 22. na 23. de- I	Mi^ticTMiko Kralj, Ma
cembra Jožef Bezarja hišno stanova- lija Kralj in Ivan Kralj. Po 50c: nje do tal Ogenj je bil tako nagel, Miko Crnič; Anton Crnis> Iyan Milin0 da celo se denarja shranjenega n. bi o yi£ Mat Kramarič, Ivan Ivec, Jož mogoče izvad.ti, zatorej ie upepelilo gt h Miko Vra„ešič, Ana Via-$365. Cuje se da ogenj se je unel od ^ Jur£ Vranešič> Ivan Miketič. Po sveče, ker je bilo premalo pazljivosti. 25c; Jož. vlašič, Mih. Vlašič, Miko Neko .ko primerno je ogenj obiskal Vranešič Jož Kramarič. Razun na-tud. dne 24. decembra nemškega rodu Uh faranoy je darovaIo še mnogo fotografista N. J. Vanderbloom.sa, za d ;h slovencev iz raziičnih far, ka. kar so bili ognjegas.lc. urnih nog za L. tud; Hrvat Madjarov in dru-pomoc; škodo cenijo do $200.
Dne 24. decembra sta eno miljo od mesta hodila prvi 19 letni in drugi 8
gih, katerih pa ne morem navesti po posameznih farah, ker bi sicer ta dopis preveč narastek Darovali pa so
letm. sinek očeta Henry Barkle-ta. O- Po $1. £ župnik Klopčič, Jožef Štu-menjena sta zgrešila pot nazaj. Barkle L,. Martin Krašič; Iyan Hriban> Iy
.	IV?" I Gorik, Jožef Orgin, Bened. Stric. Po
50c: Jož. Rožič, Ivan Arko, Ana Sala-rij, Jak. Orgin, Ivan Arko, Ana Sala-ta, Al. Tiho, Ant. Jurkovič, Karl Ra-
J
Chandler-rudniku parna piščal močno piskala, namreč zato, da se bi zgubljena spoznala, kje da sta, kajti njima
je podomače znan “whistle” pri Chan- .	T ’ _ ',	... ’.	r,
hi ■ -d-	. .. t, , .	dosevic, Jure Frankovic, Antonija Ra-
vendar je še šest dni pred svojo smrt jo delal v tovarni; potem se je vlegel hovnik mu reče, da pride, če je treba v posteljo, iz katere ga je vzela pre- ob polnoči, in če je lepo ali slabo vre-rana smrt. Bil je dober mož in skr- me, da mu ne bo zabranilo, da vse ben oče svojim, kajti zapustil jim je rad stori za dušni in telesni blagor.
dler in Pioneer-rudniku. Do sedaj se ne ve nič, kje da sta.
čki, Stanko Lakatič, Malnar Grgurič, Mat. Žagar, Miha Muhvič, Margareta
Božične praznike smo pridno m s g Franc Grkm Peter Klobučarj polno nalogo praznovali, seveda, ker Iyan	^ Au |ti Pavej Hripa je v okolici vse gorovje pokrito z	Miha Kasun> Fr ŽIebernik> gtef.
belimi kapami, zato je bilo mrzlo, pa Kump> Jqž Šušteršič, Marija Štukelj,
Rožič, Iv. Smrekar, Ivan Kista, Jure Trak, Ciril Trak, Jože Tomec, Ant. Tomec, Iv. Lakatič, Marija Kraljič, Mat. Jurkovič, Ferd. Troha, Fr. Ja-neš, Ivan Burič, Marko Čop, Jož. Gr-dešič, Jure Simjan, Mat. Grdešič, Pet. Matkovič, Ivan Vertin, Mart. Bukovec, Fr. Sterin, Ivan Brojan, Valent. Starin, Ivan Ferderbar, Mih. Florjančič, Jure Šutej, Jož. Florjančič, Pet. Tavčar, Iv. Šuštar, Jož. Podboršek, Ivan Lajic, Miha Verbič, Ant. Mušič, Ivan Mušič* Ivan Konak, Mat. Kmetič, Mih. Gotič, Pet. Štrk, Jakob Kepic, Mat. Kebrašek, Andr. Gesne, Iv. Klobučar, Mart. Likovič, Marko tŠrk, Ant. Stimac, Jož. Agnič, Mat. Horvat, Lovr. Sečen, Jure Sečen, Greg. Mufič, Pavel Madronič, Jež. Slivac, Fr. Le-sac, Fr. Tučič, Ant. Zupančič, Ant. Blaževič, Jož. Bilan, Fr. Bahar, Fr. Vertin, Miha Gorše, Al. Vodlar, Fr. Kuretič, Iv. Zupančič, Ivan Udovič, Ant. Udovič, Iv. Vernak, Marija Mav-rin, Ivan Bohte, Ivan Turk, Ivan Horvatič, Jak. Šušteršič, Iv. Sever, Mart. Šušteršič, Mart. Marserin, Ivan Rauch Mih. Majerle, Iv. Mušič, Jožef Režek, Ivan Škarja, Ivan Šute, Mart. Tičak, Miha Tičak, Bož. Bevandič, Jure Metel, Mat. Držaj, Pet. Strbenc, Mih. Pavlič, Ivan Pikuš, Ant. Štrk, Ivan Agnič, Zaros Horvat, Doras Jaraly, Franc Pagliaruci, Marija Greguraš, Ana Zajec. Po 30c: Pavel Šmit, Val. Mušič, Jožef Kump. Po 35c: Mate Klobučar. Po 20c: Šimon Ubra, Ant. Burič, Blaž Mušič, Pet. Gradišek. Po 15c: Št. Vargo, Miha Lovšin, Ivan Šopčič, Ana Gašparovič. Po lOc: Ivan Tojak, Pavel Mesir, Andrej Grgorič, Štef. Vrbanec, Ivan Gotman, Ivan Ha-bijan, Tomaž Grdišek, Kovice Le-stvan, Gabriel Horvat, Otmar Lajoš, Jure Kovačič, Karol Horvat. Po 5c: Orosz Istvan. Vse rojake srčno pozdravlja
Denare v staro domovino
pošiljamo: ..........
za $	10.30 .............  50	kron,
za $	20.40 .............. 100	kron,
za $	40.80 ............. 200	kron,
za $	101.75 ............. soo	kron,
za $	203.50 ............ 1000	kron,
za $1016.00 ............ 5000	kron.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St, New York.
6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111.
KJE JE FR. ŠEREK? PRED 2 LE-ti je bival nekje v Pittsburgu, Pa. Zanj bi rada zvedela njegova sestra, ki mu ima več važnega poročati. Marija Šerek, Box 22, Forest City, Pa.	d3t
POTREBUJEMO DOBREGA BRIV ca. Kdor želi sprejeti službo naj piše za podrobnosti na Philip Hi-bler, 1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
KJE JE VALENTIN CICIGAJ. DNE 20. dec. t. 1. je odšel iz Chicage ne vem kam. Kdor rojakov ve za njegov naslov naj ga naznani meni: John Trinko, 1013 W. 19th St., Chicago, 111.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to Ivan Šašelj. J je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St.
vmes prijetno solnčno vreme.
Pozdrav čitateljem “Amerikanskega Slovenca”.
John Težak, P. O. Box 422,
Peter Špehar, Ivan Medved, Ivan Žu-nič, Jožef Kure, Jož. Štrk, Peter Mihelič, Fr. Mavrin, Ivan Dražemerič, bratje Vertin, Marko Kasen. Po 25c: Iv. Vuhn, Štefan Cvetic, Jak. Pešel, Fr. Iz Adlešič, 11. decembra. — S temi Jakša, Franc Vrmek, Ant. Medic, Jož. potrjujem, da mi je poslal naš rojak Županič, Jož. Panjan, Jak. Špreizer, Miko Grabrijan iz Dolenjec, ki je naj- Katar. Kocjan, Jož. Čop, Štef. Pani-več pripomogel, da se je zidala kapela jan, Jož. Knaus, Ivan Pešel, Peter Ra-Mar. Pomočnice v Dolenjcih, za to buh, Pet. Panijan, Štefan Panijan, Jož. kapelo iz Calumeta zopet krasen dar Malarič, Ant. Malarič, Urh Rambe-420 K, katere je nabral med našimi gue, Št. Deak, Št. Rigio, Št. Simon, rojaki in drugimi rojaki, pa tudi mno- Št. Simon, Št. Pal, Jernej Andriko, gimi ptujci v Calumetu in njegovi o-1 Pavel Sebak, Pet. Blak, Ivan Linko, količi. Pomagali so mu pri nabira-1 Ivan Januri, Mate Princ, Miha Kuk-nju še: njegov sin Jožef, Miko Kralj no, Šigm. Molnar, Pet. Kolesar, Gr. iz Dolenjec, Jure Vranešič iz Tribuč, Medved, Mih. Maraj, Ivan Jamri, Jož. Ivan Miketič iz Gorenjec in Janez I Oreš, Jakob Emilno, Ivan Fekete,\M. Bahorič iz Pribinec. Za ta prelepi dar Erdeli, Ant. Kocjan, Št. Lamut, Jož.
t
Vsem znancem in prijateljem naznanjamo pretužno vest, da je Bogu Vsegamogočn emu dopadlo našega iskreno ljubečega brata, oziroma svaka, čast. gospoda
IA7"-A.isr SAKSEHJA
župnika pri Sv. Jakobu ob Savi pri Ljubljani
dne 28. decembra t. 1. v starosti 52. let, poklical k Sebi v boljšo večnost.
Pozemski ostanki blazega pokojnika bodo izročeni materi zemlji dne 30. decembra t. 1. ob 10. uri na farnem pokopališču pri Sv. Jakobu ob Savi.
Zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Blazega pokojnika priporočamo v trajni spomin in molitev. Frank in Johana SAKSER,	Antonija SAKSER,
brat in sestra.	svakinja.
/
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 5. decembra 14 Hrvatov. Nazaj je pa prišlo dne 5. dec. 23 Slovencev in 82 Hrvatov a dne 11. dec. 425 Hrvatov in Slovencev.
—	O belokranjski železnici so obrav navali na shodu v Kočevju. Župan Loy je v imenu kneza Auersperga na podlagi njegovih informacij poročal županom, kaj je z belokranjsko železnico Kočevarji so seveda nevoljni, da se podaljša dolenjska železnica od Novega mesta. Na to pravi knez, da se v dogovoru med avstrijsko in ogrsko vlado Izrecno imenuje Novomesto kot začetek nove železnice. Knez Auersperg je izkušal doseči, da se železnica izpelje dalje iz Straže skozi Poljansko in Čermošnjiško dolino, a je bilo vse zastonj. Pameten politik — pravi knez svojim volivcem — vzame dobiček tam, kjer je mogoč. V takih razmerah se hoče potezati zato, da se podržavi deželna cesta Ljubljana-Ko-čevje do meje. To je pa predlog, ki ga je stavil poslanec Jaklič s “Slovenskim klubom”. Doklade, ki so se doslej plačevale za to cesto, se morajo potem porabiti za druge ceste.
—	Odstavljen je od notarijata notar
g.	Janko Globočnik v Metliki.
—	Prijet vojaški begun. V Bršljinu pri Novem mestu so prijeli vojaškega begunca Jožefa Seršeta, ki je pobegnil od 17. pešpolka v Celovcu.
—	Novo pivovarno nameravajo zgra diti v okolici Radovljice. Pivovarna bo zvarila vsako leto 40,000 hi piva. Z deli se prične prihodnjo pomlad.
—	Star veteran. 3. dec. umrl je v Rojani pri Trstu, gospod JernejrČerne bivši gostilničar ljubljanski in oče gospoda Miroslava Černeta, dež. oficijala v Ljubljani, v visoki starosti 87 let. Starček je bil do lanskega leta, ko je obolel, vedno čil in zdrav, misleč pa, da si zdravje nekoliko okrepča, preselil se je v južnejše podnebje, toda mesto da bi okreval, šel je le izdihnit v tujino. Bojeval se je še pod poveljstvom feldmaršala Radeckega 1. 1848. na Laškem in leta 1849. na Ogrskem. Pokojnik je bil skoraj gotovo eden zadnjih, še živečih bojevnikov hrabrega generala.
—	Umrl je dne 3. decembra t. 1. ob
5.	uri popoldne g. Štefan Habe, posestnik na Gočah, v 84. letu. Bil je zgleden gospodar, veren katoličan. Od cesarja je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem.
—	Mrtvega so našli 29. nov. 63-letnega posestnika Martina Kirna iz Zagorja na cesti iz Koritnice na Bače {okraj Ilirska Bistrica).
—	Umrl je 26 let stari grof Franc Lichtenberg.
—	V pijanosti je padel blizu Jurklo-štra hlapec Aplenc z nekega mosta v potdk in utonil.
—	Umrla je gospa Ana Branke, zdravnikova vdova.
—	Nesreča na mostu v Stepanji vasi. V Stepanji vasi popravljajo most čez Ljubljanico. Dne 2. dec. se je pri tem mostu na neznan način ponesrečil sam ski Bezlaj Martin, star okrog 35 let.
—J' Premogokopska družba, katera se je ustanovila v Trnovem, koplje in išče premog blizu Jelšane. Prišli so že globoko kakih 60 metrov. Dobili so že veliko dobrih žil, ki vse v eno smer drže. Do glavne žile, katero sledijo od ene strani, je baje še kakih 100 metrov.
—	Spremembe pri frančiškanih. Dosedanji gvardijan in župni upravitelj č. g. P. Salezij Vodošek se je prostovoljno odpovedal predstojništvu frančiškanskega samostana v Nadzarjih in je prestavljen v Brezje. Za gvardija-na v frančiškanskem samostanu v Na-zarjih je imenovan č. g. P. Klemens Grampovčan. Za začasnega župnijskega upravitelja v Nazarjih je imenovan č. g. Robert Dolinar.
—	Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje so dobili delavci v Činklovi tovarni: Martin Zagradnik, Franc Jančar in Marija Osredkar.
—	Iz Velikih Lašč. Pri nas se godi, kakor v Monte Carlu. Morda se nikjer na Kranjskem ne igra toliko in za tako visoke svote kot pri nas. Pri nas ni nič nenavadnega, če leži na kegljišču več stotakov za stavo na tleh. Ne dolgo, kar je en kmet izgubil na kegljišču malenkostno svoto 700 kron. Te dni je pa izgubil pri kartah en slovenski posestnik v par urah 3000 kron, reci tri tisoč kron!
—	Dve kasarniški zgradbi se bodo po načrtu tržaškega državnega železniškega ravnateljstva zgradili na Jesenicah.
—	V Drenovicah se je ustanovila ekspozitura c. kr. finančne straže iz Črnomlja.
—	Slovensko gledališče. V soboto
7.	dec. so igrali na slovenskem gledališču prvikrat izvirno slovensko dramo
v treh dejanjih: “Somrak”, spisal Ad. Robida. — Dne 20. dec. so igrali na slovenskem odru prvikrat izvirno Cankarjevo dramo . “Pohujšanje v dolini šentflorjanski.”
—	Slovenščina se bo na> kočevski gimnaziji neobvezno poučevala v letu 1907-08 v nižjih razredih v treh oddelkih po dve uri, torej 6 ur na teden. V V. razredu se bo slovenščina poučevala v zasebnem oddelku.
—	Nepoboljšljiva tatica. Dekla Iv. Habjan, 30 let stara, pristojna v Kamnik, je bila že 17krat predkaznovana. Devetkrat zaradi tatvine. Kot služkinja Marije Ludvig je pri Teodori Lad-staetter v Ljubljani vzela 4 K, pri Frančiški Begel na Selu iz zaprtega predala pa 24 K gotovine. Obdolžen-ka ničesar ne taji. Za pokoro je dobila 13 mesecev težke ječe, katero bo prestala v Begunjah.
—	Preuredil je neki radovljiški kon-sorcij verskemu zakladu pripadajočo žago v Starih Fužinah pri Bohinju. Napravila se je turbinska priprava. Na njej se bo žagal les, ki so ga prodali Studorci in Fužinci konsorciju za 150,-000 K.
—	Pohujšljivo vedenje pri procesiji. Pri letošnji Velikonočni procesiji z Najsvetejšim, pri Devici Mariji v Polju, je stal Janez Tomšič, strojar v Logu, med tem ko so drugi okolu njega poklekovali, s klobukom na glavi in cigareto v ustih. Na cerkovnikovo pripombo naj se odkrije, odgovoril je ta: “Še nikoli še nisem in se tudi danes ne bom.” Cerkovnik mu je na to klobuk z glave zbil, a Tomšič je skočil v njega in ga zgrabil. Očividno je, da se je zbrana množica nad takim obnašanjem spodtikala. Tomšič je tudi v gostilni pri “Jami” vzel Francetu Žab-jaku 4 krone vreden dežnik in ga prodal. Sodišče ga je obsodilo na en mesec ostrega zapora.
—	Za predsednika “Mestne hranilnice ljubljanske” je zopet izvoljen ve-letržec, podpredsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice, g. Fran Koll-mann.
—	Iz Škofje Loke. Letošnja letina je bila med najboljšimi, kar jih ljudje pomnijo. Vsega je bilo dovolj, posebno krompirja in sadja. Kupčija je bila tudi povoljna. Krompir so ljudje naravnost z njive na kolodvor vozili, tudi sadja se je izvozilo iz loške okolice čez tisoč vozov.
—	Novice iz Novega mesta. Gdč. Amalija Recelj je kupila v Novem mestu na Bregu znano staro Brunnerje-vo gostilno za ceno 13.400 K. Gostilniški obrt prične izvrševati po novem letu. — Gospod Jožef Košiček, lastnik parne žage v Kandiji pri Novem mestu, je kupil v Prečini pod znanim Luknjiškim gradom mlin in nekaj o-krog ležečega posestva, v katerem se nahaja izvirek Tomenice.
—	Društvu slov. časnikarjev in knjižničarjev je daroval g. Jebačin, lastnik prve jugoslov. tovarne za kavine surogate v Ljubljani, 50 K.
—	“Društvo odvetniških in notarskih uradnikov na Kranjskem” se* je osnovalo v Ljubljani.
—	Nov hotel v Ljubljani. Ob preurejenem poslopju južne želez, tik pred novim parkom, ki se priredi na prostor sedanjih vrtov ob Kolodvorski ulici, se zgradi tudi hotel z 20 sobami za tujce, ki morajo prekiniti bivanje v Ljubljani za toliko časa, da počakajo in žele opraviti toaleto ali pa se nekoliko odpočiti na drug vlak. Sobe bodo baje po 80 krajcarjev. Vodil bo to restavracijo in hotel restavrater južnega kolodvora gospod Schrey.
—	Srna sredi mesta. V Metliki so zadnjič dunajski monterji pred trgovino g. E. Fuxa napravljali javno tehtnico. Ko so delavci delali v globoki odprtini, se nakrat zasliši lajanje in trenotek pozneje prileti, preganjana od psov — srna mimo Fuxove trgovine in pade v odprtino. Srno so možje takoj prijeli. Srno so psi prignali z gorovja, kjer je bil one dni prirejen lov.
—	Prodaja lepega sadja v Novem mestu. Ker se je v Ljubljani sadni semenj odpovedal, priredila je kmetijska šolaj na Grmu prodajo namiznega sadja drle 1. decembra v novomeški mestni hiši. Razstave udeležil se je s svojim krasnim sadjem tudi graščak gospod Jožef Rudež iz Tolstega vrha. Razstavljeno sadje — zlasti jabolka pa tudi nekaj hrušk, orehov in češpelj — je bilo prav okusno zloženo v male zabojčke. Po svoji lepoti so se odlikovali slasti tofelčki in mašanckarji, pa tudi drugo sadje se je prav lahko in hitro prodalo.
—	Požar. Na Stari cesti pri Ljutomeru je upepelil ogenj posestnikoma Rudolfu in Jeseniku hiši in gospodarska poslopja. Zavarovana sta oba — a vendar je požar ob tem času velika nesreča.
—	10,000 kron podpore je dosegel poslanec Ježovnik za dotične posest-
nike svojega volilnega okraja, katere je oškodovala toča in pozeba.
—	Ogenj. Dne 4. decembra ob pol 6. uri zjut. je začelo goreti pri posestniku Toplaku na Grajeni pri Ptuju. Zgorelo je gospodarsko poslopje. Ogenj je nastal vsled neprevidnega ravnanja s svetilko.
—	Zastrupil se je vsled b.ede v Gradcu notarski kandidat g. Obračaj.
—	Blamirani nemškutar. Iz Slove-njega Gradca poročajo: Znani širitelj nemščine v našem okraju Reitter je tožil trgovca Druškoviča zaradi raz-žaljenja časti, ker mu je baje rekel “nemškutar”. Čeravno tega pri sodniji ni mogel dokazati, je bil vendar gospod Druškovič obsojen in sicer na 100 kron. S to razsodbo pa gospod Druškovič ni bil zadovoljen in se je pritožil na okrožno sodišče v Celju, kjer je bil popolnoma oproščen, g. Reitter pa plača vse stroške.
—	Povest o vdovini zvestobi. Iz Gradca se poroča sledeča zanimiva do-godbica: Neka gospa iz boljšega stanu je živela mnogo let srečno z možem, ki si ga je sama izvolila. Skrbno mu je stregla tudi v bolezni. Toda mož umre, mlada vdova da svojemu “nepozabljenemu” postaviti lep nagrobni kamen'na pokopališču sv. Leonharda in se po kratkem času drugič omoži. A tudi drugi mož ji umre nenadoma hitro. Dvakratna vdova pošlje po nagrobni kam^n prvega moža, ga da o-brusiti in postaviti na grob drugega moža z napisom “prekmalu umrlega soproga”. Vprašanje nastane, če bode ta kamen imel sedaj mir kakor “dar zvestega spomina”.
—	Umrla je v Celju soboto 30. nov. ob pol 2. uri popoludne po kratki in mučni bolezni gospa Minka Brenčič, rojena Praunseis, odvetnikova soproga, stara 43 let.
—	Umrl je v Žalcu dne 1. dec. t. 1. znani g. J. Naraks stareji, ki je napravil več novih orgelj. posebno na Štajerskem.
—	Za župnijo Kotmaravas prezen-tiran je gosp. Rup. Rotar v Štebnu pri Velikovcu; za Gozdanje g. J. Dragas-nik, provizor tam. G. Ivanu Dolinarju, kaplanu v Dobrlivasi, izročilo se je oskrbništvo Dobrolske župnije zavoljo bolehnosti g. prošta M. Randla.
—	Rudolf Ullepitsch pl. Krainfels. Dne 10. dec. se je prepeljalo truplo umrlega predsednika deželne sodnije Rudolfa Ullepitsch pl. Krainfels v Celje. Dvorni svetnik Rud. pl. Ullepitsch se je 1. 1842. v Ljubljani porodil, deloval je v Ljubljani, Rudolfovem, v Celju in od 1. 1899 do 1905 kot predsednik deželnega sodišča v Celovcu.— Pri ti priložnosti ni neumestna opomba, da je bil oče Ulepitschev 1. 1848 državnozborski poslanec in je kot Slovenec odločno nastopal za slovensko šolstvo.
—Ustrelil se je v Rojanu pri Trstu 52 let stari Ivan Ferluga.
—	Obč. volitve v Pulju bodo po poročilu “Naše sloge” razveljavljene. Potem pa bo najbrž za vselej konec ita-ljanskemu gospodarstvu v Pulju.
—	Zavarovalni agent požigalec. Iz Gorice poročajo: V torek 3. dec. je začelo porotno zasedanje. Franc Brce, 54 let star, iz Dornberga, bivši zavarovalni agent, je bil obtožen požiga. Obtožnica pravi, da je Brce pred-časom veliko zaslužil kot agent ter bi bil sedaj lahko dober posestnik; v družini so bili prepiri. Leta 1904 je ranil očeta sin Franc tako, da je bil obsojen na pet mesecev v ječo. Tisto leto je umrla žena in sin Franc. Brce se je bil razvadil ter je hotel živeti dobro. Ali to ne gre brez dela. Skušal se je trikrat usmrtiti, pa le navidezno. 21. junija 1907 je spravil v prvem nadstropju svoje hiše svojo obleko in perilo, potem pa zažgal s petrolejem polite kosce bombaža. Gorelo je, Brce je gledal mirno požar. Drugi so prišli gasit. Nevarnost* da se ogenj razširi, je bila velika. Brce se je izgovarjal. Glede požara pravi, da ni imel namena zažgati, da bi zgorela hiša, ampak, da bi ostrašil sina. Poklicanih je bilo več prič, ki so največ neugodno pričale o Brcetu. Brce je bil obsojen na dve leti ječe s postom vsak mesec.
—	Bjoernson na Hrvaškem. Slavni norveški pisatelj Bjoernson, ki se je tako odlično potegnil za zatirane Slovake in Hrvate proti mažarskemu na-silstvu, pride v kratkem na Hrvaško v Osek, kjer bodo v ondotnem hrvaškem gledališču v hrvaškem prevodu igrali igro “Nad našo moč”. Bjoernson obišče tudi več drugih hrvaških mest, kjer namerava javno govoriti.
—	Svojo nevesto umoril. V Smolja-nu je izvabil neki mož svojo 181etno nevesto v gozd, kjer jo je pričakovalo deset njegovih prijateljev. Najprvo so ji dali jesti, potem pa so jo onečastili in umorili, nakar so vrgli njeno truplo v močvirje. Posrečilo se je aretovati zločince.

TELEPHONE : 127«) RECTOR.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v -staro domovino,
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4% odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevž. vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Rrodaja parobrodne ligtlce
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob> originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno vami.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.
109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.
3»
f
Henrik H. & Menno H.
,8 TASTEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
S*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti m tam in boleznim.
ije vsakovrstna v notarko spadajoča pisanja.
sko
Gov
nemško in angleško.
r,*<
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. teh 1737. IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N.	W. Phone 825.	Joliet, III
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
/ ----------------
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predao kupiš LUMBER, oglasi s, pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljil! !n ti prlhrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
719 High St., West Hoboken, N. J.
Se priporoča Preč. duhovičim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim.
Podružnica: 4824 Blackberry Strest, Piittsburg, Pa.
John Golob
N. Broadway Joliet, Illinois
0404
Izdelujem
Kranjske harmonike
najboljše vrste in sicer.
2, 3, I do 5 glasne.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in uglašujem harmonike in orgije.
Klini pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA
Cor. Blttff and Exchatige Streets
JOLIET. ILL.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Frodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway_.JOLIET, ILL.
Pisnim Imrnaprta
German Loan and Savings Bank, MARTIN WESTPHAL,
212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
Gi-OSTIIL.lSrO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ,
Rockdale, Illinois. . j
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. IS41-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega iudi stari naslov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
(The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the gLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. •Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
5.	jan.	Nedelja	Telesfor p; Sim.
6.	«(	Pondeljek Sv. 3kralji ali r.G	
7.	<<	Torek	Valentin; Krišp.
8.	K	Sreda	Severin, opat.
9.	t(	Četrtek	Julian in Bazilisa.
10.	(C	Petek	üavel p; Agaton.
11.	«	Sobota	Higin papež.
OTROKU.
Zložil Ant. Medved.
Ti čutiš pač, otrok, da mnoge želje v srci nosiš, da vse ti da, karkoli prosiš, tvoja mati.
In dobro znaš, otrok, da s taboj srečna in vesela za tebe le živi in dela tvoja mati.
Ti slutiš že naprej, da glasno plakal bi v nesreči, ko morala bi v japio leči tvoja mati.
Le tega ti ne veš, kako te čuva skrbno, verno, kako te ljubi neizmerno, tvoja mati.
SV. TRIJE KRALJI.
Trije kralji se imenujejo oni modrijani, ki so po sporočilu evangelista Matevža prišli iz jutrove dežele, da z darili počaste božjega Zveličarja.
V noči rojstva Jezus Kristusovega «o-se pokazali angeli pastirjem na polju betlehemskem, ter so jim oznanili radostni dogodek in jih pozvali, naj poiščejo rojstni kraj.
Ko so novorojenega Mesijo namolili pastirji kot judovski prvenci, so se mu imeli pokloniti tudi zastopniki poganskih narodov. Modrijane je vodila v Judejo čudovita zvezda, ki se jim je prikazala ob rojstvu Odrešenika. Bržkone jim je bilo znano prerokovanje Balaamovo, da izide zvezda iz Jakoba; vsekako po nebeškem milostnem razsvetljenju poučeni, so modrijani spoznali v izvenredni zvezdi nebeško znamenje, da je davno Pričakovani rojen. Kajti splošno je bilo mnenje razširjeno, da ima iz Judeje iziti svetovni vladar. Iz katere dežele pa so modrijani prišli in katerega rodu so bili, ni zagotovo določiti. Kajti niti o njihovi domovini, niti o njih osebnih razmerah nam evangelij ne sporoča, in tudi ustno izročilo nas pušča v temoti.
Sv. Matevž jih imenuje modrijane in pravi, da so prišli iz jutrove dežele. Modrijane ali mage so Perzijani imenovali duhovne. Duhovni so tvorili Stan učenjakov, ki so se pečali s pro-nčavanjem prirode in zvezdnatega ne ba. Obenem so bili svetovalci knezov pri vladanju dežele. S perzijsko vlado se je širilo ime magov pri sosednih narodih. Z istim se je torej zaznamovalo v jutrovi deželi učenjake zlasti zvezdoslovce. Z opazovanjem zvezd pa so se zelo pečali Kaldejci, tako da se je sploh mislilo in učilo, da so bili modrijani iz Kaldeje ali Me-sopotamije. To mnenje potrjuje tudi okolnost, da je prorok Balaam izhajal iz iste krajine.
Drugi mislijo, da je bila Arabija do movina modrijanov. Ti se sklicujejo na izrek Davidov v psalmih, kjer je govor o arabskih kraljih, ki donašajo darila.
Ali so bili magi po svojem stanu kralji v pravem smislu besede, se ne more zagotovo trditi. Najstarejši cerkveni učenjaki tako mislijo. Kot pra-knezi orijentalskih pastirskih narodov so se lahko po pravici imenovali kralji.
Legenda jim pripisuje imena Ga-špar, Melhijor in Baltazar, in v tej vrsti se smatrajo kot zastopniki trojih človeških dob.
Kot darila so prinesli trije kralji Zveličarju zlata, kadila in mire. Ti trije darovi so imeli biti prilike svoj-stev, ki so jih priznali v Kristusu. Njegovo kraljevsko dostojanstvo so označili z zlatom. S kadilom so ga počastili kot Boga, dočim je mira kazala na njegovo človeško naravo.
V	trojih darovih modrijanov se pa tudi lahko spozna izjave notranjega mišljenja, s katerimi so modrijani počastili božjega Zveličarja. Zlato pre-dočuje ljubezen, kadilo molitev in mira krotitev. Potemtakem umevamo pod znamenji teh trojih darov troja dobra dela: dela dobrodelnosti, pobožnosti in krotitve.
Izrecno poudarja evangelist, da so se modrijani, po češčenju božjega Deteta, vrnili V svojo domovino po drugi poti kot čez Jeruzalem. Kajti angel jih je v sanjah posvaril, naj se ne vrnejo v Herodež.
Kakor je potovanje knezov ali najodličnejših mož moralo vzbujati pozornost v njihovi deželi, tako se-je gotovo njihova vrnitev pričakovala z zanimanjem. Ko so potem modrijani sporočili svojim rojakom uspeh svoje božje poti, je ta vest gotovo vzbudila pri onem ljudstvu hrepenenje po zveličanju, ki je imelo priti iz Judeje.
In legenda nam pripoveduje, da so bili trije kralji krščeni po apostolu Tomažu, na njegovem misijonskem po tovanju skozi Perzijo v Indijo, in da so potem sami postali oznanovalci krščanske vere.
Sv. trije kralji so se častili v cerkvi izza prvih krščanskih stoletij. Njihova trupla so bila v treh krstah prepeljana iz jutrove dežele v Carigrad posredovanjem cesarice Helene. Leta 1143. so prišla v Milan, čegar škof Evstorgij jih je prejel od cesarja v dar. Ko si je to mogočno lombardsko mesto prisvojil nemški cesar Friderik Ruso-bradež leta 1164., so prišle te častitljive svetinje v Kolonijo (Koeln) ob Renu. Cesar jih je daroval svojemu državnemu kancelarju Reinald pl. Das-selu, ki je bil izvoljen nadškofom v Koloniji.
Kako zelo je milanska cerkev častila te svetinje, je razvidno iz prizadevanja, da jih zopet dobi v svojo posest. Brez uspeha je vojvoda Lu-dovico Sforza klical na pomoč papeža da bi se mu izročile svetinje. Brez učinka je ostalo tudi prizadevanje sv. Karola Boromejskega, ki se je obrnil na papeža Gregorja XIII. in kralja španskega Filipa II. Istotako malo je dosegel kardinal-nadškof milanski Litta, ki je leta 1875. obnovil svoj poskus v Koloniji.
Še danes kažejo v cerkvi sv. Evstor-gija v Milanu rako, v kateri so počivala trupla sv. treh kraljev do njihovega prenosa v Kolonijo.
V	renski metropoli je dal naslednik nadškofa Reinalda, Filip Heinsberški, izdelati dragocen svetinjak, v katerega so se dejale kosti sv. treh kraljev. Leta 1248. je nadškof Konrad Hoch-stedski položil temeljni kamen za krasno stolno cerkev, ki je imela biti grobni spominek onih sv. trupel.
Svetinjak, v obliki romanske bazilike, je eden najodličnejših in najdragocenejših izdelkov srednjeveške zlatarske umetnosti. Stolna cerkev v Koloniji v svoji veličastni osnovi in krasni dovršitvi zavzema prvo mesto med gotiškimi katedralami. Kosti sv. kraljev so njen največji zaklad in tvorijo svetinjo Kolonije, katero mesto nosi v svojem grbu z ozirom na sv. tri kralje tri krone z eno zvezdo.
bo stala $1,000 ali manj ter bo mnogo pripomogla povprečnemu delavcu v dosego svoje domačije.
Fotografiranje je doživelo prekucijo in slikane brzojavke se pošiljajo časopisom in magazinom.
Leto 1907. je videlo, kako je največji potniški parnik na svetu, “Lusitania”, prekosil vse atlantske rekorde. Ta gorostas požiga okoli tisoč ton premoga na dan, in prenaša 3,000 ljudi čez Atlantsko morje v približno štirih dneh. Njegova posestrima “Mauretania” je jednako sposobna. Tekmovalne paroplovstvene črte sedaj silijo la-dijedelce k naporom v nadkriljenje teh pomorskih čudežev.
Če je res, da se napredek sveta še najtočbeje meri po znanstvenih pridobitvah, potem je leto 1907. storilo svoj del v napredovanju.
ZNANSTVENI TRIUMFI L. 1907.
Kakor je svet napredoval v politični svobodi in gmotnem blagostanju prošlega leta, tako imajo znanstveniki zaznamovati mnogo važnih pridobitev. Prirodne sile so se strože in točneje jarmile, to je izkoriščale, nego kdaj preje.
Najodličnejši napredek v uporabljenem znanstvu je bila menda praktična dovršitev prekoatlantske zveze po brez žičnem brzojavstvu in pošiljanje časopisnih brzojavov na ta način.
Še mnogo podrobnosti v brezžičnem brzojavstvu je izpolniti, predno se bo moglo splošno rabiti v trgovske svrhe. Ampak celini Evropa in Amerika sta sedaj v brezžičnem pasu. Uporaba brezžičnega brzojavstva se sedaj hitro razširja, in novo leto bo priča še večjih tozadevnih triumfov.
V zadnjem letu se je spravila v praktično rabo vodljiva zrakoplovnica, kije sedaj pripoznana na Angleškem, Nem škem in Francoskem kot potreben del vojaške oprave. V omenjenih državah so vojaški veščaki uspešno ma nevrirali ž njo.
Bržkone je še daleč do uporabe teh letečih strojev v druge svrhe nego vojaške. Ampak sprejetev teh vodljivih zrakoplovnic povzroči prekucijo v vojskovanju.
Kakor so prihajale kopjiške oborož-be starih časov iz rabe z napredkom topniških hital in brezdimnega smodnika, tako bo zrakoplovnica dajala mnoga dela vojaškim zvedencem v očr tdnje novih načinov obrambe.
Prošlo leto ima zaznamovati še dru gih znanstvenih triumfov v bolj pro zaičnem področju uporabnosti. Napredovalo je elektrizovanje železnic, in Southern Pacific-družba je rabila električne motorje (gibala) v prevažanje tovornih vlakov čez kalifornijsko gorovje.
Edison je iznašel posebno trdno hišo, ki jo naziva “concrete house” in
SVARILO DELODAJALCEM.
Prebivalstvo Odese se manjša. *Po uradni statistiki je padlo število prebivalcev v Odesi v zadnjih letih od 500,-000 na 400,000.
V bombaževih tovarnah Nove Anglije hočejo produkcijo omejiti za 25 odstotkov. 150,000 delavcev bo imelo krajšo delavno dobo.
Žrtve morja. Vsako leto se potopi okolu dva tisoč ladij. Z ladjami utone okolu dvanajst tisoč ljudi in blaga v približni vrednosti 88 milijonov dolarjev.
Samoumor angleškega lorda. Lord Francis William Kilmaine, pair iz Irske, ki se je nekaj časa mudil v Parizu, je v napadu nevrastenije skočil iz okna in bil takoj mrtev.
Samuel Gompers, predsednik zveze American Federation of Labor”, je obvestil delodajalce, da bi se vsak po skus zmanjšati plače ob tem času po bijal do skrajnosti. Govoril je zadnjo besedo' v nagovoru na gostijir ki jo je priredila “Civic Federation” v New Yorku pred Božičem in katere se je udeležilo do 800 oseb. John Mitchell, predsednik premogarske zveze, je tudi zasolil svoj govor s podobnim svarilom na delodajalce.
‘Odkar bivam v New Yorku,” je rekel g. Gompers, “so se približali nad dvanajstkrat bankirji in finančniki in kapitalisti v javnem razgovoru ali pismenim potom ali šepetaj e, češ, plače se morajo znižati, delavec mora tudi nositi svoj del trdih časov.
‘Obrnil sem se k tem možem in jih vprašal, ali je zemlja naše dežele manj rodovitna, ali so zakladi v zemlji manj vredni, razboriti možje manj delavni, delavci manj pridni. Kje, sem jih vprašal, je vzrok ali potreba tako napasti ameriško veljavo naših delavcev?
‘Zgodovina obrti (industrije) dokazuje, da je vsako tako znižanje plač, namenjeno priličiti se takim razmeram kakor so sedanje, samo poostrilo in shujšalo položaj. Če zmanjšate delavčevo možnost zaslužiti, zmanjšate njegovo užitno ali potrošno moč, in tako še poslabšate, kar je bilo že slabo dovolj.
“Tako pravim delodajalcem — bankirjem, pravnikom, tovarnarjem, rudniškim operatorjem, vsem delodajalcem — da ne bodo tako lahko jadrali ko pred nekaj leti, če sedaj poskusijo zmanjšati plače, kajti ameriški delavec je prišel do zaključka, če je iz kakršnegakoli vzroka finančni položaj takošen kakor je — in vzroka ne bom nobenega vpihoval — pa prav nikakor niso krivi delavci. Ti so prišli do sklepa, da nikakor nočejo največ trpeti vsled umetne panike ali vsled take, ki so jo povzročile pomote onih, ki upravljajo deželne finance. Med vojno je bilo samo malo milijonarjev po en milijon, danes jih je nad dvesto ki so mnogomilijonarji; razložite to?” Govoreč o istem predmetu, je g. Mitchell rekel:
‘Položaj se nikakor ne zboljša, če se znižajo plače. Taki pripomočki so vselej stvar shujšali namesto zboljšali.”
Gostija je sledila enodnevnemu zasedanju v Park Avenue Hotelu. Med govorniki so ' bili August Belmont, Andrew Carnegie, general Frederick
D.	Grant, predsednik Harvard-vseuči-lišča Eliot, generalni poštar pl. Meyer, bivši guverner Herrick iz Ohia, Alfred Crozier iz Wilmingtona, Del. in drugi.
Andrew Mills, predsednik “Dairy Dock Savings”-banke, je rekel, da je $1,469,000,000 v 153 hranilnih bankah v newyorški državi, in da je v sedanji krizi stanovalec najemne hiše posodil denarja na zahtevo milijonarjev.
Deficit Budimpešte. V nasprotju s sijajnim krščanskosocialnim občinskim gospodarstvom na Dunaju, izkazuje proračun liberalnega budimpeštanske-ga obč. zastopa deficita 5,954,000 K.
V boju med vojaki in štrajkujočimi delavci solitrovih rudnikov v državi Chile (na zapadu Južne Amerike) je bilo 381 štrajkarjev usmrčenih. Štrajk se je zrušil.
Bjoernstjerne Bjoernson,
V	New Yorku se je na Božič izvršilo 12 umorov i,n istotoliko ljudi je storilo smrt vsled nezgod.
V	Denveru, Colo., sta trčili dve “električni” kari skupaj, vsled česar je bilo 17 oseb ranjenih.
543 stotov težki “cesarski zvon' stolne cerkve v Koloniji (Koeln) na Nemškem, najtežji in največji, ki se je kdaj zvonil, čegar kembelj sam tehta 1600 funtov, je onemel, ker se mu je strlo zgornje uho, in vprašanje je, ali se bo mogel sploh še kdaj zvoniti.
Največja nemška vas povišana v mesto. Na Pruskem je vas Lichtenburg, ki šteje 60,000 prebivalcev. Sedaj je ta vas povišana v mesto.
Uro iz slame je dovršil po petnajstletnem delu črevljarski mojster Wegner v Strassburgu. Vsa koleščka, sploh cela ura obstoji iz slamnatih bilk.
800 milijonov zapuščine baronice Rotšildove. Kakor poročajo iz Genfa, je zapustila umrla baronica Rotšildova nič manj kakor 800 milijonov frankov premoženja, izmed tega samo v Genfu 100 milijonov. Mesto dobi 20 milijonov davka na dedščino.
Venec za neveste. Kakor na Slovenskem, tako nosi tudi v Nemčiji nevesta pri poroki na glavi mirtin venec. Na Francoskem in Angleškem nosijo neveste vence iz pomarančinega cve tja, v Italiji in Švici venec iz belih rož, na Španskem iz rdečih rož in na-geljčkov, po grških otokih iz trtinega listja, na Češkem iz rožmarina, a v nemškem delu Švice iz raznega umet nega cvetja.
Slovanski učiteljski shod v Pragi 1908. O priliki jubilejske razstave v Pragi bo tudi shod slovanskega učiteljstva v Avstriji. Na dnevnem redu bodo razprave: 1. Narodna odgoja pri slovenskih narodih. 2. Zveza slovanskega učiteljstva in nje kulturne naloge.
Sto dinamitnih bomb je našla poli cija v Lisaboni v nekem stanovanju. Portugalskim časopisom je prepovedano omenjati to zanimivo najdbo, ki je gotovo središče kake zarote proti portugalskemu kralju. Policija je do bila bombe vsled eksplozije dveh bomb, ki sta v dotični hiši ranili dve osebi.
slavni norveški pisatelj in neustrašeni zaščitnik vseh tlačenih narodov, je slavil dne 8. dec. svojo 751etnico. Bjoernson je kot pesnik slaven po vsem svetu, njegove pesmi in drame so preložene na vse svetovne jezike. Pa ne samo kot pesnik, tudi kot mislec in politik se je Bjoernson proslavil. Njegovi spisi o razmerju med obema spoloma so vzbudili živo diskusijo po celem svetu. Bjoernson je z vso odločnostjo proglasil, da ni dvoje morale na svetu, ena za moške, druga za ženske ter zahteva čisto življenje od ženskih in moških. Kot politik je krepko posegel v življenje svojega naroda in se boril neustrašeno za državno samostojnost Norvežkega in za neodvisnost Švedskega. V raznih evropskih listih se je Bjoernson moško potegnil tudi za Čehe v njih boju proti Nemcem in še posebno za Slovake proti Madžarom. Tega mu ne sme noben Slovan pozabiti. Bjoernson je dvignil svoj mogočni glas in pred vsem kulturnim svetom odkril Madžare ko.t najgrje in najostudnejše hinavce in barbarske tla čitelje nemadžarskih narodov in še posebno Slovakov. Bjoernsonu in Tolstemu se imamo zahvaliti za to, da sta strgala tem hinavskim barbarom masko civilizacije z rumenega obraza ter je postavila pod kulturno kontrolo cele Evrope, kateri delajo s svojim azi jatskim barbarizmom sramoto. Zato proslavljamo slavnega Norvežana tudi mi in želimo, da še dolgo služi pravi prosveti in brani slabe pred kulturnimi mogotci.
Darilo za mirne zakonce. Na Angleškem obstoja 4001etna navada, da dobita zakonska, ki se leto po poroki nista nikoli sprla ali da bi se bila razšla, od grofa Essex za darilo debelega pre-šička in sodček piva. V štirih sLoletjih se je mogla ta dobrota podeliti le štirim družinam, in sicer leta 1510., 1777. 1826. in lani 1907., dasi bi debel prešič moral biti že sam na sebi jako vzpod-budilno sredstvo. Zakon torej ni no bena lahka stvar.
Psi v cerkvi. Najredkejša je gotovo o-a služba božja, ki se vrši vsako leto na dan sv. Hubertusa (3. novembra) v bruseljski cerkvi Notre Dame. Od kar je vpeljano, da imajo lovci lastno skupno mašo, je tem dovoljeno, da smejo svoje lovske pse s seboj v cerkev vzeti in akoravno skoro nobeden ne pride naravnost z lova v cerkev, pripeljejo vendar —nogo najlepših psov v svetišče, da se star običaj ohrani. Kakor se londonskemu “Obser ver” poroča, pridejo vsi v popolnih lov skih opravah. Pri opravilu igra godba, ki ima izključno le lovske rogove, Mr. Jacquemain, francoski virtuoz na rog, je lani slavil 251etnico odkar stoj na čelu tej godbi.
Zaročil se je bolgarski knez Ferdinand s princezinjo Eleonoro Reuss-Koestritz.
Zadnji čas!
Kdor želi kupiti si katero loto v Rockdalu poleg Jolieta, isto lahko kupi še za polovično ceno samo do druge nedelje zvečer to je dne 12. januarja 1908.
Ako želite lote videti se lahko oglasite pri g. Ignacu Česnik, 205-6 Bar-ber Bldg., Joliet, 111. On je pooblaščen za prodajanje teh lot in nihče drugi.
• S spoštovanjem
C. E. Robinson.
ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
777 YVlport St. CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,
Pozor Slovenci!
Rojaki, ki žele kupiti farmo ali zemljišča v Minnesoti; North Dakoti, Montani, Canadi in Texas-u isto lahko store z mojem posredovanjem, ker sem zastopnik raznih družb, ki se ba-vijo s trgovino zemljišč. Cena obdelanih zemljišč je od $10 do $50 aker.
Da je vse v redu se lahko prepričamo na sodiščih okraja v katerem je zemljišče. Ni se bati, da bo kdo opeharjen. Za resničnost in točnost mojega poslovanja garantirajo družbe, katerim sem podal varščino za veliko vsoto denarja.
Izposlujem posojilo na zemljišča.
Jaz sem bil sam na farmah nad 14 let in sem izprevidel, da bib ilo veliko bolje, ako bi se rojaki naselili na farmah nego v bližini fabrik, ker farmar je sam svoj gospod, in na farmi se ni bati, da ne bo kaj jesti ali piti, ako zastane delo v fabrikah. Pomislite, da žito raste in premoženje kmetov se množi, ko farmer najslajše spi.
Kdor želi pozvedeti več podrobnosti o kupovanju farm naj piše na:
Mike Pesdirtz,
34 W. 22 Plače,	Chicago, 111.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država ■ posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.

K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet av(e., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:.........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:.................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:	.....Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
; Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12669 Štefan Butala, roj 1888, 12670 Janez Mervič, roj 1887, 12671 Marko Kotze, roj 1878, spr. 2. jan. 1908.
Dr. št. 367 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 12672 Marko Kozjan, roj 1889, spr.
2. jan. 1908.	Dr. št. 78 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 12673 Janez Andlovič, roj 1888, spr.
2. jan. 1908.	Dr. št. 62 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 12674 Matija Petrič, roj 1886, spr. 2. jan. 1908.	Dr. št. 49 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 12675 Alojzij Koščak, roj 1874, 12676 Janez Muhvič, roj 1869, spr. 2. jan. 1908.	Dr. št. 123 članov.
K društvu Marije Zdrav. Bol. 94, Cumberland, Wyo., 12677 Lovrenc Hrašar, roj 1882, spr. 2. jan. 1908.	Dr. št. 33 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12678 Janez Muren, roj 1875, spr. 2. jan. 1908.	Dr. št. 46 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 7015 Jakob Kambič, 21. dec. 1907.
Dr. št. 126 članov.
K društvu sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 9000 Blaž Moličnik, 21. dec. 1907.	Dr. št. 117 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 7281 Anton Strniša, 9295 Franc Strniša, 10864 Jožef Žlogar, 6234 Jurij Peteh, 10221 Alojzij Hočevar, 28. dec. 1107.
Dr. št. 259 članov.
Od društva sv. Janeza- Krst. 14, Butte, Mont., 9057 Nikolaj Filak, 1022 Franc Peršina, 21. dec. 1907.	Dr. št. 126 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 6390 Jožef K. Žalec, 6637 Nikolaj Domjanovič, 10520 Janez Moleč, 12165 Jurij Šfefanec, 27. dec. 1907.
Dr. št. 364 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 10499 Matija Pezdirc, 20. dec. 1907.
Dr. št. 77 članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 9736 Vasilij Sajatovič, 11782 Ambrož Lukač, 6475 Janez Tomič, 11468 Avgust Semolič, 1956 Jožef Zagorc, 5171 Janez Zima, 26. dec. 1107.	Dr. št. 57 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 10854 Matija Tekauc, 11322 Franc Kužnik, 26. dec. 1907.	Dr. št. 61 članov.
Od društva Jezus Dob. Past. 49, Sharpburg, Pa., 10346 Jožef Bratina, 2098 Janez Čuliberg, 23. dec. 1907.	Dr. št. 53 članov.
Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., 6887 Janko Šimalj, 23. dec. 1907.
Dr. št. 29. članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Jezus Dob. Past. 32, Enumclaw, Wash., 2561 Matija Troje, 20. dec.
1907.	Dr. št. 48 članov.
Od društva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 11140 Karol Derglina, 11145 Anton Hribar, 23. dec. 1907.	Dr. št. 25 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 9163 Jurij Mulec, 26. dec. 1107.
Dr. št. 122 članov.
Od društva Jezus. Dob. Past. 49, Sharpburg, Pa., 3253 Leopold Šegina, 5039 Martin Gornik, 23. dec. 1907.	Dr. št. 11 članov.
Od društva Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Midi., 11825 Mihael Vuketič, 11826 Gregor Vuketič, 26. dec. 1907.	Dr. št. 107 članov.
PRISTOPILE ČLANICE,
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 3505 Angela Govednik, roj
1886,	spr. 2. jan. 1908.	Dr. št. 30 članic.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3506 Frančiška Kos, roj 1888, spr. 2. jan.
1908.	*	Dr. št. 26 članic.
K društvu Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 3507 Antonija Gerčman, roj
1887,	spr. 2. jan. 1908.	Dr. št. 20 članic.
K društvu Marije Zdrav. Bol. 94, Cumberland, Wyo., 3508 Ivana Hrašar, roj
1883, spr. 2. jan. 1908.	Dr. št. 4 članice.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 731 Marija Peršina, 21. dec.
1907.	Dr. št. 51 članic.
Od društva sv. Jožefa 43; Anaconda, Mont., 1363 Marija Zagorc, 26. dec. 1907.
Dr. št. 13 članic.
Od društva Jezus Dob. Past. 49, Sharpsburg, Pa., 1433 Katarina Čuliberg, 23. dec 1907.	Dr. št. 11 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva Jezus Dob. Past. 32, Enumclaw, Wash., 1712 Frančiška Troje, 20. dec. 1107.	Dr. št. 19 članic.
Od društva Marije Pom. 78, Chicago, 111., 3405 Marija Gerbajs, 26. dec. 1907.
Dr. št. 101 članico.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 134 Uršula Plut, 28. dec. 1907.
Dr. št. 108 članic.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
6574 Ignacij Blokar, star 31 let, član društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., umrl 4. oktobra 1907. Vzrok smrti: posledice poškodbe, prizadete pri delu na cirkular žagi, ko mu je odletel kos lesa v trebuh. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 7. marca 1904.
2495 Katarina Gregorčič, stara 39 let, članica društva sv. Ane 106, Chicago, 111., umrla 5. novembra 1907. Vzrok smrti: srčna hiba. Zavarovana za $1000. Pristopila v Jednoto 11. maja 1905.
9815 Janez Kvas, star 29 let, član društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 7. novembra 1907. Vzrok smrti: vbit v premogokopu od plasti kamenja. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 22. junija 1906.
331 Štefan Pašič, star 45 let, član društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., umrl 8. novembra 1907 v Buhl, Minn. Vzrok smrti: Aortic Aneyrism. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. aprila 1894.
4753 Franc Kozjek, star 42 let, član društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., umrl 14. novembra 1907 v Joliet, 111. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 17. novembra 1902.
11070 Franc Hribar, star 18 let, član društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., umrl 17. novembra 1907. Vzrok smrti: povožen na železniškem tiru od vlaka. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 14. februarja 1907.
10178 Jakob Ahlin, star 36 let, član društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., umrl 18. novembra 1907 v Willock, Pa. Vzrok smrti: vročinska pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 23. avgusta 1906.
3217 Eva Brozovič, stara 21 let, članica društva sv. Ane 106, Chicago, 111., umrla 27. novembra 1907. Vzrok smrti: posledice poroda (sepsis). Zavarovana za $1000. Pristopila v Jednoto 14. maja 1907.
49 Anton Jereb, star 30 let, član društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., umrl 17. decembra 1907. Vzrok smrti: prebodenje želodčnega tura. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 3. julija 1899.
281 Marija Tancik, stara 51 let, članica društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., umrla IR decembra 1907. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1901.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA.
(Nadaljevanje pojasnila od Izvenredne seje glavnih odbornikov K. S. K.
J.	od dne 16. t. m. v zadevi suspendiranja g. Jos. Dunda iz glavnega urada
K.	S. K. Jednote.)
Ko sem kot predsednik poslovanje gl. tajnika pojasnil, nato po dolgi debati so glavni odborniki priznali, da je bil predsednik na podlagi pravil K. S. K. Jednote opravičen do istega postopanja.
Obenem je tudi g. Jos. Dunda prinesel pismo, katero je prejel od g. Jos. Jarc-a iz Clevelanda, in isto pismo se glasi: “Gosp. Jos. Dunda, Joliet, 111. Jaz podpisani ne želim nikomur od ust kruha trgati, in če se bo dalo odpomo-či, bom pomagal. S pozdravom Jos. Jarc.” Ko sem to pismo prečital, sem takoj sprevidel, da g. Jos. Jarc rajše počaka do glavnega zborovanja.
Nato sem vprašal gospoda Jos. Dunda, če ga pustim nadaljevati službo glavnega tajnika, ali hoče potem svojo dolžnost po pravilih K. S. K. Jednote zvesto opravljati, in on je obljubil da hoče, nato mu predsednik dovoli, da na podlagi obljube nadaljuje v službi kot gl. tajnik.
Calumet, Mich., 27. dec. 1907.
JOHN R. STERBENZ, preds. K. S. K. Jednote.
;40404040400404040404v J*!j
Društvene vesti.
Chicago, 111., 29. dec. — Spoštovani g. urednik! Prosim malo prostora v Amer. Slovencu,»da Vam in vsem udom naše slavne K. S. K. Jednote naznanim imena novoizvoljenih uradnikov za prihodnje leto 1908:
Martin Kremesec, predsednik,
Frank Kalan, podpredsednik,
John Wukshinich, I. tajnik,
John Kočevar, protokol-tajnik, Anton Stalcar, blagajnik,
Anton Kremesec, zastopnik, krank Kozjek, Anton Žepohar, Matija Kremesec, nadzorniki,
Marko Starc, pomagač denar pobirati,
Frank Lautar, maršal,
Nick Zornak, Jožef Kiren, zastavonoši,
Frank Kuhal, ravnatelj.
Ta odbor se je volil pri mesečni seji, katera je bila 22. decembra. Zatorej opominjam vse tiste sobrate, kateri niso bili na tej letni seji, da se udeležijo prihodnje seje, katera bode 26. januarja 1908. Nadalje tudi po bratovsko prosim tiste ude, kateri niso še svoje stvari društvene poravnali, da bi to stvar na prihodnji seji v red deli, tako bode novi odbor imel potem lahko vse urediti. Tisti, kateri pa ne morejo, imajo dolžnost, da se udeležijo seje in brate prosijo, naj jih društvo še nadalje čaka.
In dolžnost me tudi veže, da pojasnim bratom Slovencem in ravno tako društvenim udom še sledeče: Društvo je lepo napredovalo v poslednjem letu, tako da naša blagajna dobro obstoji. Zatorej je društvo sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J. sklenilo na svoji letni seji, da plača svojim bolnim bratom 6 dolarjev podpore na teden za 6 mesecev. In potem, kateri Slovenec ali Hrvat ni še pri nobenem društvu, sedaj ima'lepo priložnost, ker pristop je prav mal. Tudi ima vsak priložnost si prebrati, ker imamo 4 katoliška slovenska društva tukaj.
Sklepom mojega poročila srčno pozdravljam vse sobrate, spadajoče h K. S. K. Jednoti in jim želim dober uspeh za prihodnje leto.
John Wukshinich, dosed. preds.
La Salle, 111., 28. dec. — Sl. glasilo K. S. K. Jednote! Tem potom naznanjam, da je naše dr. Vit. sv. Martina št. 75. K. S. K. J. imelo svojo mesečno sejo in obenem tudi volitev odbornikov za prihodnje leto. Izvoljeni so bili sledeči:
John Novak, predsednik,
Simon Jesenšek, podpredsednik, Josip Barbarich, I. tajnik,
Ignac Jordan, zapisnikar,
Alojzij Gregorčič, zastopnik,
Dular Frank, blagajnik,
Anton Meznarich, Tomaž Kralj in Viktor Volk, nadzorniki,
Vinko Klanšek, reditelj,
Jernej Derganc, zastavonoša,
Anton Meznarich, Viktor Volk, Fr. Dular, Frank Malli in Josip Debevc, porotni odbor.
Cenjeni rojaki, kateri niste še pri nobenem podpornem društvu Vam polagam na srce kot dober prijatelj in sorojak, da to prej ko mogoče storite. In posebno vam priporočam slavno naše dr. Vit. sv. Martina št. 75. K. S. K. J., ker društvo se nahaja v jako dobrem stanu, in izplačuje bolnikom podporo točno in o pravem času. K društvu lahko pristopite samo za podporo, ali pa obenem tudi lahko k na-šej slavni K. S. K. J. Pristop k društvu je le $2.00, to je dosti malo in prilično za vsacega tudi novodošlega rojaka, ker z malimi stroški lahko pri de pod zavetje našega patrona sv. Martina.
Konečno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in jim voščim srečno novo leto. Beležim z odličnim spoštovanjem
John Novak, tajnik.
rike, tebi pa, dragi A. Slovenec, obilo naročnikov za nastopno leto.
Mike J. Maurin, tajnik.
Soudan, Minn., 23. dec. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4. K. S. K. J. je imelo v nedeljo, to je 22. dec. volitev novega odbora za leto 1908. Izvoljeni so bili sledeči:
Jurij Nemanič, predsednik,
Frank Švajgar, podpredsednik,
John Lovšin, I. tajnik,
John Tekavc, podtajnik,
John Vajda, blagajnik,
Frank Tancig, zastopnik,
Matija Vesel, Anton Erčul, Mark Muhiž, gospodarski odbor,
Marko Govednik, Anton Zobec, Štif Ahčin, bolniški odbor,
Štif Brula, John Malenšek, zastavonoša,
Matija Bajuk, Marko Težak, redarja.
South Lorain, Ohio, 31. dec. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 101. K. S. K. Jednote je imelo svoje mesečno in glavno sejo dne 29. dec., pri katerej seji je bil izvoljen sledeči društveni odbor za leto 1908:
Predsednik Frank Ambrožič, podpredsednik Andrej Klinar,
I.	tajnik John Juha,
II.	tajnik Josip Virant, računovodja Mike Virant, blagajnik Anton Kerhin, zastopnik Jožef Svete, pregledovalca knjig Frank Kranjc
in John P. Palčič, vratar John Klemen.
Doslej je društvo prav dobro napredovalo, upam, da bode tudi zana-prej, da bode novi odbor deloval kot je stari, kar se mora reči, da je dobro deloval za društvo, za kar mu lepa hvala.
Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno vse člane in članice K. S. K. Jednote in želim vsem srečno in veselo novo leto.
John Juha, tajnik.
Ely, Minn., 31. dec. — Tukaj v Ely smo vsi “ledični fantje” zgubili delo. Terizana je tako uravnal, da bodejo po novem letu samo omoženi možje delali, i to samo podnevu, nič več ponoči.	John Težak.
Ely, Minn., 31. dec. — Društvo sv. Jožefa št. 112. K. S. K. J. je imelo svojo mesečno sejo dne 15. dec. 1907. in obenem tudi volitev novega odbora. Izvoljeni so sledeči:
Predsednik Štefan Banovetz, podpredsednik Štefan Agnič, tajnik Leopold Kukar, zapisnikar Jožef Kovač, blagajnik Jožef Pluth, zastopnik Jožef Agnič, gospodarski nadzorniki Math Šta-jer, Math Stonič, Nick Papič, Nick Matetič,
bolniški obiskovalci Math Rom, J. Grebentz,
zastavonoša Štefan Rozman.
S pozdravom!
Leopold Kukar, tajnik.
Pittsburg, Pa., 29. dec. — Društvo Marije Sedem Žalosti je imelo dne 22. dec. glavno zborovanje in volitev, in so izvoljene sledeče sestre:
Marija Flajnik, predsednica,
Ana Frankovic, podpredsednica, Jožefa Fortun, I. tajnica,
Barbara Simčič, II. tajnica,
Rosi Bojane, zastopnica,
Marija Lokar, blagajnica,
Frančiška Volk, Frančiška Pavlešič, Marija Tomec, odbornice,
Marija Rogina, predsednica bolniške ga odseka, za Allegheny Frančiška Pavlešič.
S pozdravom vsem sobratom in so sestram K. S. K. J. in tebi, vrli nam list A.» S., želim obilo naročnikov in predplačnikov.
Jožefa Fortun, tajnica.
Ironwood, Mich., 26. dec. — Društvo sv. Janeza Krst. št. 20. K. S. K. J. je imelo svojo letno sejo in si izvolilo nove odbornike za leto 1908, in so voljeni ti-le:
Martin Shutte, predsednik,
John Jurajevčič, podpredsednik, Mike J. Maurin, I. tajnik,
Štefan Radovan, II. tajnik,
Marko Ruppe, zastopnik,
John Ramuta, blagajnik,
Fred Težak, bolniški obiskovalec za Ironwood, Imbro Bakšič, bolniški obiskovalec za Besemer,
John Simonič, maršal,
Peter Ruppe, zastavonoša,
Marko Fritze, vratar.
Pozdrav vsem rojakom široffi Ame-
Chisholm, Minn., 30. dec. — Naznanja se, da je društvo Friderik Baraga št. 93. K. S. K. J. imelo sejo v nedeljo v S. Zgonc-ovi dvorani in seja ae je zelo v lepem redu vodila ter tudi nam predsednik gosp. Frank Setničer lep govor napravil, in potem se je začela volitev za novi odbor za leto 1908. Izvoljeni so bili:
Predsednik Frank Setničer,
I. tajnik Štefan Zgonc, blagajnik Martin Cernogl, zastopnik Anton Plut, delegat Stefan Zgonc, pregledovalca knjig John Rus in Mat. Plut, bolniški preds. Peter Butala, pomočnika John Podlogar in Anton Mar tinčič,
maršala John Debelak, zastavonosci And. Sterle. L. Baraga in Jos. Blatnik, Fr. Šega.
In tudi resnično naše društvo lepo napreduje in imamo vse v lepem redu. Seveda, zahvaliti se moramo tudi

Hoj, starec Čas, odkod in kam? “Iz večnosti naprej — kaj znam!” In ob koso kar sam oprt? “Nevidna stopa z mano Smrt!
In kamor midva zajdeva, dovolj tam žetve najdeva:
Ti mlad si pač, a dozoriš — in tudi ti mi obležiš!”
predsedniku, ki se je tako trudil, da je tako lepo društvo napredovalo.
In tudi z delom gre tu še precej dobro.
Spoštovanjem
S.	Zgonc, I. tajnik.
Aliquippa, Pa., .28. dec. — Naznanjam vsem bratom društva sv. Družine št. 109. K. S. K. J., da smo imeli na 22. dec. 1907 sejo, v kateri je bil izvoljen novi odbor za leto 1908. Izvoljeni so sobratje:
Predsednik John Žitnik, podpredsednik John Sercel, tajnik John Vrečar, podtajnik John Alič, blagajnik in zastopnik Jakob Der-glin,
nadzorniki Josip Žagar, Anton Žagar, John Jager,
bolniški obiskovalci Jakob Sercel, Anton Dežman, John Vrečar, vratar, Josip Jaklič.
In naznanjam vsem članom, da imamo svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v hali Jakob Derglina. Pisma naj se pošiljajo na naslov I. tajnika.
Doslej je naše društvo prav dobro napredovalo, upam, da bo novi odbor deloval kot stari za društvo, za kar se mu zahvaljujem.
Voščim vesele 3 kralje vsem Slovencem po širni Ameriki, tebi A. S. pa obilo naročnikov zvestih v prihodnjem letu. John Vrečar, Box 213
Fleming, Kans., 29. dec. — Društvo sv. Alojzija št. 83. K. S. K. J. si je izvolilo novi odbor pri zadnji mesečni seji 8. dec. 1907. Novi odbor obstoji iz sledečih:
Predsednik Franc Zupančič, podpredsednik Alojz Korošec,
I.	tajnik Anton Skubitz,
II.	tajnik Jožef Drolc, blagajnik Valentin Krhlikar, zastopnik Franc Špehar.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo v
mesecu.
Obenem podajam nekoliko v pogled celoletni račun.
Vseh dohodkov v celem letu
je imelo društvo.........$1,648.50
Vseh stroškov v celem letu je imelo društvo........... 1,610.65
Ostane čistega dobitka za
leto 1907................$	37.85
V blagajni smo imeli ob začetku leta 1907............ $ 143.80
Ob koncu leta 1907 se nahaja v dr. blagajni........	181.65
K stroškom spada na gl.
urad Jednote poslanih... 939.55 Bolniške podpore izplačane 539.90 Razni društveni stroški iz-čani ......................   131.20
času napada pri sebi večjo svoto denarja, katero so mu zločinci odvzeli. V notranjem žepu telovnika so dobili v bolnišnici še $80.00. Napadalci so vlomili tudi v njegovo stanovanje in pobrali, kar je bilo kaj vredno.
Ker je stanoval sam v svoji hiši, bil je namreč neoženjen, se ne ve, koliko mu je bilo ukradenega. Pri slovenskem društvu ni bil nobenem.
Brat rajnkega, Anton Benedik, je znan notar v Clevelandu in je bil brzojavno obveščen, kaj se je zgodilo z bra tom. Nemudoma je odšel v Chicago in prisostoval pri pogrebu, katerega se je udeležilo mnogo rojakov iz Selške in škofjeloške okolice. N. D.
Jezuit iznašel stroj za letanje.
V našem modernem času, v katerem igra zrakoplov že tako važno vlogo, je gotovo zanimivo vedeti, kdo je bil oni smrtnik, ki je prvi prišel na idejo, da bi po zraku letal s strojem. Kdo je bil torej ta človek? Izumitelj stroja za letanje je bil — jezuit, ki je bil rojen v Brezinu na Portugalskem in se je 7 imenoval Bartolomej de Guzma. Leta 1706. je po raznih poizkusih nastopil s svojim strojem pred svojimi redovnimi brati; pozneje je napravil prvo javno poskušnjo v Lisaboni pred kraljem Ivanom V. in pred veiiko množico ljudstva. Preletel je s svojim strojem prostor, ki deli Turen de Caza od Ti-rera de Pase, nato se je spustil na zem ljo. Pri tem letanju ni bilo nobene nesreče. Po pričevanju zgodovinarja onega časa ni bilo bolj čudnega kot njegov črn stroj, s pomočjo kojega je on letel in katerega so ljudje primerjali z nočno ptico.
Slovencem v pogled.
Cenjeni Collins Med. Institute!
Vaše pismo sem prejel ter Vam nisem mogel poprej odpisati dokler nisva zdravil porabila. Se Vam zahvaljujem jaz in moj brat za Vaša
zdravila, katera so nama obema pomagala. Sedaj ne potrebujeva več zdravil ter se Vam še enkrat zahvaljujeva. Kadar bodeva še kaj potrebovala, se gotovo na Vas obrneva, ker sedaj sva prepričana, da ste Vi najboljši zdravnik, kateri zamore vsako bolezen o-zdraviti. Z Bogom! Vaša hvaležna prijatelja
Janez in Anton Medeč,
Box 47, Mohawk, Mich.
Fr. Bambich
Skupni stroški za leto 1907..$1,610.65 Ako kateri želi natančni račun, naj se zglasi pri I. tajniku Anton Skubitz, kateri vam drage volje postreže.
Z bratskim pozdravom!
A.	Skubitz.
Chicago, 111., 29. dec. — Tukaj so na božični dan ob 11. uri zvečer neki Poljaki napadli in smrtno ranili našega rojaka Ivana Benedika, doma iz Dolenje vasi pri Škofji Loki, ko se je ravno vračal domov od sorodnika Urban Tomažina. Dvajset korakov od njegove hiše ga je drugo jutro dobil policaj vsega v krvi in nezavestnega. Prepeljali so ga v okrajno bolnišnico, kjer je ob 3. uri popoldan umrl za hudimi ranami na glavi in na vratu. Napadalci so mu prebili črepinjo, da je bilo vsako upanje za ozdravljenje zaman. Policija je aretirala 22 Poljakov, ki so stanovalci blizu njegovega stanovanja na Blue Island Ave.
Domneva se, da je imel rajnki ob
priporoča rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočam v posest.
N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Columbia St., Joliet.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet, 111.
)
asm VITEZ.
(Zgodovinska" povest. Češki spisal V.Beneš Trebizsky. Preložil Danimir.)
Tiha vas je to, ta Trebiz, a še tiše je tani po tistih .očrnelih skalah in go lih rebrih, ki jo obrobljajo na jugu. Le malokdaj zablodi tja noga tujčeva; posebno v zimi ne, ko pade( sneg ip pobeli temno, vedno otožno lice tistih skal, — pobeli jih, toda ne razjasni. Pa, še žalostneje, še bolj je \amkaj v zimski dobi. Nedotaknjen od člove^ ške noge ostane sn£g, ki ga je tja na nosil veter, da, prav tako, kakor sta ga nakopičila nebo in burja, dokler ga zo pet ne raztope žarki pomladnega solnca.
Le temni spomini, tako temni, ka koršna je noč, kadar se pode po nebeškem svodu črni hudourniki, podobni postavam v ljuti boj zapletenih duhov, Še vežejo ondotnega prebivalca na to vas, posebno pa na te groblje, na to gromado belega kamenja, ki se vzpenja najvišje nad vasjo. Da, žalostni so ti spomini, tako' žalostni, kakor one skale, katerim je čas v večen spomin vdolbil to otožno in pošastno lice, da bi tedaj, ko izgine iz ust človeških po vest o tem gradišču, one bile še neme priče iz davnoprošlih dob.
Izginila je res ta povest iz tamošnje-ga ljudstva, niti starčki se je ne spominjajo več dobro. Pripovedujejo ti o zakladu, ki se baje skriva pod tem rebrom; pred leti, ko je bil njih dedek Še majhno dete, so začeli kopati in prišli celo na železna vrata; našli so baje tam klopi vklesane v skalo in že so mislili, da so dospeli k cilju; toda čez noč se je vse zopet zasulo in porušilo. Pripovedovali ti bodo o ženi, ki je šla na veliki petek k “skali” po vodo ter videla tam v odprti duplini cele kupe zlata in srebra, toda ni mogla baje poprej domu, dokler hi bil preči-tan v cerkvi pasijon. Omenjajo tudi radi'belo ženo, ki je priplezala od tistih razvalin tja k oni velikanski lipi, katera je še pred nedavnim stala tam ob kapelici, toda o polnoči je vsakokrat zopet izginila.
Razvaline, ki sem jih poprej omenil, so ostanki trdnjave, o koji ti pa nikdo ne pove, kako in kdaj je preminula; iz teh ostankov so sedaj napravili sušilnico za češplje.
Za mladih let mojega ljubega očeta so baje še lezli po lestvici na “beli stolp”; naše dobe pa so še dočakali neznatni ostanki podzidja.
Kot malo dete sem večkrat slišal pripovedovati deda o nekdanji trdnjavi, in to se je vtisnilo v moj spomin. Tiste podobe, katere je tolikrat slikal pred mojo mlado dušo ta dobri, nepozabni starček, te vedno - 'nesejo mojega duha tja v davno minuli vek, kadarkoli sedim na teh kamenih, drobečih se že, belih kakor kost, pod temi košatimi orehi, ki z večnim hladom, z večno senco pokrivajo tukajšnje razvaline.
Tiste podobe so takorekoč že zrast-le z mojo mislijo; saj je pod njimj, pod temi grobljami, moja rojstna vas, zibelka moja, katere gotovo nikdo ne pozabi, tudi ne njene okolice, kjer je vsakdo preživel svoja nebesa, svoj raj. * * *
Pred davnimi leti je stala na mestu sedanjih zasipov močna trdnjava v podobi trikota, razpenjajoča se po vrhu rebra. Tam, kjer tvorijo bajte s slamnatimi strehami južno čelo sela, so stali trdni okopi in visoki nasipi, sposobni obraniti za dalj časa silni naval sovražnika. Na najvišji skali, na trdem, začrnelem peščencu, je strmel proti nebu mogočen, štirivoglati stolp. Z njegovih visokih lin se je videlo daleč tja k tem goram, ki se tam v ne-skočni dalji vzpenjajo proti sinjemu nebu.
Edina vest o Trebizu nam pravi, da je žena kneza Friderika 1. 1183 daVo-vala to trdnjavo Johanitom, ki so dolgo časa prebivali tamkaj, tja do štirinajstega stoletja, še v dobi Otokarjevi, kamor spada tudi naša povest.
* * *
Pod belim stolpom na skali poraščeni z mahom je sedel mož, zahaljen v širok, do pet segajoč plašč z belim križem johanitskim. Oko njegovo je zrlo gori proti lini, iz katere je že iz dalje vabil prapor potnika v gostoljubni grad Johanitov. Bil je to hraber bojevnik tega slavnega reda, z iskrenimi očmi, z junaško postavo, kateremu je bil bojni hrup, ki ga je obdajal, ves čas od mladosti, kakor nežna spavanka.
V trdnjavi j e bilo tiho kakor v grobu.
Zastonj bi iskal tukaj potovalec onega veselega življenja, ki je kraljevalo v tedanjem času po gradovih drugih vitezov in plemenitašev, tukaj niso žvenketale čaše, polne penečega vina, in nikoli se niso prirejevali turnirji in druge viteške igre na čast plemenitim gospem ril gospicam — saj teh niti bilo ni med temi zidovi. Trdnjava tre biška je bila podobna samostanu, posebno ko je bil gospodar ta Žirotinec. Ta gola rebra, te večno otožne skale, to vse se je vjemalo z njegovo nravjo. Milo mu je bilo izpočetka na Trebižu, tako milo kakor nikjer, niti v rodni zibelki, na bližnjem Žirotinu. V prejšnjih letih, ko je bil še doma, je če-
leta vihral nad to trdnjavo, raznovrstna poročila, ki jih je slišal pripovedo-vedovati tukaj o Johanitih, h katerim so se že tedaj priglaševali imenitni možje, to je vzvalovilo njegovo mlado, vročo kri. —
Že v tisti dobi je slovelo ime Žiro-tincev po daljni češki domovini. Nji hov grad je že od nekdaj bil zibelka hrabrih plemičev, ki so v ljutih bojih prelivali kri za domovino svojo.
Vitezi, ki so se shajali na Trebižu so tožili, da je Jeruzalem zopet v oblasti Osmanov in da se nad svetim mestom Bogomirovim*) zopet sveti polmesec ‘križ pa se potaplja. Tako so tožili ti vitezi, njih hrabro srce pa je hrepenelo daleč tja v deželo jutrovo v krvavi in ljudi troj s Saraceni.
Mladi Žirotinec je z navdušenjem ppslušal njihovim oripovedkam. Njegove črne, ognjevite oči so se iskrile, njegova desnica je močneje stisnila ostri meč, ki mu je visel ob boku. Začel je prositi svojega očeta,, da naj ga pusti slediti drugim vzornim juna kom, in ni odnehal poprej, dokler res ni oblekel čfni plašč z belim križem Johanitskim ter zapustil domovino.
Videl je sveto mesto, videl je kraj odrešenja, kajti vsak Johanit jih je mo ral zreti, vsak vitez je moral biti krščen s krvjo saracensko. Haberta — tako je namreč bilo ime mlademu Ži rotincu—so krstili pred Akonom, kjer je posekal s svojim trdim mečem mno go nevernih glav.
Toda zaman je bil trud, s katerim so si prizadevali ti junaki osvoboditi sveto zemljo ter poteptati polmesec, da bi nikoli več ne vstal. Ravnino palestinsko so tudi zanaprej teptala kopita osmanskih konjev. Habert je ostal še nekaj let v Palestini ter izvojeval s svojimi tovariši marsikateri ljuti boj, a ko je zapuščal te svete kraje, o kate rih je v svoji daljni domovini slišal toliko pripovedovati, ločil se je z ranjenim srcem. Nekaj, kakor otožnost, je pokrilo njegovo sveže, lepo lice. Bile so-li temu vzrok te puste azijske nlanine, li ta siva, gola rebra, katera se vijejo tamkaj v dolgih, ne doglednih --ogah, mogoče pa te raz valine, katere je povzročil kruti, neusmiljeni Osman?------------
* * *
Pod tem belim stolpom, kjer smo videli onega viteza-Johanita, je sede val vsak večer; tudi danes je šel tja. Ves čas je zrlo njegovo oko gori proti lini k temu svetemu praporu, včasih je hipoma zažarelo in rdečkast žar je preleteval njegovo lice, opaljeno sicer, toda še vedno tako krasno, tako pri-kupljivo, da ni zatajilo slavnega rodu Žirotincev.
Solnce je bilo ravnokar zašlo. Krog-inkrog nad rebri in nad temi črnimi lesi tam v dalji, kjer se je v večernem mraku dvigal grad Žirotin, so plavali rdečkasti oblaki. Prijetno je bilo sedeti -v tem času zunaj pod tem temnomodrim nebom, ko je lehak veter za-zibljal tisoče trudnih zemljanov v sladke sanje. Hipoma je zavihral tudi prapor na stolpu, razvil se je tja proti vzhodu ter zašumel kakor bi hotel zaklicati nekomu “lahko noč.”
Habert, ki je sedel še vedno na skali pod stolpom, je bil globoko zamišljen. Njegove misli pa so blodile daleč, daleč tam po planinah palestinskih, ob sirskem obrežju. Ustavile so se nedaleč od Akona ob samotnem grobu, kojega ste krasili dve vitki palmi, med katerima je stal očrnel, kame-nit križ. V ta grob so položili pred leti mlado, krasno devo, hčerko emira Edesenskega, koji je bil Habert nekdaj veren prijatelj. Odrekla se je namreč veri mohamedanski ter spoznala kristjanskega Boga. Zato pa je prebodlo njena mlada prša jeklo nevernikovo. S svojim zvestim oprodo, kateri ga je nekdaj na Žirotinu pestoval, je Habert izkopal grob ter v naročje te hladne zemlje položil svojo sestro, kakor jo je vedno imenoval. Ko je zapuščal sveto deželo, je zasadil ob njenem grobu dve otožno zelehi palmi, seboj pa je vzel nekaj prsti od groba in krasno liro, iz cedrovega lesa, edini spomin po Elmiri.
Nad tem grobom je sedaj čestokrat prebival v duhu, na ti izsušeni travi, kjer so blizu šumeli morski valovi, in kjer sta šepetali ti dve mladi palmi, tako tiho, jedva slišno, kakor bi ne hoteli buditi Elmire iz trdega, večnega spanja.
Habert, ko najdeš daleč y svoji domovini družico, zvesto in odkritosrčno ne pozabi tedaj Elmire”, je pravila ta mlada Saracenka, kristjanka, ko je u-gašala luč njenih milih oči, ko se ji je odpirala nova domovina, nadzemska in Uosedaj neznana. Ubožica! ni vedela, da si Habert ne sme, ne more nikoli iskati družice, da mora sam dopotovati to dolgo cesto življenja. Saj mu ona ni bila več kakor je sestra rodnemu bratu, in tako jo je nazival čestokrat in prav nič se ni žalostila vsled tega, rada bi mu bila i sužnjica celo dolgo večnost. Le tedaj jo je Habert poljubil, ko so bila njena lica bela kakor sneg, ko so bile njene ustne blede, kakor obledi jutranja zora, koiprisveti
*) Tako se je zval Jeruzalem, ker ga je slavni Bogomir brijonski leta stokrat zahajal sem. Ta črni prapor 1099 v krvavem boju iztrgal iz turških z belim križem, ki je že dolga, dolga rok.
solnce. In tedaj, ko ji je kopal grob; ko je zasajal ti dve palmi in ta očrneli kameniti križ, šele tedaj je čutil, da mu je bila Elmira več kakor sestra. Njene poslednje besede so tako pretresle vso njegovo notranjost, kakor divji vihar, kadar maje stoveki dob v njegovih najglobokejših koreninah.
"Habert, ko najdeš družico v svoji daljni domovini, zvesto in odkritosrčno, ne pozabi tedaj Elmire,” je danes zopet ponavljal ta Johanit, vzel iznod plašča dragoceno liro iz cedrovega lesa, kateri je ona Saracenka izvabljala zvoke, ki so mu vedno doneli v glavi, kadarkoli se je dotaknil čudežnih strun.
Njeno najpriljubljenejšo pesem, katero je ona igrala najraje, to je igral vsak dan. To niso bili zvoki, na katere naj bi se navadilo naše uho, tihi, polni nadeje, radostni, in zopet nežno otožni, ampakjto je bila pesem jutrovih otrok, burna in pretresujoča srce človeško. Strašno so odmevali ti zvoki ob teh golih rebrih in osivelih skalah, kadar je moral kdo slučajno v večerni •dobi mimo grada, je vsakokrat pospešil svoje korake, nekako ozko se je storilo ob srcu vesničanom ob tej pesmi, ki se niso mogli navaditi tem čud nim melodijam.
Zopet so zazveneli ti zvoki po trdnjavi, zopet so doneli tako žalostno in otožno, da so oni oprode, katere je imel pri sebi, povzdigovali oči k nebe som, moleč za svojega dobrega gospoda. Le tisti starček, ki je sedel tam ob zaprtih vratih, je vedel, kaj pomeni pesem ta, le on sam je razumel njenim zvokom; vsaj je videl i on Elmiro in slišal je tiste besede, ki so se tako globoko vtisnile v srce njegovega gospodarja.
“Kaj, se ne bo vrnil mojemu gospodu več razum,” govoril je sam pri sebi stari, zvesti sluga, “to ga vendar na vse zadnje še spravi v grob. Zakaj se je sploh brigal zanjo, kaj ga je vezalo na to brezversko dekle, da je ni hotel izdati zločestim Frankom. Kakšen junak je bil to poprej! Od te dobe pa, kakor bi pretrgal nit. Globoko ga mora boleti njena zgodnja smrt; pa saj je bilo‘to tudi dekle, kakoršne nisem videl nikoli v življenju, četudi sem prišel daleč preko sosednje vasi.”
Glasneje so zadonele strune, in njih glas je bil podoben stokanju vetra. Ta godba je proniknila mozeg in kosti človeške.
“Moj Bog! moj Bog!” je zavzdihnil zopet verni sluga, toda Habert je igral dolgo tja v pozno noč strastipolno pesem Elmirino. In ko bi mogel videti skozi noč, zapazil bi tam nasproti gradu v bližnji skali, ki kakor od bliska razcepljena odpira svojo notranjost, črno duplino, zapazil bi tamkaj temno postavo človeško, vso zahaljeno do obličja. Sedela je ob skali in ni se gibala, ko pa je Johanit doigral, ko je dokončal svojo uspavanko, je tudi ona izginila med vrtovi, na vzhodni strani vasi. Vsak večer je prišla tja k duplini, sedla ter poslušala to pesem z Jutrovega, te zvoke, ki so mogli vzbuditi najstrastnejšo ljubezen.
* * *
Ko se je Habert po svoji vrnitvi iz svete dežele naselil na ti trdnjavi, nikdo ne bi bil rekel, da ga nekaj teži; govoril je z ljudmi, bil je nrav vljuden in dobrohoten gospod, včasih je obiskal tudi svojega starega očeta v Žirotinu, ki je imel sedaj veliko veselje s svojim sinom, četudi mu je nekoč branil vstopiti v red Johanitov, tudi bratje njegovi so bili ponosni, da nosi eden izmed zastopnikov slavnega rodu Žirotincev črni plašč z belim križem. Le njegovo nekdanjo svežost duha so sedaj pogrešali pri njem. Pripisovali so to pač njegovemu stanu. Nekaj kakor otožnost se je udomačilo na njegovem zresnelem obličju. Burje, ki je sedaj razsajala v njegovih še vedtio mladeniških prsih, pač ni še čutilo tedaj njegovo srce, ko je prvokrat stopil na Trebiz, pod ta tiha, daleč segajoča rebra.
Toda črez leto že ni bil več na Žirotinu in bratje, ki so ga čestokrat obiskovali, tudi niso mogli več razumeti brata svojega. Seveda ga niso razumeli, saj je težko razumeti prša, kjer se morajo čuvstva, ki so človeku prirojena, zatirati, kjer se koplje temu grob, kar je drugim vrhunec pozem-skih slasti.
In prša Habertova so morala biti grob, kjer bi naj za vedno pokopal svojo minulost. Bilo bi se mu to po letih posrečilo. Le težko je pozabil onega sirskega obrežja, onih dveh vitkih palm in kamenitega križa v njih sredi.; toda sedaj se je moral iznova bojevati sam s svojim srcelu, hujše kakor nekdaj. Dozdaj se je bojeval le z mislimi, ki so vstajale včasih v njegovi duši, sedaj se je pridružila dejanska istinitost.
In vendar je bil on vedno še vitez križa, ni smel popustiti .svoji strasti, saj je obljubljal in prisegal nekoč večno čistost. Bil je vitez, zato ni smel s krivo prisego oskruniti znak svojih slavnih očetov Žirotincev. Johanitje bi ga vrgli iz svoje sredine, križ bi mu strgali s prs in na veke bi bilo prekleto njegovo ime.
“Odprite vrata”, je velel gradnik o-prodam, počivajočim v mehki travi na dvoru, “gospod že gre”. Takoj sta se dvignila dva iztned njih ter odstranila težki, železni zapah. Jedva so se odprla velika dobova vrata, je skočil Habert s svojega bistrega vranca ter naglo korakal k oni zgradbi pod belim stolpom, hitro je odpahnil težke, z železom obite duri in že je stal v prostrani, dolgi dvorani vitežki. Bila je to zares starogotiška stavba. Visoka, ozka okna so le skopo puščala žarke (Nadaljevanje na 7. strani.)
tr
Vice n s h,
^	aofSBFH ranrnv®	A


*EttST£Ri»
Ko kdo v rodovini oholi je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko.se vam pripeti, da™——
izgubite okus se utrudite
imate glavobol' izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovka in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje!
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
L Chicago telef. 2794
telef.N 62 7..
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me* so po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka* jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St
N. W. Phone 344.
<(
Hill Girt Yineyard”
Dobro vino od 85c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mu škatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cai
S. HONET,
KROJAČ
9x8 North Chicago St, Joliet, 111.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. ~ Telephone 123; South Chicago
E. PORTER BREWING COMPANY
SOUTH BLUFF STREET.
eagle brewery
izdelovalci
ULEŽANE ME
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
'Joseph Stukel,
•v*tr zastopnik
JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj ?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je
v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ako želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s.oj.h soi .dnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo pu najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 S. Center Ave., Chicago, 111.
Vprašajte svojega mesarja za
i katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO. na Exchange St. JOLIET, ILL.
BRAY-EYA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke ctne.
....104 Jefferson St., blizu mosta.
Pozor, Rojaki!
—Naznanjamo, da smo otvorili-
GOSTILNO.
v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
J01 MAHKOVEC & CO.
208 Jackson St.
MATH. STEFANICH, MANAGER.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
.A-rrt. ■SJs.off,
N. W. Phone 6og.
113} N. Hickory St.,	Joliet
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $a, $2.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
lota Strnita
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje
Tifcie Central
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac Verbicli
120 Moen Ave.	Rockdale, 111
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
solnčne na osivele stene, po katerih je bilo kroginkrog razobešeno staro\ orožje in stari rodbinski znaki. Tam v pročelju med okni proti zapadu je visel križ, umetno delo rezbarsko, nad vhodom pa je bil postavljen veliki, mojstrsko izdelani znak reda johanit-skega srebrni, osmerokrajni križ v rdečem polju s krono vojvodsko, okoli katere je bil povešen rožni venec.
Habert je hodil po dvorani gor in dol, hipoma se je zagledal skozi okno tj e v veliki, beli dom, katerega pročelje je bilo vse obrastlo z vinsko trto,’ in zopet so zablodile njegove oči daleč nekam na zapad k onim višinam, na kojih se je razprostirala dolga vas z'visoko cerkvijo, a vedno se je obrnil v stran z obupom na obrazu.
Bil je danes na pogrebu svojega očeta; toda ni se vrnil več na Žirotin, naravnost s Tine, kjer so pokopali njegovega očeta, jo je mahnil proti Tre-bizu, v spremstvu edinega sluge.
V neprestanem diru je jezdil po cesti, na nikogar se ni oziral, in ljudje, ki so ga srečavali, so z začudenjem pogledovali za tem “črnim vitezom”.
Toda njo, to devo, ki je bila revna podoba Elmire, je moral uzreti in videti njeno zardelo lice; tudi ona ga je spremljala celi čas s svojimi očmi, dokler ni izginil za grajskimi vrati. Davno je poznal že to dekle, še predno je nosil beli križ; saj se je ustavljal edino njej na ljubo v Trebizu, kadar je jezdil na trdnjavo k Johanitom. Toda ona je bila tedaj še mlada deklica. Začela se je še le razvijati v krasno cvetlico; sedaj pa se ni mogel več brigati zanjo, ni smel, četudi je vsled tega divjala strašna burja v njegovih prsih.
“Elmira — Ljudmila”, je zaklical v razburjenosti. Prša njegova so dihala težko, tako težko, kakor bi se mu hotelo zlomiti oprsje pod navalom teh nesrečnih čuvstev. Tukaj ga nikdo ni poslušal, mogel si je olajšati srčno bol.
“Oče moj, ti si hotel le najboljše”, tako je tožil Habert, “da si branil nekoč svojemu sinu, odreči se na veke svetu, kajti težko je kljubovati njegovim silnim napadom. Ti si poznal vročo kri Žirotincev, ki ne pozna mej, kadar se razburi. Saj sem to skusil tudi sam. Danes smo položili tebe v hladno zemljico, toda kmalu polože tja tudi Haberta, tvojega ljubljenca, vem to, vem, kajti težek, pretežek je križ, ki ga moram nositi. Toda čast in slavo Žirotincev ne oskrunim niko li. Da bi mogel sedaj stati tam kje pred Akonom, v najgostejšem dežju saracenskih strel, tam bi mi morebiti na veke olehčalo, tam bi potihnil divji boj, ki razsaja v mojih prsih.”
Na dvoru so si pripovedovali sluge o čudnem obnašanju Habertovem. Le oni starček, ki ga je vedno in vsepov-sodi spremljal, kadar je jezdil, si je udaril z roko po čelu, kakor bi mu nenadoma nekaj zasvetilo v glavi: “A že vem, zakaj je v takem diru jezdil okoli njihovega domovja,” je govoril tiho sam zase. “Uboga Ljudmila! Kako je zardela, ko je dirjal mimo nje! Da bi vsaj pustila te meglene na de! Ko bi mi ne bilo žal mojega gospoda, hotel bi ji nekaj povedati, česar ne ve, gotovo bi jo ozdravil. Toda sam vrag to ve, Bog mi grehe odpusti, da sem tako boječ. Kako bi ji vendar mogel to povedati, moral bi la gati; vem, da jo ima rad kakor svoje lastno oko, kakor ono Saracenko, da, še več, mnogo več. Veruj mi, dekle ne bode dober konec to, niti s teboj, niti z njim. Sam Bog vaju varuj!:
Trebiz je že v tedanji dobi imel to raztezo, kakor dandanec. Že takrat je stala na vzhodu vasi bela kapelica s podobo sv. Trojice in krog nje štiri velike lipe, izmed katerih so jedno šele pred nedavnim posekali. Cerkve še tedaj ni bilo; sezidali so jo šele v mi nulem stoletju. Tisti dom, katerega pročelje je obrnjeno proti kapelici in v spomladi se vedno odeja v bujno zelenje vinske trte, je stal že takrat ob koncu ribnika. Še dandanes je na dobrem glasu, še dozdaj si je ohranil da leč naokrog veljavo, ki jo je imel že davno radi velikega bogastva svojega Seveda 'se tedaj po svoji stavbi še ni razločevalo toliko od ostalih posestev, krila ga je še slamnata streha, kakor vse druge.
Zvečer je izginila ta mrtva tihota, ki je vladala popoldan po vasi. Zdelo se je, da niti žive duše ni več v vasi. Ko pa je bilo zašlo solnce, je dobilo to tiho selo vse drugo lice; oživelo je po vseh domovih in hišah, ki se kakor nepretrgana mreža vijejo skoro v kolo, posebno živo je postalo v zgoraj omenjenem posestvu, na tem velikem dvoru je bilo posebno glasno. Smeh, veselo petje se je glasilo, in posli so se zabavali med seboj na različen način. Saj so se vrnili s polja, nadelali so se dosti celi popoldan in zakaj bi zdaj ne smeli popustiti vajeti svoji sve ži, mladeniški krvi! Tudi gospodar se je vrnil in ko je še marsikaj na dvoru pospravil, je stopil v hišo. Tukaj je bilo tiho kakor v grobu. Samo tam ob oknu, ki je obrnjeno proti vasi, je slonela mlada devojka; ni zapazila prihoda očetovega. Njene modre sanjeve oči so neprestano zrle tja za kapelico črez te nizke, slamnate hiše.
J04<H040«40*
Za kratek čas.
So*<H(H<H404040t040K5»040C
Adamova kazen.
Katehet je vprašal v šoli nekega dečka: “Kako je Adam grešil v paradižu?” — Odgovor: “S tem, da je jedel od Boga prepovedan sad. — Vprašanje: “Kdo je Adama zapeljal k temu grehu?” — Odgovor: “Eva. Eva pravzaprav ne, pač ne, temuč kača.”— In kako je Bog kaznoval Adama?”— Odgovor: “Bog je Adama kaznoval s tem, da...”—dalje ni deček znal. Tedaj pa vzdigne roko 81etna deklica.— Katehet: “No, pa nam ti povej, kakšno kazen je izrekel pravični Bog nad neposlušnim Adamom?” — “Evo je moral vzeti za ženo,” je bil odgovor.
M. B
Schuster
Young Building
JOLIET, ILLINOIS.
Pijana krava.
Winnipauk, Conn., 28. dec. — Tukaj se je Jos. Bellowa krava napila jabolč nika in se pri tem popolnoma upija nila. Ko jo je njen gospodar opazil, jo je naravno hotel prepoditi, toda krava se mu je postavila v bran in ga z rogmi prebodla, tako, da je na mestu obležal mrtev.
Prost lov.
Imaš li velik lov, Kiselič? Kako daleč seza?” vpraša tihotapski lovec drugega.
“Vse, kar vidiš tu okolo, vse je moje, samo če pride lastnik, pokažem pete!”
Nikdar v zadregi.
Star lovec lovcu novincu: “Prej si vedno trdil, da ti puška ne nese prav, a sedaj, ko imaš novo, pa zopet nič ne zadeneš!”
Novinec: “I kaj! Zdaj pa zajci ne teko prav!”
Muhasta tolažba.
A: Če pomislim, koliko me stane lovska karta, koliko zapravim pri lovu, koliko raztrgam obleke in obutala in koliko zamudim doma, stane me vsak zajec, katerega ustrelim, stane 10 K!” B: “Zahvali torej Boga, da jih tako malo ustreliš!”
Kdaj je videl zajca.
Lovec: “Ali nisi videl zajca tekočega tu čez cesto?”
Pastir: “Pač, videl sem ga!” Lovec: “Kdaj?”
Pastir: “Kaki dve leti bo* že tega!”
Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
Mogočna Dunava in ribata Tisa sta se razlili po neizmerni ogerski planjavi ter nemilo vzbudili spečega zajčka. Zajček v sili spleza na vejevnato drevo, pod katerim je spal. Drugi dan ga iz vasi ugleda Madjar in ga sklene ujeti živega. Zasede čolnič in se odpelje po zajca. Toda ko je Madjar po jedni strani plezal na drevo, skočil je na drugi strani zajček v čolnič in se po valovih srečno odpeljal, zapustivši nesrečnega Madjara namesto sebe na drevesi.
Kateri bo iztožil.
Kmet je imel njivo zelja, na katero so v gosti zahajali zajci prav pridno. Kmet si misli, kaj bi napravil, zakaj streljati in loviti jih je bilo prepovedano. Imel je namreč nekov go spod ta lov v najemu.
"Ko zelje dozori, poseka ga, le jedno lepo glavo z najvišjim korenom pu sti in jo izotli; to otlino pa napolni z močnim njuhalnim tobakom. Okolo glave naloži kamenih plošč, da bi zajci lože dosegli do zeljne glave. Zdajci pridejo in začno glodati to glavo. Pa komaj so je nekaj objedli, začeli so že kihati, ker jim je tobak prišel v nosnice, in ob tem kihanji so z glavami treskali na kamenite plošče ter si potolkli glave. V malo urah je ležalo več mrtvifl zajecev okolo zeljne glave.
Primeri se, da najemnik tega lova najde zajce; zato gre kmeta tožit. Kmet pride pred sodišče. Vprašan, kaj je storil z zajci, odgovori: “Zelje ni bilo nasajeno za zajce, tudi jim nisem rekel njuhati tobaka, zato tudi nisem kriv, da so kihali in se pobili. Nasprotno pa so zajci kakor samo morilci vredni kazni. Zdaj pa bom jaz vas, kot najemnika lova, tožil za tobak, katerega so mi ponjuhali zajci.
Zobje zunaj.
Potnik pripoveduje: Hodeč lansko zimo po Rusiji, srečal sem v hosti vol ka, ki je zijal tako grozovito, da sem mislil: Požre me kar živega. Kaj je bilo storiti? Sežem volku z roko v go bec, potem po gobci naglo naprej do repa, zgrabim ga za rep in ga potegnem z vso močjo k sebi. Tako ga obrnem, kakor bi bil že na meh odrt in mu rečem: “No, mrha, zdaj me pa le ugrizni, če moreš, ko imaš zobe zunaj !”
Velika sreča.
A: “Strašansko srečo sem imel zadnjič na Hrvaškem pri lovu na leve!”
B: “Na Hrvaškem vender ni levov!
A: “Prav to je bila moja sreča!”
V slučajih nesreče
izvijenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno 4L znamko sidrom na eti-
iXAketi'
XK y V vseh lekarnah po 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER &C0.

215 Pearl Street,
New York.
POZOR GOSTILNIČARJI!
Ne plačujte za vino in viski previsokih cen, ker se dobi to cenejše! Jaz, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, koristnejše in cenejše kakor vsak drugi. Proti direktnemu naročilu in takojšnjemu plačilu izdaten popust, ker si stem prihranim čas, vozne in druge velike stroške.
Prodajam starokrajski brinjevec, priznano zdravilo za vse trebušne in ledvične bolezni.
“Higlife Bitters” in grenčec je najkoristnejša pijača, kar jih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnosti in čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daja telesu moč.
Prodajam tudi “Old Country Tre-ster” ali tropinovec, kuhan iz pristnih in čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, slivovico, konjak. Old Tom, Gin, Imperial, Dry, Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Riesling itd., sploh vse pijače, ki jih mora imeti na razpolago vsak dober gostilničar.
Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinke po $24 tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — Tu vse “Union Made”.
A. HORVAT,
Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer,
600 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.
J. F. PCI UST G
Lesni trgovec.
DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET.
Joliči Mi
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 0.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"The D, S,” lOc. in “Meersctani” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet llls.
Dobro jim je zasolil.
V čakalnici na kolodvoru se je zbra lo nekaj pijancev, ki so pričakovali vlak. Tu sem pride tudi dijak, hodi po sobi in se neprestano ogleduje v zrcalu na steni. Nato mu reče jeden pijancev: “To ste pač zelo zaljubljeni vase, da se tako radi gledate v zrcalo?” Mirno odgovori dijak: “To ravno ne! V zrcalo pogledujem zato, da vsaj časih vidim pametnega in poštenega človeka!”

Naši zastopniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so
sledeči:
Za Chicago, 111.: Fr. Banich,
Za Waukegan, 111.: Math. Stalcer. Za Springfield, 111.: John Peterneli. Za La Salle, 111.: Ig. Jordan. ,
Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik.
Zq Pennsylvania: John Verbiščar.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Cleveland, East Side: J. Lokar. Za Barberton, O.: Joseph Podpeč-nik.
Za državo Utah: Anton Palčič.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111. .
Slovanski tvomičar društvenih ed znakov (badges), regalij, kap, band« in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuje* kaj za društvo. Pišite slovensko. K* tolog na zahtevanje zastonj.
Za Eveleth, Minn.: Peter Srnovrš-nik.
Za Ely, Minn.: John Težak.
Za Soudan, Minn.: Fr. Tancig.
Za Brooklyn, N. Y. ¿n okolico:	Fr.
G. Tassotti.
Za Kansas City: Mih. Adlešich.
Za Calumet, Mich.: F. D. Špehar.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik.
Za Denver, Colo.: George Paulako-vich.
Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar.
Ker je list jako poceni; poleg tega pa prinaša največ važnih novic iz vseh slovenskih naselbin, za to je upati, da se ga vsak rojak naroči. Čim več naročnikov bode list imel tem bolj bode zanimiv. Uprav. “A. S.”
zn božič
in NOVO LETO
pošiljajo Slovenci
__________ kaj radi darila
svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= ceneje in najhitreje preskrbi
FRANK SAKSERj,
109 GREENWICH ST.,
NEW YORK, N. Y.
1778 ST. CLAIRj ST.,
CLEVELAND, C.
Rodovitna zemljišča v državi Michigan, Ogemaw County po $7.50, v Missouri od $7.50, v Texas od $15 naprej aker.
Obdelana in neodelana zemljišča v vseh državah Amerike.
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja, na vse kraje, izterjevanje zapuš čnine ni vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi.
John J. Pollak,
534-m W. 18th St. Chicago,111.
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
POZOR, SLOVENCI!
Ko s dite v našem mestu se nadejam našega poseta v
mojej modemi gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tndi prodajem dišeče ‘Union-Made’ smodke.
Rojakom se priporočam.
TUŒDOLjF
Washington St., blizo 10th Ave-,	CART, IND.
Prodaîem par.ibrodne listke; pošiijam denar v staro domovino in posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot.
VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
B. BERKOWITZ,
910 N. Chicago Stree JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Janko vi ek, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, UL Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
Heilo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne vel, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL,
Nova zaloga knjig
v knjigarni Amer. Slovenca.
MOLITVENE KNJIGE:
Bogu kar je božjega, $i.io.
Bogu kar je božjega, zl. obreza 9pc. Bogu kar je božjega, šag. vat., $i.io. Bogu kar je božjega, šag opog., $i.io. Bogu kar je božjega, usnje, $1.50. Dušna paša, usnje z zlato obrezo, $1.00 Duhovno veselje, slonokost, $1.25. Duhovno veselje, šagrin usnje, 65C. Duhovno veselje, okov., $1.20.
Gospod teci mi pomagat, usnje z zlato obrezo, 90C.
Hodi za Kristusom, usnje z zlato o-brezo, 90C.
Hoja za Marijo Devico, usnje z zlato obrezo, 90C.
Jezus na križi, $1.20.
Jezus in Marija, rud. obr. 40C.
Kviško srca, zl. obr., .$1.25.
Krščansko devištvo, usnje z zlato o-brezo, 90C.
Krščanski zakon, šagrin, 6sc.
Lurška Mati božja, usnje z zlato obrezo, goc.
Molit. Srca Jezus., meh. vez., $1.00. Mrkun, Voditelj, rud. obr., $1.00.
Mrkun, Voditelj, zl. obr., $1.30. Mrkun, Voditelj, bastard, $1.50. Majnikova Kraljica, usnje zlata obreza, goc.
Marija Varinja nedolžnosti, usnje zlata obreza, $1.00.
Marija Varhinja nedolžnosti, slonokost, $1.25.
Marija Varhinja nedolžnosti, šagrin, 650.
Nebesa naš dom, usnje zlato obrezo $*.00.
Nebeška hrana, usnje zlata obreza, $1.
Nebesa naš dom, zl. obr., 75c.
Nebeške iskrice, usnje, 35c.
Otroška pobožnost, bele, 70C.
Otroška pobožnost, platno, isc. Otroška pobožnost, usnje zlata obreza $1.00.
Otroška pobožnost, šagrin, 30C. Otroška pobožnost, šagrin, 75C.
Prem. o presv. Reš. Telesu, usnje zlata obreza, 90C.
Priprava na smrt, usnje zlata obreza, poč.
Rajski glasovi, 90C.
Rajski glasovi, usnje zlata obreza, $1-35.
Sv. Ura, zl. obr., $1.00.
Sveti Jožef, usnje zlata obreza, 90C. Sveta ura, usnje zlata obreza, $1.00. Šmarnice, usnje zlata obreza, 90C.
Sveti rožni venec, usnje zlata obreza,
90C.
Slava Gospodu, usnje zlata obreza, 90C Sveti Angelj Varuh, šagrin, soc.
Slava Bogu, slonokost, $1.25.
Slava Bogu, šagrin, 75C.
Varhinja nedolž., bele, $1.45.
Vrtec, šagrin, $1.00.
Zvončec, slonokost, $1.25.
Zvončec, šagrin, 75C.
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE Aladin s čarobno svetilnico, cena ioc. Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20C.
Arumagum, sin indijskega kneza, 15C Avstrijski junaki, berilo in podobe, 750 Belgijski biser, povest, 15C.
Berač, 15C.
Beneška vedeževalka, 15C.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, Soc.
Babica, prev. Fr. Cegnar, soc.
Beatin dnevnik, 25C.
Boj s prirodo, 15C.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, ioc.
Božični darovi, Rud. Urabl, 15C. Burska vojska, 30C.
Cerkvica na skali, 15C.
Ciganova osveta, 20c.
Darovana, 30C.
Domači zdravnik Kneippov, soc. Darinka, mala Črnogorka, 20C. Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, vezana 40C, broširana 25C.
Dobra Evstahija, zgled vsem pobožnim dekletom, 15C.
Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, ioc.
Doma in na tujem, 20c.
Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, ISC-
Dve čudodelni pravljici, 15C. Ciganova osveta, 20c. čas je zlato, 35C. črni bratje, 20C.	'v!t
Erazem Predjamski, 15C.
Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida, 20C;
Frank bar<5n Trenk, povest, 20C.
Godčevskij katekizem, 20c.
General Lavdon, 25C.
Gozdarjev sin, ioc.
Grof Radecki, 20C.
Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, soc.
Gospodarski nauki, prva knjiga Wm.
Rohrman, 6oc.
Hildegarda, povest, 20C.
Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 30C.
Ivan Resnicoljub, 150.
Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20C. Izidor pobožni kmet, povest, 25C.
Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina Soc.
Izdajalec domovine, aoc.
Jurčičevi zbrani spisi, 11 zvez., $1.10. Jernač Zmagovač, 30C.
Jaromil, povest, 15C.
Knez Črni Jurij, aoc.
Krvna osveta, 15C.
Koliščina in stepe, 15C.
Ključ nebeških vrat, usnje, 40C. Kraljica Draga, 15C.
Krištof Kolumb, 25C.
Koder, Marjetica, soc.
Kneipp, domači zdravnik, 6oc.
Krvna osveta, 15C.
Krištofa Šmida 100 pripovedk za mladino, 40c.
Kraljica Draga, 20c.
Krištof Kolumb, 25c.
Kako je izginil gozd? 20c.
Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, Soc.
Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c.
Leban 100 beril za mladino, 20c. Lažnjivi kljukec, povest, 20c.
Ljudska knjižnica, Znamenje štirih, I5C'
Maron, krščanski deček z Libanona,
15c.
Moje ječe, izvrstna povest, 30c. Materina žrteV, pripovedka, 30c.
Mati božja na blejskem jezeru, ioc.
60 malih povesti za mladino, 15c. Marija hči polkova. ioc.
Mrtvi gostač, 20c.
Mala pesmarica, 35c Mlinarjev Janez, 40c.
Mali vseznalec, 30c.
Marija hči polkova, 15c.
Mirko poštenjak, 20c.
Miklova Zala, 40c.
May-Eri, 20c.
Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c. Mladi samotar, povest, 15c.
Medvedove poezije, 90c.
Mali vseznalec, 30c.
Mirko Poštenjakovič, 20c.
Marjetica, teharski plemenitaši, 50c. Marinna otroka, 15c.
Naši liberalci, 20c.	«
Nedolžnost preganjana in poveličana, 20C.
Nikolaj Zrinski, 20c.
Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40c. Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c.
Navod za spisovanje, raznih pisem in uradnih listov, 8oc.
Nesrečnica, 15c.
Naš Dom, 5 zvez., 25c.
Na preriji, 25c.'
Nesrečnica, 20c.
Navod za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov z mnogimi uzorci, Narodne pripovedke za mladino, 20c, Nezgoda na Palavanu, 20c.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava, $1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. veri, 75c.
'Praški judek, 15c.
Pri Vrbčevem Grogi, 20c.
Parapat, Robinzon, 6oc.
Podadmiral Wiljem baron Tegethoff, 20C.
Princ Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri našem cesarju, 15c.
Pravila dostojnosti. Kažipot na polji olike in uljudnosti, 20c.
Pregovori, prilike in reki, 25c. Posljedni Mehikanec, 25c.
Prst božji, 20c.
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c.
Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c, Roparsko življenje, 20c.
Ročni slov.-angl. slovar, 6oc.
Robinzon, stariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 6oc.
Rodbinska sreča, roman, 40c.
Repoštev, 20c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Srečolovec, 20c.
Slov. šaljivec, 3 zvez., 30c.
Spisovnik ljubavnih pisem, 30c. Spretna kuharica, 8oc.
Sv. Genovefa, 20c.
Šaljivi Jaka, 25c.
100-letna pratika, 70c.
Slovenski šaljivec veliki, zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 75c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Slovenski fantje v Bosni in Herco-govini leta 1878, soc.
Sanje v podobah, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 25c.
Strelec, 25c.
Stezosledec, 25c.
Sveta noč, 20c.
Stephenson, oče železnic, 40c. Sultanovi sužnji, 25c.
Slovenska kuharica, vezana, 8oc. Stanley v Afriki, 20c.
Spretna kuharica, navod o kuhanju 50c.
Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c.
Spominski listi iz avstrijske zgodo
vine, 25c.
S prestola na morišče, 20C.
Senilia, 15c.
Solnce in senca, 15c.	.3

.'fiLi;
â-
w
Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja 90c.
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod, 50c.
Znamenje štirih, 30c.
Za kruhom", 15c.
Zaroka o polnoči, 15c.
Zmaj z Bosne, 50c.
Juričičevi zbrani spisi: zv.—Deseti brat ..........I ..$1.10
III.	zv. — Domen—Juri Kobila—
Dva prijatelja—Urban Smuko-va ženitev—Golida—Kozlovska sodba v Višnji gori...........6oc
IV.	zv. — Tihotapec—Grad Ro-j in j c — Kloštrski Žolnir —- Dva
brata ...................... 7°c
V. zv.—Hči mestnega sodnika —Nemški Valpet — Sin kmetskega cesarja — Lipe — Pipa tobaka — V vojni krajini......70c
VI.	zv.—Sosedov Sin — Moč in
pravica — Telečja pečenka — Bojim se te — Poneverjeni bankovci — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je kradel krompir — Črta iz življenja političnega agitatorja .........6oc
VII.	zv. — Lepa Vida — Ivan
Erazem Tatenbah ..............6oc
IX.	zv. — Doktor Zober — Mej
dvema stoloma ................6oc
X.	zv.—Rokovnjači — Moj prija-
telj jamralec — Šest parov klobas — Po tobaku smrdiš — Ženitev iz nevoščljivosti.......6oc
XI.	zv.—Tugomer — “Berite no-
vice’’ — Veronika Dešenika — Pripovedne vesti ..........6oc
Kraljičin nečak, povest iz japonskih misijonov ...............15c
Rudeča in bela vrstnica.........15c
Korejska brata..................15c
Zvesti sin, povest..............15c
Naš dom, zbirka povesti, pesmi in
narodnjega blaga..............50c
Tri indijanske povesti..........15c
Pavlo Črnokril .................25c
Ciganka — po povelju............25c
Vojna leta 2000—Doma in na tujem ..........................25c
Zadnji grof celjski — Iskalci bi
serov na otoku sv. Duha.......25c
Spisi Krištofa Šmida v poduk in za bavo:
I.	zvezek—Ljudjevit Hrastar.....20c
II.	zvezek—Jozafat, kraljevič v
Indiji .......................20C
III.	zvezek—Pridni Janezek in hudobni Mihec ..................20C
IV.	zvezek—Kanarček-Kresnica-
Kapelica v gozdu .............20c
V.	zvezek—Slavček — Nema deklica ........................20c
VI.	zvezek—Ferdinand—polno življenje španskega grofica......20c
VII.	zvezek—Jagnje — Starček z
gore .........................20c
X.	zvezek—Ludovik mladi izseljenec ..........................30C
Marijina podoba ..............20c
VIII.	zvezek—Pirhi — Ivan turški
suženj—Krščanska obitelj......zoc
XI.	zvezek—Najboljša dedščina —
Leseni križ ..................20c
XII.	zvezek—Roza Jelodvorska,
podučna povest ...............20c
XIII.	zvezek—Sveti večer .......20c
XIV.	zvezek—Povodenj—Kartuzijanski samostan ..............20c
XV.	zvezek—Pavlina ............20c
Kdor želi ob zimskih večerih imeti
dosti poštenega berila naj si naroči Jurčičive spise, spise Krištofa Šmida in druge knjige, ki mu bodo krajšale dolg čas. Vse poštene knjige niso le v zabavo, pač pa so tudi v poduk narodu.
Knjige se pošljejo poštnine proste. Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po ic ali 2C.
Slovensko- Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1908
je dobiti po 30 ct. poštnine prosto.
Koledar je zelo zanimiv ter ima o-bilo slik.
Vsako leto ga razprodamo po 5000 komadov kar ^otovo znači, da je Koledar zelo priljubljen.
Primerno darilo je prijateljem in znancem v staro domovino, ter velja tudi le 30 ct.
Dobiti je pri
Frank Sakser Co.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio.
JOLlETüCITIZEHS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
ČISTIMO OBLEKO.
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in cene, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.	-
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. 488. Chicago 489.
W.
Filip Hiloler
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca veno pri roki. Northwestern Phone 1422.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St. N. W. Phone i2i|
Priporoča rojakom voje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba litt» cene
C. W. Brown, preda Robt. Pilcher, podpred» W. G. Wilcox, kasir.
i
Spis je, isc.
Svitoslav, isc.
Stoletna pratika 1900 do 2000, 6oc.
Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Posamezen zvezek, 20c.
Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20C.
Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 2oe.
Ujetnik pomorskega roparja, aoc.
V	delu je rešitev, 30C.
Venček pravljic in pripovedk, 20C.
Vstajenje, Rud. Vrabl, aoc.
V	gorskem zakotju, 15C.
Vrtomirov prstan, 20C.
V	gorskem zakotju, aoc.
V	zarji mladosti, zbirka povesti ia pesmi aa šolsko mladino aoc.
Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, ase.
Vojska na Turškem, ase.
Zbirka ljudskih iger, 50C.
Zlata vaš, podučna in kratkočasna povest, ase.
Za kruhom, isc.
Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo
dovine, soc.
Pozor!
Kdor želi kupiti farmo v Wiscon-sinu poleg glavne proge Chicago & Northwestern železnice, lahko kupi 40 akrov za $600.00 in 80 akrov za $1200.
Kdor se želi preč po kupljenju naseliti na farmo ne potrebuje dosti denarja, $50 ali kaj več bode zadostovalo za začetek. Toraj rojaki ni se treba potem izgovarjati, da ni bilo prilike, ker sedaj je najboljša prilika za oskrbeti si lastno farmo. Pet let ne plačate nič. Potem še le nekaj plačujete na lahke obroke. Ne zamudite te prilike. Za daljni pogovor pišite na: Ig. Česnik, 201 Barber Bldg., Jo-liet, 111.
«1—	--------------- ?*
Delo v bolezni.
Prijatelj nam je pisal, da je hudo bolan, ampak delati mora, ker hoče njegova družina jesti; a sam nima slasti in ne moči in čilosti, zato ne more mnogo zaslužiti. Pisali smo mu, naj poskusi Trinerjevo ameriško zdravil no grenko vino, ker smo vedeli, da isto podeli nove moči njegovemu želodcu. Na tisoče ljudij, ki so tožili Čez slabo prebavo, je spet zadobilo popolno zdravje s pomočjo tega zdravila, ne da bi zamudili en dan za delo. Kadarkoli se počutiš slabšega, izpij ga čašico pfed vsako jedjo in posledica te iznenadi. Kajti zdravje spet zado-biš in slast do jedi in popolno prebavo vsake hrane in čvrste živce in mišice. Saj veš, da išče sreča dandanes samo krepkih ljudi, zato si dolžan ohraniti telo in dušo v polni moči. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vsebuje samo čisto rdeče kali-fornsko vino in inozemska zelišča, kojih zdravilnost Za prebavila so že davno spričali tisočerniki. Nič škodljivih primesi. Dobro za vsak želodec. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 S. Ashland Ave., Chicago, I1Ï.
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET, ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsak* vsote, ki je Sila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Žarni držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
Joliet, ill.
FI1T0 PIVO V STEKLENICAE.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. ■>.
.v. ▲.va .vai*
V ▼	V V	▼*♦*▼*«*▼
J. J. KUKAR,
I	ZASTOPNIK
¡vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. «J. KUKAH
536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.^j^H
Kranjska hranilnica v Ljubljani
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je-bilo koncem leta 1906. ned 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve....37.877,422	K
Posojila občinam in korporacijam .... 1,979,582	K
Menice......... 738,000	K
Vrednostni papirji. 32,977,286 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin .... 2,920,893	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.