ROLETAREC
5TEV.—NO. 871.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
CHICAGO, ILL., 22. MAJA (May 22), 1924.
LETO—VOL. XIX.
Upravništvo (Office) 3689 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephtme Rockwell 2364.
IGRANJE Z LJUDSKO NEVEDNOSTJO.
Vsi vlastodržci in vsi demagogi vseh barv se že od nekdaj igrajo z ljudstvom na račun njegove nevednosti. Zavajajo ga, izkoriščajo ga, drže ga v podložništvu in ovirajo pot znanju — vse v imenu ignorance.
Kralji so od nekdaj veljali za vodnike narodov, za ljubljence ljudstva in prijatelje svobode. To so ljudstvu sami pripovedovali in mase so jim verjele. Tudi danes ni mnogo boljše.
Rumunski kralj potuje po Evropi in se zahvaljuje prijateljem svoje države za pomoč tekom vojne. V Parizu je govoril visoki družbi in se navduševal za — svobodo!
V	Rumuniji vlada reakcija. Ljudstvo živi v brezpravju. Opozicionalno časopisje je zatrto. Rumunski kralj pa govori o svobodi.
V	Nemčiji so šle pri zadnjih volitvah skrajno nacionalistične stranke v boj z devizo, da Nemčija ne sme sprejeti poročila Dawesove komisije veščakov, ki določuje, kako naj Nemčija plačuje vojno odškodnino in kaj je treba pod-vzeti, da se jo spravi gospodarsko na noge. Nacionalistične stranke so dobile večino, in ako se med seboj sporazumejo, bo bodoča vlada popolnoma njihova. Ali bodo v tem slučaju napovedale vojno Franciji in zavrgle Dawesov načrt, ki so ga, mimogrede rečeno, indorsirali tudi mednarodni bankirji? Ne!
Nemški socialisti so v volilni kampanji na-glašali, da Dawesov reparacijski načrt ne pomeni odpravo krivic, ki jih je napravila Nemčiji versaillska pogodba. Toda ta načrt je eno sredstvo, ki bi pomenil, ako se ga sprejme, korak bližje k umirjenju političnega položaja in gospodarskih razmer v Nemčiji in ostali Evropi. To stališče so zastopale s svojega vidika tudi nekatere nemške demokratske stranke, ki so bile dosedaj na vladi.
Monarhistični nacionalisti so se v volilni kampanji slikali za edine prave prijatelje nemškega ljudstva. Obljubovali so energičen nastop proti Franciji, odklonitev načrta komisije ekonomskih veščakov ter konec ponižanja Nemčije. Takoj po volitvah so pozabili na kampanjske fraze in se oprijeli "praktične" politike. S j Socialisti jih bodo poskušali predstaviti ljudstvu v pravi luči. Takoj pri prvem zaseda-
nju državnega zbora nameravajo predlagati, da naj gre Dawesov reparacijski načrt ljudstvu na splošno glasovanje v sprejem ali odklonitev.
Nacionalisti se zgražajo in pravijo, da je načrt kompliciran diplomatičen dokument, o katerem ignorantno ljudstvo nima niti pojma in ga ne bo znalo presojati. Nacionalistične stranke bi rade na kak zvit način sprejele načrt in iznašle kako drugo vprašanje za zavajanje ljudstva. Ta predlog socialistov pa bi jim prekrižal nakane.
Če bo predlog sprejet, bodo morali nacionalistični hujskači pokazati pravo barvo: Ali so za načrt in ga bodo priporočili ljudstvu v o-dobritev, ali pa niso. In ker so za sprejem, so v zagati. Ljudstvo se bo čudilo in se vpraševalo, kako so mogli v kampanji govoriti drugače kakor bodo sedaj delali v praksi.
Zavajalcem je masa samo ignorantna masa, ki ni vredna drugega kot da se jo vara.
Demagogi so sovražniki ljudstva, tudi tisti, ki so prepričani, da so njegovi prijatelji. Vsi, ki se igrajo z ljudsko nevednostjo, so ljudstvu bolj v kvar kot v korist. V korist so mu le toliko, v kolikor po dobljenih skušnjah spozna, kdo so in kdo niso njegovi prijatelji.
V	Nemčijo je prišel glad v goste. Mase se koljejo in razgrajajo radi fraz. Glad je še med njimi. Na Kitajskem se mase pehajo sem in tja, večinoma pa so indiferentne. Razni generali in imperialistična politika zunanjih dežel pa dela deželi ogromno škodo. Trpi jo "nevedno ljudstvo, ker ni sposobno spraviti svojo hišo v red.
Krivičnega sistema ni mogoče vreči ob tla s frazami. Ako je ljudstvo celo za reakcionarje preignorantno, je še veliko bolj nevedno s socialističnega stališča. Z nevedno maso ne moreš doseči ničesar nji v korist.
V	Zedinjenih državah zavajajo političarji maso z bonusom, naseljeniškim problemom, prohibicijo in takimi rečmi. Kongres se igra s predlogami, jih sprejema in odklanja, kakor pač misli, da bo bolj vleklo pri volilcih. Predsednik jih vetira in svari neposlušno zbornico.
Sedaj je v cvetju demagoštvo za "tretjo" stranko. Stotine prerokov se je pojavilo, ki vsi naglašajo, da jih je zgodovinski trenutek po-
zval voditi ameriško ljudstvo iz puščave v obljubljeno deželo. Zakladnica fraz ni nikdar izčrpana. Demagogi računajo na pozabljivost med ljudstvom in na njegovo neznanje. Zato se gibanja, kakor je fašizem, klanizem in tako naprej, širijo veliko hitrejše kakor pa n. pr. socialistično gibanje. Zadnje je trajno, druga so le začasni pojavi.
Če bi socialistično gibanje igralo na strune ignorance med maso, bi ne bilo socialistično gibanje. Socializem je nemogoč v družbi nevednosti.
Masna psihologija je psihologija drhali. Tisti, ki jo izrabljajo, so sovražniki ljudstva, ali pa sami nevedni.
Nevednost je napredku najhujši sovražnik. Monarhi, religije, tirani vseh časov bi bili nemogoči, če ne bi imeli zaveznika v ignoranci.
Naš boj je boj proti nevednosti. Bil je tak in ostane. Ljudstvo ne napreduje skokoma, ker se počasi uči in ker le počasi prihaja do spoznanja.
Razvoj gre nam v prilog, zato ne dvomimo v našo misijo. Zmagali bomo, ker je znanje jačje nego nevednost. Znanje se širi, ignoranca
Gibanje za splošno ameriško delavsko stranko.
Na konvenciji Amalgamated Cloting Work-ers, ki se je vršila v New Yorku, je nastopil med drugim tudi Warren S. Stone, predsednik že-lezničarske unije Brotherhood of Locomotive Engineers, ki je dejal, da se bosta obe stari stranki utopile v olju. Zagovarjal je neodvisno politično akcijo delavstva in izrekel željo, da bi kandidiral na listi "tretje" stranke senator Robert M. La Follette. Tudi konvencija imenovane krojaške unije se je izrekla za ameriško delavsko stranko. Unija bo poslala svoje zastopnike na konvencijo Konference za progresivno politično akcijo dne 4. julija v Cleveland.
V Bostonu se je vršila konvencija International Ladies' Garment Workers' Unije, ki se»je ponovno izrekla za ustanovitev splošne ameriške delavske stranke. Tudi ta unija bo imela svoje zastopnike na clevelandski konvenciji.
Prošli teden se je vršila v Chicagi konvencija unije krznarjev (International Fur \Vork-ers' Union). Izrekla se je za delavsko stranko in bo zastopana na konvenciji Konference za progresivno politično akcijo v Clevelandu. Na konvencijo unije krznarjev je bil povabljen med drugim milwauški župan sod. Hoan, ki se je odzval. Tudi na konvencijah prej omenjenih krojaških unij so govorili socialisti o potrebi osamosvojitve delavstva na političnem polju.
Dne 13. maja je bila otvorjena konvencija
Pennsylvanske delavske federacije, kateri je predsedoval sod. James Maurer. Nekatere ameriške unije imajo navado vabiti na svoje konvencije delavskega tajnika, ki pa je delavski tajnik samo po imenu. Mr. Daviš, sedanji delavski tajnik v Coolidgovem kabinetu, je prišel tudi na konvencijo pennsylvanske delavske fe-deracije, kateri je hvalil zasluge sedanje admi. nistracije za delavsko ljudstvo. Delegatje so žvižgali in odbor jim je moral pojasniti, da Da. visa ni povabil radi tega ker se z njim strinja, ampak radi visoke pozicije, ki jo zavzema.
Sod. Maurer je v svojem govoru apeliral na delegate, naj puste predsodke glede skupne delavske stranke na strani ter se lote dela, da bo ameriško delavstvo nastopilo zedinjeno v svoji stranki na političnem bojišču ter pomedlo ko-rumpirano republikansko in demokratsko stranko z vlade.
Unije, ki so se na svojih zborih tekom pro-j šlega tedna izrekle za delavsko stranko, štejejo okoli 700,000 članov. St. paulski konvenciji, ki se bo vršila 17. junija, in katero bodo, ako le mogoče, kontrolirali pristaši Workers' party, l niso naklonjene. Večinoma so mnenja, da ho st. paulska konvencija ponovitev konvencije dne 3. julija 1923 v Čhicagi, ki so jo komunisti okupirali z mogočnim pompom, toda razun kon- ' vencije jim ni ostalo ničesar in pravljice o ve- j liki federativni stranki so bile samo pravljice, i
V nedeljo 18. maja so v Peoriji, 111., zboro-| vali pristaši W. P. in sledbeniki Duncan Mac-| Donalda, ki so ustanovili novo delavsko stran-j ko. MacDonald, ki je bil svoječasno predsednik Illinoiske delavske federacije, je bil nominiran i za governerskega kandidata na listi nove stra i-j ke. J. L. Engdahl, urednik komunističnega lista 1 v Chicagi, je bil nominiran za kandidata v zve-1 zni senat. V Peoriji se vrši tudi konvencija uni- j je premogarjev illinoiskega distrikta, ki se je j izrekla proti ustanovitvi "tretje" stranke in po-| razila tudi druge predloge radikalne struje. Na-1 klonjena je Gompersovi politični taktiki.
Listi so prinesli^poročilo, da je Čikaška de-] lavska federacija izstopila iz farmarske-delav-J ske stranke, ker se je slednja razbila na razne j frakcije, zasledujoče vsaka svoje namene.
Razne manjše politične skupine, ki so več ali manj pod vplivom komunistov, bodo posla-] le svoje zastopnike na konvencijo 17. junija v St. Paul. Farmarske organizacije in nekateri vo-j dilni člani minnesotske farmarske-delavske! stranke študirajo situacijo, ki je nastala radij komunistične agitacije za st. paulsko konvencijo, ker se boje, da se bo končala z enakim fias-1 kom kakor čikaška konvencija 3. julija prošlo leto.
Na st. paulsko konvencijo sme poslati de-j legata vsaka organizacija, tudi podporna dru-j štva in razni klubi. To baje daje komunistom priložnost poslati na konvencijo veliko število
delegatov, ki ne bodo reprezentirali drugega kakor sebe, imeli pa bodo pravico glasovanja kakor delegatje, ki bodo reprezentirali velike organizacije.
I Socialistična delavska stranka je na svoji konverziji v New Yorku nominirala za predsedniškega kandidata Frank T. Jones-a iz Orego-na. Verne L. Reynolds je njen podpredsedniški kandidat.
rjf*
«
Politične stranke v Franciji.
Volitve dne 11. maja v francoski parlament so prinesle svetu veliko iznenadenje radi poraza Poincarejeve vlade. Mnogi, ki poznajo situacijo v Franciji, so pričakovali poraz Poincarejeve politike, toda da se bodo volilci izrekli v tako velikem številu proti njemu, tega niso pričakovali.
Zanimiva so bila poročila v ameriških listih takoj po končanih volitvah, ker so hitela zatrjevati, da so pri volitvah v francoski parlament zmagali socialisti. V Franciji je namreč več strank, ki nosijo socialistično ime, dasi niso socialistične.
V Poincarejevi koalicijski vladi so bile zastopane stranke nacionalnega bloka (republikanci in demokratje). Podpirale so jo tudi nekatere druge stranke, večkrat pa tudi nekatere stranke levice.
Prejšnji francoski parlament je imel 629 poslancev, sedanji pa jih ima 584. V nekaterih okrajih se vrši ponovno štetje glasov in iz francoskih kolonij ni še točnih poročil o rezultatu volitev; te imajo dobiti deset poslancev.
Socialistična stranka je druga najjačja stranka v Franciji. Od prošlih volitev je število njenih poslancev naraslo za nad 100%.
Stanje strank, oziroma število poslancev v novi zbornici je sledeče:
Nova zbor. Prejšnja
Socialistična stranka ..........102	50
Komunisti ................... 29	14
Radikalci in radikalni socialisti 139	83
Socialistični republikanci ...... 35	31
Demokratska levica .......... 75	83
Republikanska levica ........ 52	54
Nacionalni blok (republikanci in
demokratje) ................117 162
Rojalisti in konservativci ...... 20	46
Radikalna socialistična stranka ni socialistična stranka, ampak navadna liberalna stranka, ki ne propagira socialističnega programa. Njena politika, če pride ta stranka na vlado, se ne bo mnogo razlikovala od prejšnje. Socialistična stranka, ki ima v novi zbornici nad sto poslancev, je prava socialistična stranka in je pridružena socialistični in delavski internacionali s sedežem v Londonu. Ta stranka je sklenila, da ne bo šla v koalicijsko vlado, podpirala pa
bo vlado levega bloka, ako se bo zavzela za pomirjevalno politiko napram Nemčiji, za priznanje sovjetske Rusije, ojačanje Lige narodov in za sporazumno rešitev reparacijskega vprašanja.
Tudi število komunističnih poslancev je naraslo; največje uspehe so dosegli v pariških o-krajih.
Med socialisti, ki so v mednarodnem delavskem gibanju splošno znani, so bili izvoljeni Jean Longuet, Leon Blum in Paul Renaudel.
Jačanje socialističnih strank v evropskih deželah je zadovoljiv pojav. Socialistične manjšine v parlamentih evropskih dežel so postale v mednarodni politiki mogočen faktor, in te manjšine bodo postale večine in vlada.
Evropsko ljudstvo čuti, da od kapitalističnih strank ni pričakovati rešitve, zato se počasi nagiba v socialistične, ki bodo v stanju dati Evropi mir in blagostanje.
Razburjenje v taboru nasprotnikov Rusije.
Dne 6. maja je govoril na konvenciji ameriške trgovske komore angleški poslanik Esme Howard, ki je napravil to napako, da je priporočil Zedinjenim državam, naj priznajo vlado sovjetske Rusije. Po mnenju poslanika bi to pripomoglo k ublažitvi mednarodnih odnoša-jev, v ekonomskem oziru bi koristilo vsem in Rusijo bi se približalo zapadnim narodom.
Amerikanci se sedaj jeze. Ne dopade se jim, da bi jim angleški poslanik narekoval ali svetoval, kakšna naj bo politika ameriške vlade napram sovjetski Rusiji ali katerikoli drugi deželi.
Oglasile so se razne patriotične organizacije, med njimi Ameriška legija, ki v posebnih resolucijah obsojajo Howardov govor.
Ako je sedanja ruska vlada barbarska, ali je bila prejšnja boljša? Ameriška vlada je priznavala carja, sultanovo vlado tudi. Mussolini ji je bil dobrodošel, Primo Rivera istotako.
Tudi ameriška vlada bo prišla v vrsto. L. 1919 so se razne kapitalistične vlade zaklinjale, da ne bodo nikdar priznale režima boljševiških krvnikov. Danes je slika drugačna in na grožnje so že precej pozabili. Ruske komisije potujejo po evropskih mestih in konferirajo z zastopniki drugih vlad čisto lepo in dostojno, kakor je v navadi med diplomati.
Ruska vlada je tukaj, pa če jo priznamo ali ne. S protestnimi resolucijami jo ne bomo izbrisali in Rusiji ne moremo narekovati, kakšna vlado naj si poišče, ako hoče našo naklonjenost. Najboljše in najpraktičnejše je, da prizna Washington to rusko vlado ki je, mesto čakati, da se pojavi kakšna, ki mu bo po godu.
Politično prebujenje delavstva in "tretja" stranka.
ANTON GARDEN.
(Konec.)
* Leta 1918, ob času, ko je bila Nestrankarska liga na vrhuncu svoje moči in obračala veliko pozornost na svoje gibanje, je čikaška delavska federacija po ini-cijativi njenega predsednika John Fitzpatricka pod-vzela korake za organiziranje delavske politične organizacije. Obenem je federacija sprejela program, kateri je bil pozneje kopiran v večji meri v vseh na novo pojavljenih delavskih strankah. V temu programu, poznan kot delavskih "štirinajst točk", se je zahtevalo splošen osemurni delavnik s štiriinštirideset ur dela na teden; vladno preprečenje brezposelnosti; negovanje kooperacije; postavno zavarovanje proti boleznim in poškodbam; ljudsko lastništvo vseh javnih naprav; svobodo govora; proporcionalno reprezentacijo delavstva v vseh javnih uradih, industriji, šolah, armadi in mornarici, kakor tudi v mednarodnih diploma-tičnih stikih. Meseca aprila leta 1919 je delavska stranka okraja Cook nominirala John Fitzpatricka župana mesta Chicago, kateri je prejel 56,000 glasov.
Meseca januarja 1919 je bila ustanovljena Illinois Labor Party in kmalu nato izvolila mestne odbore v Collinsvillu in Bataviji ter dosegla delne uspehe v drugih krajih države. Ob istem času je bila sklicana konferenca vseh strokovnih organizacij mesta New York, na kateri je bila organizirana American Labor Party of Greater New York. Na isti konferenci, sklicana po osrednji organizaciji, je bilo reprezentiranih 152 lokalnih organizacij in 41 mednarodnih unij po 884 delegatih. Kmalu za tem so se pojavile razne delavske strančice po večjih in manjših mestih Sirom Amerike.
Meseca novembra 1919 je bila sklicana narodna konferenca vseh teh novih skupin. Okrog tisoč delegatov se je zbralo v mestu Chicago in ustanovilo Far-marsko delavsko stranko. V svojem programu je sprejela tudi Plumbov načrt za podržavljanje železnic in se izrekla za odpravo sodnijskih prepovedi v delavskih bojih. Kljub temu, da je bila nova stranka organizirana izključno po strokovnemu elementu in sprejela konstruktivno platformo, si je takoj od začetka nakopala smrtno sovraštvo hierarhije v ameriški delavski federaciji in močnih mednarodnih unij, katere so jo pričele pridno bojkotirati.
Na naslednji konvenciji, katera se je vršila ponovno v Chicagi meseca junija 1920, se je Farmarska-de-lavska stranka pridružila odboru 48ih v svrho skupne predsedniške nominacije. Nedolžni voditelji odbora 48ih so se pogumno podali na skupno zborovanje; ali ko se je zborovanje komaj dobro pričelo, so ti nedolžni voditelji ostali osamljeni, seveda v velikem presenečenju in indignaciji. Njihovim "rank and filer-jem" se je moralo veliko bolj dopasti v družbi labori-tov, katerim so se pridružili en masse (v celoti) z njih konvenčnim predsednikom vred, P. P. Christensenom, kateri je bil za njegovo uslugo (?) mominiran za predsedniškega kandidata Združenih držav. (Upati je, da je vodstvo odbora 48ih dobilo popolno zadoščenje, ko je prejelo novico, da je tudi voditelje farmer-laboritov doletela slična usoda ob času lanskega incidenta v. Chicagi, ko so komunisti osvojili njih konvencijo).
Uspeh farmarske delavske stranke v zadnji predsedniški kampanji je bil jako ničeven,; prejela je manj
kot 1% vseh oddanih glasov. Vzrok temu je najti v sledečih dejstvih: Prvič, ker je tekmovala s socialistič-no stranko, bodisi s stališča njene platforme, ali njenih glasov; drugič, radi bojkotiranja A. F. of L.; in tretjič, radi splošno pripoznanega dejstva, ker lahkoverno ameriško ljudstvo polaga toliko važnost na "pravilno" oddajo svojih glasov, to se pravi? da po-vprečen volilec glasuje za tistega kandidata, kateri ima po njegovem mišljenju največjo sigurnost biti izvoljen, ne glede na- kvalifikacije kandidata in interese, katere zastopa. Seveda mora biti "a good man"; in ob času volitev je vsak kandidat, bodisi še bolj rčakci-jonaren ter še večji nasprotnik delavstva, "a good man". iS to lahkovernostjo mase bo morala računati vsaka "tretja" stranka.
Konferenca progresivne politične akcije.
Kljub dejstvu, da farmarska delavska stranka, katera je izražala sentimente progresivnih elementov v strokovnih organizacijah, ni beležila večjih uspehov na polju neodvisne politične akcije, izvzemši v Minnesoti, kjer se je gibanje razvilo skoro popolnoma neodvisno od te organizacije kot take, ni ideja neodvisne politične akcije v strokovnih organizacijah sama na sebi nič trpela. Ideja se je kljub vsem zaprekam vedno bolj širila. Njen pritisk so občutile skoro vse mednarodne unije. Ta pritisk je dobil prvi izraz v sklicanju konference po predsedniku unije mednarodnih strojnikov, Johnsonu, katera se je vršila meseca februarja 19i22 v Chicagi. Konference so se udeležile vse unije železničarjev, premogarska organizacija, tipo-grafična unija, socialistična stranka, farmarska-delav-ska stranka in raznovrstne manjše organizacije.
Med glavnejšimi zaključki tega zborovanja je bil sklep za ustanovitev stalne organizacije, takozvane Conference for Progressive Political Action in njenih državnih organizacij. Karakteristična je njena "izjava neodvisnosti", v kateri našteva dolgo vrsto ekonomskih in političnih zlorabljanj pod sedanjim sistemom in očita kapitalistom uzurpacijo vlade, ki bi imela pripadati ljudstvu. Omenjena "izjava neodvisnosti" je njena platforma, ki je pa seveda dokaj nejasna in indefinitivna. Njen pomen je le toliko značilen v kolikor služi kot nekako premostje navidezne prehodnje dobe političnih aktivnosti ameriškega strokovno organiziranega delavstva. V koliko služi tej stvari, bo mogla pokazati edino bodočnost.
Ob enem je ta konferenca zaključila nadaljevati zgodovinsko politiko ameriške delavske federacije na političnem polju, t. j., "nagraditi prijatelje" samo, da jih pozneje "kaznuje". Sklenila je obdržavati naslednjo konferenco meseca decembra 1922 v Clevelandu, namreč po končanih kongresnih volitvah in tako oceniti svoje uspehe. Za časa volitev je vodila vroče kampanje za izvolitev nekaterih progresivnih kon-gresnikov in senatorjev. Nikakega dvoma ni, da ni njena aktivnost mnogo pripomogla do izvolitve raznih progresivcev, kot Shipsteada, Wheelerja, Brookharta, Dilla, Frazierja in La Follettove skupine v državi Wisconsin, proti katerim je stala vsa moč starih strank.
Naravno je, da je ta začasni uspeh napravil ugodne utise na njene bolj vplivne elemente, kot naprimer železničarske organizacije, katerih blagajne so bile takorekoč odprte v svrho kampanje. Ta uspeh je bil viden na clevelandski konferenci, katera je ponovno odložila idejo neodvisne politične akcije in sklenila nadaljevati s takozvano nestrankarsko taktiko. Kot znano, je clevelandska konferenca zavrnila
tudi prošnjo Workers' Party za vstop v organizacijo. propozicija, da se konferenca izreče za idejo neodvisne politične akcije, je bila predložena po farmer-ski delavski skupini, ki je bila, kot že omenjeno, zavržena. To je toliko vplivalo na farmarsko-delavsko stranko, da je sklenila izstopiti iz tega gibanja z namenom, da bo vodila sama na svojo roko agitacijo za neodvisno politično akcijo. V to svrho je lansko poletje sklicala prej omenjeno konferenco in povabila vsake vrste organizacije, naj se jo udeleže. Odziv je bil v splošnem nepovoljen in, le Workers' Party se je odzvala stoodstotno. Rezultat je dobro znan.
Bodočnost in tretja stranka.
Vsi dosedanji poizkusi organizirati tretjo stranko potrjujejo fakt, da je to vprašanje jako težavno in komplicirano. Prvo vprašanje nastane: kako organizirati tretjo, ali delavsko stranko na trdni podlagi, stranko, v kateri bo dovolj prostora za vse elemente in organizacije, ki sprejmejo načelo neodvisne politične akcije delavstva? Stranko, kateri bo možno graditi momentum, ki jo naj goni od stopnje do stopnje k stalnim uspehom?
Ni posebno težko ustanoviti stranko na papirju. Vse nekaj druzega je zgraditi tako stranko, kateri bo mogoče s svojo magnetično silo privlačnosti vplivati na široke mase delavstva in farmarjev ter jih stalno pridobiti zase. Stranko, ki bo imela v sebi vse pogoje rasti, in ki bo ob enem stranka bodočnosti. To vprašanje vodi do druzega, namreč kako stranko, oziroma kaka tretja stranka je mogoča v danih razmerah?
Obe stari stranki sta do kosti umazani, zamazani in namazani z oljem, ki se ne bo dal z lahkoto izprati. Prežeti sta z nepresegljivo korupcijo, v katero sa zapleteni najvišji državni uradniki. Kljub odkritju tea-pot dom škandalov in vsesplošne korupcije, ne bo še prevrata med ameriškim ljudstvom. Psihologija tega ljudstva bo še nadalje AMERIŠKA, ne dosti spremenjena od včerajšnje. Ta fakt bo morala vpoštevati vsaka tretja stranka, ako se bo hotela vkoreniniti med ameriškim delavstvom. Vzeto to v poštev je toraj jasno, da taka stranka, kadar bo organizarana, ne bo revolucionarna in prežeta z ortodoksno dialektiko, pač pa jako zmerna in konservativna. Njena platforma se ne bo izrekla za odpravo kapitalističnega sistema, pač pa za odpravo tistih zlorab, katera najbolj žulijo delavstvo in farmarje. Za nas je glavno to, da se v taki stranki zagotovi prostor tudi tistim organizacijam, katerih načelo je odprava kapitalističnega sistema, in v dosego tega ni predpogoj revolucija, prvo ali edino sredstvo, pač pe zadnje, in to ne potrebuje posebnega povdarjanja.
Seveda glavno vprašanje je, ako je tretja stranka v bližnji bodočnosti mogoča, to je, ako bo sploh organizirana v prihodnjih par mesecih. Večje iznenade-nje bo, ako se to zgodi, kot pa ako ideja neodvisne politične akcije delavstva še ne bo postala meso in kri v prihodnji predsedniški kampanji. Kot je razvidno iz dosedanjega razvoja, polagati obe struji, namreč Konferenca progresivne politične akcije, katere konvencija se bo vršila v Clevelandu četrtega julija, in gibanje minnesotske struje, ki bo obdržavala svoje zborovanje v St. Paulu 17. junija, veliko važnost na senatorja La Folletta, in od njega je vprašanje tretje stranke mnogo odvisno. Kako pot bo zavzel, bo pokazala bodočnost. Po mnenju nekaterih dobro infor. miranih oseb se bo senator LaFollette težko odločil za formalno pretrganje z republikansko stranko radi
taktičnih ozirov v zvezi z delovanjem progresivnih senatorjev in kongresnikov v \Vashingtonu. Kljub temu namerava kandidirati za predsedniško mesto, ako mu bo zdravje dopuščalo. Po poročilu Willam Harda v Nation-u z dne 9. aprila je sedanji La Follettov načrt kandidirati kot neodvisen kandidat. Namreč, on se po tem načrtu ne misli pridružiti sedanjemu gibanju za ustanovitev tretje stranke, pač pa naj se to gibanje v volilni kampaniji njemu pridruži ali vsaj tiste organizacije, ki bodo to voljne storiti. In ker je on logično najsposobnejša in najpopularnejša oseba uspešno voditi vstajo proti starima in gnilima strankama, bodo gori omenjene struje hote ali nehote pri-morane polagati veliko važnost na njegove načrte.
S stališča daljšega vpogleda v bodočnost od strani razredno zavednega delavstva to mogoče ni najboljša pot, ker je njena tendenca indefinitivno odrivati idejo neodvisne politične akcije. Z druge strani se pa mora vpoštevati fakt, da ako v danih razmerah ni mogoče doseči gotovega uspeha, je s taktičnega stališča nespametno to gibanje bojkotirati. Preteklost nam kaže dovolj jasno sliko, da se graditev organizacije ne da doseči z enim zamahom. To pač vzame čas, potrpljenje in spretno taktiko. Velika večina delavcev ne gleda v bodočnost in tudi ne v sedanjost, pač pa le životarijo. Delavcev, ki gledajo v bodočnost je le malo, in še ti mnogokrat žive v iluzijah, ker je to najlažje; in to je tudi velik vzrok, da delavsko gibanje hitrejše ne napreduje. Ali tudi v temu oziru se je ameriško delavstvo tekom zadnjih nekaj let precej naučilo. Svetovni dogodki niso šli mimo brez popolnega učinkovanja na njegovo mišljenje. Kljub temu, da je še dovolj nejasnosti in razburjenja, in kljub temu, da reakcijonarno vodstvo strokovnih organizacij skuša ustaviti nadalnji razvoj delavskega gibanja, ameriško delavstvo ni več tisto kot je bilo pred vojno. Dolgoletna propaganda socialistične stranke in pa vojni in povojni dogodki, kakor tudi spreminjajoči se ekonomski položaj dežele, vse to vpliva na mišljenje Ameriškega delavstva. Boljše merilo teh učinkov bo razvidno iz zaključkov prihodnje clevelandske in minnesotske konvencije, kakor tudi po rezultatu jesenskih volitev.
Prohibicija se izplača.
Pred senatno komisijo, ki preiskuje graf t v justičnem departmentu, je bil pozvan George Remus iz Chicaga, bivši "butleger", sedaj zaprt v Atlanti radi kršitve 18. dodatka.
Remus je izplačal uradnikom in agentom, katerih naloga je bila uveljavljati prohibicijo, $1,800,000 za protekcijo. Skoro dva milijona so torej dobili zakonoljubni uradniki od enega samega "butleger j a"!
Afera je postala kričeča, protekcija ni več držala in Remus se je iznašel v ječi. Sedaj pomaga "razkrivati". Ampak ameriško ljudstvo pije naprej in plačuje miljone dolarjev za "protekcijo". Prohibicija je farsa. Pijančevanje, posebno med tujerodnimi delavci, se širi in tako je 18. dodatek dosegel ravno nasproten učinek. Butlegerji in prohibicionistični uradniki so proti vsakemu modificiranju 18. dodatka, ker se v "suhi" Ameriki prav dobro počutijo.
ANGELO CERKVENIK:
MARIŠKA.
(Nadaljevanje.)
Kdor je prišel do Dabravke in zagledal pred seboj široko dolino se je oddahnil, a ko je opazil na drugi strani ponovno isto veliko, strašno muko, borbo za prehod, ki je bila po svoji obliki in vsebini tisočkrat strašnejša kakor smrt sama, a vendarle simbol življenja, je zarjul preklinjajoč očeta svojega in svojo mater, boga in domovino, cesarja in državo.
Babilonski stolp. Vsi jeziki so se križali tu v morju prokletstva, a razumeli so se vsi, in sovražili so se vsi.
Strašno, nepopisno strašno je bilo tisto sovraštvo.
Stopil je na streho divizijske bolnišnice rdeč vojak, kuštrav in suh . Kakor smrt je izgledal in kakor brzojavni drug z visečimi žicami.
"Bratje, je kričal po nemško, bratje!"
Nikdo ga ni poslušal.
"Bratje, je vpil, bratje, ali ste pozabili?"
"Vrzi doli korporala, vidiš ga tam-Ie gori. Vrzi doli barabo in ubij ga," je dejal star vojak.
"Bratje, poslušajte, ljubljeni bratje!"
"Doli skoči, pa se ubij, trobilo rdeče," je zakričal star vojak v samih spodnjih hlačah.
In korporal se je strmoglavil s takšno silo, da se je, kakor bi odrezal, odlomila glava od telesa.
"Osel, mar bi bil počakal tam in crknil v miru!"
Proti zahodu je šla njihova pot. Na lepem avtomobilu je sedel kup častnikov. Sami sivi gospodje v rdeče podloženih suknjah so se peljali v njem. Spredaj sta sedela dva narednika; vsak pri svoji strojnici. Avtomobil je drvel skozi vas.
Pred hišo Mariške so oficirji izstopili, na-merivši daljnoglede proti L.
"Hm," je dejal starec, generalmajor v. Kir-chenfeld, majhen suh gospodek. "Hm, ni reda, gospodje, ni discipline gospodje moji ... To smo mi Avstrijci. Da, hm, da drugačje bi lahko izgledala ta stvar, drugačje, če bi bili povsod sami Prusi . . . hm . . . gospodje moji . . . Tako pa . . . kaj hudiča, saj so, smo začeli bežati, predno so Rusi sploh napadli! Domobranski 35. se je kar "kompaktno predal Rusom, da, gospodje, da . . . Saj sem dejal . . . sami Čehi, sami Rusi so bili tam častniki ... saj sem dejal, gospodje ....da, da...."
"Kaj hudiča, že so v L! V avto!"
Avto je zdrčal, a obstal je pred nabito polno cesto.
"Hoja," je zavpil debel major; pisal se je Pokorny.
"Hoja, prostor za gospoda divizionarja!"
"I kam, hudič naj vzame divizionarja!"
"V blato ž njim!"
"V vodo!"
"Daj ga!"
"Bij!"
Divizionar je bil miren. Stopil je visoko in zavpil z rezkim, tankim glasom:
"Mir!"
Ustrelil je dvakrat. Dva vojaka sta se zvrnila.
"Sedaj pa prostor, prostor, ali slišite!"
Nikdo se ni umaknil, vsakdo se je prerival naprej.
"Streljaj," je komandiral. Dve strojnici sta zaropotali.
"Psi, da boste vedeli, zakaj je dobro orožje, da ga boste drugič še stran zmetali, psi!"
Kroglje niso zgrešile cilja.
"Ojoj, ojoj____hu — u — u — ", so hropeli.
Streljali so v ljudi veenomer. Plašno so skakali vojaki na levo in desno, a tam na sredi je stal ogromen pokvarjen avtomobil, ki je bil napol na cesti, napol v močvirju. Tja se je zaletel avtomobil s častniki in se prekucnil, da so se gospodje preobrnili na cesto.
"Bij!"
"Udari!"
"Daj!"
"Ubij!"
In ni ostal živ niti eden, in ni ostala glava pri telesu, ni ostala kost pri kosti.
Strašno je bilo sovraštvo in niče v je bil človek-divizionar, poveljnik tridesetih tisočev ljudi, človek, ki se je treslo pred njim trideset-tisoč ljudi! Ničev!
Našemil se je vojak z njegovo kapo in oponašal ga je:
"Ruhe, Ordnung____ Disziplin..'.. Hah-
taht!"
Smejal se je šaljivec in zdirjal je s kapo divizionarja na glavi.
Mariška je stala pred svojo kolibo. Tisoči so šli mimo. Od poldne pa do pozne noči in nihče je ni videl.
"Strašni bog, ali bo konec? Ko bi bila vsaj poginila v daleki stepi----"
Daša pa je govorila:
"Naši so močni, velika je naša Rusija."
Veliko je bilo njeno veselje.
"Nehaj, Daša, ni sovražnikov, vsi smo bratje!"
Prihrumele so v vas prve kozaške patrulje. Strmeč so gledali v to edino žensko.
"Rusinja," so vpraševali.
"Rusinja," je pokimavala.
Pozno v noči je legel mir v vas. In tedaj je prišel konec, kajti Mariška je vedela prav go-
toVO, da je to poslednja noč. Samo še eno uro, jjjogoče dve, mogoče le nekoliko minut!
"O bog, samo še ta poslednji trenutek mi daj moč, samo še ta poslednji trenutek!"
Stala je pred vratmi in čakala je.
X.
Samo polovica meseca je gledala izza dale-kega holmčka in sence divjih jezdecev so bile grozovzbujajoče, velike. Glave dolge, kakršnih njene oko še ni videlo, roke mahajače in loveče po zraku, šireče se v strahotne dimenzije.
Jezdil je mož. Bil je velik. Že oddaleč je spoznala njegov obraz. Dvigala se je, a vstala ni. Dašica pa je spala. Prijezdil je, kakor so-pihajoč stroj, in skočil je s konja. Njene ustnice se niso razmaknile, njene oči pa so okamenele, kajti obraz njegov je bil takšen, kakor se ji je bil prikazal nekoč v sanjah: Ob sencah sivi lasje, mnogo sivih las, oči globoko udrte, lic ni imel več, postava pa je bila bolestno sključena k zemlji. Tak je bil Ivan danes.
Pogled? Bil ni več pogled. Vrtinec vse požirajoč je bil, vrtinec, šireč se vedno bolj in bolj . . .
"Žena, je izustil mirno, ti si doma! In sama si doma!?"
Ni odgovorila.
"Žena, ti molčiš.
Je molčala.
Očitajoča je bila njegova beseda. In tudi grenka. Še nikdar ji ni bil rekel "žena". Zakaj "žena", si je mislila in zaprla je oči, ker njegov pogled je bil vrtinec v brezdnu. "Mariška" me je imenoval, vedno le "draga Mariška" je klical. Žena----žena----zakaj?
"Pridi za menoj, žena!"
Konja je privezal za vodnjak ter stopil v kolibo. Ozrl se je na ženo ki je vstajala, a od utrujenosti ni mogla dvigniti se.
"Ni me poljubil, je mislila, roke mi ni podal, in njegov pogled je groza živa, ki se je zajedla v njegove možgane. Sključeno je stopal. Bil je hod, kakor so ga hodili milijoni, kakor so hodili vsi tisti nešteti tisoči, ki jih je gledala dan za dnevom, tisti ki so šli tod mimo, kakor brezdušna telesa. Njegov hod sam je bila kletev prokletstva, njegov pogled utelešenje groze, muk, sovraštva, bil je utelešenje groženj neštetih tisočev. Bil je eden med mnogimi stebri: Vsakih tisoč po en steber, vsi drugi pa so le stebrički, majhni vsi slabi, ki umirajo, ne da bi crhnili, trpijo, ne da bi vedeli, kajti njihovo trpljenje je podobno alkoholu, gledajo, a nič ne Vldijo, kajti njihove oči so enake fotografične-^u aparatu, k večjemu še fotografični plati. On Pa je eden izmed tisočerih, ki vidi za tisoč, čuti-za tisoč in sovraži za tisoč." : Zabolelo jo je, zasmilil se ji je neznansko, da. bi ga bila objela, poljubila. A ona pojde; P°jde, kakor ji je usojeno, kajti njegove ustni-
ce se ne smejo nikdar več dotakniti njenih. 0-skrunjeno je njeno telo, zato bo darovalo dušo, čisto — žrtev.
Morda pa ne, morda vendar ne. Morda bo stopil k njej, pogledal ji v oči in se zgrozil, kajti spoznal bo trpljenje, ki ga sam niti okusil ni. Pogledal bo in prav natanko bo spoznal, da je bolest v njenem telesu izgarala vsako žilico, vsak atom mesa in kosti, počasi, počasi, da so v njej samo še ogorki, da je njeno telo samo še senca.
Tedaj pa, ah.... tedaj bo pristopil in jo bo objel.
"Ti sveta, ti najsvetejša med ženami, saj nisem vreden, da bi te objel, a daj, dovoli, da ti dam en sam poljub na tvoja posvečena usta, na ta usta, ki so vzela greh sveta nase, daj še enkrat to telo meni, da mu dam kar še imam, da mu vzamem ljubezen.... Še enkrat, Mariška, še enkrat in potem smeš umreti!"
Razmaknile so njene trepalnice, oči pa so videle luno, zasolzile so se, kajti njena sreča je bila prevelika.
"O, ti moj veliki mož, mu bo odgovorila — besede so trepetale in jok jo je dušil —, o, ti moj edini, v trpljenju sem bila srečna, ker hotela nisem, da bi bil trpel sam ti, ker sem prav gotovo vedela, da bo naš cvet, zalivan s trpljenjem raste! visoko____do neba____"
"Ah...." je kriknila.
V tistem trenutku se je dvignil iz groba.... okrvavljen obraz....
"Prenehaj, prenehaj.... grob je odprt____"
"Bog, bog____ Ivan," je zakričala in zbežala v hišo. Obstala je pri vratih in ga pogledala. Klečal je pred posteljo in gledal je obrazek spavajoče deklice. Dašin obraz je bil tako lep in čist, da se je stresel, ko ga je zagledal, kajti nikdar še ni bil nikjer zagledal tako lepoto.
Opazil je ženo, ki je stala pri vratih. Počasi se je dvignil. Približal se je z ustnicami k Daši-nem obrazku, hotel ga je poljubiti, a v tistem trenutku se je obrazek spačil — mogoče se mu je le tako zdelo — in odmaknil je glavo.
"Prokletstvo," so šepnile njegove ustnice, navajene na besedo, kakor meso na kri.
"Žena, ti stojiš!"
Molčala je.
"Žena, sedi k mizi!"
Vsedla se je. On pa jo je gledal in vedno bližje je prihajal njegov obraz, vedno bližje njegove oči; njegova moč je bila vedno straš-nejša. Vzravnala se je na klopici in hotela je odmakniti se, on pa se je sklonil čez mizo.
"Žena, zakaj nisi razprostrla svojih rok, ko je prihajal Ivan? Zakaj niso tvoje ustnice iz-pregovorile nobene besedice? Žena, zakaj molčiš, ali je tvoj greh tako velik?"
(Dalje prihodnjič.)
Aparat rimske cerkve.
Izmed vseh ver na svetu ima rimsko katoliška najmogočnejši aparat. Vatikan v večnem mestu je njeno središče. Papež je božji namestnik na zemlji. Dasi po zedinjenju Italije brez svoje države, si je ohranil diplo-macijski štab, ki ga vedno izpopolnuje. Papeževi di-plomatje se nahajajo v skoro vseh glavnih mestih raznih držav po svetu, v katoliških in nekatoliških. Mnoge države imajo pogodbe s papežem in svoje poslanike v Vatikanu.
Katoliška je edina pomembna vera, ki neguje politični aparat. V bivši Avstriji je imela močne katoliške stranke. V sedanji Avstriji je klerikalna stranka druga najjačja stranka v državi. V Sloveniji je klerikalna stranka najjačja. V Nemčiji je katoliški centrum ena izmed najmočnejših strank. Populistična (klerikalna) stranka v Italiji se je tekom zadnjih sedmih let zelo razvila in dobila veliko politično moč. Pri zadnjih volitvah pa je izgubila mnogo glasov, ker ji Vatikan ni šel dovolj na roko. Rajše kot bi se zameril Mussoliniju, je pustil radikalno krilo klerikalne stranke fašističnemu terorju na milost in nemilost.
Klerikalci v Mehiki prizadevajo ljudski vladi mnogo preglavic. Klerikalci v južno ameriških republikah so močan element. Španija hira pod peto klerikalizma, ki se igra z ignoranco španskega ljudstva.
V Zedinjenih državah klerikalci nimajo svoje stranke. Poslužujejo pa se enake taktike kakor "progresivci"; svoje ljudi urivajo na liste republikanske in demokratske stranke. Veliko odgovornih mest zavzemajo razkričani klerikalci.
Klerikalizem je mednarodno gibanje, podložno papeževi vladi v Rimu. Klerikalizem kot politično gibanje je sovražnik socializma; klerikalizem je sovražnik napredka; klerikalizem, dasi ima sposobnost prilagajanja razmeram, je sovražnik znanosti in ljudskih interesov.
Nobeno gibanje na svetu nima toliko plačanih ljudi kakor klerikalno. Tudi druge vere imajo duhovnike, toda njihove organizacije so v primeri s katoliško hierarhijo malenkostne.
Katoličani imajo na tisoče in tisoče cerkva, v katerih se vrši stotisoče shodov vsaki teden. V svoji oblasti in pod svojim vplivom imajo tisoče ljudskih in srednjih šol ter precej univerz. Katoliška cerkev ima mnogo bolnišnic, sirotišnic in drugih dobrodelnih zavodov. Katoliška cerkev kontrolira stotine časopisov in revij, veliko pa jih ima pod svojim vplivom.
Katoliška cerkev kot taka je največja trdnjava na-zadnjaštva.
Do 400,000 katoliških duhovnikov na svetu skrbi za utrjevanje papeževega krščanstva, ki je oddaljeno od Kristusovega kot luna od zemlje.
Katoliška cerkev ima kopo kardinalov in diplomatov, 1650 škofov, 360 misijonskih škofov, nad 3'00,-000 duhovnikov, 10,000 ameriških in evropskih misijonarjev, 5,000 misijonskih duhovnikov-domačinov v "paganskih" deželah, 5,000 misijonskih bratov, nad 30,000 misijonark in na tisoče nun ter usmiljenih sester.
Na raznih misijonskih postajah deluje za "izpre-obrnitev" paganskih narodov: 2,549 frančiškanov, 1,879 jezuitov, 1,180 pariških misijonarjev, 1,058 ka-pucinov, 650 lazaristov, 575 redemptoristov, 575 očetov od Sv. Duha, 538 avguštincev, 505 belih očetov, 500 dominikancev, 440 oblatov, 407 salezijancev, 400 maristov, 266 misijonarjev Srca Jezusovega, 246 misi-
jonarjev iz zavoda v Steylu, 165 benediktincev, jgQ milanskih misijonarjev, 130 avguštinskih eremitov 110 konventualov, 100 karmelitov, 75 pasijonistov, 43 palotincev, 45 silvestrinov, 30 premonstratov, 20 servi-tov in 8 trinitarcev.
Pagani so torej z dušnimi pastirji precej dobro preskrbljeni.
Razun duhovščine ima aparat rimske cerkve na tisoče lajikov, fratrov, cerkvenikcv, sester itd.
Božja pota ji služijo kot eno najboljših sredstev za zavajanje nevednega ljudstva. Samostani so njeni gradovi. Katoliška cerkev je organizacija. Vatikan je njen absoluten gospodar. Demokracije ne pozna. Opo-zicije ne trpi.
V	dobi, ko padajo troni, katerim je cerkev tako zvesto služila, v dobi, ko se ljudstvo prebuja in zahteva svoje pravice, je za cerkev nastalo vprašanje — s kom? Kot celota služi avtokraciji in izkoriščevalcem. Za potolaženje nezadovoljnih vernikov pa je ustanovila razne odbore in radikalna krila v svojih strankah, ki zahtevajo socialne reforme.
Izmed vseh" krščanskih cerkva ima katoliška razun, pravoslavne največ obredov, ki jih je podedovala od paganov ter jih nekoliko preuredila za svoje potrebe. Nobena religija, razun morda pravoslavne pod carizmom, ne uganja toliko pompa, kakor katoliška.
Kljub temu, da ima katoliška cerkev eno najpopolnejših in najbolj discipliniranih organizacij na svetu, njena moč hira in njen vpliv pada. To čuti tudi Vatikan in zato študira, kako asimilirati cerkev novemu mišljenju med masami in, novim ekonomskim razmeram. To kar je bila ni več. Bili so dnevi, ko je bil papežev Rim v stanju strmoglavljati vladarje z enim samim dekretom. Moč nobenega vladarja se ni mogla primerjati z močjo božjega namestnika na zemlji. Narodi in okraji so trepetali pred papeževim prekletstvom. Vsi mogotci so tekmovali za njegovo naklonjenost. Danes je Vatikan le še orodje v rokah mogotcev.
S
Taktika Židanovih hlapcov.
V	Ljubljani se je vršil shod socialističnih delavcev, na katerem bi imel poročati J. Sasen-bach, tajnik amsterdamske internacionale strokovnih unij, ki ima miljone članov.
Na shod so prišli v večjem številu tudi ta-kozvani komunisti z namenom, da ga razbijejo. Namen se jim je posrečil. Dvorana mestnega dvorca, v kateri se je shod vršil, je bila po shodu kakor bojišče. Stene odrte, stoli in mize polomljene, po tleh kosi oblek in krvavi madeži. Zares lepa je bela Ljubljana in civilizirano je njeno prebivalstvo.
Včasi so hodili na shode Židanovi hlapci in jih razbijali. S svojimi bikovkami so pustili sled na marsikakem udeležencu. Sedaj se shodi razbijajo pod bolj "idealnim" imenom, ampak mentaliteta razbijačev je ista.
Zanimivo je, da so pri razbijanju shoda pomagali komunistom tudi klerikalci, kot poroča ljubljansko "Jutro", ki nima vzroka hvaliti socialistov.
DOPISI.
Konvencija U. M. W. of A. v Peoriji, 111.
iPBORIA, ILL. — Zadnji teden, se je pričela peta konvencija premogarske unije illinoiskega distrikta, ki ima okoli sto tisoč članov. Konvencije se je udeležilo 562 delegatov.
Ta konvencija se razlikuje od prejšnjih v tem, da so frakcijski boji sedaj bolj izraziti. Svoječasno so se boji vrteli bolj okoli oseb kakor načel. Dasi so prišla politična vprašanja tudi na prejšnjih konvencijah v ospredje, niso povzročila tiste nervoznosti kakor sedaj. Danes je vse zavito v "strategije". Konservativna večina se boji, da jo vsak čas kdo "okupira", vsak moment se lahko zgodi kak strategičen, korak, ki prepreči načrte vladajoči mašini, tu pa tam se razburi kak delegat, prične se vik in krik, predsednik miri, potem se glasuje in Frank Farrington zmaga kakor navadno.
Zunaj in v zborovalni dvorani se gibljejo agitatorji, ki nosijo v žepih načrte za novo delavsko stranko v Illinoisu. Njen vodja, morda samo navidezni, je Duncan MacDonald, nekdanji tajnik Illinoiskega distrikta U. M. W. of A., ki izdaja sedaj v Springfieldu svoj list, ki pridno udriha po sedanjih glavarjih unije. Poskusil je že s podružnico federativne farmarske-delavske stranke, ki pa ne vleče posebno. V nedeljo se je vršila konvencija najnovejše, oziroma obnovljene delavske stranke, ostanek farmarske-delavske stranke, ki je postavila tudi kandidate v državne urade in sprejela več resolucij, kakor je na konvencijah navada. Navzoči so bili večinoma tisti delegatje od lokalov premogarske unije, ki so za delavsko stranko, ako je nova in ima nova gesla, oziroma stara gesla pod novim imenom.
V illinoiskem distriktu naše organizacije je gibanje za samostojno politično akcijo delavstva zelo jako, ali pa smo samo mislili da je jako. Nešteto shodov se je vršilo, posebno po južnem Illinoisu, na katerih so nam govorniki pripovedovali, kako mogočno je gibanje za delavsko stranko v tem delu države. Izgledalo je, samo izgledalo, da bo distriktna konvencija skoro soglasno za delavsko stranko. Govornike nam je pošiljala večinoma Workers' Party, ki so prihajali sem pod raznimi imeni — to je pod imeni svoje stranke (W. P.), federativne stranke, v imenu pomožne akcije v prid nemškemu delavstvu in ruskemu ljudstvu, prišli so sem s kino slikami, v imenu obrambnih odborov itd.
Radikalno krilo je stavilo predlog, da se distriktna organizacija izreče za farmarsko-delavsko stranko in pošlje svoje zastopnike na konvencijo v St. Paul dne 17. junija. Razprave so bile obširne in včasi vroče m potem se je glasovalo. 105 glasov je bilo oddanih za predlog in 385 proti. Illinoiski distrikt naše unije je za nadaljevanje Gompersove politične taktike. K večjemu, da bi se podali v delavsko stranko, ako se izrečejo zanjo višje zgoraj.
Zelo vroča je bila debata, ko so delegatje kriti-|irali Farringtona radi njegove agitacije za governer-skega kandidata Smalla pri zadnjih primarnih vo-
litvah. Small je republikanec, oziroma kandidiral je na glasovnici republikanske stranke in nominacijo dobil, seveda z delavskimi glasovi. Farrington je zagovarjal svoje stališče in večina delegatov ga mu je odobrila. Drugo, kar mnogi delegatje niso mogli razumeti, je prijateljstvo, ki ga je Farrington sklenil s predsednikom John L. Lewisom. Nekoč se je Farrington potegoval za Alexandra Howatta, i ga je Lewis izključil iz unije "radi kršitve pravil", kot bi rekli pri naših podpornih organizacijah.	_
Na dnevnem redu smo imeli tudi vprašanje priznanja sovjetske Rusije. Govori so bili ostri in marsi-kaka je padla na rovaš Hughesa in drugih reformatorjev sovjetske Rusije. Resolucija ni bila tako ostra. Naglaša načelo, da ima vsak narod sam pravico odločati o formi svoje vlade ter priporoča priznanje sovjetske Rusije, ob enem pa priporoča Rusiji, naj tudi drugim narodom pusti pravico samovlade, kar bo Rusija najbrž dovolila.
Kritiki' sta bila podvržena tudi predsednik illinoi-ske delavske federacije John Walker in Olander, ki sta zaeno s Farringtonom agitirala za Smalla. Delegatje so povdarjali, da so ti ljudje plačani od unij in bi morali delati za unije, ne pa zapravljati čas v agitaciji za kandidate kapitalističnih strank.
Kakor navadno na konvencijah unij tekom zadnjih let, smo bili tudi sedaj bombardirani z letaki, katerih so se ljudje že navadili. Zastopniki raznih listov pa agitirajo za svoja edino prava in neprava revolucionarna glasila.
Predložena je bila resolucija, ki določa, da se v unijo illinoiskega distrikta ne sprejema novih članov, dokler bomo imeli armado premogarjev v rezervi. Resolucija ni bila sprejeta, dasi je vprašanje brezposelnosti v premogarskih okrožjih te države zelo pereče, o katerem se je mnogo debatiralo. Farrington je priporočal gotove ekonomske reforme v proizvajanju e-lektrične sile, kar bi baje obrnilo delovne razmere na bolje. Apeliral je na premogarje, naj kooperirajo z lastniki rovov, kajti če hočemo konkurirati z operatorji v neunijskih krajih, moramo podvzeti korake, ki bi dovedli do znižanja produkcijskih stroškov v unij-skih okrožjih. Tudi to je težko. Operatorji bi najrajše, da se znižajo plače, tega pa unija ne bo dovolila. Kooperacija bi bila mogoča tudi na druge načine in unija jih bo poskusila izvesti.
Premogarji ne delajo stalno, ne zato ker se jim ne ljubi, ampak ker ni dovolj velike zahteve po pre-n.ogu, ali pa zato, ker je več premoga, oziroma več obratujočih rovov kot pa bi bilo potrebno za sedanjo konsumcijo premogu
Dobro je, da se delavstvo uči o gospodarskih problemih. Kapitalizem jih ne more rešiti in tudi mi bomo imeli težave, predn.o spravimo stvari v red.
Med frakcijami na tej konvenciji niso bile potegnjene ravne črte. Mnogi delegatj<; so včasi nastopali proti Farringtonu. ne da si se jim mo^lo očitati, da so z "rdečkarji". V važnih stvareh pa so glasovali z "ma-šino". Tisti, ki so za ustanovitev skupne delavske stranke, tudi niso bili samo socialisti in komunisti, pač pa tudi taki, ki so skoro za vsako "tretjo" stranko.
Poročevalec.
Napredovanje kluba št. 1, J. S. Z.
CHICAGO, ILL. — V prvih štirih mesecih tega leta je plačalo članarino povprečno 72 članov in, članic vsaki mesec. Na zadnji seji, ki se je vršila dne 16. maja, so pristopili v klub trije člani in dve članici, skupaj sedeminsedemdeset. Deset članov dolguje članarino za dva meseca. Klub št. 1 ima torej dvainosemdeset dobro stoječih članov in članic, najvišjo število v njegovi zgodovini. Se nekoliko agitacije, pa bo imel nad sto članov.
Prošlo zimo in prve mesece tega leta je priredil šest predavanj in štiri diskuzije. Predavatelji so bili Ivan, Molek, J. Pippan, Jože Zavertnik, A. Slabe in F. Zaitz.
Dramski odsek je vprizorli štiri predstave pod avspicijo kluba št. 1, eno predstavo na koncertu pevskega zbora Sava in eno pod avspicijo kluba št. 45 v Waukeganu. Razun teh priredb smo imeli tudi dve veselice, eno na Silvestrov večer, drugo dne 26. aprila.
Razni člani in članice kluba so pridobili Proletarcu precej novih naročnikov med Slovenci v Chicagi in okolici. Prodali smo tudi precej literature. Klub ima svojo knjižnico, iz katere posojujemo knjige članom in tudi nečlanom proti primerni odškodnini.
Za delegata na V. redni zbor JSZ. je bil izvoljen sod. Joško Oven.
Izvolili smo poseben agitacijski odsek, ki bo vodil volilno kampanjo med Jugoslovani v Chicagi. Člani* tega odbora so F. Godina, F. S. Tauchar in F. Zaitz.
V nedeljo 15. junija priredi socialistična stranka okraja Cook velik piknik v parku Riverview, na katerem ho sodeloval tudi naš klub. Nastopili bodo razni govorniki, med njimi milwauški župan sod. D. Hoan. Klub je n.a imenovani seji zaključil, da gre ves čisti preostanek od tega piknika, kolikor ga bo odpadlo na naš klub, v podporo "Proletarcu".
Klub je sklenil pozvati vse tiste naše nasprotnike, ki se v napadih na nas skrivajo pod krinko svobodo-miselstva, na javno sejo, na kateri bodo imeli priliko ODPRTO povedati — iz obraza v obraz — kaj jih teži. Ta zaključek je bil storjen, ker je pričela gotova klika, ki ima zaslombo pri listu na Crawford Ave., z umazanim bojem proti klubu JSZ. in njegovim posameznim članom. Ako bo imela ta klika kaj poguma, bo prišla na sestanek in dobila priliko govoriti odprto, mesto da bi samo ruvarila v zakotnih prostorih.
Ta sestanek se bo vršil po volitvah glavnih odbornikov SNPJ., ker nočemo, da nam bi kdo predba-cival ,da se namerava agitirati za ali proti temu ali onemu kandidatu. Ljudje, ki so pričeli z umazano gonjo, naj si zapomnijo, da kluba št. 1 n,i mogoče uničiti, niti ne bodo oslabili J. S. Z.
Člani J. S. Z. v Chicagi so aktivni in bodo aktivni, pa če je to nasprotnikom prav ali ne.
*
J. S. Z. namerava zgraditi svoj lastni dom. Načrti bodo predloženi V. rednemu zboru in potem bomo šli na delo, da akcijo čim prej izvedemo. Klub št. 1 je že na večih sejah in diskuzijah razmotrival o tem in sklenil vposliti vse svoje moči, da dobi naše gibanje lastne prostore, ki jih nujno potrebuje.
Kakor smo uspeli na polju drugih aktivnosti, tako bomo uspeli tudi z akcijo za svoj delavski dom.
F. Zajec, začasni tajnik.
Barberton se probuja.
RARBERTON, O. — Letos smo prvič v zgodovini slovenske naselbine v Barbertonu praznovali delavski praznik prvi maj. Misel vsakega zavednega delavca je bila napraviti našo slavnost čim impozantnejšo.
Praznovali smo naš dan v soboto 3. maja. To je bilo potrebno v interesu uspeha, kajti razmere niso dopuščale drugače.
Udeležba je bila kljub izredno slabemu vremenu zelo dobra. Lahko bi bila še večja, toda če se vpošteva, da se je pričel slovenski živelj v Barbertonu šele probujati, da je nam bilo treba premagati velike začetne ovire, smo z uspehom popolnoma zadovoljni.
Prvo točko programa je proizvajal pevski odsek socialističnega kluba, ki je zapel delavsko himno Mar-seljezo. Petje je bilo dobro, kajti zbor je še mlad, toda taki pesmi morajo dati pevci vso svojo silo. Marselje-za je mogočna himna in dobi svoj pomen le ako je dobro izvajana.
Navada je, da kadar se poje Marseljeza na delavskih priredbah, da udeleženci vstanejo. Po tem pravilu pa se na tej priredbi niso vsi ravnali, ne da se niso hoteli, ampak ker niso vedeli bolje. V bodoče se mora ta nedostatek popraviti. (Prosim, da mi prizadeti to kritiko oproste.)
Nato je bil predstavljen sod. Chas. Pogorelec, ki je v uro trajajočem govoru pojasnil položaj in boje, ki jih vrši socialistična stranka za delavske interese. Slikal nam je krivičen sistem in izvajal, kako mora delavstvo nastopati, da se iznebi pijavk, ki žive od naše krvi. Občin,styo je govorniku pritrjevalo s ploskanjem in tako pokazalo, da se strinja z njegovimi izvajanji. Na obrazu slehernega poslušalca je bilo či-tati zadovoljstvo in želja, da nas bi govornik večkrat posetil.
Po končanem govoru je nastopil pevski zbor s himno "Slava delu", ki je bila dobro izvajana; zbor je žel za ta nastop buren avplavz.
Izčrpanemu programu je sledila prosta zabava, ki je trajala do pol noči. Razšli smo zadovoljni z uspehom in z željo, da se na prihodnji prvomajski slavno-sti snidemo še v večjem številu. — Alois Grebenjak.
Naročite se na New Leader!
Ako hočete čitati dober socialistični angleški tednik, se naročite na "New Leader", ki se je v teku par mesecev, od kar je pričel izhajati, razširil med socialističnim delavstvom po vseh Zedin. državah. Izhaja na dvanajstih straneh v obliki časopisa, tiskan na finem papirju. Naročnina $2 n,a leto, $1.25 za pol leta. Naslov: "The New Leader, 7 East 15th St., New York. Naročnino lahko pošljete tudi upravništvu Proletarca ali pa tajništvu JiSiZ.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2:30 v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v n,aš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč."	*
NAŠI ODRI.
"Velika repatica."
Žensko društvo št. 119,SNPJ., v Waukeganu, je dne jO maja vprizorilo burko "Velika repatica" v treh dejanjih, ki sta jo spisala Karel Laufs in Viljem Jaco-hi Kratek opis te igre je že bil priobčen v tem listu, ko jo Je vprizoril dramski odsek kluba št. 1, JSZ. Nanaša se na čase, ko se je približeval zemlji Halejev jtomet in z njim — konec sveta, predmet za prazno-verne ljudi in za šaljivce.
Prostorna dvorana je bila prilično napolnjena in avdijenca mirna. Predstava se ni pričela ob hapoveda-nem času, pač pa uro pozneje. Mrs. Frances Zakov-šek, tajnica društva, je imela kratek pozdravni govor in sporočila, da povabljeni govornik ni dospel, kar naj občinstvo društvu oprosti.
Kritika? Če bi jo pisal kot jo je zadnjič Jos. Sisko-vič o neki predstavi na odru Slovenskega doma v Clevelandu, bi se vsem smrtno zameril in kritika bi bila najbrž destruktivna v pravem pomenu besede. Mi imamo opraviti z diletantni in z režiserji, ki imajo večinoma sami malo znanja o dramatiki. In to je treba vpo-števati. Vsaka večja naselbina ima moči, ki bi se jih dalo izvežbati za dobre, četudi ne za perfektne igralce, ampak nekdo mora biti v naselbini, ki je sposoben za učitelja. Če ni tega, tedaj je najti v vsaki predstavi aebroj napak, izmed katerih je mnogo neoprostljivih. Slabo igranje skvari tudi publiko, ki predstav ne vzame za resno, pač pa zbija šale na račun igre in še bolj na račun igralcev.
Profesionalni igralci študirajo svoj poklic. Za vsako igro se pripravljajo do najmanjših potankosti. Razumeti morajo vsak gibljaj in pomen vsake besede. Biti morajo izobraženi.
Diletanti, ako nimajo dobrega učitelja, so površni. Nauče se besed, in še to slabo, ker se zanašajo na še-petalca. Vprašajte poprečnega diletanta, kaj je vsebina igre v kateri bo nastopil, kaj je njen smisel, pa vam jih 90% ne bo vedelo dati odgovora.
Naselbina Waukegan ima lepo dvorano in velik oder, ki pa bi ga bilo treba izboljšati. Vse pride počasi. Z dramatiko se peča več organizacij. Vprizorile so že mnogo iger, dobrih in slabih, kakor na vsakem drugem diletantskem odru.
"Velika repatica" je igra "za smeh in kratek čas". Drugega namena nima. Vlogo Vladimirja Kamenarja je imel Frank Brus. Izgovorjavo je imel dobro, le vča-si je bil preglasan, oziroma prestrog, kjer ne bi smel biti. Izgledal je premlad za vdovca z odraščenim sinom. Kar se tiče starosti, bi so bila Micika čisto lahko zaljubila vanj, ker ni izgledal 27 let starejši od "je kot igra zahteva. Zofijo Cepeličevo, njegovo so-rodnico, je igrala ga. Frances Slabe. Bila je premalo "sitna", toda oseba je odgovarjala vlogi. Njenega moža Božidarja je igral John Gantar. Besede so mu šle gladko, ne pa mimika. Videl sem, da Gantar ni slab igralec, toda pri tej igri ni imel dovolj vaje. Njegova oseba ni bila primerna vlogi. Micika, njuna hči (gdč. Jennie Sluga), bi morala v prizoru, ko razkrije svojo ljubezen do Frica, pokazati, da resnično verjame, da Pride v nekaj dneh konec sveta. Mnogo besed je nepravilno naglašala. Režiser mora paziti pri vajah, da Se igralci nauče pravilnega naglašanja in izgovorjave, Posebno, če so igralci tu rojeni Slovenci.
Nadsvetnik Trpotec (Frank Nagode) ni bil podoben kakemu nadsvetniku iz Zagreba. Dva tedna je bil
v hribih, in ko stopi v sobe, se mu mora to poznati. Navodila zahtevajo, da pride h Kamenarju v popotni-ški obleki. Navadno se vsak gost, ko pride v sobo, odkrije in klobuk odloži. Nadsvetnik je velik gospod in se mora obnašati po "škricarsko", to je, imeti mora manire, ki jih navadni zemljani nimajo. G. Nagode je lahko dober igralec, ampak kot nadsvetnik je bil slab. Fric, Trpotcev sin (L. Ogrin) je pokazal veseljaško nrav, toda govoril je mnogokrat prehitro, skoro brez presledkov. Njegov prijatelj Branko (Andrej Možek) je bil v svojih gestah pretiran. Možek bi lahko igral bolje; oseba je odgovarjala vlogi. Kar bi potreboval, je več vaje in pravih navodil.
Slikarica Ema Novakova (Mary Pekoll) bi morala kljub svoji žalosti biti vseeno bolj živa. Tudi ton govorjenja ne smo biti zmerom enaka melodija.
Nežika, gospodinja pri Kamenarju (Mary Lah) je igrala dobro, toda maska ni povsem odgovarjala vlogi. Bila je tudi malo pregibčn.a. To je poseben karakter, ki ga ne more pogoditi vsaka igralka. Kamenarjev sluga Francelj (Anton Kobal) je bil prijazen sluga, ki se je znal tudi razjeziti, toda njegova uniforma ni odgovarjala službi sluge pri Kamenarju. Kamenarjev gost Kužman (Anton Kolenc) bi moral govoriti bolj navdušeno, ko pripoveduje, da se hoče ubiti s čezmernim uživanjem jedi in pijače še predno pride napovedani konec sveta. Spokorjenec logar Rožič (Frank Malova-šič) je človek, ki ga komet tako prestraši, da se poboljša. Nehal je kartjti, piti in žaliti svojo ženo. Igral je prilično dobro.
Prizor, v katerem se goste Cepelič, Franc in Kužman, bi moral biti boljši...
Samo par igralcev, oziroma igralk, je bilo dobro maskiranih. Celotna slika je bila raditega zelo ne-harmonična,
Fric bi moral v prizoru, ko čita novico o prihodu kometa in grozečem pokončanju sveta dobiti kak starokrajski list, ne pa ameriški, katerega naslov je obrnil proti občinstvu. Besedilo, ki ga je nalepil n,a list, bi ne smel obračati tako, da bi ga videli tudi mi. To kvari utis. Vsakdo je videl, da ne čita novico iz lista, ampak besedilo s pisalnega papirja, ki je bilo prilepljeno na časopisu. Takih nedostatkov je bilo precej in režija naj v bodoče pazi, da se ne bodo ponavljali. — X.
V. redni zbor J. S. Z. bo v Clevelandu.
Peti lvdni zbor jugoslovanske socialistične zveze se bo vrLii v Clevelandu. Glasovanje, ki je imelo odločiti sedež našega zbora, je bilo končano 15. maja. Od nekatrih klubov še nismo dobili poročila o izidu glasovanja, toda za Cleveland je oddana tako velika večina, da rezultat ne bo spremenjen.
Konvencija se prične 11. julija, par dni po konvenciji socialistične stranke, ki se bo tudi vršila v Clevelandu.
Sedaj so v teku volitve delegatov za naš zbor. Vsi klubi so dobili potrebne listine in navodila glede volitve delegatov. Sporočite njihova imena in naslove, kakor hitro jih boste izvolili.
Tvoj list in. tvoja stranka te potrebujeta — kakor potrebuješ ti stranko in list. Pristopi k Jugoslovanski Socialistični Zvezi in naroči "Proletarca".
Književni vestnik.
The Literary Digest z dne 17. maja 1924 vsebuje pod inaslovqm "Foreign Comment" izčrpke člankov priobčenih v neangleških ameriških listih v pogledu naseljeniškega problema. Komentarji so vzeti iz listov enaindvajsetih narodnosti, zastopanih v Zedinjenih državah. Velika večina listov obsoja zakon, kakor je bil sprejet v obeh zbornicah kongresa, toda le malo jih je, ki zagovarjajo neomejeno naseljevanje.
Za omejevanje naseljevanja iz južne Evrope in iz Rusije so tudi nekateri uredniki tujejezičnih listov. "La Salle County Herold" (nemški list, ki izhaja v Ottawi, 111.) piše, da bi se ne smelo v to deželo dopuščati nikogar, ki nima germanske krvi. Slovani se mu zde nevredni prihajati v to deželo, istotako Italijani in Židje. Po njegovom mnenju tvorijo za prebivalstvo te dežele najboljši materijaT naseljenci iz Nemčije, nemške Švice, nemške Avstrije, Švedske, Danske, Nizozemske in Norvežke. Angleži so po njegovi trditvi slabši od Nemcev, ker so hinavski in neodkritosrčni. Naseljevanje iz Balkana bi se moralo absolutno prepovedati. "Pokloni", ki jih je napravil Slovanom, so surovi in pokazujejo, kako nizka je mentaliteta urednika ottawskega "Herolda".
Izmed jugoslovanskih listov je citiran samo "Proletarec", kateremu je "Literary Digest" posvetil eno kolono prostora. Objavil je v celoti tudi znaten del članka "Problem naseljevanja", ki je bil priobčen v 865. štev. Proletarca.
Vsega skupaj citira Literarg Digest okoli sedemdeset listov raznih narodnosti v Zedinjenih državah. S tem je dal ameriški javnosti pregled mišljenja, ki vlada med naseljenci raznih narodov v pogledu imi-gracijskega problema.

Current Historg, majska številka, vsebuje med drugim pregled dogodkov tekom prošlega meseca in sledeče članke: Assessing the Blame for the World War. Political Bosses of Yesterday and Today. Are Radicals Insane? Germany's Changed Economic Situ-ation. The Red Army After Six Years. The Divorce Laws of America and Europe. The New Greek Repub-lic. Razun teh vsebuje več drugih razprav in člankov. Izhaja v New Yorku.
Novi Svijet, ki ga izdajata Teodor Cvetkov in Geo. Kutuzovič, sporoča v izdaji z dne 15. maja, da bo v kratkem postal tednik. Sedaj izhaja kot revija dvakrat na mesec. V bodoče bo sprejemal tudi oglase.
Republikanska propaganda v Sloveniji.
V Ljubljanji izhaja že četrto leto tednik "Avtono-mist", ki zastopa idejo avtonomne Slovenijo v okvirju jugoslovanske federacije z republikansko formo vlade. Izdaja ga Albin Prepeluh, ki je bil dolgo let aktiven v socialističnem gibanju na Slovenskem. Nedavno je ustanovil "Združenje slovenskih avtonomistov," ki ima za cilj avtonomno Slovenijo v jugoslovanski republiki.
To Združenje prireja shode in izdaja v svrho propagande tudi pamflete. Eden izmed teh nosi naslov "Mala politična šola za slovenske kmete in delavce", ki propagira republiko in avtonomno Slovenijo. Naslov članku je Demokratija, podnaslovi pa so slede-
či: Kaj pomeni beseda "demokratija"? — "Ljudstvo« v starih časih. — Fevdalstvo. — Razmere na Fraucoa
skem. — Začetek nove dobe. — Zgled Amerike. _
lika francoska revolucija. — Posledice francoske re~ volucije. — Pravice ljudstva v Avstriji. — Svetovn9
vojna. — Demokratija in Slovenci. — Svitanje. _
ključki.
Članek v imenovani brošuri končuje:
"... Načela moderne demokracije se dajo torej za Slovence izraziti v štirih besedah:
Re-
"Človečanstvo — Slovenstvo — Federacija publika."
"Združenje slovenskih avtonomistov" ni močna organizacija. V politiki nastopa proti tistim strankam, ki so za centralizem in monarhijo, in priporoča tiste, ki hočejo avtonomno Slovenijo in republiko. :
Tudi s socialistično stranko Jugoslavije ni v pri-jateljstvu, ker je centralistična, dasiravno republikanska. Sporna točka je centralizem. Radičevi stranki je Združenje slovenskih avtonomistov naklonjeno in jo v svojem glasilu podpira.
V političnem življenju Slovenije je mnogo konfu-zije in nobeno gibanje v nji ni složno in enotno.
Nekdo bi se rad norčeval.
Neki agent provokator je hodil po Pennsylvaniji in prirejal "govore". Na nekem shodu ga je nekdo vprašal (neki Novak pravi da je bil naš član), kam gre denar, ki ga JSZ. dobiva od društev, ki so včlanjena v Izobraževalni akciji.
■ Neki Novak seveda ni vedel — kako neki, če niti naši člani ne vedo! Če je bil tisti nekdo naš član, je slab član, kajti vprašanje bi moral nasloviti na tajnika svojega kluba, ki bi mu izročil natančno poročilo o vseh dohodkih in izdatkih J. S. Z. tekom leta 1923, istotako pregled dela, ki ga je izvršila Zveza v prošlem letu.
Neki Novak je že toliko časa v tej deželi, da bi moral vedeti, da mi ne skrivamo računov, pač pa jih objavljamo. Pri nas se ne dela "tajno", zato se tudi ne morejo dogajati afere, kot se dogajajo pri tisti organizaciji, v kateri je tudi Neki.
Naše sodruge na Lawrencu je vohal po indijanskem načinu. Ako je Neki žejen, naj gre k "Radniku", kjer mu bodo postregli z naslovi butlegerjev, ki so njihovi člani. "Svoji k svojim!"
Drugič naj se Neki pod svoja poročila, kjer hvali svoje "vrline", podpiše, ali pa naj vsaj nekega Jer-nejčka najame, da mu bo podpisal umotvore.
Dobro je, da se delavstvo od bližje seznani s pro-vokatorji. Dokler jih ne pozna, marsikdo misli, da jim mi delamo krivico, ako obsojamo njihovo početje. Sedaj vsaj vedo, kdo je Neki Neki.
Najboljša jugoslovanska socialistična revija je "Proletarec". Prinaša članlke, razprave in pregled delavskega gibanja po svetu ter opise aktivnosti v naših naselbinah na polju socialističnega in kulturnega dela. Naročite ga še danes.
Slabši kot skebje v stavkah, so špijoni in provoka-torji v delavskih organizacijah. Toda špijonov in, pro-vokatorjev se je lahko ubraniti, če se vodi v organizaciji trezna politika, če v nji odločuje razum, ne pa strasti fanatizma, sentimenti in instinkti podiranja.
Uradna selitvena statistika države S. H. S. za leto 1923.
Kaj nam povedo številke naše selitvene statistike? {• tudi je naša migracija še vedno aktivna, ker izka-. več povratnikov kakor izseljencev, vendar v raz-ZUJjU izseljevanje relativno raste, po vračanje pa pada. Od ujedinjenja do konca decembra 1923 se je izselilo sega 34,700 oseb, vrnilo se je pa 43,048. Število povratnikov presega torej ono izseljencev za 8,438. Leta 1920 je bilo število izseljencev 5,988, povratnikov pa 181180; zadnjih torej trikrat toliko. Leta 1923 je bilo itevilo' izseljencev 9,370, povratnikoy pa 1950. Tu je torej razmerje meritorno izpremenjeno, in sicer številoma veliko bolj bistveno, ker je izseljencev skoraj netkrat toliko kot povratnikov. Ta prikazen se opazuje tudi pri drugih narodih, kakor je razvidno iz uradne statistike Zedinjenih držav; zakaj leta 1921-22 npr. se je vselilo v Zedinjene države vsega 300,556 oseb, vrnilo se pa 198,712, medtem ko se je leta 1922-23 vselilo 522,912, vrnilo se pa le 81,450.
Vse to pomeni, da je "stari kraj" že izgubil del privlačnosti, ki jo je imel takoj po vojni, medtem ko raste privlačnost Zedinjenih držav v enakem razmerju, v kakršnem se oteščava vseljevanje.
Tudi glede na spole se opazuje analogija med našim in seljenjem drugih narodov; medtem ko se je 1. 1921-22 vselilo v Zedinjene države 149,741 moških in 159,815 ženskih (pri nas 2872 moških in, 3214 ženskih), se je razmerje izpremenilo leta 1922-23; tu je bilo moških 307,522, ženskih pa 215,397 (pri nas 5,717 moških in 3,653 ženskih), kar dokazuje, da raste število moških, torej pravih izseljencev, ki gredo za zaslužkom, pada pa število žensk, večinoma žena in, o-trok, ki gredo k svojim hraniteljem onkraj morja. Z drugimi besedami: tudi naša migracija, ki je bila iz-premenila svoj prvotni značaj pretežnega izseljevanja moških v dobi najboljše moči (čez 80%), in, sprejela značaj setlerskega naseljevanja, se vrača k prvotnemu tipu, ki ga Amerikanci imenujejo "old" (stari) za razliko od drugega, "recent" (novi).
Po poklicu so zopet najštevilnejši poljedelci, kakor tudi prej, kar je vedno tako kompliciralo naš iz-iseljeniški problem, vstvarjaje nasprotje med našim pretežno agrarnim narodnim gospodarstvom in pretežno industrijsko emigracijo, ker je po deželah vseljevanja 80% naših izseljencev zaposlenih v industriji. Število izseljencev, ki so si po svetu pridobili boljšo kvalifikacijo, bodisi da so se izpopolnili v svoji stroki, ali pa da do se naučili kakšno novo, je relativno znaten, četudi še ne predleže natančni statistični podatki. Kvalificiranih delavcev se je izselilo 996, nekvalificiranih pa 3416; leta 1922 kvalificiranih 449, nekvalificiranih 380; leta 1921 kvalificiranih 498, nekvalificiranih 6103. Kakor se vidi, ni tukaj nikakršnega pravila. Procenti se vrste, kakor nanaša slučaj selitvenega gibanja; ali treba bi bilo gledati, da bi število nekvalificiranih padlo na minimum, število kvalificiranih pa naraslo na maksimum, da nam dežele vpeljevanja ne bi cenile vseljencev le po moči njiho-yih mišic, ampak po njihovem znanju in sposobnosti, 'n da bi v njih videli predstavnike plemena, ki lahko tudi vodi, ne pa da igra sužnje kakor črnci in drugi zapostavljenci sveta.
Številke kažejo, da ni največ izseljevanja iz najbolj siromašnih krajev, kjer je izseljevanje potreba, ampak iz krajev, kjer odločujejo drugi motivi (Voj-
vodina). Okroglo polovica vseh izseljencev je nejugo-slovanske krvi.
Poleg Zedinjenih držav, naše tradicionalne dežele vseljevanja, se dvigata zadnji čas kot deželi naše bodoče imigracije Kanada in Južna Amerika. Kako n. pr. stopnjema raste vseljevanje v Kanado, kažejo najbolje procenti. Od skupnega izseljevanja iz države je odpadalo na Kanado: 1921 — 0.6%; 1922 2.9%; 1923 — 7.6%. Še bolj padajo v oči številke Južne Amerike. Od 12,965 izseljencev leta 1921.se je izselilo v Južno Ameriko 390; od 6086 leta 1922 — 395; od 9370 leta 1923 pa že le malo manj kakor polovica, namreč 4302. To pomeni, da išče naša emigracija nova pota7ko se ji zapira pot v Zedinjene države.
Razun naših državljanov se je iz države izselilo 2128 tujih državljanov. Koliko tujih državljanov je v trarositu prešlo čez naš teritorij, ni za sedaj znano, toda v tem prometu leži velika prilika za našo plačilno bilanco.
Zavrnjenih (debarred, deported) je bilo po oblastih vseljevanja vsega 58 oseb, kar je v primeri s prejšnjimi časi in z ozirom na strogost uredovanja nase-ljeniških oblasti, dokaz za dobro funkcioniranje državnega aparata. Na prvem mestu med razlogi stoje nalezljive bolezni, med katere šteje ameriški zakon tudi tuberkulozo.
Ce se resumira, je treba priznati, da ne kaže naša migracija nobenih znakov, ki bi nas mogli v kakršnemkoli ozira vznemirjati.
(\Poslano iz urada Izseljeniškega poslanca S. H. S. v Netv Yorku.)
Samo trije ...
"G. S." pravi, da so samo trije naročniki odpovedali list radi napadov na "Proletarca", deset pa je dobil novih.
Ako ne bo hujšega, se bo zguba treh že kako prebolela, ampak ti trije se bodo množili, četudi nam je žal. Ljudem namreč poteče naročnina, pa jo ne obnove, in. to je za vsak list nerodno, posebno še za takega, ki hoče slovensko delavstvo v Ameriki obvarovati pred nevarnostjo radikalnih socialistov.
Glasilo ljudi, ki k maši ne hodijo, je zelo v skrbeh za slovenske jednote in liste. Jedhota, ki oglaša v enem ali treh listih, bi morala oglašati v vseh po mnenju "G. S."; potem našteva liste vse od kraja. Ko dobe jednote v roko republikanci ali demokratje, bodo o-glašale v vseh.
iKar se tiče koristi od podpornih organizacij, jih je imčl "Glas Svobode" največ. Vse, kar je "Proletarec" dobil od jednot kot takih, je bilo nekaj oglasov tekom dveh desetletij, od kar izhaja. Kar je dobil podpore, jo je dobil od posameznih delavcev. "Glas Svobode" pa je napravil s tiskovinami jednot in z oglasi od jednot čedne vsote. Ako bi take podpore ne imel, ne bi več izhajal. Tudi republikanski in demokratski kandidatje so mu dali večjo podporo, kot jo je dobil Proletarec od svoje, organizacije. V ostalem, kadar namigujete, morate govoriti odprto. Če to nočete, dajte svojemu listu ime "Klepetulja", ki mu bo najbolj pri-stojalo.
" 'Proletarec' se mi zdi vedno bolj zanimiv in podučen list," nam piše neki naročnik. Agitirajte, da se ta list še bolj razširi. Več naročnikov pomeni boljši list.
Kdo laže, "Amerikanskt Slovenec" ali "Glas Svobode"?
"G. S." z dne 30. aprila je poročal sledeče: "Kakor smo poučeni, namerava g. Winkler iz Jolieta prodati svojo tiskarno in "Amerikanskega Slovenca". G. Winkler je v družbi z nekim drugim kupil tiskarno in list. Njegov drug je bil vešč tiskarskega posla, Wink-ler pa ne, radi česar so ga njegov drug in vposljenci brili brez britve. Sprevidel je, da tako ni mogoče iti dalje ter je vsled tega odkupil drugov del ter postal sam lastnik tiskarne in "A. S." G. Winkler se je dva dni mudil tu v Chicagi in je baje dobil kupce, ki se formirajo v družbo. Vsi kupci so svobodomiselci in tako bo, če pride do kupne pogodbe, stari klerikalni list postal koncem koncev svobodomiselen."
"Amerikanski Slovenec" z dne 9. maja je prinesel na prvi strani z velikim naslovom izjavo, v kateri osobje tiskarne in lista "najodločnejše protestira proti nesramnemu in podlemu napadu 'Glasa Svobode'. Ob enem je priobčil tudi izjavo g. Winklerja v angleščini in v prevodu, v kateri pravi, da poročilo "Glasa Svobode" ne sloni na resnici. Izjavo zaključuje, da bo storil vse potrebne korake proti 'G. S.'
"Glas Svobode" z dne 12. maja odgovarja na izjave v "A. S." in trdi, da je bilo njegovo poročilo resnično in pojasnuje: "Mi nismo lagali, ampak smo v članku povedali v kratkem samo to, kar nam je g. Winkler sam povedal v pričo več oseb . . . Zato smo pisali g. Winklerju pismo, katerega pa gospoda v Jo-lietu ni hotela priobčiti."
"G. S." nadalje naglaša, da je bil g. Winkler več krat pri njih in da so se z njim precej zaupljivo n 1 govarjali.
Izgleda, da se oboji skrivajo — pri Amerikanske Slovencu in pri Glasu Svobode. Lastnik lista, ki no ■ geslo "Za vero in narod," je hodil vas k "Glasu Svo' bode" in razkladal svoje bolečine "svobodomiselne" mu" štabu. Bolj verjetno je, da so oboji kupčevali, nš da bi "zglihali", sedaj se pa kregajo, prave slike' pa le ne dajo v javnost. In iz tega sledi, da se oboji boje resnice.
"A. S" z dne 16. maja naznanja, da je "VVinkler pripravljen prodati tiskarno in list, če se dobi primeren kupec. Škoda, da je žel Zinič, ki kupuje bankrot-ne liste po $3000, v stari kraj.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMIN1E, PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu po seji društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ., v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste 1 — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
BLAGODEJNA MOČ HRANJENJA
Varna banka za vlaganje vašega denarja.
Ustvarja zaupanje, neodvisnost in priliko. Mnoga velika bogastva so imela svoj začetek v skromnosti. MILJONE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA CILJ. Zavzemite se tudi vi tako delati in zadovoljni boste z uspehom.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., vogal 19. ceste.
CHICAGO	- ILLINOIS
Naš INOZOMSKI ODDELEK Vam
vedno najboljše postreže pri pošiljanju denarja, s prevoznimi parcfbrod-skimi listki za in iz Evrope, izdeluje razne zaprisežene izjave in druge potrebne listine.
Knjige! Knjige!
Velika izbira slovenskih in angleških knjig. Prečitajte cenik knjig in si jih naročite od Proletarca.
Največja zaloga boljših književnih del.
LOUIS KVEDER
(M W*lsh BU*.)
434 Diamond St.,
PITTSBURGH, PA.
Indelujem pooblastil«, kup- | ne in darovalne pogodbe, testa- i mente in vsa v notarski posel spadajoča dela.

CENIK KJIG.
ITBZ IZ RDEČE HIŠE. (Aleksander Dum as star.), roman iz Časov francosle revolucije, 604 strani, broširana 80c, vezana
v platno ...................
VZORI IN BOJI, črtice, vezana.. rizABAVNA KNJIŽNICA, zbirka ^^vesti in črtic, broširana.... ZADNJA PRAVDA, (J. S. Baar)
roman, broširana............
_J)AIiCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno .........................
«A SREČO, povest, broširana----
zapiski tine gramontove,
(VI. Levstik), vezana.......
ZLATABJEVO ZLATO, (Aug. genoa), zgodovinska povest iz XVI. stoletja, vezana..........
zmote in konec gospodične pavle, (1. Zore®), broširana ....................
ZVONARJEV A HČI, povest, broširana .......................
ženini nase koprnele,
(Rado Murnik), broširana . ... SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana .....jj.................
FRAN ERJAVEC, zbrani spisi,
vezana ......................
JOS. JURČIČ, zbrani spisi, I. ziv., vezan ......................
II.	zv. vezan ................
III.	zv. vezan ...............
IV.	zv. vezan ................
V.	zv. vezan ................
VI.	zv. vezan ................
PESMI IN POEZIJE.
BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel L Hribar)
vezana ..................... 1.00
MLADA POTA, (Oton Zupančič),
pesmi, trda vezba..........
MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Defbeljak),
vezana ......................
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-
brecht), trda vezba..........
POEZIJE, (Fran Levstik), vezana POHORSKE POTI, (Janko Gla-
ser), broširana ..............
SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ...».................
STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C.
GolaT), vezana...............
STRUP IZ JUDEJE, (J. S. Ma-
char), vezana ...............
SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana ......
SOLNCE IN SENCE, (Ante De-
beljak), broširana ...........
SVOJEMU NARODU, Valentin
Vodnik, broširana ............
SLEZKE PESMI, (Peter Bezruč),
trda vezba...................60
TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana
50c; vezana.................76
TRISTIA EX SIBERIA, (Voje-
slav Mole), vezana ........... 1.25
V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.....40
1.26
1.50
.65 .75
1.75
.45
1.00
1.20
.40 .65 .30
1.25 2.00
1.75 1.50 1.50
1.26 1.00 1.00
Nadaljevanje z 2. strani. IGRE
ANFISA, (Leonid Andrejev),
broširana...................
BENEŠKI TRGOVEC, (Trn. Shakespeare), vezana........
ČARLUEVA ŽENITEV-TRIJE
ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, brošira-
DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih ........................
GAUDEAMUS, komedija v 4 dej.
GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana .....................
KASIJA, drama v 3 dejanjih ...
JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana • • • • • • ••••••
MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana ....................
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih, broširana ..................
NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ...................nui
OTHELLO, (Wm. Shakespeare),
vezana .....................
ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana................
ROSSUM'S UNIVERSAL RO-BOTS, drama s predigro v 3 dejanjih ......................
SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana • •. •. • nu
UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejam-ke, broširana, 75c; vezana . ..
.50 .75
.25
.30 .60
.60 .75
.75
.75
.36
.35 .75
.85
.50 .75
1.00
.75
.90
.50
.90
.35 .45
1.20
1.10 .65 .50 .25
MLEKARSTVO, s črticami 8 živinoreji s slikami .............
NALEZLJIVE BOLEZNI ......
NARODNOGOSPODARSKI ESEJI .........................
NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana .......................
NAŠ SADAŠNJI USTAVNI POLOŽAJ ....................
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA .................
POGLED V NOVI SVET.......
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), broširana 75e, vezana POSTREŽBA BOLNIKOM, s slikami ........................
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan
Robida, vezana............
RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F.
Seidl) ......................
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-
gels, prevel M. Žagar).......
REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus)
broširana.................
SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA, iadala SNPJ., 364
strani, vezana v platno ......
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broSi-
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE.
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................ -29
ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 6.00 DEMOKRATIZEM IN 2EN-
STVO, (Alojzija Stebi) .......10
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. šarabon), vezana.....1.25
JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik En-
gels).......................20
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Mencej).....25
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40
MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana ................. 2.00
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba...............
SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana...........
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana..............
USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike..........
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
broširana ..................
.76 .36
.36 .46
.75 .10
.40
.50 JO
1.00 .36
1.15 .95
.35
.46
2.00
.60
.SO 1.25
.50 .10 .25
VOLJA IN DEJANJE, (psiho-
logična analiza).............25
PADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM ...	.10
ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Ho-
ward Moore, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec) ...................50
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bes-
laj) ..........................30
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1., trdo vezana............. 1.50
ZDRAVJE, jan., feb., mare, april in majska izdaja letnika 1922, vsaka po......................10
ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec) ...... .25
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85c; II. zv. 75c; III. ziv. «5c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,
letnik 1916, vezan .......................40
letnik 1917, vezan ........................50
letnik 1919, vezan ........................50
letnik 1920, vezan ............................65
letnik 1921, broširan ....................50
letnik 1922, veizan ........................75
letnik 1922, broširan ....................50
letnik 1923, vezan ..........................75
CANKARJEVA SLIKA aa dopisnicah, 2 za 5c................
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
številka) ...................10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10..	.25
KRES, revija, 1. 1922. št 11-12..	.25 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923, St. 2—3—4 ..............40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE
O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DRŽAV..... .40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweifl-Trst9niški) .. .10
PROLETAREC, vezani Jetniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ____5.00
TRIJE LABODJE, ilustrirana re-
vija . . . MB...................25
ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIAL-ISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60
ANCIENT LOWLY, (C. Os-
borne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezane.............. 5.00
ANCIENT SOCIETT, (Lewis H.
Morgan), vezana............1.50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1-20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M.
Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wil-
helm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MT NEIGHBOR, (Robert Blatohford), vezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 GOSLINGS (Upton Sinclair), ve-
zana .......................2.00
IMPERIAL WASHINGTON,
(R. P. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chica&kih klavnic.....1.20
JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair) ......................1.00
KARL MART, biographical me-moirs, (Wilhelm Liebknecht),
vezana ....................60
KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba . . .............. 1.20
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana......60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmamn), vezana........60
OUTLINE OF HISTORT, (H.
G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00
PHYSICIAN IN THE HODSB,
(J. H. Greer, D. D.) D®ma8i zdravnik, vezana . .........2.00
REPUBLIC OF PLATO, veiana 2.00 RIGHT TO BE LAZY, (Pavi
Lafargue), vezana.............60
ROBERTS RULES OF ORLEH, vezana ...................... x.5o
SAVAGE SURVIVALS, (J. How-
ard Moore), vezana .......... 1,25
SCIENCE AND REVOLUTION,
Ernest Unterman, vezana .... gj
SOCIAL REVOLUTION, (Kari
Kautsky), vezana .............gj
STRUGGLE BETWEEN
SCIENCE AND SUPEKSVZ.
TION, (A. M. Lewis), vezana .60 THET CALL ME CARPENTER,
(Upton Sinclair), trda vezba.. 1.7<> THE CRY FOR JUSTICB, (Upton Sinclair) vezana ......... 2.00
THE DREAM OF DEBS, (Jack
London)....................iq
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanja ver za
privatne interese..........1.20
THE UNIVERSAL KINSHIP, (J. Hcnvard Moore) .......... 1.25
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno.........2.00
HUNDRED PER CENT (Upton
Sinclair). Povest patrijota.. 1.20 VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis),
vezana......................60
THOUGHTS OF A FOOL, (Eve-
ly» Glady8), vezana . . _____ 1.25
Naročilom priložite poštni ali eka-preeni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri vseh večjih naročilih liberalen popust.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.
IZ MALEGA RASTE VELIKO.
Amerika je v resnica tista dežela, kjer se uresničuje stari pregovor, ki pravi: "Iz malega raste veliko." Izdelek raznih tovarn v Združenih državah, ki izdelujejo 'chewing gum', se je cenil v letu 1921 na $38,865,-000 kakor kažejo uradne številke. To industrijo je začel iznajditelj z malim kapitalom od $55.—. Joseph Triner, pionir Trinerjevega zdravilno grenkega vina, je imel na razpolago še celo manjši "kapital", ko je postavil svoje zdravilno grenko vino na trg. To je bilo v letu 1887. Izdelovanje, natakanje v steklenice, lepljenje napisnih listkov, razpošiljanje, itd., to vse je opravljal en sam človek, namreč Mr. Triner, in pri tem mu je pomagala njegova soproga. Ker je rabil možgane, ker je imel energijo, je premagal vse ovire, ki so mu bile na poti. Za izdelovanje Trinerjevega zdravilno grenkega vina in Trinerjeve Angelica grenke tonike se sedaj rabi 150,000 galonov vina na leto. Zadnjega decembra je bilo razposlanih 536,083 Triner-jevih stenskih koledarjev na odjemalce Trinerjevih zdravil. Trinerjevo zdravilno grenko vino je nepre-kosljivo v slučajih slabega teka, zaprtja, glavobola in sličnih želodčnih neredov; Trinerjev liniment daje
hitro odpomoč v slučaju revmatizma in nevralgije in Trinerjev Cough Sedative je neprecenljiv v slučaju prehladov. Ce jih vaš lekarnar ali trgovec nima v zalogi, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.