FRANCIJA SE HOČE IZNE BITI NEZAZELJENIH AGITATORJEV.
V '


"GLASILO K. S. K. JEDNOTE**
•117 SL Clair in, CLEVELAND. O. Th. larjrest Slovenian W«kly in the United State« ti America. Sworn Circulation 14,200 Issued everr Wednesday Snbscription rat«. Po» members yearly —$0.84
For nonmembera ............$1.60
Foreign Countrieo _$3.00
Telephone: Randolph 628
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Štev. 50. — No. 50.
P0DK0NZUL UMORJEN.
-——---------------'--------'
CLEVELAND, 0„ 10. DECEMBRA (DECEMBER), 1924.
Leto X.—Vol
HIŠNE PREISKAVE SUHAfi-
• KIH AGENTOV BODO USTAVLJENE.
Columbus, O., 9. decembra.— v državi Ohio ae je stališče državnega prohibicijskega depart-menta nanagloma premenilo s tem, da je na željo guvernerja Donahey-a odstopil dosedanji pomožni prohibicijski komisar Frank s. Evans; zaeno sta bila odslovljena tudi dva njegova nadzornika. Guverner je prohi-bicijskemu oddelku naročil, da naj v bodoče opusti preiskave po privatnih hišah, kjer imajo morda samo malo opojne pijače. Uradniki označenega oddelka bi morali v prvi vrsti zasledovati številne tihotapce (bootleggers) z žganjem in pivom na debelo. Prohibicijski komisar McDonald je obljubil, da bo energično nastopil napram vsem velikim bootleggerjem.
Namesto odstoplega pomožnega prohibicijskega komisarja Svans-a je bil imenovan načelnik antisalonske lige Dayton okrožja S. A. Propst.
Protisalonska liga države Ohio smatra Evansovo odslovile v za neumesten korak od strani guvernerja Donaheya, ker je bil baje Evans jako vesten uradnik?
Občutna globa.
New York, 9. decembra. — Ko se je Mrs. Irving Blooming-dale dne 4. novembra na parni-ku "Aquitania" vrnila iz Evrope, je hotela vtihotapiti za $60,000 demantov; carinske oblasti so pa predrzno ženo še pravočasno zasačile in ji zaplenile vse dragulje. Če naveden-ka ne bo plačala $120,000 zahtevane glob?, bo ob vse de-mante.
Obsojen slepar.
Chicago, IU. 5. dec. — Danes je bil pred tukajšnjo sod-nijo obsojen znani slepar Leo Koretz, (. katerega so nedavno dovedli smkaj iz Kanade; presedeti bo moral od 1— let ječe v Jolietu.
Koretz je ogoljufal razne stranke z ničvrednimi oljnimi delnicami za dva milijona dolarjev. Ker je bolj slabotnega zdravja, bo morda pomiloščen že čez 11 mesecev.
CLEVELANDSKE VESTI.
Ogromen izvoz po paketni pošti.
Washington. — Trgovinski department poroča, da je bilo letos od 1. januarja do 30. septembra kretom paketne pošte iz Združenih držav v inozemstvo poslanega blaga v skupni vrednosti $15,851,947. Ta svota se nanaša samo na pošiljatve od strani trgovcev na debelo; k temu je treba še prišteti na milijone zavitkov posameznih o-seb, koji zavitki so znašali vrednost manj kot $25.
Jugoslovanski kralj obišče Rim.
Rim. — "Giornale d' Italia" poroča, da obišče jugoslovanska kraljeva dvojica Rim začetkom meseca januarja prihodnjega leta.	_
Razkošne Parižanske.
Bogate Pariianke so pričele zadnji čas nositi z zlatom obŠite šolenčke, na kojih so namesto gumbov prišiti demanti.
—Prihodnjo nedeljo dne 14. decembra popoldne ob 1:30 ee vrši v Knausovi dvorani izvan-redna seja društva sv. Vida, št. 25, K. S. K. Jednote, v svrho volitve novega odbora za leto 1925. Te seje se mora po sklepu društvenih pravil vdeležiti vsak član; dostop na to sejo imajo tudi članice, ker je vse članstvo enakopravno; izvzeti so samo bolniki in oni, ki morajo ta dan delati. Na tej seji bodo članstvu razdeljene Spominske knjige K. S. K. Jednote. Pričakovati je torej, da bo prihodnjo nedeljo Knausova dvorana polna, saj šteje društvo sv. Vida okrog 480 članov. Kdor neopravičeno izostane od te seje, bo moral plačati kazen kakoršno določajo pravila.
—Minuli pondeljek se je podala v svrho operacije na vratu v Clinic bolnišnico rojakinja Rose Kmet, članica društva Marije Magdalene. Miss Kmet se priporoča članicam in prijateljicam, da bi jo v bolnišnici obiskale.
—Zadnjo nedeljo so bile v našem me3tu od avtomobilov do smrti povožene zopet štiri osebe, trije ®oš}ci ip ena ženska. Skupno število nesrečnih žrtev avtomobilske vožnje znaša v tem letu v Clevelandu že 170 ali za šest več kot celo lansko leto. Med temi je bilo tudi letos največ otrok povoženih; vsled tega je izdal mestni prometni komisar sledeče svarilo:
Ne hodite po cestah, ampak po tratoarjih.
Ne križajte cest na vogalih, kjer ni policaja.
Na križajte cest zadej za celo vrsto avtomobilov.
Ne skakajte zadej na kare, trucke in avtomobile.
Ne igrajte se na cestah; idite iz šole naravnost domov.
Ko križate ceste, ozrite se na destno in levo, če ne prihaja kak avtmoobil.
Ne stopajte čez cesto v ozadju poulične kare.
Ne mečite kep v avtomobili-ste.	%
Matere, podučite vedno svoje otroke, da naj se pazijo na cestah, ko gredo v šolo in domov.
—Vsled pomanjkanja prostora v državni umobolnici v New-burgu, bodo to umobolnico opustili. Guverner Donahey je v svrho gradbe novega zavoda že imenoval posebno komisijo. Novo umobolnico nameravajo zgraditi v Graftonu, kjer bo država kupila 1,150 akrov zemlje.
— Umrl je v pondeljek zvečer John Lekan, 3514 E. 80th St. Pogreb pod vodstvom Grdinovega' zavoda se vrši v četrtek, 11. dec. zjutraj. Naj v miru počiva!
—Dr. Malley, naš slovenski zobozdravnik naznanja, da v nedeljo {»poldne je obiskal njegov urad v Slovenskem Narodnem Domu nepoznan bandit, ki je odnesel iz zdravniškega urada za približno $200 vrednega zlata, ki se rabi pri umetnem zobovju. Če je mogoče kdo videl kake sumljive osebe v nedeljo popoldne potikati se okoli Slovenskega Narodnega Doma, naj to naznani Dr. Malleyu.
—Društvo "Triglav" uljudno naznanja, da prijavijo imena dt romašnih družin, ali pa se sa-
IZGON KOMUNISTOV.
S tem uljudno prosimo vse one tajnike in tajnice krajevnih društev ki so nam obljubili skolektati denar za v Spominski knjigi priobčene oglase, da to prejkomogoče izvršijo; svoto naj Sse pošlje na upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote." Mi bi radi vsaj do 31. decembra t. 1. zaključili račune glede oglasov in celokupno svoto poslali na gl. urad Jednote.
Vsak tajnik in tajnica je prejel eno Spominsko knjigo v to svrho; priobčen oglas naj pokaže onim strankam, ki so naročile eno osvninko ali eno šestnajstinko oglasa; vsem naročnikom oglasov za celo stran, pol ali četrt strani smo že mi knjigo odposlali z računom ured.
Upravništvo Glasila K. S. K.
Jednote.
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Guverner Smithovn nagrada. New York, 11, Y. S. doc. —-
Newyorški guverner Al. Smith ima navado, da ptf vsajci volitvi primerno nagradi onega urednika, ki v j^ojem političnem tiatiku -nafMižre ugane, za koliko število vedine glasov bo*Al. Smith zmagah
Letos je to nagrado dosegel pomožni urednik li3ta "New York World", Hugh J. 0'Connor, ko je pisal, da bo dobil Smith 110,000 glasov večine; v resnici jih je pa dobil 108,403.	r,
Guverner je danes za tega UTednika naročil novo obleko, vredno $150.00, katero bo nosil lahko za božične praznike.
, človeške žrtve plina.
Chicago, III. — Na konvenciji Royal Arcanum podp. organizacija je predsednik Kropf omenil, da je lansko leto v Združenih državah umrlo 3600 oseb vsled zastrupljenja s plinom, bodisi na samomorilen, ali slučajen način. Vsled drugega zastrupljenja je umrlo lani 3,400 oseb, vsled električnega toka pa približno 1000.
Za povečanje mesta Joliet, III.
Joliet, 111., 9. decembra. — Naše mesto bo po novem letu skoro gotovo štelo 4,000 več prebivalcev, mestna površina se bo pa povečala za eno in pol štirjaške milje.
Ker so stanovalci na zapadni strani Jolieta, izven mestne meje pri volitvah dne 25. novembra t. 1. glasovali za priklopi-tev onega dela k mestu, se bodo vršile v to svrho dne 30. decembra splošne volitve. Nova mestna meja bo tekla potem južno od Rockdale; dalje zapad-no ob Midland Ave., proti severu do Black Rd., iztočno pa ob Prairie in Raynor Ave.

mi oglasijo pri označenih trgovcih za božično podporo, in sicer naj se prijavijo pri enemu izmed sledečih; A. Anžlovar, 6202 St. Clair Ave.; Beno B. Leustig, 6424 St. Clair Ave.; John Gornik, 6217 St Clair Ave., in Grdina Shoppe, 6111 St Clair Ave. Zglasiti se je treba najkasneje do 15. bra. Na poznejše ae društvo ne more ozirati.
Pariz, 8. decembra. — Odkar je Francija priznala sovjetsko Rusijo, oziroma po prihodu sovjetskega poslanika Krassin-a v to mesto, so se v Franciji živeči komunisti zelo ojunačili in napovedali boj ministrskemu predsedniku Herriotu, ker jih preganja.
Prvi slučaj maščevanja se je pripetil včeraj v nekem predmestju Pariza, kjer so komunisti ustrellii policijskega nadzornika Jean Fagueta, kojega naloga je bila zasledovati nezaže-Ijene rdečkarje.
Danes je izdala vlada strog ukaz, da naj francoska policija aretira vse komuniste širom države v svrho deportacije; med temi je največ Rusov, Nemcev, Poljakov, Italijanov in Spancev.
Ko se je danes Herriot približal meetni hiši, ga je obkolila do 500 oseb broječa druhal komunistov, ki sO mu žvižgalt in ga zasramovali; demon-strantje so se tu napotili pred urad sovjetskega poslanika in prepevali komunistične pesmi. To druhal je policija na konjih k mahi deloma razgnala, deloma aretirala. Danes je bilo več italijanskih komunistov v spremstvu policije pognanih
VAŽEN ČLANEK.
Švicarski list obsoja paSičevo vladanje.
DEMOKRATJE NAPREDOVALI. SESTAVA NOVEGA KABINETA.
"Journal de Geneve," ki ima zveze s krogi Lige narodov, je prinesel pred nedavnim članek pod naslovom: "Večni g. Pašič." Članek se peča s sedanjim političnim položajem v Jugoslaviji in pravi v uvodu:
"Ako dežela, ki je še čisto mladostne sile, nima drugega mojstra in drugega rešitelja kakor osemdesetletnega starca, moremo biti gotovi, da v njej ne gre vse najboljše. Ljudje, ki smatrajo vrnitev g. Pašiča na oblast za rešitev jugoslovanske krize, se silno motijo. Nasprotno je to znamenje, da se kriza nadaljuje, poostruje in zapleta. Ta kriza, ki ni mirii-sterialna, marveč narodna, ni od včeraj. Ta kriza datira od dneva, ko Srbi, ne hoteč vpoštevati zgodovine, geografije, mentalitete in vere osvobojenih bratov, ustanovili enotno in centralistično državo, kateri načelo vati jim je velel njihov ponos."
Potem razpravlja čiankar o federalizmu in pravi med dru gim:
Leta 1919, ob genotju zmage in osvobojenja je bila ura federalizma za jugoslovanska ljudstva. Med Srbi, Hrvati, Slovenci, Bošnjaki in Macedonci so bile razlike v kulturi, veri,
Toda
čez mejo.
Ko je semkaj dospel sovjet-1 jeziku in tradiciji silne, ski poslanikKrassm, so morali patriotizem jim je bil skupen, voditelji francoskih komunistov g. Pašič, čigar ime ne znači za-
svoje posle izročiti iz Rusije došlim boljševikom; med temi voditelji je bil tudi državni poslanec Cachin. Število organiziranih komunistov na Franco-skem znaša okrog 60,000; izmed teh je dobra četrtina došla iz Rusije.
-o-
Italijanske skrbi z Reko.
Trst. — Tukajšnji lsit "Pic-colo" je te dni pribočil nov članek o gospodarski stiski Reke in o nujni potrebi, da Se mestu nemudoma pomaga. Tudi ta članek — kakor svoj čas Susmeljev — v prvi vrsti opozarja na dejstvo, da sc Jugoslavija pri svojem izvozu in uvozu poslužuje zgolj luke Ba-roš in ne vsaj deloma tudi reškega pristanišča, kakor to določa med Italijo in Jugoslavijo sklenjena ' pogodba. Slicujoč se na to dejstvo, pravi čiankar, da se mora Jugoslavija pogodbe držati in da se ne sme posluževati Snšaka kot protiita-Ijanskega orodja. O beneški konferenci pravi čiankar, da se peča tudi z reškim gospodarskim vprašanjem, v kolikor spada na mednarodna tla; glasom beneških poročil ta pogajanja niso lahka, dasi ne manjka dobre volje, da he doseže sporazum. Končno poziva čiankar Rečane, naj se zganejo tudi sami in delajo propagando za reško .luko in svojo trgovino v Jugoslaviji in na Balkanu sploh, potem pa na Orgskem in Poljskem.
Pogodba med Mehiko in Anglijo
Mežico §ity, 9. decembra. — Mehiški zunanji minister Saenz je pred par dnevi izjavil, da Mehika še ni pri volji skleniti pogodbe z Anglijo.
stonj 'sin paše* — ni hotel. Zmagovalec je hotel osvojitev Smatral je, da zaslužita dolgo trpljenje in junaštvo srbskega naroda plačilo. Napravil ga je za kraljevo ljudstvo. Toda Hrvatje, rimski katoličani, prežeti z zapadno kulturo, nikakor ne priznavajo moralne in narodne superiornosti Srbov. Pristali bi bili na zakon. Suženjstvo so odklonili z ogorčenjem."
V nadaljnem se peča članek z Radičem in zaključuje:
"Boj se znova začenja. Če bodo Pašiču volitve uspele, Hrvatski ne bo preostalo drugo sredstvo nego — revolucija. Če se Pašiču volitve izjalovijo, ne bo preostalo Srbiji drugega, nego da se uda. Vprašanje je, kateri izmed obeh izhodov bi bil slabši za to ljudstvo, ki ga je toliko junaštvo pač določilo za druge stvari, nego za večen in brezploden nemir."
-o-
Nuncij Msgr. Ceretti zahteva zadoščenje.
Pariz. — "Matin" poroča: Papežev nuncij msgr. Ceretti se je v razgovoru z ministrskim predsednikom Herriotom pritožil nad nekim žaljivim govorom naučnega ministra in je v prijaznih besedah zahteval, da naučni minister Albert žaljivke prekliče in obžaluje. Ce se to ne bi zgodilo, bo msgr. Ceretti sklical liplomatski zbor in ga vprašal za mnenje, kaj mu je storiti.
Povoljeno zastrupljen je.
Kodanj, Dansko. — Danski justični minister Je v državni zbornici predložil zakonski načrt na podlagi katerega bodo smeli zdravniki zastrupljati neozdravljive bolnike brez kake kazni.
VOLITVE V NEMČIJI.
Berlin, 8. decembra. — Včeraj so se vršile po vsej Nemčiji narodne ali državne volitve. Iz dosedanjih poročil je posneti, da so v večjih mestih zmagali demokrat je in socialisti; sedem bivših voditeljev teh strank je bilo zopet izvoljenih in sicer jz-med socialistov: Marx, W?rth in Fehrenbach, od ljudske stranke Stresseman, od klerikalcev: Scheideman, Mueller in Bauer. Nemški nacijonalisti so zopet izvolili: admirala von Tir-pitza, princa O. Bismarcka, grofa Westarpa in Oscar Hergta. Na komunističnem tiketu sta bili izvoljeni dve zastopnici: Ruth Fischer in Clara Zetkin. Med nemškimi monarhisti so propadli: gen. Ludendorff, Al-breeht von Graefe in grof Re-ventlosv.
V prihodnji nsmški državni zbornici bodo imeli večino socialisti, centristi, demokratje in ljudska stranka, ostalih devet političnih skupin ne pride v po-štev. Pri teh volitvah so soci-ilisti napredovali za 30 odstot-kovT narodnjaki pa za 10 odstot-kvo.
Prihodnjo 4sredo bo predsednik Ebert n&ročil voditelju socialistov Heirnan Mueller ju, da
sestavi novo K lado.
-1—o-
Človečke žrtve v ohijskih rudnikih.
Bellaire, Oj., 8. decembra. —
V	preteklem letu je v ohijskih rudnikih rudnikih izgubilo življenje v rudniških nesrčeah 130 mož. To znači, da je postal žrtev eden izmed vsakih 450 mož, vposljcnih v pretečenem letu v ohijskih Rudnikih.
Državni department za indu-strijajne odnošaje dalje navaja v svojem poročilu, da stane produkcija vsake tone premoga v Ohio $2. V preteklem letu 3e je produciralo v Ohio 40,-004,275 ton premoga ter se v obliki plač za produkcijo izplačalo $80,870,585.
Opozarja se v tej zvezi, da se je mnogo premoga v preteklem letu prodajalo po $2 in $2.25, kar se navaja kot vzrok,.da je letos toliko rudnikov zaprtih.
V Belmont okraju se je produciralo 32.5 procentov vsega premoga v državi. Jefferson okraj stoji na drugem mestu.
V	vseh rudnikih države je bilo v letu 1923 uposljenih 55,935 oseb.
250 let. siovečega misijonarja.
Chicago, III.. 8. decembra. — Ze nekaj dni sc vrše v našem mestu veliko slavnosti v počast in spomin znanemu katoliškemu misijonarju Father Marquette, ki je pred 250 leti v čolnu pri-veslal do našega jezerskega obrežja. V to svrho so postavili na Michigan boulevardu »lično leseno kočo, v kakoršni je Father Marquette pred 250 leti prebil prvo zimo na tem ozemlju. Dalje so Father Marquette v počast metali rože in vence v reko Chicago, ki bodo plavale do reke Mississippi, od tam pa do mehiškega zaliva.
LITVINKA USTRELILA AME-RIKANSKEGA PODKON-ZULA V BELGRADU.
VVashington, 8. decembra. — Dasiravno je že pred tremi dnevi neka mlada Litvinka nevarno obstrelila amerikanskega pod-konzula Harry A. Daytona v Belgradu, je bil o tej aferi državni department šele danes uradno obveščen. Napad se je izvršil dne 4. decembra v stanovanju podkonzula; zatem je ona ženska izvršila v neki predsobi samomor s tem, da si je prerezala žile. Podkonzul Dayton je včeraj umrl vsled prizadetih ran v hrbtu.
Državni department se najbolj čudi temu, ker belgrajski konzul Patton ni takoj poročal o tem tajinstvenem umoru; zaeno je Pattonu naročil, da naj o tem uvede strogo preiskavo.
Truplo ustreljenega podkonzula bo na državne stroške prepeljano v Ameriko ter pokopano v Auburn, N. Y.
Dober plen bančnih roparjev.
Milwaukee, Wis., 8. decembra — Danes dopoldne je napadlo šest oboroženih banditov tukajšnjo Northwestern Mutual banko, ki so v avtomobilu odnesli $10,000 gotovine in za $300,000 bondov.
-o-
Sorod ni ca pokojnega ruskega carja došla v Ameriko.
New York, 9. decembra. — Pred par dnevi je v to mesto prispela s parnikom "Pariš" velika ruska kneginja Viktorija Feodorovna, bližnja sorodnica umorjenega ruskega carja. Našel j niške oblasti so ji sicer izkrcanje dovolile, vendar jo bodo zasledovali tajni agentje povodom njenega bivanja v Združenih državah, da ne br zanetila tukaj kakih političnih spletk.
Upor v Estoniji.
Berlin, 9. decembra. — Iz strahu pred ponovno revolto v republiki Estonija se je med ta-mošnjim ljudstvom pričelo u-stanavljati legije prostovoljcev, da bi pregnali boljševike. Iz Revala se semkaj poroča, da so vse zadnje nemire zanetili iz Moskve došli komunisti.
Estonska vlada nastopa z železno roko napram rdečkarjem; doslej je bilo na smrt obsojenih že 40 boljševiških agitatorjev, 140 jih pa čaka obsodbe še po ječah. Dva glavna pristaša "rdečega generala" Anwelta sta bila ujeta in ustreljena.
Trgovska mornarica bo uničena.
Waahington, 9. decembra. — Ker povzroča vzdrževanje številnih trgovskih ladij ameriški vladi na leto do $4,000,000 stroškov, se je vlada odločila 900 teh ladij uničiti, 175 pa prodati za slepo ceno. Označene trgovske ladje so bile zgrajene tekom svetovne vojne in so veljale na stotine milijonov.
Nemški poslanik za Združene države.
Berlin, 9. decembra. — V višjih diplomatičnih krogih 80 zatrjuje, da bo predsednik Ebert imenoval nemškim poslanikom za Združene države dosedanjega državnega tajnika barona von Maltzana^
NAZNANILO.
Tem pptom se naznanja članom' društva sv. Janeza Krstnika, št. 14 v Butte, Mont., da je bilo sklenjeno na zadnji redni mesečni seji, da se vrši glavna letna seja dne 21. decembra (tretjo nedeljo) ob 2. uri popoldne v navadni dvorani.
Ker je to za vse važna seja ko se bo volil novi odbor za prihodnje leto, zatorej je vsakega člana dolžnost, da se iste. vdeleži, ker le na ta način je mogoče izbrati može, ki so zmožni opravljati društvene* • posle ali kak urad kakoršnega zahtevajo pravila društva in K. S. K. Jednote. Zatorej, kdor se te seje ne vdeleži, si naj sam pripiše kazen, katero zahtevajo društvena pravila.
Obenem so člani prošeni, da izvrši vsak svojo dolžnost s tem, da poravna ob času svoj asesment, da mi bo mogoče oddati knjige v redu novoizvoljenemu tajniku ter nadzornikom, kajti le na ta način se more posel v redu voditi. Ako člani ne sledijo svojim dolžnostim, tudi tajniku ni mogoče, da bi oddal čiste knjige. Prosim vas še enkrat, da poravnate svoj dolg, in ponosni boste, ko prinesete prihodnje leto novoizvoljenemu tajniku svoje plačilne knjižice in tudi mu bo s tem olajšano veliko dela.
Končno vam želim kakor tudi cenjenemu članstvu vesele božične praznike in srečno, novo leto.
John Malerich, tajnik.
Društvo sv. Jožefa, št. 16, Virginia, Minn.
S« tem prav uljudno naznanjam in vabim vse člane ^iruštva sv. Jožefa, št. 16, Virgiqia, Minn., da se polnoštevilno vdeležijo prihodnje glavne letne seje dne 21. decembra (tretjo nedeljo), točno ob 2. uri popoldne v prostorihh Math Prijano-vicha.
Ta dan bo na dnevnem redu volitev odbora za prihodnje leto 1925 in še več drugih točk, ki morajo biti rešene; pridite torej vsi na to sejo!
S sobratskim pozdravom, Joseph Jakse, tajnik.
tudi brezplačno delilo Spominske knjige članom in članicam, ki so do iste opravičeni.
Končno bi še omenil, da se pri volitvi odbora ne gleda na osebnostne odnošaje, ampak le volite take člane, ki bodo v resnici gledali za napredek društva in članstva, ker le tako zamoremo upati, da bo društvo napredovalo v vseh ozirih.
Pozdrav vsem članom in članicam,
A. Jerman, tajnik.
Društvo sv. Alojzija, ŠL 47, Chicago, III.
Tem potom vabim vse člane omenjenega društva, da se gotovo vdeležite prihodnje letne seje dne 1'4. decembra, to bo drugo nedeljo v tekočem* mesecu in sicer točno ob 1. uri popoldne.
Ker bo na tej seji volitev odbora za leto 1925, zato je dolžnost vsakega člana, da se iste vdeleži in voli po svojem najboljšem prepričanju.
Nadalje opominjam vse one člane, kateri dolgujejo na društvenih asesmentih, da svoj dolg gotovo poravnajo na prihodnji seji.
S sobratskim pozdravom, Peter Kure, tajnik.
Iz urada društva sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, IH. -
Tem potom nazntnjam vsem članom zgorej omenjenega društva, da bo naša letna ali glavna seja dne 14. decembra ter, da se prične točno ob 1. uri popoldne.
Dolžnost vsakega člana je, da se vdeleži te seje in kakor je že zpalio, da na tej seji pride več važnih točk na dnevni red kakor tudi volitev odbora za prihodnje leto. Vsak član, kateri se ne vdeleži te seje, zapade kazni, kakoršno je društvo določilo.
Z bratskim pozdravom,
August Cepon, tajnik. •
Društvo ev. Janeza Krstnika, št. 20, Ironwood, Mich.
- Tem potom opozarjam člane in članice našega društva, da se polnoštevilno vdeleže prihodnje letne seje dne 21. decembra točno ob 1. uri popoldne. Kdor izostane, zapade, kazni $2 po društvenih pravilih; izvzeti so samo bolni in člani na potnih listih.
Poživljam tudi članice, posebno tiste, ki spadate v bolniško centralizacijo, da pridete vsaj enkrat na sejo, da boste čule, kako društvo obstoji.
Na "prihodnji seji bo pregledovanje knjig in volitev društvenega odbora za prihodnje leto, in zato vas vse pro3im, da volite v odbor Člane po vašem najboljšem prepričanju, ki bodo delovali v korist društva in Jednote.
S sobratskim pozdravom, Martin Bukovetz, tajnik.
Iz urada društva sv. Frančiška, it. 46, New York, N. Y.
S tem uljudno prosim brate in sestre našega društva, da se gotovo vdeleže prihodnje seje dne 13. decembra. Kakor vsako leto, se bo pri tej seji volilo odbor za bodoče leto 1925; obenem se bodo nekoliko tudi preuredila naša društvena pravila ker dosedanja ne odgovarjajo poVsem interesom našega društva	. \
Zatorej prosim, da se tej seji pripisuje nekaj več važnosti kot oo navadi; torej naj nikdo ne zostane! Ob tej priliki se bo
Društvo Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa.
Uljudno vabim vse članstvo našega društva na prihodnjo sejo dne 14. decembra t. 1. v navadnih prostorih (v K. S. Domu, 57th St, Pittsburgh, Pa), točno ob 2. uri popoldne.
Ker bo na tej glavni letni seji tudi volitev odbora za prihodnje leto, zatorej je dolžnost i vsakega člana in članice, da se j gotovo vdeleži te važne seje; na 'dnevnem redu imamo tudi dosti I drugih točk. Pobiranje denarja se bo pričelo točno ob 12. uri (opoldne) tako, da bo imel vsak član in članica priložnost plačati že pred sejo; tudi vas prosim, da počakate seje, ker je to edina važna seja v letu in tudi velikega pomena za nas vse.
Vse članstvo prosim, bodite pri volitvi previdni, da si izvolite zmožne može v odbor, ki bodo sposobni opravljati svoje u-rade. Ne ozirajte se na prijateljstvo, ne na sorodstvo, ampak na take može, katerim je društveni napredek pri srcu.
Prosil bi tudi vse one, ki zaostajate s plačevanjem asesmenta, da to storite na prihodnji seji in poravnate svoj'dolg, da bo lahko stari odbor čiste knjige izročil »novemu. Ker ima vsak podjetnik ali trgovec ob novem letu svojo bilanco, da se prepriča o napredku, ali nazadovanju, zato je dolžnost tudi našega društva, da predloži članstvu finančno poročilo za leto 1924. Da bo pa to poročilo laglje skleniti, je potreba, da so vsi dlani in članice plačali
svoje
K sklepu teh vrstic vas le enkrat prosim, da se vsi vdeležite glavne seje; torej na svidenje dne 14. decembra!
S pozdravom, vam vedno u-dani sedanji predsednik, >	Frank Trempuš.
Poziv na sjednicu!
Sve člane i članice druitVa sv. Mihaija, br. 61, Youngs-town, O., opozarujem, da bez ikakvog razloga dodju na go-dišnji sjednicu 21. decembra o. g. Isprika je samo Bolest.
Člani i članice, svi smo jedna-ki u društvenom životu. Na buduču sjednicu treba, da Svak dodje, jer bo ista glavna godiš-nja sjednica 1924, gde če se bi-rat novi odbor za 1925. Stoga: bratstvo, sloga, pomoč. To Je naše geslo!
Ja bi stoga rado vidio, da se svi u okupu nadjemo, i da bratski se podivanimo, i da bratski odbor izaberemo. GodiŠnja sjednica nije samo za odbor; več je za sve člane i Članice na-šeg društva. I to, da se čim prjie pomnoži naše društvo, bilo bi za stari oddelek ili za po-mladak; tako čemo imati ugled i kod društva i kod naše milijonske majke K. S. K. Jednote.
Bračo i sestre! Znadete, da imamo kampanj u (natječaj) za nagradu, koje če društvo za više članov dobiti. Jeli si vže kojega člana dobio?? Nisi. On-da gleda j, da čim pri je dopeljaš kandidata i preporučiš ga pod zaštito naše majke K. S. K. Jednote od $250 do $2000 ili 20 let smrtovnica.
Prosim svakog Člana i Članku ovog društva da decembra mjeseca 1924 dopelja svaki po jednog nečlana tako da če biti član K. S. K. Jednote. Svaki, koji to učini, dobit če $1 nagrade! Koliko kandidatov, toliko dolara od K. S. K. Jednote.
Pozdrav i Čestit Božič svim članom i članicam naše dične organizacije, majke K. S. K. Jednote.
John Bajs, tajnik.
Društvo Vitej} sv. Martina, iL 75, La Salle, lil.
Cenjeni mi sot&tje tt sose-tre našega društva: Znano vam je, da se vrše \sako vsako leto meseca decembra volitve društvenih uradnikov. V vašo lastno korist vas opozarjam in prosim, da se polnoštevilno vdeležite pomembne glavne seje dne 21. decembra ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani. Pridite vsaj enkrat na leto vsi skupaj; ker to je vaša dolžnost, da boste tak odbor izvolili, ki bo vsem po volji. '
Naznanjam vam, da se jaz odpovem tajništvu in sploh vsakemu uradu, ker jaz sem bil nekaterim trn v peti.. Zdaj vam je dana prilika da boste lahko boljše uradnike izvolili, ki bodo boljše delali v korist društva in Jednote.
Torej vas še enkrat opozar-jsm na to važno sejo. Dne 21. decembra vsi na plani Z bratskih pozdravom, Frank Malli, tajnik.
žensko druitvo sv. Barbare, it.
92, Pittsburgh, Pa. Pozivam naše članice na glavno letno sejo dne 14. decembra točno ob 2. uri popoldne v Ben-nettu v navadni zborovalni dvorani. Drage mi članice! Tb bo glavna seja na kateri bo treba voliti odbor za leto 1925. Katere niste bile ie to leto na seji, pridite dne 14. decembra Na tej seji nas mora biti dosti zbranih, da rešimo nekaj točk v koriBt druitva za prihodnje leto 19Ž5; letos smo^ imele dosti •lučajev bolezni, vsled česar Je bila društvena blagajni prizadeta.
Dalje profcim čianice, ki i« niso poravnale asesmenta, da to kmalu izvriljo, če ne, se bd s takimi strogo postopalo; jaz moram sestaviti celostni račun. Katera ne pride na sejo, se bo ravnalo ž njo pp pravilih; Izje-ma je samo bolezen. Pridite na prihodnjo letino sejo, da boste videle, kako se vri društvu posluje; da ne boste le potem po seji godrnjale, o pozdravom,
Marija Novogradac- tatafe^
Naznanilo In vabilo na sejo.
Cenjenim bratom društva sv. Jofcefa, it. 110 v Barberton, O, se naznanja, da se vrši redna mesečna seji in obenem tudi glavna letna seja dne 21. decembra, kjer se bo volilo društvene uradnike za leto 1925. Zato, cenjeni bratje, dolžnost vaša je, da se imenovane seje zagotovo vdeležite in da si izvolite najboljše uradnike, kar vam je mogoče, zakaj od društvenih uradnikov je veliko odvisen napredek društva kakor tudi Jednote. Torej Šs enkrat povdarjam, zlasti tistim, katerih skozi celo leto ni bilo videti na društvenih seja; vdeležite se vsaj glavne letne seje. Naj omenim, da poleg volitev društvenih uradnikov imamo še veliko drugih zelo važnih točk na dnevnem redu.
Nadalje naznanjam, da imenovana seja se bo 5-ačela eno uro poprej kakor ponavadi, asesment bom začel "pobirati takoj po dvanajsti uri, seja se pa začne točno ob 1. uri.
Upajoč, da se bo sleherni izmed članov octzval temu vabilu in da se boste vsi brez izjeme vdeležili prihodnje seje.
S sobratskim pozdravom, Joseph Lekian, tajnik.
NAZNANILO.
S . tem naznanjam članom društva sv. Jožefa, št. 112 v Ely, Minn, da bomo imeli glavno zborovanje tretjo nedeljo v decembru; seja bo otvorjena točno po prvi sv. maši. Prosim vse člane, da se vdeležite v polnem številu te važne seje. Ker se glavna seja vrši samo enkrat v letu, glejte, da se vsaj sedfej vsi snidemo skupaj, da bomo kaj dobrega ukrenili za prihodnje leto. Na tej seji bo dosti važnih točk na devnem redu, na primer finančno poročilo in voliteV uradnikov za prihodnje leto. Mislim, da Bomo dobili pravočasno Spominske knjige, katere bom ta dan delil vsem onim, ki ati do knjig opravičeni.
Sobratski pozdra^f na <vse članstvo K. S. K. Jednote, Joseph Agnich, tajnik.
Iz
št.
urada društva sv. Ane, 139, La Salle, 111.
Kakor varfi "Je znano, se bo vršila haša glavna letna seja prihodnjo nedeljo dne 14. decembra v navadnem prostoru. Zato uljudno vabim vse članice, da se te letne seje vdeležijo, ker bo na dnevnem redu volitev odbora in še več drugih točk v prid društva. Vsake Članice je dolžnost, da se vdeleži vsaj lte-ne seje, katera bi se ne vdele-žila, plača kazen brez vsakega izgovora.
VS sosestrskim pozdravom, Rose Uranich, tajnica.
NAZNANILO članom in članicam druitva sv.
Valentina, St. 145 v Beaver Falls, Pa.
Naše društvo je na novem-berski seji določilo, da vsak član, ki se ne vdeleži glavne letne seje dne 14. decembra t. 1, točno ob 2. uri popoldne, bo moral plačati $1 kazni v društveno blagajno.
Zatorej vas opominjam, da se vsi zberete na tej seji, da bomo vsaj enkrat na leto vsi skupaj ^zbrani in da si izvolite društveni odbor po svojem okusu, da ne bo potem morda kateri oporekal: Ta ali oni ni za odbor, kakor se je to ie pripetilo. Pridite br$z izjeme vsi na sejo 14. decembra, izvolite si v odbor take može, ki bodo delovali
?>rihoctnje leto 1925 za procvit n korist druitva. Pomnite, da e$ber ne more sam delovati za društvo, oziroma di mu morate tudi vi pomagati. Slišal sem U na svoja ušesa našega člana, ko je rekel: "Kaj meni hiar za to ah ono, siuno da jaz pod-poeo dobim; saj je, odbor zato, da skrbi za društvo!" Toda bratje, to ne gre take! Ce od-
štva; zatorej držimo vsi skupaj kot eden, pa bo šlo!
Tudi prosim tiste člane, ki spadajo k pittsburškim društvom, kojih je v naši okolici dosti, osobito št. 50, da naj pustijo naše društvo št. 145 pri miru. Ne odvračajte novih Članov od nas pod gotovimi pretvezami, ki so v protislovju s pravili K. S. K. ^Jednote. Jaz ne vem, kako je to mogoče? Saj vsi spadamo pod njeno okrilje.
Lahko nam pomagate in nam prestopit^; radevolje vam pokažemo vse naše račune in blagajno, da se boste sami prepričali, da imamo po članih ravno toliko v blagajni, kakor pitts-burška društva in celo več od nekaterih. Meni je to dobro znano, ker sem bil tam pri nekem društvu sedem let tajnik. Naše društvo je to leto lepo napredovalo v članstvu in blagajni. Ce nas vi pri miru pustite ali nam pomagate, bo Še bolj napredovalo. Pa brez zamere!
Nadalje naznanjam vsem članicam, da katera hoče biti pri društvu za bolniško podporo, naj pride na našo sejo dne 14. decembra od 2 do 4 ure, ali naj se poprej naznani društvenemu tajniku. Torej tia svidenje pri seji 14. decembra! Želim, da bi vsak pripeljal po enega novega člana ali članico. Dajte tudi svoje otroke vpisati v našo K. S. K. Jednoto, ker zdaj je velika kampanja za aktivni, kakor tudi za mladinski oddelek.
Bratje in sestre, glejte, da ne bomo vedno pri zadnjih, čeravno je naša naselbina mala Dobra volja vse napravi. V našem društvu so še taki stariši, ki imajo svoje otroke zavarovane pri raznih drugih družbah ali kompanijah,' ali pa celo ni kjer. Zavarujte jih pri naši K. S. K. Jednoti; zdaj je prosta pristopnina; plačuje se samo borih 15 centov mesečnega asesmenta; Jednota vam pa hitro in pošteno izplača zavarovalnino v slučaju smrti otroka
S sobratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. Jednote, Nikolaj Klepec, tajnik.
Žensko društvo Marije Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa.
S tem uljudno vabim članice našega društva na glavno letno sejo dne 14. decembra1 točno ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani v Rankin, Pa.
Drage mi članice! To bo glavna seja, na kateri bo treba voliti odbor za leto 1925. Katere niste bile to leto še nikdar na seji, pridite dne 14. decembra; na tej seji nas mora biti dosti zbranih. S pozdravom.
Mary Kerchel, tajnica.
NAZNANILO.
Spoštovali mi sobratje in šo-sestre društva sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn.
Uljudno vas prosim, da nc pozabite priti na sejo dne 21. decembra ob 1:15 popoldne. Pridite torej ob določeni uri in ne prekasno, da se izognete morebitnim neprilikam. Na tej seji nastopimo vsi kot bratje in sestre; tu ima vsakdo pravico do besede. V odbor volite dobre katoliške člane in vnete Slovence. Kdor se te važne seje ne vdeleži, bo moral plačati 50 centov globe. Na tej seji se bp članstvu delilo Spominske knjige, dobili boste tudi znake, kateri jih še nimate. Trdno se nadejam, da bo ta seja polnoštevilno obiskana. Na svidenje torej dne 21. decembra ob 1:15 popoldne.
Napočil je torej čas, da se bomo.vsi društveniki enkrat videli in malo pogovorili, tudi z onimi, katerih ni bilo že dolgo časa blizu. Domeniti se moramo, za katerega bomo oddali pri volitvah svoj glas. To bo najbolj važna seja v celem letu. Povedalo se vam bo dosti novega in o razpisanih nagradah za pridobivanje novih članov. Pridite tudi ve matere ali žene, katere še niste bile nikdar na seji. Pridite tudi oni
Člani, ki ste se sej ogibali, in ste .rajši plačali globo (kazen). Pokažimo enkrat, koliko nas je društvu. Ne pošiljajte dece na to sejo. Ne sramujte se, če spadate v to ugledno katoliško društvo. V društvu si bodimo vsi bratje in sestre, doma iz Prekmurja, ali Štajerja ali iz
pite val kako je bilo: bu se sva-ko znal reda držati i ne bu ni-koga krivil, kad je to več pri nikoji navada bila.
Bračo i sestre! Da bute isto znali in vam je poznato, da se bu biral odbor za g. 1925. Bi-rajte si po svojoj volji za koje .znate da buju hoteli raditi za
Slovenije. Skušajmo to dru- procvit i napredak društva i štvo še bolj utrditi kot močno njegovog članstva. Ne glejte drevo, kojega ne ojnaja noben na rodbinstvo, niti na prijatelj-vihar. Stopimo na noge! Ne 8tvo- ampak na sposobne muže, bojmo se truda in dela. Začni- koji čeju raditi na društvenom
mo takoj s tem, da vsakdo dovede v društvo po enega novega člana ali Članico. Tukaj v Bridgeportu nas je lepo število Slovencev. Ne bodimo zaspani, glejmo, da bomo dobili tudi mi Jcako nagrado!
Voščim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. S sobratskim pozdravom, Anton Kolar, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O, se tem potom naznanja izid letne ali takozvane glavne seje z dne 1. decembra t. 1.
Velika je bila vdeležba, za kar se tem potom zahvaljujem vsem cenjenim sestram, ker ste se mojemu vabilu tako mnogo-brojno odzvale. Za časa volitve je bilo zbranih 125 članfc. Pripomniti pa moram, da to število ni odgovarjalo skupnemu številu našega društva, 458; na glavno sejo bi jih moralo priti še enkrat toliko.
Torej si štejem v dolžnost, da naznanim izid volitev. Za leto 1925 so bile izvoljene sledeče sosestre: Helena Mally, predsednica; Johana Pelan, podpredsednica; Frances Ponikvar, 1011 E. 64th St, tajnica; Frances Debevec, blagajničarka; Rose Hrovat, zapisnikarica; Christina Pirnat, Mary Bajt in Cecilija Znidaršič, nadzornice; Frances Kasunič, vratarica. Zdravnika imamo še dva na razpolago in sicer Dr. J. M. Seliškar in Dr. M. Oman. Seje se bodo vršile kakor doslej, vsak pni pondeljek v mesecu v 'stari šoli sv. Vida.
Ker vsaka članica ve, da je treba meseca decembra zaključiti račune in oddati društvene knjige, vam tem potom naznanjam, da ne bo društvo založilo za nobeno članico tekom tega meseca. Vsaka naj poravna svoje asesmente najkasneje do 19. decembra, da mi bo mogoče sestaviti Čisti celoletni račun. Plačate lahko pri meni na domu vsako uro čez dan, ali zve-čer./ Katera ne bo' imela plačan asesment, bo suspendana.
Čeravno je ta mesec zadnji v tem letu, ne smemo vsled tega pozabiti velike Jednotine jubilejne k«mpanje. Kar marljivo agitirajte za nove članice; časa imamo še do konca marca 1925. Trdno upam, da se bo vsaka sestra potrudila in do tedaj pridobila kako novo Članico; s tem stori dobro delo za društvo in našo dično Jednoto. S sosestrskim pozdravom, Josephine Menart, tajnica, 1277 Nonvood Rd.
VAŽNO NAZNANILO. Iz ureda društva sv. Mihaija, br. 163, Pittsburgh, Pa.
Bračo i sestre! Naznanjam vam, da se bu obdržavala glav-il godišnja sjednica u navadni prostorijama dne 14. decembra o. g. točno ob 1. uri posle pu-dne. Ovo je glavna i važna sjednica kod je u našoj organizaciji konvencija Zato ste za-moljeni strogo, da ne bi nikoji ove sjedrrice zamudil osrfm težke bolesti i važnega dela, inače se bo ž njim postupalo po pravila K. S. K. Jednote.
Bračo i sestre! Ja mislim komu je stalo za društveno po-ijc i za novac, kojega pri društvu plati, bu svaki došal na ovu sjednicu, gdje se budu krojila društvena pravila. Kaj se odredi na ovoj sjednici, to bu ostalo u kreposti za celu doj-duču godinu 1925. Pa bu svaki član i članica čul pri čem bu se znal vladati i ne bu nikoga po-
polju. Ne mislite, da ja nako-je mislim! ne, niti ne imenujem nikoga; to je odvisno na vas članstvo.
Da ne bi zaboravil na godiš-nju sjednicu 14. decembra, bu dobil vsaki član ili družina eno Spominsko knjigo 30 letnice naje mile matere K. S. K. Jednote. U slučaju kojega ne bu na sjednici, mozi bu dobil knjigo, mo-zi bit ne bu; samo se bu onim ostavljala, za koje se bu znalo da nisu moguči dojči na sjednicu.
Još en put naznanjam, da su ponujene lepe nagrade od naše organizacije za pridobivanje no-voga članstva, kako društvim, cako i pojedinem članu ili članici. Eto vam je za 5 člani lepo božično darilo $5 u zlatu za 5 novih članova.' Novac dobite valja na sjednici 14. decembra.
Drugo još opomenjam roditelje, koji nisu dece vpisali u naše redove, neka se žure, još jc samo ovaj mesec prosta pri-stupnina, njižica i mesecnina. Bračo, sestre, samo žurno na ielo, kaj nas; je više to smo ja-5i. Dajte, da bumu delali banket na 500 članov aktivni i 300 v mali oddelek dok bu kampanja zaključena. I ako svi rabimo koražu, to če biti, jer tod se brača slože ondi je zmaja.
Koji nema predelani certifikat ili kaj jtakvoga pravega, nek mi se javi da mu ispravim dok mi se letu konac ne pride.
Čestitam svim društvim dobrega uspeha pri volitvi novega s>dbora na glavnih sjednicah,
S sobratskim pozdravom, Matt Brozenič, tajnik.
Iz urada tajnice društva Marije Pomagaj, št. 164 Ev«leth, Minn.
S tem uljiidno vabim članice našega društva na glavno letno *ejo dne 21. decembra ob 1:30 popoldne v navadnem prostoru.
Ker bomo imele volitev nove-i& odbora za leto 1925,'zato ste prošene, da se te seje vdeležite v polnem številu.
Dalje vam naznanjam, da je društvo na zadnji seji sklenilo, da mora vsaka članica prispevati $1 za naročeno društveno podobo (sliko) jMarije Pomagaj z ika se bo naha-i cerkvi. Pri-prihodnjo sejo
Brezij, koja jala v naši nesite torej en dolar v Mary
tajnica, na sejo.
vsem cenjenim Marija Pomoč 5, West Allis. vdeležite glavne cer v nedeljo dne Volil se bo nov todnje leto 1925. ca ta dan brez doma, bo mora-lobe, izjema je le
Val
Naznanji članicam Kristjanov, da se goto\ letne seje, in 14. decembi odbor za Ako katera vzroka ost la plačati $1 bolezen.
Mary Muren, tajnica.
NAZNANILO.
Članstvu društva sv. Elizabete, št. 171 v Ne\v Duluth, Minn, se nazjianja, da se bo vršila redna mesečna seja dne 21. t. m. ob navadnem času in prostoru. Ta sija bo zaeno glavna letna sejač na kateri se bo volil odbor u prihodnje leto. Zalo je dolžrjost vsakega posebej, da sc Vdeleži. V zapisniku f ,et* 1922 vidim zapisano, da kdor se ne vdeleži glavnih letnih sej brez Mostnega vzroka, bo kaznovan fc globo 50 centov. Torej kdor nima 50 centov preveč, naj prid* na sejo. Nadalje
^hT,^ SCKVeč dru*lh važnih točk na dnevnem redu
Stariii, ki ste pri društvu in
nimate vaših otrok še vpisanih, bodisi v odrastlem ali mladinskem oddelku; storite to v kratkem času, kajti ravno sedaj je v teku kampanja za K. S.'K. Jednoto, za dosego 25,000 članov in članic v obeh oddelkih. Poskusimo tudi mi nekaj storiti za večjo K. S. K. Jednoto. Ne odlašajte s pristopom vaših otrok, da ne bo prepozno, ker neverno ne ure ne dneva. Nesreča nas lahko doleti vsak čas, zato moramo biti pripravljeni. Stopimo vsi pod okrilje naše dične organizacije, mladi in stari. Posebno lepa prilika je za otroke^ pristopiti v mladinski oddelek. Prvi mesec plačate čisto nič, ker je prosta pristopnina in mesečnina za prvi mesec. Zato vsi starimi sklenimo v "tej kampanji, da bodo vsi naši otroci vpisani v mladinskem oddelku. Edino kar je za storiti je to, da pridete k tajniku ali mu pošljete glas, kar rad stori, da vam sam prinese zdravniške liste na vaš dom, potem peljite otroke k zdravniku, potem jih zopet izročite tajniku, drugo l>o on vse za vas uredil. Torej vsi na plan!
Nadalje opozarjam one, kateri bolj pozno plačujejo svoje asesmente, da naj v decembru mesecu plačajo vsi najzadnje na seji 21. t. m. Drugi dan po seji bom že poslal asesment na glavni urad; kake morebitne posledice naj vsak sebi pripiše, to pa zato, da je mogoče glavnemu tajniku uredatS knjige pravočasno v pregled nadzornemu odboru.
Koncem želim vsemu članstvu K. S. K. Jednote vesele božične praznijce in srečno novo leto.
Frank Vesel, tajnik.
tej priliki govoril v prid našega društva in K. S. K. Jednote. 2 društva i nK. S. .K. Jednote;
Kakor vam je znano, cenjeni sobratje in sosestre, je naše društvo še mlado tu v Detroitu. Mi rabimo pomoči, ako hočemo, da se dvignemo do zaželjene stopinje, na kateri so vstala tudi druga slovenska društva v naši naselbini. Zatorej vsi na delo! Vsakega člana je dolžnost, da agitira med svojimi prijatelji in znanci, da bo vde-ležba velika, in da bo dan 14. decembra dan veselja za nas Jn za vse vdeležence te naše prve prireditve. Za lačne ne bo manjkalo prigrizka, pa tudi za žejna grla se bo nekaj dobilo. Zatorej vsi v dvorano dne 14. decembra, kar vam ne bo žal; to vam jamči . Odbor.
bor in obenem imamo tudi več važnih točk za rešiti. Nikogar naj brez tehtnega vzroka ne manjka. Član ali članica, ki se ne vdeleži te važne letne seje, bo moral prispevati gotov znesek v društveno blagajno, kot je bilo sklenjeno na zadnji društveni seji dne 23. novembra. Obenem se bo na tej seji pobiralo tudi prispevke za najem društvene dvorane. | Z bratskim pozdravom,
Andrew Tomec, tajnik.
Iz urada društva sv. Ane, št.
173, Mihvauke, Wis.
Naznanjam vsem našim članicam, da se vrši glavna letna seja dne 21. decembra v cerkveni dvorani. Na tej seji imamo mnogo važnih stvari za rešiti; zraven tega bo tudi volitev u-radnic za prihodnje ljetp. Dolžnost vsake članice je, da se glavne seje vdeleži, če nima kakega tehtnega vzroka. Sklepi glavnih sej so ravno tako važni za članice kakor pravila.
Torej vas še enkrat opozarjam, da se vdeležite te seje; posebno da se spoznamo vse sosestre in pokažemo, da smo naklonjene svojemu društvu, kakor tudi Jednoti. Drage sosestre! Ne poslušajte ničvrednih govoric, katere se čuje okoli, da bo naše društvo propadlo, ampak delujmo neustrašeno. Pridite torej vse na sejo točno ob 2. uri popoldne; zborovalna dvorana bo topla in se ni treba nobeni bati kakega mraza.
S sosetrskim pozdravom, - Antonija Koropec, tajnica.
Vabilo na veselico, katero priredi društvo Marija Pomagaj, št. 176, K. S. K. Jednote v Detroit, Mich., dne 14. decembra t. 1. v Rumunskem domu na 1423 Farnsworth Ave., Detroit, Mich.
Kakor vam je znano cenjeni sobratje -in sosestre, smo sklenili na redni mesečni seji dne 12. oktobra t. 1., da priredimo igro s petjem "Pogodba" in sicer z dvakratno predstavo; prva se vrši točno ob 2. uri popoldne, druga pa ob g. uri zvečer. Pri tej igri vam ne bo manjkalo smeha, pa tudi drugače je igra jako zanimiva. Med prvim in drugim dejanjem bodo nastopili različni sh^renski pevci; zapeli bodo nekaj slovenskih kakor tudi nekaj angleških pesmi tako, da bo vsem ustreženo. Tu vas še V>sebej opozarjamo na te pevce, kajti v Detroitu nam še ni bila prilika dana teh pevcev slišati na kaki slovenski prireditvi.
Cenjeni sobratje in sosestre, kakor tudi drugi Slovenci v tej naselbini. 'Naznanjam vam veselo vest, da nas bo ta dan obi skal naš glavni predsednik K. S. K. jednote iz Clevelanda, brat Anton Grdina, ki bo pri
Iz urada društva sv. Martina, št. 178, Chicago, 111.
Naznanjam vsem članom našega društva, da se vrši glavna letna seja dne 14. decembra ob 2. uri popoldne.
Na to sejo mora priti vsak, brez izjeme; kdor se seje dne 14. decembra ne vdeleži, bo moral plačati 50 centov kazni; zapomnite si to.
Sicer se pa tudi spodobi, da smo vsaj enkrat v letu vsi skupaj. Važna stvar na tej seji bo volitev odbora ali društvenih uradnikov. Bratje, pri volitvah se ne ozirajte ne na prijateljstvo, ne na sovraštvo, pač pa na korist društva \ zberite si uradnike po svojem okusu, da ne bo potem morda kakega prerek| nja; torej vsi na sejo!
Dalje tudi prosim, da vsi tisti, ki dolgujejo društvu na asesmentu stvar nemudoma in vse poravnate.
Kakor že veste, izide te dni Spominska knjiga naše Jednote; vsaka družina dobi zastonj le eno knjigo, enako tudi posa meznik, ki ni v družini. Knjige bom razdajal samo na seji; na dom je ne bom nikomur nosil. % Tudi je vsem znano, da velika jubilejna kampanja še ni zaključena, in da traja še do konca marca leta 1925. Zato se oprimite te lepe prilike; vsak naj pridobi samo enega novega kandidata, kar je jako malo, po bomo videli, kako se bo število članov našega društva pomnožilo. Kaj, ne mislite, da bi bilo jako lepo, ako bi se naše društvo pomnožilo do konca še za.enkrat toliko članov, kolikor nas je zdaj. Naše društvo bo prihodnjega februarja ravno eno leto staro; zato je naša dolžnost, da k sklepu prvega leta vsak član pridobi vsa; enega novega člana. Le nikar se ne bojte. Ne bomo propadli Samo držimo skupaj in delujmo vsi za naše društvo in Jednoto, kajti posameznikom ni mogoče vsega storiti; zato pomagajmo vsi in glejmo, da bo postalo to društvo močneje. Ne ozirajte se na naše nasprotnike! Bodimo navdušeni in oprezni, to veste, da malo nas je še čla nov, in če ne bomo gojili med seboj ne sloge, ne bo napredka Jaz iskreno želim, da bi vsak član pridobil kakega novega člana.
Pozabiti pa ne smemo na mladinski oddelek; za ta oddelek moramo tudi delati in agiti rati, ker v naraščaju in mladini je glavna bodočpost Jednote Vsak sobrat naj samo malo pomisli in bomo prišli do prepri čanja, da se v tej- kampanji agitira za dobro katoliško stvar Zato pa, dragi mi sobratje, daj te vpisati svoje otroke pri našem društvu! Upam torej, da boste šli vsi marljivo na delo!
K sklepu pozdravljam vse člane našega društva, kakor tudi vse Članstvo naše dične Jednote, želeč obilo božjega blagoslova v te jkampanji.
Steve Petek tajnik
Velika slavnost v Steeltonu, Pa.
Iz urada društva sv. Štefana, št. 187, Johnstown, Pa.
Opozarjam vse člane našega društva, da se polnoštevilno vdeleže prihodnje glavne seje. Na tej seji se bo volilo novi od-
Zopet imam poročati o eni pennsylvanij8ki naselbini, katera se je pokazala tako sijajno na Zahvalni dan (27. nov. t. 1.)
Kdo bi pričakoval, da bo v tihi naselbini, * odkoder prav malo slišimo, prirejenega nekaj, kar smo doživeli omenjeni dan.
Malo naprej od mesta Har-risburga, ki je glavno mesto Pennsylvanije, leži ob griču na eni strani in ob mogočni, par milj dolgi železni tovarni Bethlehem Steel Co." mala naselbina ,Steelton, kjer živi nekaj vrlih slov. družin in kjer ima naša mati Jednota svojega sedanjega duh. vodjo, Rev. Gladeka.
Malo smo vedeli za to, da zidajo v tej naselbini farani cerkve sv. Petra pod vodstvom Rev. Gladeka svojo farno šolo. To delo so vodili skozi celo poletje, to veliko breme je slonelo na ramah Rev. Luka Gladeka kakor težka butara. Jaz sem sicer nekaj slutil, ker Rev. Gladek mi niso večkrat niti odpisali, in to je bil vzrok, da sem se namenil, da grem in da vidim, kaj se godi. In ko sem prejel vabilo, da naj se udeležim blagoslovljenja nove šole, sem storil to prav z vese ljem, da tako vrnem Rev. Gladek« za njihov poset za naše mu društvu It. 25. izkazano uslugo v minulem mesecu ju liju.
Kako sem bil očaran, ko sem omenjeni dan zjutraj dospel na cilj, kjer so se že zbirala Jednotina in druga hrvatska in cerkvena društva; skoraj nisem mogel vrjeti, da je mo goče v Steeltonu kaj jednake-ga napraviti skupaj; a bila je resnica. Da so parado naredili še večjo in veličastnejšo, se jim je pridružilo tudi nekaj Slovakov in nekaj Madžarov in Nemcev-ka&likov, tako da so ta veličastni obhod naredili z mladino vred po 4 in 4 skupaj nekaj okrog tene milje dolg.
Program je bil sledeči: Zbiranje ob 8. uri v bližini hrvatske naselbine malo naprej od slov. fare na S. Second St.; korakanje se je pa pričelo od tam v cerkev točno ob 9. uri za kar so imeli dospeti v cer kev ob 9:30 min. V pročelje parade so postavili močno Okrog 30 mož mestno godbo, ka tera je svirala tako ubrano, da je ganila vse, še tako stare naseljence. Za godbo so nosi li otroci.Mlad. oddelka velik dolg napis, glaseč se: "DE-DICATION OF THE NEW ST. PETER'S SCHOOL". Za tem sta korakala glavna maršala John F. Simonič in Joseph J. Geršič, potem 3 podmaršali (aides): Anthony Zlogar, Mi hael Horvath in Anthony Fe-renčak. Za njimi je sledila šolska mladina z otroci mladinskega oddelka, za njimi Cerkv kat. druitvo sv. Ane, društvo Marije Mil. Polne, 114 K. S K. J., za njimi pa dr. Marije Vnebovzetja, št. 181. K. S. K. J., pri katerih je sestra predsednica- nosila velik šopek cvetlic; vsako društvo pa je nosilo spredaj velik napis, ime društva in pomen • slavnosti. Tako je bila razvrščena prva divizija.
Druga divizija pa je sledila tako-le: Maršal Anthony Ma-lešič, (afdes) Martin Nemeth, Marko Turkovič, A. Green-
walt, zatem je sled pire Band", kateri so sledila moška društva: Sv. Lovrenca, Sv. Janeza, Sv. Jožefa, Sv. Verhovay, potem First W. So-ciety in dr. Sv. Alojjcija, 42. K. S. K. J. in za njimi mnogo drugega občinstva.
To je bil veličasten pogled na dolgo in široko vrsto, katera se je pomikala proti cerkvi malo navzgor; vsi niso mogli v cerkev, dasi je za domačine dovolj velika. Dokler se je vršilo cerkveno opravilo, ostali so zunijj vsi oni, kateri niso mogli v cerkev radi pomanjkanja prostora.
V cerkvi je bilo navzočih 10 duhovnikov in sicer: Msgr. Thompson, Rev. Carey Krich-ten, kateri je šolo blagoslovil,
Kappes, Rev. Weber,
Rev.
Rev. O. Hlynn, Rev. Hugel, Rev. F. A. Jevnik iz Forest City, Rev. Jos. Skur iz Pitts-burgha, Rev. M. Kebe iz Mc-Keesporta in domači župnik Rev. L. Gladek. Slovesno sv. mašo je daroval Rev.' Jos. Skur, ostali so asistirali. Služba božja je kmalu minila med izbornim petjem iz kora, kateremu je načeloval vrli mož Mr. Bratina . Pridige v cerkvi ni bilo nobene, ker je bil namen, da takoj po službi božji blagoslovijo šolo in se govori vrše zunaj na prostem pred šolo.
Po končanem opravilu so se društva in ostalo ljudstvo postavili pred šolo. Po dokončanem blagoslovi j en ju je imel Msgr. Tompson zelo pomenljiv angleški govor o pomenu katoliških šol in izobrazbi, častital je v imenu škofa Rev. Gladeku kot župniku za tako požrtvovalno delo v naporu za šolo ,častital vsem faranom in vdeležencem slavnosti. Za njim pa je imel slovenski govor Rev. M. Kebe. Z jasnimi dokazi je naslikal pravi pomen današnje slavnosti, obrazložil pomen, vrednost in korist svoje domače kat. šole, častital Rev. Gladeku za težko, skrbipolpo delo,,,.katerega je izvrševal župnik vse poletje in slednjič dosegel tako sijajen uspeh in udeležbo. Govornik se je nanašal tudi na tuje zbrane, kateri so prisostvovali in v zbranih besedah prepri čal vse na ta doprinešeni dan, da naj bodo ponosni, veseli in še nadalje naklonjeni v delu za večjo katoliško izobrazbo.
Po teh govorih se je pa sprevod zopet raztegnil v drugo stran naselbine po S. Second St. do konca naselbine ali do Lincoln ceste, kjer-je sprevod zavil na dolenjo stran naselbine, potem pa nazaj ob prvi cesti in ob strani tovarne, kjer je uposjeno največ Steeltonskih naseljencev, do konca naselbine na izhodni strani, kjer je sprevod po preteku ene ure dospel nazaj do cerkve in šole kjer je čakalo gorko kosilo samih "turkeyev". Obedovanje se je vrstilo do 3. ure popold ne; v posebni sobi so se zbrali uradniki društev in maršali, duhovniki in nekaj odličnih Amerikancev, prisostvovali so pa tudi pevci s pesmicami, katere so kratkočasile goste.
Ves ta. Čas pa je bila Šolska dvorana v pritličju šole do kraja natlačena; ljudje so veselja, da imajfo svojo lastno prostorno dvorano, sem in tja tekali, se veselili in zabavali; bilo je kakor pravi domači semenj.
Zvečer pa se je priredilo prosto zabavo ih ples; nekaj kratkih govorov se je imelo vršiti, ples je bil prez pomena, ker dvorana je bila do cela čisto nabita, dasi je precej velika. Ob 8. uri je gospod župnik, Rev. L. Gladek skušal da izreče prisrčno zahvalo vsem udeležencem, faranom In gostom; ali glas Rev. Gladeka se je upiral. Rev. Gladek so od napornega dela, neugodnega vremena, popolnoma ves iz sebe in reda, in zato so se obrnili na mene za pomoč, da naj spregovorim v ta nam
"High®- Bila je to lepa prilika ppom-nfti članstvo Jednote, zbrane do zadnjega skupaj, jih opomniti na dolžnost kampanje, na dolžnost agitacije, ker tu smo videli, da je še mnogo več Slovencev in Slovenk v Steeltonu, kakor jih pa imamo pri Jednoti; da moramo roka v roki iti naprej; ako bomo zanemarjali eno, bo stem zanemarjano tudi drugo, in posebno pa da ker imamo 2 ženski Jednotini društvi, da je dolžnost mater, da se lotijo dela za agitacijo ker je njim lažje kakor možem in ker so zmožnejše kakor pa možje itd.
Za menoj je nastopil g. Marko Kofalt, kateri je izrekel zahvalo vsem udeležencem v imenu faranov, zahvalil se je g. župniku za neumorno delovanje pri zgradbi šole in vsem, kateri so kaj pripomogli do doseženega cilja. Nadalje se je zopet zaVrtel vrtinec po dvorani, kakor bi se sukali močni valovi globoke vode. Cerkveno pevsko drunštvo pa je zopet zapelo lepe slovenske »vsem priljubljene pesmi in veselje se je nadaljevalo naprej. In ker je bilo že malo čez deset, sem jo moral ubrati proti postaji, da bi pravočasno dospel domov. Rojak Hočevar pa je dal svoj fini avtomobil na razpolago, zakar sem mu prav hvaležen.
To je bil moj drugi obisk v Steeltonu; bil sem tam že par mesecev prej po opravilu društvenih zadev; reči moram, da je v Steltonu vse O. K., da je fara sv. Petra na dobrem naprednem položaju; nova šolska stavba ni samo ena korist naselbine in naroda, pač pa je korist za več prilik, ker so neobhodno dvorane potrebovali; sedaj imajo svoje pravo zbirališče, ki jim bo služilo na več strani.
Pa tudi drugače je Steel tonska naselbina složna, edina in skupna; vsi so enih idej, enega prepričanja in delajo skupno; število faranov ni tako mnogo^tlvilno, kakor so po nekaterih naselbinah; pač pa je ljudstvo splošno dobro in verno in razdiračev ni med njimi. Naj bi tako tudi nadaljeva li kakor so dosedaj« v slogi in edinstvu bo prava pot še v bodoče. Z vami Steelton se veselijo tudi vsi člani in članice K S. K. J., ker vemo, da bo žetev tudi za našo mater Jednoto, ker se dela za kat. šole in katol. cerkve. Živeli in ustra-jajte! — vam kličem v imenu članstva % A. Grdina, predsed Opomba: Ker sem se pri tej priliki mudil tudi v Middle townu, da sem si ogledal tam kajšni gl. urad in veliko zave tišče Slovaške Jednote, hočem o tem obisku poročati ob dru gi priliki. -0-
PREKMURJE.
Spisal dr. M. Slavič (Nadaljevanje.)
Dne 2. junija, 1919 je bila predložena avstrijski delegaciji mirovna pogodba, po kateri se je določila naša meja z Nemško Avstrijo. Po tej je bila glede Prekmurja prisojena Radgona z okolico ali s celo radgonsko župnijo Jugoslaviji. Bolj natančno besedilo je reklo, da je od tiste točke, kjer pride meja med lipniškim in mariborskim glavarstvom do Mure, Mura meja do Segovcev ((Soegers-dorf) pri Apačah. Od tam pa je meja do bivše štajersko-ogr-ske meje tako, da ostaneta Ob-rajna in Dietzen avstrijska, Fa» rovci (Pfarrsdorf) in Pridova (Pridahof) pa jugoslovanska; k štajersko-ogrski meji pride ta nova meja med krajema Poel-ten in Korovci (Korošci, Karo-lyfa). Potem gre stara meja do vrha 400, okrog 16 kilometrov severno od Radgone, pri Sv. Ani na Igu (Aigen). Odtod gre rfieja proti severovzhodu po razvodju med Rabo in Muro med krajema Bonisfalva
(B/misdorf) ih Ocinjo (Goe-doudvar) tako, da je točka o-krog 2 kilometra vzhodno od Toke (Tauka) skupna točka za tri države, Avstrije, Ogrske in Jugoslavije. Nadalje pa je bila meja za Avstrijo določena tako, da dobi Avstrija od severo-zapadnega Prekmurja dve po-nemčeni župniji Dobra in Rab-ski Sv. Martin z vzhodnima točkama Toko in Stankovci.
V teh dveh ponemčenih župnijah s samo nemško službo božjo je 7,163 prebivalcev med katerimi je razen v Stankovcih zdaj le malo Slovencev, dasi dobivajo ti Nemci dotok iz slovenskih delov Prekmurja. Pristno ^slovenska imena v teh krajih, kakor Stankovci, Toka, Dobra, Tabor, Velike, Lipa, Slovenska ves (Totlak, Windisch-Minihof), Straža itd. pričajo o nekdanjih slovenskih naselbinah.
Medtem je bila tudi že ostala meja za Prekmurje v teritori-jalni komisiji sprejeta. Predlagal in v komisiji uveljavil jo je amerikanski izvedenec major D. W. Johnson, profesor na univerzi Columbia v New Yorku. Na tej univerzi je tudi profesor srbski rojak Pupin, ki je bival v tem času v Parizu in se pridružil delu naše delegacije za Prekmurje. Od skupne točke treh držav vzhodno od Toke gre meja po razvodnici med Rabo in Muro, tako, da ostane rabsko Prekmurje z mestom Monoš-trom (Sv. Gothardom) izven Jugoslavije. Od izvirov Zale, vzhodno od Velikih Dolenčev in Hodoša, pa je državna meja po natančno označenih vrhih in med izrecno imenovanimi kraji proti jugu med Krko in Kobilj-skim potokom, katerega pred Radičem dvakrat prekorači, ter vzhodno od Dolnje Lendave do izliva Ledave v Muro.
Ker se še vrhovni svet dolgo ni pečal s to mejo, se je naša delegacija trudila, da še pridobi rabsko Prekmurje. Saj je še pariški dnevnik "Le Temps, ki je imel najbolj zanesljive vesti o delu mirovne konference sploh ter vrhovnega sveta posebej, pisal 6. julija za koridor med Češkoslovaško in Jugoslavijo s predlogom, da naj bi ta koridor opravljala zveza narodov, dokler se ne bi spoznala definitivno volja njegovih prebivalcev in namenov njegovih sosedov. Nemcev in Madžarov.
Ustanovitev koridorja se je opustila. Zato je naša delegacija zahtevala rabsko Prek murje že kot nekako rekom penzacijo za onih 70,306 po ogr ski statistiki iz leta 1890, ali 73,270 po isti statistiki iz leta 1910. uradno priznanih Jugoslovanov ali Belih Hrvatov koridorju, ki pridejo večinoma pod Avstrijo, deloma pa pod Ogrsko. Cehi so dobili za iz gubljene Slovake v koridorju neko rekompenzacijo s tem, da se jim je prisodilo nekaj ozerti Ija na desnem bregu Donave, na jugu in na jugovzhodu od Požuna. V rabskem Prekmurju je v ctelem 18,140 prebival cev, in sicer 4,752 Jugoslovanov, 8,045 Nemcev in 5,343 Madžarov. Teh 13,388 šteti stičnih Nemcev in Madžarov, ki bivajo na ozemlju, ki je bilo nedavno še cek> slovensko, se nam ni dalo za 73,270 statističnih Belih Hrvatov, ki jih izgubimo med Nemci in Madžari v kori dorju.
Dne 9. julija, ^919 je sprejel vrhovni svet petbrice, ki je bila za te dan takole sestavljena Clemenceau za Francijo, Lans-ing za Ameriko, Balfour za Anglijo, Crespi za Italijo, Matsui za Japonsko, predlog teritori jalne komisije z mejo za Prek murje ob razvodnici med Rabo in Muro.
Nato je zahtevala naša delegacija, da se nam da vsaj to, kar je še danes pristno slovensko, mesto Monošter (SV. Got-hard) in tri župnije, Dolnji Si-nik, Gornji Sinik in Stefanovce, kjer je še po zadnjem uradnem cerkvenem šematfcmu samo slo-
venska služba božja, ter ena vas (Ritkarovci) župnije Velikih Dolenčev,- katera župnija je sicer pri Jugoslaviji. Mesto Monošter je namreč ravno toliko nemško šli madžarsko, kakor so bila nemška jnesta Celje, Ptuj in Maribor, kjer so pri ljudskem štejtju lete 1921. Nemci skoro popolnoma izginili. V dokaz, da je ta del rabskega Prekmurja res slovenski, nam služi celo madžarska statistika sama. Naj bodo navedene narodnostne razmere za teh 12 občin po statistiki iz lete 1890. Po statistiki iz lete 1910 namreč Slovenci niso bili šteti v lastni rubriki, ampak v rubriki druge narodnosti." Pri teh drugih narodnostih" so sicer skoro sami Slovenci, k veče-mu, da pride zraven še kak ci-Zato se tudi iz statistike iz lete 1910 vidi, da so narodnostne razmere iste kakor lete Da pa so naše številke popolnoma točne, in da se natanko vidi, koliko Slovencev je tem rabskem Prekmurju, ki so do danes ipieli pogum, da se priznajo za Slovence, in so si po prevratu ustanavljali slovenske narodne svete, naj govorijo uradne številke iz lete 1890:
Dolnji Sinik 444 Slovencev, 264 Nemcev in 10 Madžarov; Štefanovci , 828 Slovencev, 4 Nemci in 14 Madžarov; Farka-šovci, 42 Slovencev, 35 Nemcev in 440 Madžarov; Gornji Sinik 1,217 Slovencev, 46 Nemcev in , 20 Madžarov; Andovci 330 Slovencev, 8 Nemcev in 2 Madžara; Verica 205 Slovencev, 1 Madžar; Rabska 684 Slovencev, 5 Madžarov; Rit-lovencev, 39 Nemcev in 13 Madžarov; Sakolovci 599 Slovencev in 11 Nemcev;
>šter 85 Slovencev, 639 Nemcev in 739 Madžarov; Ot-kovci 276 Slovencev, 2 Nemca in 3 Madžari; Zidava 12 Slovencev, 86 Nemcev in 175 Madžarov. Skupaj 4,586 Slovencev, 1,172 Nemcev in 1,406 Madžarov.
Francoski delegati in izvedenci, zlasti Clemenceau, Tar-dieu, La Roche, Aubert, de La-nux, de Martonne, Haumant, so se sploh najbolj potegovali za naše severne ali slovenske meje. Tudi v tem slučaju so nam nekateri že pravili, da bo šla prekmurska meja čez razvodo-je med Rabo in Muro do Rabe. Težavo je delal drugim delegacijam posebno Monošter, pri katerem je izkazovala statistika neslovensko večino.
Naša delegacija je med tem vložila 16. julija z ozirom na trpljenje in grozote, ki so jih imeli prekmurski Slovenci pod boljševiško ogrsko "vlado, pri predsedništvu mirovne konference (predsednik je bil Clemenceau) prošnjo, naj se pooblasti vlada kraljevine Srba, Hrvate in Slovenca, d aPrek-murje vojaško zasede, kakor se je to za njihove teritorije že dovolilo češkoslovaški republiki in kraljevini Rumuniji.
(Dalje prihodnjič)
STENSKI KOLEDARJI
Nemec in 1 Slovenska ves 37 Nemcev ii karovci 164
1925.
Zadnje dni smo razposlali stenske koledarje na vse tajnike in tajnice za društvene zbo-rovalne dvorane, ako imajo iste, v slučaju, da istih nimajo ali se koledarjev v te namen rabiti ne more, naj si jih pa tajniki in tajnice obdržijo za se v svojih uradih.
Vsi drugi člani in članice izven Clevelanda si pa lahko koledarje naročite in morate za nje plačati svoto 30 centov.
Koledarji so veliki kakor vsako leto in veljajo za vsako družino ali pa jih naročite za vaše prijatelje v starem kraju. Pišite najprvo za se in ako vam bo koledar ugajal, lahko ponovno naročite. Ako vam bodo ugajali, jih priporočite še vašim prijateljem. Za naročila pišite na:
ANTON GRDINA in SINOVI,
6019 St. Cfaur Ave., sdi pa 1053 E. 62nd SL, Cleveland, O.
GLASILO K.S.K. JEDNOTE
Uhaja vsako sredo
Lastnina Kraajsko-Slovenske KatoUifce Jednote v Združenih Državah
0117 St Clair Ave.
Uredništvo in upravniitvo: Telefon: Randoiph 829.
CLEVELAND, OHIO.
Za liane, na loto
Za nečlane -----------
Za inozemstvo ____
Naročnina:
=
"GLASILO K S. K. JgPNOTg/' lQ. DECEMBRA, 1924
St.
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of tbe
UNITED STATES OF AMERICA. Maintained by and in the interesa of the Order. Issued every Wednesday.
OFFICE: 0117 St. Clair Ave.
Telephone: Randoiph 628.
CLEVELAND, OHIO.
KAMPANJSKI GLASOVI
k
USPEH KAMPANJE MINULEGA MESECA.
Najbolj nestrpno pričakujemo iz glavnega urada vsa-komesečnega poročila o premembah članstva, kjer je jasno razvidno kako*smo z novimi člani napredovali. Ker je tozadevno uradno naznanilo priobčeno v današnji številki, hočemo tudi ob zaključku kampanje drugega meseca navesti nekaj podatkov kakor sledi:
Meseca novembra t. 1. je v aktivni oddelek pristopilo 103 članov in članic, kar je vsekako povoljno število. Zopet smo lahko veseli, ker smo pridobili več mladih moči v našo sredino. Izmed gorinavedenega števila (103) jih je pristopilo v 16. razredu 41, v 17. — 7, 18. — 4, 19. — 1 in v 20. — 1; v starosti od 16. do 20. leta jih je torej pristopilo 54, ali več kot 50 odstotkov izmed celokupnega števila. V starosti od 21-30 leta smo jih pridobili 24, od 31-40 leta 16, od 41 do 51 pa 9. Števio in imena novih članov Mladinskega oddelka bodo priobčeni v št. 2 prih. mesec.
Že večkrat smo povdarjali veliko vrednost pridobivanja mladih članov v Jednoto. Teh 41 novih članov v 16. razredu šteje in velja za Jednoto več kot n. pr. 200 ali več novih članov v 50 — 55 razredu. Čemu ? Mladi člani morajo še celih 34 let živeti, da dosežejo starost razreda 50 med tem ko bodo morda bolj stari člani umrli že čez 10 — 15 let, za katerimi bo treba plačati posmrtnino. Tudi aktuarji polagajo veliko važnost na povprečno starost članstva kake podp. organizacije in v tem oziru se daje največ kredita mladim.
Poglejmo še malo, kako so društva po raznih državah minuli mesec v kampanji napredovala.
Prvenstvo gre zopet rojstni državi naše K. S. K. J., to je Illinois; tudi meseca novembra so društva v tej državi pridobila največ članstva in sicer 36. oktobra pa 28. Ni čuda, saj vidimo pri vrlem društvu sv. Frančiška Sal. št. 29. v Jolietu kar 18 novih članov(ic). Na drugem najvišjem mestu je država Pennsylvania z 34 novimi člani; oktobra jih je bilo 25, torej dosedaj skupaj 59. Borba med 111. in Pa. bo huda, ker manjka našim Pennsylvančanom samo še 5 Članov do enakega števila. Pa. pravi, da mora zmagati! Bomo videli ? Da bi pač vsi, posnemali dr. 42. z 10 novimi čl. v Steeltonu: Na tretjem mestu je naša ljuba država Ohio z 10 novimi čl., prejšnji mesec pa 18, torej skupaj 28. če bi vsako ohijsko društvo vsak mesec pridobilo 7 iiovih čl. kot jih je naše vrlo dr. Marije Magdal. št. 162. pa bi prišla celo država Ohio v ospredje. Na noge člani in članice v državi Ohio! Glejmo da bomo mi dobili vsaj drugo nagrado, v tem je treba prekositi Pennsylvanijo.	.
Na četrtem častnem mestu stoji država Colo; prihodnji mesec bodo pa naši sobratje na zapadu morda prvr? Colo. je dosegla v 2 mesecih 26 novih članov skupaj, Minn. 13, Wis. 12, Kans. 5, Ind. 5, Mont. in Mich. po 4, N. Y. 3, Conn. 2.
Imamo še 8 drugih držav z našimi krajevnimi društvi. Ali ta društva morda čakajo do zadnjega? Na noge! Stopite v tekmovalno vrsto. Osobito sedaj za božične praznike boste imeli dosti časa in prilike za kampanjo. Br. gl. tajnik je te dni razposlal krajevnim društvom 10.000 reklamnih tiskovin; razdelite iste med svoje sorodnike, znance in prijatelje; najlepše in najboljše spominsko božično darilo bo zanje, če jih predlagate za pristop v našo K. S. K. Jednoto.
Uredništvo.
o—'
Čujte zavedni katoličani, pastirskem listu: "Velike so
svote, ki smo jih izdali za napravo, popravo in olepšavd cerkva in kapel. Ah 1 In vendar bi bilo bolje, da bi bili vsaj polovico tega denarja dali za dobro časopisje 1"
Isto piše škof Kilian v Lim-burgi v svojem pastorskem 1. 1922.: "Katoliškemu
V bližini mostu Rialto v Benetkah se oddaleč blišči na neki hiši napis: "Ecce summurr: opus papae!" "Glej! največje delo papeževo." S tem je mišljen papež Pij X., ki je umrl šele pred 10 leti, pa bo menda kmalu svetnikom prištet. On je | listu namreč bil, ki se je vozil v svo- ljudstvu mora preiti v meso in ji gondoli od hiše do hiše, od kri,zavest, da so darovi za ti-palače do palače in tako prosil | skovni sklad za dobro časopis-svoje vernike potrebnih prjs- je današnje dni Begu ljubši in pevkov ,da je mogel ustanoviti interesom Cerl*e in duš včasih katoliški časopis "Difeso". In j koristnejši kot p* napravit cer-on je bil ,ki je dejal: "Nobena1 kvenih potrebšdiij in praznova-žrtev mi ne bo preveč, da le nje cerkvenih slovesnosti j." ohranim "Difeso". če bo tre- In slavni škof Ketteler je že ba, rajši bom prodal svoj pr- pred 50 leti govoril: "Katoli-stan in naprsni križ in svoj kar- čan, ki ne podpira na vso moč dinalski klobuk, le da ohranim katoliškega časopisja, se ne "Difeso". In isti kardinal je more imenovati dober otrok ka-dejal pozneje kot papež: "Za- toliške Cerkve."
nejši npr kot je bil oni v Germain."
V Ameriki volja v premnogih škofijah kot šesta božja zapoved: Plačaj predpisane cerkvene davščine! jaz pa bi rad proglasil za šesto božjo zapoved ukaz: Naročaj in podpiraj dobro katoliško časopisje."
Tako torej govorijo naši škofje o dobrem časopisju. V istem smislu pa pravi profesor, Spirago o slabem časopisju: "Kdor s svojim denarjem plačuje slabo časopisje ,ta se vojskuje zoper lastno Cerkev. In vsak tak katoličan naj se sramuje v dno duše; zakaj, kar bi ne storil nobeden j ud in noben pogan, to dela tak nezaveden katoličan." , In slavni govornik Kolb soglaša z njim, ko trdi: "Slabi časopisi so takorekoč akcijska ipodjetja, .ustanovljena zato, da se iztrebi vera, čednost in domovinska ljubezen; dobro časopisje pa so akcijska podjetja, da se vera, čednost in domovinska ljubezen utrdi. Vsaka naročnina je takorekoč delež, da vsaka posamezna številka je delnica ,s katero se udeležujemo na dobrem ali slabem podjetju. Kolikor več slabih časopisov si kupil, toliko bdlj si se udeležil vsega hudega, kar* je povzročilo slabo časopisje; kolikor bolj podpiraš dobro stvar imaš v svojih rokah."
"Beži pred grehi, kakor pred kačo; ako se jim bližaš, se te bodo lotili," govori modri Sirah (Sir. 21, 2). — Slabo časopisje in-sploh tisk je današnje diu ena najhujših strupenih kač, ki kastruplja milijone ljudi!
-o-
Uspeh nima svoje časovne meje.
N .Y. Central železnice je pričel s svojim uspešnim delom ko je bil star 40 let.
Pokqfni Jame« N. Vail gl. ravnatelj Ameriške brzojavne ,in telefonske družbe je bil star 53 let, ko je prevzel to ravnateljstvo. Največje produktivne uspehe pri tem podjetju je dosegel ko je bil star 70 let.
Ti podktki in ta imena vas torej učijo ,da človek ne sme nikdar obupati; potrpljenje in čas mu večkrat donašata zaže-ljeni uspeh šele na pozna leta.
-o	\
Prohibicija v državi New York
stonj boste zidali cerkve in prirejali misijone in ustanavljali šole in vse mogoče dobre naprave, če ne boste znali orožja dobrega časopisja prav sukati nasproti slabemu časopisju."
Podobno je še nedavno tožil
francoski škof Belley v svojem niki Cerkve narekov
In avstrijski Ifcof Gfollner v Uncu je dejal nedavno na nekem zborovanju: "Poleg vere je največja sila na svetu časopisje. če nam katoličanom •prebijf jo črto katoliškega Časopisja, potem nam bodo so vraž-
Usoda sreče v človeškem življenju je tako razdeljena, da se nanaša na mlade in tudi stare ljudi. Nikdar torej ne sme človek obupati, če danes, ali letos morda nisi dosegel zaže-ljenega cilja ,dosegel ga boš morda jutri, ali prih. leto.
Razdelimo povprečno starost uspešnih mož v tri razrede: od 40-50 let, od 50-60 in od 55-65.
Ako pogledamo danes širom sveta najbolj ugledne može v trgovini, filianci, izobrazbi in politiki, jih najdemo največ v starosti okrog 50 let; naleteli bomo pa tudi na veljake v sta rosti od 60-70 let.
Zgodovina nam kaže ,da je bilo izmed 30 predsednikov Združenih držav starih od 54-55 lett, ko so bili v ta urad iz voljeni.
Tukaj navajamo nekaj sluča jev, ali imen že bolj starih mož, ki so dosegli svoj uspeh in sla vo že v pozni starosti.
George F. Baker, eden izmed najbolj znanih ameriških bankirjev je zaslovel šele, ko je bil 82 let star.
Elbert H. Gary je bil star 73 let, ko je bil izvoljen predsednikom znane Jeklarske korporacije (U. S. Steel Corpora tion). Ta korporacija je naj večje podjetje na svetu. Gary je bil do svojega 53 leta zvezni Sodnik.
Samuel Rea je bil star 58 let ko je bil izvoljen predsednikom Pennsylvania železnice.
J. Pierpont Morgan, najbolj znani finančnik na svetu je obogatel šele ko je dopolnil svoje 60 leto.
AJfteandfr J. Cassat, je vodil do svojih poznifi let (60) neke vrste trgovino ;šele v visoki starosti je postal predsednik Pennsylvania železnice. Pod njegovim vodstvom je označena Železniški družba zgradila največ predorov.
Cbaocey Depew je postal ravnatelj N. Y. Central železnice ko je bil star 80. let
E H. Harriman je bil zakoten "broker" do svojega 50 leta ; šele zatem se je oprijel gradbe železnice na severoza-pady. je umrl (star 62 1.) je zapustil nad 100 miljonov dol."
Ker je bil pri zadnjih volitvah newyorški guverner Al. Smith s tako ogromno večino ponovno izvoljen, je ta slučaj spravil tamkajšnje suhače v pravo zagato. Kakor zatrjujejo Smithovi prijatelji, bo ostala stara Volsteadova postava še v veljavi, ker guverner ne bo hotel podpisati nameravanega novega Mullan-Gage zakonskega načrta za splošno strogo uveljavo prohibicije. Ta postava ki bi dovoljevala suha-škim agpntom preiskovati stanovanja in zapleniti vsako količino opojne pijače je bila preklicana spomladi 1. 1923. Ker je ta preklic tudi guverner Smith podpisal, so torej New-yorčani brez vsake državne prohibicijske postave. Guverner Smith je mnenja, da je povsem zadostna Volsteadova postava ,in da nil nikakor u-mestno, da bi se ljudstvo stavilo v nevarnost dveh suhaških postav.
Pred zaključkom zasedanja zakonodajne zbornice v Alba-ny, N. Y. je bila že dvakrat prečitapa nova Jenksova pro hibicijska postava; do zaklju čnega glasovanja pa le ni pri šla, ker so se kongresniki razšli na dom. Ako hočejo označeno postavo iznova spraviti v zakonodajno zbornico, mora biti ista na treh sejah prečitana in končno potrjena po guvernerju. 'iPJb
če pride Jenksova postava v veljavo, bo ista v direktnem nasprotju z Volsteadovo; ista namreč dovoljuje strankam po privatnih hišah ali osebam izdelovati vino, pivo ali žganje, toda le za svojo lastno domačo vporabo. V tej postavi je označeno, da ne sme noben pro-hibicijski uradnik preiskovati privatnih stanovanj v tem vpogledu.
Newyorčani so glede tega na boljšem kakor po drugih drža vah, kjer imajo dvojno suha-ško postavo (Volsteadovo in svojo ldstno državno). Ni to rej čuda, da je prišlo na new-yorški trg letošnjo jesen toliko tisoč ton grozdja kot še nikdar prej; marsikdo si je naredil kaj pijače, katero po pametni postavi lahko uživa.
TIHHP^g *
i znani magnat
Mlad finančni genij.
Zaman iščete v svetovni zgodovini mladega moža, ki bi opravljal tako važno in odgovorno delo, kakojršno je poverjeno komaj 32 letnemu Ameri-kancu Seymour Parker Gil-bertu ml. rodom iz države New Jersey, ki je zadnji čas zaslovel kot novi ameriški, "bizniški kajzer" ^Nemčije.
Da bo mogoče vsled vojne oslabljeno Evropo spraviti zopet na pravo stališče (osobito Nemčijo), so razne evropske države odobrile Dawesov repa racijski načrt. Važno je pri tem, da je general Dawes tudi Amerikanec; pri zadnjih voli tvah je bil izvoljen sa podpred sodnika Združenih držav na republikanskem tiketu.
Ker so Združene države za vezhikom tekom minule svetovne vojne najyeč pomagale v finančnem oziru ,je bil vsled tega naš ameriški- finančni geriy Gilbert imenovan za generalnega agenta reparacij; ha ramah tega.mladega moža sloni torej vsa bodočnost in usoda Evrope.
Vsi diplomatje, državniki in finančniki, ki ae bodo posluževali Dawesovega načrta, se bodo morali obračati edinole na Mr. Gilberta ,ki je nedavno odpotoval v Evropo. Dasiravno še tako mlad ,ima popolno oblast ravnati z milijardami dolarjev, katere je Amerika posodila Evropi.
Iz njegovega življenja se poroča sledeče:
Gilbert je bil rojen dne 13. oktobra 1. 1892 v mestecu Bloomfield, N. J. Njegov oče je bil vnet politikar v označeni državi.
Mladi Gilbert se je šolal v svojem rojstnem kraju, dalje v Rutgers in na sloveči Harvard univerzi v Cambridge, Mass. Kot najboljši graduant letnika 1915 je nastopil službo pri bančni tvrdki Cravath & Hen-derson v New Yorku. Ko je stopila tudi Amerika v vojno, se je Gilbert prostovoljno javil k vojakom, toda vsled rahlega zdravja ga niso potrdili. Da bi pa posvetil svojo zmožnost domovini, se je 1. 1918 ponudil te danjemu pomožnemu državnemu blagajniku Leffingwellu, kjer je spravljal službo svetovalca v finančnih zadevah in pri mednarodnih državnih posojilih. L. 1920 je Gilbert pre vzel mesto drugega državnega blagajnika ,ali zakladničarja V tej službi je ostal tudi pod zakladničarjem . Mr. McAdoo Glass, Houston in Mellon. V tem času je mladi Gilbert evoje znanje na finančnem polju povsem povečal in izpopolnil, da so ga smatrali v Washingto-nu za najboljšega finančnega veščaka. V njegovo področje so spadali sledeči posli, ozir. uradi: budget (državni proračun), komisarja računov in depozitov, oddelka knjigovodstva .državnega zakladničarja, kontrolorja denarja v prometu, zveznega urada za posojila farmarjem, sekcije statistik, vladnega aktuarja, komisarja javnih dolgov, posojilnega odseka, hranilnega odseka, državne tiskarne, kovarne denarja, tajne agenture, zveznega rezervnega oddelka in vojne finančne korporacije.
Gilbert je bil najbolj zaposlen pod državnim zakladni-čerjem Mellonom od 1. 1921-23, ko je sestavil načrt za odplači lo 7 bilijonov dolarjev.
Gilbert je še mlad mož z možgani izkušenega starca. Vsako njegovo delo je globoko premišljeno in natančno izračunano na podlagi njegovega lastnega instinkta. Ta mladi finančni genij se ogiba hrupa in druščine ampak hodi premišljuje in de^a najrajši sam. Ko se je vračal iz urada državne zakladnice, so ga večkrat opazovali, kako zamišljeno je stopal po ulici in študiral -— o milijardah ; pri tem se je večkratt na cesti ustavil in premišljal Marsikako noč je presedel pri svoji pisalni mizi, da se je ves utrujen podal k počitku še le zjutraj.
V Washingtonu zatrjujejo, da Gilbert v marsičem prekaša najbplj slovečega bivšega dr žavnega zakladničarja Aleksander Hamiltona; Hamilton je svojo službo pustil ko je bil star 38 let, Gilbert je pa resigniral kot pomožni državni blagajnik ko je bil 30 let star; za 'časa Hamiltona je znašal naš držav ni dolg 80 milijonov dolarjev, za časa Gilberta pa 25 milijard dol.
o	>■
Krup.
For«ign Languatr« Information Service Ju bo« lav Buraau.
Dušljiv kašelj ali krup (croup) je jako običajna otročja bolezen. Navadni katarni krup ni nikoli nevaren življenju, dasi simptoni utegnejo bi ti jako vznemirjajoči. V nedavnem ^adio-predavanju krupu je zdravstveni komisar države New Yerk, Dr. Matt-hias Nicoll, Jr., omenil nekatere navadne domače leke, ki so uspešni proti krupu, ali obenem je povaril stariše, naj ta-
en oče obsedel. ,T .	.... .	"Pred -50 leti je bilo katoli-
prtino. Napad more biti hujši, Kanadiiancev 60 tisoč le-ali blažji. Dostikrat se dete ni- fKm ^na0»Jancev bu tiwc, le
i tos so jih našteli skoro 4 milici ne prebudi. Bolj pogostoma i . , „	,
.5 ... -T	. . Ijone! Kanadsko pleme se sin,
pa težavno dihanje vznemirja ''	K
otroka* in ga celo navdaje z
koj pokličejo zdravnika, ako ta navadna zdravila ne odpo-magajo takoj aU ako se opazi kako vnetje v'otrokovem grlu.
Nobena izmed običajnih težav ne prestsašuje starišev bolj kot takozvani krup, zlasti prvi napad. Krup pravzaprav ni nikaka bolezen, marveč je ime, s katerim zovemo neki simptom, ki ga povzroču-je krč glasilk (vocal cords),
mnogo pomot in nesreč; dete pa, ki rad odpira usta na zahtevo, je prava ta radost za zdravnika jn mu veliko olajša prevažno pregledovanje grla.
STUDENEC NARODNE MOCl.
Švicarski Cerkveni list prinaša poročilo iz katoliškega dela Kanade. V njem piše:
. - -	. Iz dveh virov zajema ka-
ako se zgornji del sapnika; nadako ]judstvo svojo moč in oteče ali vname.	zdravje. Prvi vir narodne mo-
Navadni vsakdanji^ ali prav- je: druiina. Kanadske družine so bogate na otrocih, to je
zaprav nočni krup le redkokdaj napada deteta pod šestim mesecfem, ali se čestokrat pojavlja čez to starost pa do tretjega leta; kasneje je jako redek. Zdi se, da je nekoliko opravičena domneva, da je občutljivost glasilk dostikrat podedovana v družini. , Napad krupa dostikrat sledi po lah-
že prišlo v pregovor. Povprečno ima družina 8 do 10 otrok. Sedemna^to dete dobi od vlade krstni dar.
"Leta 1904 je katoliška pokrajina Quebec štela 12.00P družin, ki so imele nad 12 otrok. Ko je 93 letna mati škofa v Quebecu umirala, je stalo ob
kem prehladu v nosuu ne pre- gmrtni	V8eh enih 20
bavnosti ali, ako je bi o telo	med	duhoy
čez mero izpostavljeno takojš- j niki njemu mrazu. Dostikrat pa ni
nikakega predstvarila; — kar naenkrat se družina prebudi iz spanja vsled prestrašujoče-ga, grgravega, često ponav-
"Vsaka boljša družina želi vzgojiti enega izmed sinov za duhovnika. Ko je prišel škof v neko župnijo na birmo^anje in
liaiočeea se kašlia kateremu je prosi1' naj vstanejo možje' ,	. v ____ ki imajo sina duhovnika, ni niti
sledi značilni šum zraka, potegnjenega skozi zoženo od-
rrezo. Ustnice so plavaste, lice polito z znojem,»mehčave okoli prs in vratu upadajo z vsakim vdihanjem, dočim dete le ze ali hodi po posteljčki, hri-pavo jokajoč, in z vsem nape-
naseljuje posestva omehkuže-nih ameriških veleagrarcev in njegovega prodiranja ni mogoče ustaviti. Katoliški Kanadec se ne boji življenja, skrbi, te-i žav v veliki družini, ni straho-j petec.
Sprejema otroka kot božji
njanjem svojih sil išče odpo-moči. Napad krupa, tudi ako ffr' 1^ ^Jenja, je je-
se ne rabi nikakega zdravila, k en, in;	*****
otroke k	trdemu delu m odpo-
vedi, in tako raste močan ter
mine navadno že po par urah, a se dostikrat ponavlja, ali ne . . . , s tako silo, tekom anslednjih "trjen rod, ki z mogočno notra-
dveh noči. Tekom dneva se de-	8voJ° domovino
te navidezno popolnoma do- v napred u. bro počuti, razun da tupatam BIVŠA AVSTRIJSKA PRESTO-lahko kaši j a. Krup, kakor j LONASLEDNICA TEŽKO Smo ga ravno opisali, nikolL	OBOLELA.
ne konča s smrtjo vzlic vsem vznemirjajočim Zdravila, ki naj ljenje deteta, so znana vsaki izkušeni materi, kot na pr. raba parnega kotlička v mali, tesno zaprti sobici ali pod bal-dahinom, gorki obkladi na prsih, gorka nožna kopel, pri če-
Iz Bruslja prihajajo vesti, da simptonom. Je zdravstveno stanje grofice končajo trp- Lonyayeve, ki je pred kratkim obolela zelo opasno. Zdravniki so zelo skeptični. Grofica Lon-yay^va je hči pokojnega belgijskega kralja Leopoldall. in je bila poročena z avstrijskim prestolonaslednikom Rudolfom.
mur je najboljše naj se vodi|Po zaani drami v Mayerlingu pridete nekaj gorčice (mus- pri Dunaju Ieta 1889 je ^^ tarde), in kako lahko bljuval- štefanija vdova in se je nek • no sredstvo, kot sirup ipeka- ,et kasneje ^^^ 2 TnMČi&r_
huane. Takojšnje olajšanje ra- skira grofom Lonyayem, s kadi teh zdravil in hvaležnost: terim ^ ravnotako ni razumela> drobnega pacijenta bogato po- kakor
s svojim prvim možem plačujeta stanse za prekinje- Rudoifom. Zakon se je pred no spanje in izkušeni strah. leti ločU> in fica sta -e se_ Ni sicer mogoče reči, da se dflj y Bdgiji Biv§a a
more vedno uspesno prepreči- ska pre8tolonaslednica Štefani-ti napade krupe, ali paznja:ja je ^ znane Luize Ko_
glede dijete, zlasti glede večer-j	„ ..__. . . . ...
... . ®	, jburske, o kateri je svet toliko
ne jedi, polno svežega .zraka časa n in w . umrIa d
po dnevu in spalnica, ki naj dobrim ,etom
bo dobro prezračena, ali brez
prepiha, dnevno umivanje	Kraljevič iz masla,
vratu in prs z gobo, namočeno Na letošnji britanski svetov-v mrzli vodi, in primerno ob-!ni razstavi v Wembleyu je obi-lačijo bodo čestokrat doprine- skovalce najbolj zanimal orjaš-
sli zaželjeni uspeh.
Dasi — kakor rečeno — katarni krup ni nikdar nevaren, pa naj bodo simptomi še tako hudi, vendarle ni vedno sigurno, da-li ne gre pri tem za stvar, ki je neznansko bolj nevarna? nego je navadni krup. Žalibog skoraj enaki simptomi utegnejo nastati vsled mnogo resnejših vzrokov, čuvajte se zlasti krupa, ki ne preneha takoj po rabi navadnih domačih zdravil; bodite zlasti oprezni, ako v. grlu opazite znatno vnetje, zlasti pa bele lise na eni ali obeh bezgavkah v grlu (tonsilah). To utegne pomen-jati davico (difterijo) ali ta-
ki kip angleškega prestolonaslednika, ki je ves izdelan iz masla. Za soho so porabili 12 kubičnih metrov najboljšega masla. Kip predstavlja kraljeviča na kanadski farmi; poleg njega vleče konj plug in obdajajo ga vse domače živali, ki bivajo v Kanadi. Da so mogli kip izdelati, so stavili maslo pod toploto 2. stopinj Celzija, ker le tako se je dalo maslo gnesti. Ker je bilo v londonskem podnebju nevarno, da se mask) kmalu stopi, so ljudje hiteli .ogledati si kip kraljeviča, predno se maslo razleze. Kanadski mlekarji trdijo, da jim
. .. ..	,	, J'e maslini kraljevič delal veli-
ko vnetje, ki more dovesti do | kansko reklamo za kanadsko hude laringitis ah celo pljuč- n^io. niče. Naj se v takem slučaju;
prav takoj pokliče zdravnika. To je menda ugodna* prilika za nasvet materam in očetom, da se navadijo pogosto pogleda-vati v grlo svojih otrok in učijo otroke* da se udajo brez odpora temu kratkemu pregledu. Na tak način se prepreči
UMORILA SVOJE LASTNE OTROKE.
Zaradi trikratnega umora lastnih otrok sta jbila te dni aretirana mož in žena v Stegres-bachu na Gradskem. Osumljena sta namreč, da sta svoje tri otroke zastrupila.

s
K
K
Jednota
Ustanevljoaa v Joliet«, IU, da* 2. aprila 1804.
driavi- Illinot«, dne J2. januarja, 1
GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST* JOUKT, ILL. rt aktfraeca oddelka tnaia 100.18%: i '	"
delka tnala 121.43%
Od ustanovitve do 1. decembra, 1924 znaša skupna izplačana
"GLASILO K. s. K. JEDNOTE," 10. DECEMBRA, 1924.
Dr.
podpora I2.432J62.00. GLAVNI
WNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd
I.	podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michltan Ave, _
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn.
III.	podpredsed.: Mrs. Msry Prisland, 1034 Dillingham Ave, Sheboygan, Wis. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, QL
Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St, Jolkl, UL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 305 So. Second St, lealto«, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Joa. V. Grahek, R. 303 An«, " 600 Grant 8L «t Stzth Ave, Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBORj _ Frank Opeka, 26—lOth St, North Chicago, IIL John JenchT1846 W. 22nd St, Chicago, UL John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Golo. John Zulich, 15301 VVaterloo Rd, Cleveland, Ohio. Shukle, 811 Ave. "A". Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
$1000. Spr. 2. novembra, šteje 83 čl.	j
Kdrušvu av. Roka, št. 113 v Denver, Colo, 25695 Champa Alojzij, R. 30, $1500 ; 25596 Horvat Mihael Pa, roj, 1890, R. 35, $1000. Spr. 18. novembra. Dr. šteje 78 ČL
K društvu sv. Ane, št 120 v Forest City, Pa, 11742 Skuba Marija, roj. 1908, R. 16, $1000; 11*743 Matos Jennie, roj.-1908, R. 16, $1000; 11744 Matos Marija, roj. 1906, R. 18, $1000. Spr. 16. novembra. Dr. šteje 224 čl.
K društvu sv. Ane, št. 123 v
Bridgeport, O, 11745 Velkovrh
Katarina, roj. 1908, R. 16,
$1000. Spr. 18. novembra. Dr.
šteje 73 čl. "
K društvu sv. Ane, št. 127 v
Waukegan, IU, 11746 Koschak
Jennie, roj. 1906, R. 18, $1000.
Spr. 23. novembra. Dr. šteje
________________.	__	,143 čl.
Frank Trompush, 42-48th St-^imburj^Ps.^	K ^^ 8y Barbare, št
lohn Dechman, Bo* 520 Forest City, P«.	_	128 v Etna, Pa., 11747 Baša
John Murn, 42 Halleck Av«, Brooklyn, N. T.	n	Uprmin« rni 1880 R 44
John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo.	Hermina, roj. lBBU,
1	UREDNIK "GLASILA K. S. K. JBDNOTE"i	_	$1000. Spr. 1. novembra. Dr.
Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628.	.. . _2
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajofie se Jednoto saj se pojiliajo na 6teje o<s ci. Klavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IU, dopise, K društvu Marije sv. Rozne-društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa aa ^GLASILO Vpnrn. 1R1 v Aurora Minn
K. 11 JEDNOTE". a, 17 s,. Ci, C*—. O«.	I^ Marver Intn roj S;
IZ URADA GLV. TAJNIKA K. S. K. J...	t'6'
K društvu sv. Družine, št.
John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St, Chicago, UL
PREMEMBE ZA MESEC NOVEMBER, 1924. Pristopili.
K društvu sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo, 25561 Gnidica Frank, roj. 1908, R. 16, $1000; 25562 Grčgorich Mihael, roj. 1908, R. 16, $1000. . Spr. 2. novembra. Dr. šteje 512 čl.
K dryštvu sv. Cirila in Metoda, Št. 8 v Joliet, m., 25563 Buchar William, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25564 tfambich Martin, roj. 1903, R. 22, $500; 25565 Mustar Anton, roj 1898, R. 27, $1000. Spr.. 16. novembra. Dr. šteje 113 čl.
K društvu sv. "Jožefa, št. 12 v Forest City, Pa, 25566 Dutchman John C, roj. 1908, R. 16, flOOO. Spr. 9. novembra. Dr. šteje 233 čl.
K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 14 v Butte, Mont., 25567 Mihelich Josip, roj. 1908, R. 16, $2000; 25560 Maurin Josip, roj. 1900, R. 24, $1000. Spr. 5. novembra. Dr. šteje 173 čl.
K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 20 v Ironwood, Mich,
11718	Simonič Margareta, roj 1908, R. 16, $1000. Spr. 24. novembra. Dr. šteje 94 čl.
K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O, 25569 Baraga An ton, roj. 1908, R. 16, $250 25570 Pujzdar Ivan, roj. 1906 R. 18, $1000. Spr. 2. novembra Dr. šteje 477 čl
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111
11719	Slobodnik Terezija, roj 1908, R. 16, $1000; 11720 Rožič Marija, roj. 1899, R. 25 $1000; 11721 Gregorich Justi na, roj. 1898, R. 26, $1000 11722 Sterle Frances, roj. 1896, R. 28, $500; 11723 Flander Ana, roj. 189^ R. 33, $1000; 11724 Papež Marija, roj. 1891, R. 33,
^$1000; 11725 Muren Frances, roj. 1887, R. 38, $500; 11726 Pazdertz Michaelina, roj. 1885,
roj. 1905, R. 19, $1000; 11733 136 v Willard, Wis„ 11748 Do-Mehala Ana, roj. 1898, R. 27, henc Marija, roj. 1908, R. 16, $1000; 11734 Tomac Katarina, $500; 25598 Lunka Franc, roj. roj. 18Č0, R. 44, $1000; 25579 U908, R. 16, $500. Spr. 7. ok-Forjan Josip, roj. 1908, R. 17, tobra. Dr. šteje 73 čl. $1000 ; 25580 Frlan Josip, roj. K društvu sv. Valentina, št 1901, R. 24, $1000 ; 25581 Du- 145 v Beaver Falls, Pa, 25599 bravee Ivan, roj. 1896, R. 28, | Maljevec Mato, roj. 1900, R. $1000 ; 25582 Muža Stanko, roj. 24, $1500. Spr. 9. novembra. 1889, R. 35, $1000. Spr. 18. Dr. šteje 58 čl. novembra. Dr. šteje 249 čl. k društvu sv. Jožefa, št. 146 K društvu Vitezi sv. Florija- L Cleveland, O, 25600 Turk na, št. 44 v So. Chicago, 111, Franc, roj. 1895, R. 29, $1000; 255^3 Fugina Peter, roj. 1888, 356OI Maver Ivan, roj. 1894, R. R. 36, $1000. Spr. 2. novembra. 25601 Maver Ivan, roj. 1894, R Dr. šteje Ž00 ČL	Dr. šteje 153 čl.
K društvu sv. Frančiška Se- k društvu sv. Jožefa, št. 148 rafinskega, št 46 v New York, L Bridgeport, Conn, 11749 Ba-N. Y, 11735 Močnik Ivana, roj. Marija, roj. 1874, R. 51, 1899, R. 25, $500; 11736 Ser-1$250; 25602 Bakan Jožef, roj. šen Marjeti, roj. 1883, R. 41, 1894, r. 30, $1000. Spr. 16. no-$500. Spr. 8. novembra. Dr. vembra. Dr. šteje 117 čl. šteje 99 čl.	j K društvu sv. Ane, št. 156 v'
K društvu Marije Sedem Ža- chisholm, Minn, 11750 Bradach losti, št. 50 v Pittsburgh, Pa, Marija, roj. 1906, R. 18, $1000; 11737 Bubaš Barbara, roj. 11751 Gornik Jennie, roj. 1906, 1904, R. 21, $1000 25584 Per- r. is, $250; 11752 Biondich setič Franc, roj. 1908, R. 16, Marta, roj. 1888, R. 36, $2000. $1000 ; 25585 Bubaš Josip, roj. Spr.-2.-novembra. Dr. šteje 1898, R. 26, $1000: Spr. 13. no- 137 čl.
vembra. Dr. šteje 329 čl.	K društvu, Kraljica Majnika,
K društvu sv. Alojzija, št. Ut. 157 v Sheboygan, Wis, 52 v Indianapolis, Ind, 25586 11753 Krašek Antonija, roj. Sterger Hubert, roj. 1908, R. 1908, R. 16, $1000. Spr. 18. 16, $1000 ; 25587 Faletič Aloj- novembra. Dr. šteje 119 čl. zij, roj. 1908, R. 17, $500. Spr. k društvu Marije Magdalene, 2. novembra. Dr. šteje 123 čl. št. 162 v Cleveland, O, 11754 K društvu sv. Jožefa, št. 56 skok Frances, roj, 1908, R. 16, v Leadville, Colo, 25588 Kuss $500; 11755 Matjašič Marija, Adolf, roj. 1908, R. 16, $1000. roj. 1904, R. 20, $1000; 11756 Spr. 1$. novembra. Dr. šteje cizel Marija, roj. 1902, R. 22, 169 čl.	$1000; 11757 Mencin Marija,
K društvu sv. Janeza Evan- roj. 1886, R. 39, $1000; 11758 gelista, št. 65 v Milwaukee, guhodolc Rozalija, roj. 1884, R. Wis, 25589 Grosser Anton, roj. 40, $1000; 11759 Čivka Marija, 1895, R. 29, $500. Spr. 9. no- roj. 1882, R. 43, $1000; 11760 vembra. Dr. šteje 177 čl. Pujzdar Jožefiiia, toj. 1877, R.
K društvu sv.- Antona Pado- 48, $250. Spr. 5. novembra, vanskega, št. 72 v Ely, Minn, Dr. šteje 458 čl. 25590 Lunka Franc, roj. 1908, K društvu sv. Mihaela, št. R. 16, $1000. Spr. 1. novembra. 163 v Pittsburgh, Pa., 11761 Dr. šteje 116 čl.	Delač Ana, roj. 1895, R. 29,
K društvu Marije Pomagaj, $1000; 11762 Erdeljac Rozalija,
R. 39, $1000; 11727 Dečmanlšt. 78, v Chicago, DI, 11738 |roj. 1888, R. 36, $1000 ; 25603
Marija, roj. 1885, R. 40, $500; 11728 Kozlevčar Ana, roj. 1885, R. 40, $500 ; 25571 Ivec Martin, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25572 Klančar Franc, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25573 Mačak Martin, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25574 Papež Albert, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25575 Crnkovich Nikolaj, roj. 1898, R. 27, $1000. Spr. 9. novembra. Dr. šteje 494 čl.
K društvu sv. Petra iu Pavla, št. 38 v Kansas City, Kans, 25576 Schwab Mihael A, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25577 Ošaben Štefan, roj.N 1908, R. 16,
Marovich Marija, roj. 1908, R. Cazin Josip, roj. 1898, R. 26 16, $1000. Spr. 18. novembra. $1500. Spr. 26. novembra Dr. Dr. šteje 235 ČL	šteje 302 čl.
K društvu Marije Pomagaj, K društvu Marije Rugagaj št. 79 v Waukegan, Ul, 11739 št. 164 v Eveleth, Minn, 11763 Marinčič Barbara, roj. 1908, R. Shukle Marije, roj. 1908, R. 16, 16, $1000; 11740 Marinčič Eli- $1000. Spr. 14. novembra Dr. zabeta, roj. 1908, R. 16, $1000. šteje 74 čl. i| Spr. 16. novembra. Dr. šteje K društvu Marija Pomoč Kri-72 čl.	stjanov, 165, West Allis, Wis.
K društvu Friderik Baraga, 11764 Kosarog Marija, roj »t. 93 v Chisholm, Minn., 25591 1908, R. 16, $500; 11765 Gerich Perušič Josip, roj. 1908, R. 1$, Ana, roj. 1882, R. 43, $500 $1000. Spr. 9. novembra. Dr. Spr. 9. novembra- Dr. šteje šteje 194 čl.	. 75 čl
K društvu sv. Barbare, št. K društvu Presvetega Srca $1000 - 25578 Urh Ivan, roj. {-97 v Mount Olive, RI, 11741 Jezusovega, št 172 v West 1880, R. 44, $500. Spr. 2. no- Frketič Marija, roj. 1893, R. Park, O, 11766 Košič Edith vembra Dr. šteje 117 čl. 31, $1000. Spr. 28. novembra, j roj. 1907, R. 17, $500. Spr. 2 K društvu sv. Alojzija, št. 42 Dr. šteje 24 čl.	novembra. Društvo šteje 77 čl
v Steelton, Pa, 11729 Krasevec i * društvu sv. Cirila i? Me-1 K društvu Dobri Pastir, št Johana, roj. 1908, R. 16, $1000; toda, št. 101 v Lorain, O, 256921183 v Ambridge, Pa, 11767 11730 T&ak Katarina A, roj. Tomšič Ivan, roj. 1908, R. 16, Varček Sienna, roj. 1899, R. 26» 1908 R 16, $1000; 11731 Skof j $1000 ; 25593 Virant Josip, roj. $1000. Spr. 12. novembra. Dr. Marija D., roj. 1907, R. 17,11908, R. 16, $106025594 Ja. | šteje 13 čl. $1000; 11732 Skof Elizabeta,' kopin Franc, roj. 1908, R. 16,1 K društvu Marge Pomagaj
št. 188 v Homer City, Pa, 117JS8 Kalister Marija, roj. 1879, R. 45, $50Q. Spr. 16. novembra. Dr. šteje 16 51.
K društvu Marije Pomagaj, št. 190 v Denver, Colo, 11769 Perko Štefanija, roj. 1907, R.
16,	$1000; Jl^tO Menčin Jennie, roj. 1900, R. 25, $500. Spr. 9. novembra. Dr. šteje 14 čl. Pristopili v razred C, 20 letna
zavarovalnina. K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O, 75 Strniša Anton J, roj. 1908, R. 16, $1000; 76 Golob Frank, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 2. novembra. Dr. šteje 477 čl.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet Ul, 77 Talaska Terezija roj. 1908, R.
17,	$500 ; 78 Terlep Leonard, roj. 1908, R. 17, $1000 i 79 Talaska Mihael J, roj. 1895, R. 29, $500. Spr. 9. novembra. Dr. šteje 494 čl
K društvu sv. Antona Padovanskega, št. 87 v Joliet, 111, 80 Gosak Frank, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 9. novembra. Dr. šteje 118 čl. Člani z dvema certifikatoma. Dosmrtna zavarovalnina. K društvu sv. Barbare, št 92 v Pittsburgh,, Pa, 3350-A Erdeljac Marija, roj. 1886, R 38, $500. Spr. 10. novembra. Dr. šteje .92 čl. Suspendovani zopet sprejeti. K društvu sv. Frančiška Se-rafinskega, št. 46 v Now York N. Y, 10885 Zupane Marija, R
18,	$1000. Zopet spr. 8. novem bra. Dr. šteje 99 čl'.
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 60 v Pittsburgh, Pa. 23624 Krebar Florijan, R. 33 $1000. Zopet spr. 9. novembra Dr. šteje 329 ČL
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 64 v Etna, Pa, 17321 Kra-jančič Anton, R. 27, $1000 16018 Horvatin Nikolaj, R. 33 $1000. Zopet spr. 10. novembra. Dr. šteje 208 čl.
K društvu sv. Ane, št 139 La Salle, IU, 10781 Meznarič Karolina, R. 17, $1000 ; 6041 Meznarič Marija, R. 36, $500 Zopet spr; 12. oktobra. Dr. £te-je 41 čl.	» , mM
K društvu sv. Jožefa, št. 168 Bethlehem, Pa, 9878 Boleč Lina, R. 22, $500 ; 25272 Hr-kach Franc, R. 30, $1000. Zopet spr. 26 .oktobra. Dr. šteje 76 Čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich, 11268 Crnkovič Margareta, R. 19, $500; 11060 Seitz Ana, R. 22, U1000. Zopet spr. 28. novembra. Dr. šteje 52 čl. j-Prestopili. | Od društva sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa, k društvu sv. Barbare, št. 92 v Pittsburgh, Pa, 5877 Paur Marija, R. 29, !il000. Prest. 10. novembra. 1. dr. šteje 153 čl, 2. dr. šteje 92 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa, k društvu sv. Družine, št. 109 v Aliquippa, Pa, 19471 Halar Matija, R. 23, $1000 ; 9281 Frankovič Josip, R. 29, $1000 ; 9398 Halar Ana, R. »6, $1000. Prest. 9. novembra. 1. dr. Šteje. 153 čl, 2. dr. šteje 31 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa, k društvu sv. Cirila in Metoda v Lorain, O, 5973 Ribarič Barbara, R. 28, $500; 3476 Ribarič Franc, R. 32, $1000. Prest. 28. novembra. 1. dr. šteje 249 čl, 2. dr. šteje 83 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 47 v Chicago, DI, k društvu sv, Vincencija, št. 182 v Elkhart, Ind, 11644 Oblak Josip, R. 28, $1000.* PTest. 26. novembra, dr. šteje 107 čl, 2. dr. iteje 10 -čl.
Od društva sv. Jožefa, št 56 v Leadville, Colo, k društvu sv. Antona Padovanskega, št 180 v Canon City, Colo, 3580 Rozman Anton, R. 47, $500 1903 Rožman Marija, K. 48, $500. Prest. 9. novembra, dr. šteje 169 čl, 2. dr. šteje 36'čl.	r
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn, k društvu sv. Elizabete, št 171
Nsw Duluth, Minn, 4900 An-žič Anton, R. 50, $1000. Prest 16 .novembra. 1. dr. šteje 226 čl, 2. dr. šteje 32 čl.
Od društva sv. Barbare, št. 74 v Springfield, IU, k društvu sv. Jožefa, št. 189 v Springfield, IU, 6992 Zaubi Anton, R. 44, $500 ; 23235 Žaubi Anton, R>. 17, $1000; 12249 Kulavič John, R. 29, $1000; 13537 Barbarič Matija, R. 35, $1000 ; 5826 Bar barič Neža, R. 25, $1000 ; 582 Zupančič Josip, R. 37, $1000;
Od društva sv. Martina, št.
178	v Chicago, 111, 25486 Laj-nar Jvan, R. 42, $500. Odstop. 9. novembra. Dr. šteje 15 čl.
Od društva sv. Alojzija, št.
179	v Elmhurst, IU, 25124 Remec Josip, R. 40, $500. Odstop. 1. novembra. Dr. šteje 9 čl.
Izločeni. Od društva sv. Jurija, št. 73 V Toluca, IU, 19844 Bobinski Adolf, R. 32, $1000 * Izloč 26. novembra. Dr. šteje 26 čl. Od društva sv. Ane, št. 134 v
18075 Dolak John, R. 46, $1000. Indianapolis, Ind, 5830 Gorenc Prest. 16. novembra. 1. dr. Frances, R. 20, $500. Izloč. 2. šteje 54 čl, 2. dr. šteje 19 čl. novembra. Dr. šteje 52 čl.
Od društva Marije Čistega Zvišali zavarovalnino. Spočetja, št. 85 v Lorain, O, k Pri društvu Marije Sedem društvu sv. Cirila in Metoda, št. Žalosti, št. 50 v Pitstburgh, Pa, 101 v Lorain, O, 11300 Zehel 24082 Goiše Matija, R. 24, z Alice, R. 16, $1000 ; 3694 Zehel $500 na %1000: Zviš. 20. no-Marija, R. 32, $1000. Prest, vembra.
18. novembra. 1. dr. šteje 72 Pri društvu sv. Alojzija, št. čl, 2. dr. šteje 83 čl.	52 v Indianapolis, Ind, 8341
. Od društva Friderik Baraga, Stanič Franc, R. 43, z $500 na št 93 v Chisholm, Minn, k $1000. Zviš. 2. novembra, društvu sv. Cirila in Metoda, št, Pri društvu Kraljica Majnika, }35 v Gilbert, Minn., 16852 št. t57 v Sheboygan, Wis, Samsa Josip, R. 21, $1000. 10543 Bergoch Marija, R. 30, z Prest. 16. novembra. 1. dr. šte-1$500 na $1000. Zviš. 1 novem-je 194 čl, 2. dr. šteje 89 čl. - bra.
Od društva sv. Ane, št. 105 v Pri društvu Marije Pomagaj, New York, N. Y, k društvu št. 164 v Eveleth, Minn, 1708 Marije Pomagaj, št. 184 v Drobnič Margareta, R. 42, z Brooklyn, N. Y, 8236 Zupančič $500. na $1000 -r 3633 Kvaternik Katarina, R. 28, $500; 9148 Na- Franca, R. 43, z $500 na $1000. krst Marija, R. 30, $1000. Prest. Zviš. 24. novembra.
novembra. 1. dr. šteje 72 čl. Znižali zavarovalnino. 2 .dr. šteje 14 čl.	Pri društvu sv. Barbare,
Od društva sv. Ane, št. 139 v 40 v Hbibing, Minn, 1531 La Salle, Ul:, k društvu Marije žal Katarina, R. 35, z $1000 Pomagaj, št. 78 v Chicago, IU, $250. Zniž. 11. nov. 10781 Meznarič Karolina, R. 17, JOSIP ZALAR, glav. tajnik.
$1000 ; 6041 Meznarič Marija. "	-o-—
R. 36, $500. Prest. 16. novem- INDUSTRIJALNE NEZGODE bra. 1. dr. šteje 41xčl, 1. dru-1 NEDOLETNIKOV. jpjfl štvo št 235 čl.	Glasom ravnokar dovršene
Suspendovani.	preiskave je otroški urad fede-
Od društva fcv. Jožefa, št. 2 ral nega delavskega departmen-v Joliet, IU, 23341 Dolinšek ta ugotovil, da se je tekom ene-Franc, R. 25, $1000. Susp. 25. ga leta v treh zveznih državah novembra. Dr. šteje 464 čl. . ponesrečilo pri delu nič manj Od društva sv. Barbare, št. od 7,478 mladih delavcev pod 40 v Hibbing, Minn, 9883 Po- starostjo 21 let. Izmed teh ne-tokar Fannie, R. 22, $1000. zgod jih je 38 provzročilo smrt Susp. 20. novembra. Dr. šteje | in 920 delno onesposobi j en je za 97 čl.	i .
vse življenje.
Države, na katere se je raztezala ta preiskava so Wiscon-sin, Massachusetts in New Jer-sey. Podatki o industrijalnih nezgodah nedoletnikov so bili povzeti iz zapisnikov flržavnih industrijalnih komisij in se tičejo le onih nezgod, za katere se je plačala kompenzacija; torej glede države Wisconsin le onih nezgod, ki so provzročile onesposobljenje za več od sedem dni, in glede držav Massachusetts in New Jersey, nezgod, ki so provzročUe onesposobljenje za vsaj deset dni.
Najmanjše število nezgod, kakor tudi najnižjo razmerje istih prevladuje glede otrok pod 16. letom. Vsaka izmed teh zveznih držav se je potom zakonov potrudila zaščititi otroke pod to starostjo s tem, da je prepovedovala njihovo zaposlje-nost v nekaterih poklicih, zlasti pri bolj nevarnih strojih, ki provzročujejo največ nezgod pri nedoletnih delavcih.
Otroci pod 16. in 17. letom ne smejo biti zaposljeni v nekaterih poklicih v državah Massachusetts in Wisconsin, ali v vseh treh zgornjih državah jim je blo dovoljeno delati pri mnogih nevarnih strojih.
Razmeroma največ nezgod pri strojih je bilo pri delavcih starih 16 in 17 let. Razmero-P manj jih je bilo kot pri otrocih pod 16. letom, ki jih za-obvaruje, in manj kot pri mladih delavcih med 18. in 21. letom, ki so bolj v stanu obvarovati same sebe. -
Sploh so bile nezgode v skupini šestnajstletnih in sedemnajstletnih delavcev najresnej-še izmed vseh nedoletnikov. Glede otrok pod 16. letom je 10.7 odsto nezgod provzročilo smrt ali delno onesposobi j enost za vse življenje; glede otrok v 16. in 17. letu je znašalo to razmerje 13.4 odsto; glede skupine med 18. in 21. letom pa 12.7 odsto.	.
Od društva sv. Alojzija, št, 42 v Steelton, Pa, 5703 Berjak Alojzij, R. 55, $1000; 9884 Berjak Elizabeta, R. 23, $500 Susp. 16. novembra. Dr. šteje 249 čl.	'	I
Od društv sv. Jožefa, št. 58 v Irwin, Pa, 5832 Ribič Ivan, R. 45, $1000. Susp. 22. novembra. Dr. šteje 61 čl.
Od društva Marije Pmoagaj, št. 78 v Chicago, IU, 11297 Osterman Katarina, R. 36, 1 »1000. Susp. 24. novembra. Dr. šteje 235 čl.
Od društva Marije Čistega Spočetja, št 80 v So. Chicago, 111, 9806 Matiovič Marijana, R 21, $1000 ; 3529 Kralj Franca, R. 25, $1000; 9925 Čorak Antonija, R. 38, $1000. Susp. 26. novembra. Dr. šteje 202 čl.
Od društva sv. Barbare, št. 92 v Pittsburgh, Pa, 11636 Dinbokovitz Gizela, R. 17, $1000. Susp. 10. novembra. Dr. šteje 92 čl.
Od društva sv. Ane, št. 105 v New York, N. Y, 9488 Mlakar Marija, R. 28, $1000 ; 7359 Kosmač Marija, R. 33, $500. Susp 9. novembra. Dr. šteje 72 čl.
Od društva šv. Genovefe, št 108 v Joliet, IU, 8954 Likovič Marija, R. 18, $1000. Susp. 24. novembra. Dr. šteje 152 čl.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca, št. 131 v Aurora, Minn, 23336 Hodnik Alojzij, R. 16, $1000. Susp. 24. aprila. Dr. šteje 103 čl.
Od društva sv. Martina, št. 178 v Chicago, lil, 25072 Horvat Franc, R. 23, $500. Susp. 9. novembra. Dr. šteje 15 čl.
OdstopiU.
Od društva sv. Srca Marije, |t. 86 v Ročk Springs, Wyo, 5362 Labernik Angela, R. 26, $500. Odstop. 25. novembra. Dr. šteje 65 čl.
Od društva sv. Ane, št. 127 v Waukegan, IU, 9324 Debevec Marija, R. 16, $1000. Odstop. 23. novembra. Dr. šteje 143 čl.
Od društva sv. Ane, št. 163 v Milvvaukee. Wis„ 10852 Lepej Elizabeth, R. 42, $1000. Odstop. 16. novembra Da. šteje 39 čl.
Razpisane nagrade
povodom
»
Velike jubilejne kampanje
K. S. K« J.
KAMPANJA OTVORJENA 1. OKT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA 1925.
STARE veljavno nagrade za POSAMEZNE ČLANE (ICE) 1
A.	Za vsakega novega člana (ico) odrasti«ga (aktiv-
nega) oddelka prejme član(ica), ld prosilca predlaga $1.00.
B.	Za vsakega novega člana (ico) mladinskega od-
delka prejme član(ica), ki ga predlaga 50c.
C.	Stare veljavne nagrade sa KRAJEVNA DRU-
ITVA sa OBA oddelka, aktivni in mladinski: L nagrada $25.00 sa odo društvo, Id bo od 1. jul do 31. dec. t. L pridobilo največ članov ali članic.
II.	nagrada $15.00. IIL nagrada $10.00.
NOVE nagrade sa KRAJEVNA DRUŠTVA, veljavne sa pridobivanje članstva za aktivni in mladinski oddoleki
D.	PRVA skupina društev, broječa do 100 članovi
_ I. nagrada $50.00, IL nagrada $2540, IIL nagrada $15.00.
E.	DRUGA skupina društev, broječa od 100—200
Članov I. nagrada $50.00, IL nagrada $25.00,
III.	nagrada $15.00.
F.	TRETJA skupina društev, broječa nad 200 čla-
nov t L nagrada $50.00, IL nagrada $25.00, IIL nagrada $15.00.
rasa* KATOLIŠKI SLOVENCI IN IP® SLOVENKE! PRISTOPAJTE K NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KATOL. PODP. ORGANIZACIJI: K. S. K. JEDNOTI!
Prvi slovenski cistercijanski opat. V nedeljo 9. novembra se je vršilo v samostanu oo. ci-stercijanov v1 Stični slovesno posvečenje novoizvoljenega prvega slovenskega opata preč. p. dr. Avguština Kostelca, ki je bil dosedaj f prior regens belih menihov staroslavnega stiškega samostana. Visoki dostojanstvenik je belokranjski rojak, rojen v Drašičih pri Metliki 5. avgusta, 1879. P. Avguštin je visoko izobražen, splošno spoštovan in priljubljen in ves živi in gori za napredek in procvit stiškega samostana. Posvečenje je izvršil knezoškof dr. A. B. Jeglič.
Smrtna kosa. l)mrl je na -Črnučah v starosti 58 let tamkajšnji nadučitelj g. Ivan Ce-rar. Pokojnik je bil vzoren vzgojitelj in umen gospodar ter je užival daleč naokrog splošno spoštovanje.
Umrl je v splošni bolnici v Ljubljani po dolgi, mučni bolezni g. Anton Mazovec s Perove-ga pri Kranju, oče g. prof. Ivana Mazovca. Pokojnikovo truplo so pripeljali v Kamnik, kjer so ga položili k večnemu počitku na tamkajšnjem pokopališču na Žalah.
Hrvati o Mešku. Povodom Meškove 50 letnice prinaša splitski "Jadran" lep podlistek pod naslovom "Pesniška duša na križu." Pisec N. Subotič pravi: "Ksaver Meško je velik umetnik, prvi med prvimi v naši troimeni knjigi."
Drugi tir na progi Zagreb-ZidanimOst. Iz Belgrada poročajo, da je prometno ministrstvo dobilo kredit za zgradbo drugega tira na progi Židani-mos t-Zagreb.
Aretacija Alojzija Slejka. V Postojni so aretirali 23 letnega Alojzija Slejka, ki je ponoči 22. maja, 1921, ustrelil učitelja Dominik Maruliča. Slejka so iskale italijanske in jugoslovanske oblasti.
Umrli so v Ljubljani: Ivan Maček, dninar, 62 let. — Adolf Guštin, trgovski potnik, 48 let.
—	Marija Krašovic, zasebnica, 71 let. — Antonija Weiss, bivša hišna, hiralka, 47 let. — Ivan Maček, posestnikov sin, 24 let.
—	Dr. Julijan Pavliček, generalni tajnik Kranjske industrijske družbe, 46 let. Ana Grčar, posestnica, 41 let. — Marjana Škerjanc, služkinja, 42 let. — Ana Ebert, hči tovarniškega delavca, 15 mesecev. — Katarina Zupan, posestnikova žena, 51 let.
Smrtna kosa. V Idriji je zadela kap izdelovatelja nagrobnih spomenikov Franca Liker.
Tisoč ljudi po nedolžnem na smrt obsojenih! Kdaj in kje? Te dni, v proavitij enem, demokratičnem dvajsetem stoletju v Hotedršici na Notranjskem. Razmejitvena komisija je te dni določila definitivno mejo med Jugoslavijo in Italijo pri Hotedršici. Občina je bila že s pro-vizorično mejo razkosana in je spadala k Jugoslaviji v glavnem le vas sama in neznaten del posestev. Vsi občani smo se trudili, da pri deftnitivni razmejitvi dosežemo katastralno mejo. Hodili smo okrog, prosili, moledovali in rotili na vseh koncih in krajih, pri vseh oblaftih ln predstavnikih naše države, žrtvovali dragoceni čas In težko prisluženi denar, toda' vse zaman. Naše prošnje niso našle razumevanja in ves naš trud ni naletel na človeka, ki bi bil mogel preprečiti to gorje in ta sramoto, Id sta zadela nas in države«. Gorje je za nas v tem, ker poteka meja brez vsakega prometnega načrta kar poljubno preko naših travnikov, polj in gozdov ter nas tako na milost in nemilost izroča laškim kapricam in šikanam, Id smo
jih že doslej občutili toliko, da vemo, da pomenijo za nas gospodarsko smrt. Sramoto bo občutil vsak bralec brez našega pojasnila. Gospodje, ki odločate, kaj je sedaj? Ali ste tako neusmiljeni ali tako slabotni, da niste mogli ničesar ukreniti zsl trpeče ljudstvo, čegar interese bi naj bili zastopali? Eno kakor drugo vam pravi : "Dajte mesta boljšim, jačjim ljudem, ali pa nas rešite vsaj v zadnjih sekundah." Jugoslavija, kdaj boš slišala naš klic?!
Samomor na ljubljanskem gradu. Dne 10. novembra ob 7. uri zvečer se je obesil 37 letni brusač Skrbeč Ivan doma v^So-dražici in sicer v svojem raz-drapanem stanovanju na ljubljanskem gradu. Zapušča ženo in troje majhnih otrok. Prnsil je ponovno za spremembo stanovanja na gradu, kajti v njegovem stanovanju ni mogel postaviti niti štedilnika niti peči. Usodnega dne je šla žena zopet prosit, pa ni uspela. To je moža tako potrlo, da je izjavil ženi, češ, jaz se bom odstranil, zate in za otroke bodo pa morali skrbeti itak oni. Zvečer sta se Skrbeč in njegova žena skupaj vrnila na grad. Žena je sedela v stanovanju na skrajnem koncu, on si je pa prižgal cigareto. Odšel je proti zaboju za orodje in proti brusilniku. Žena nič hudega sluteč se zato še zmenila ni. Čez nekaj trenotkov ga pa zagleda, ko je že visel na železni mreži okna. Sicer je trak, na katerem je visel, takoj prerezala, moža močila in drgnila z jesihom, toda bilo je že prepozno. Obvečščena je bila policija in okrog 9. ure zvečer je prišel dr. Avramovič, ki je seveda mogel ugotoviti samo smrt	—• -iZg.
Žrtve centralizma. v Iz fare Šmartno pri Litiji so že trije fantje pri vojakih (v Macedo-niji) umrli: Leopold Urbančič iz Šentjurja, Alojzij Fortuna z Rodnega vrha in -Martin Poti-sek iz Velike Kostrelnice. Ljudje, potrti in jezni, hočejo, da na-Ži fantje v domačem kraju služijo. Fantje pa pravijo, da raje doma umro ko v tujini. — 14. novembra je obhajala gdč. Rozi
Zverinski čin je »izvršil pred Sore 50 letnico zvestega službovanja v gradu na Grmačah. nedavnim sin mlinarja Kolačka v Dolnjem Daruvaru. Na prigovarjanju svoj? žene in njene matere je ubil očeta, da bi tako dobil neomejeno oblast nad posestvom. Očeta je zadavil z rokama, polmrtvega vrgel pod mlinsko kolo, nato pa vsega razmesarjenega vrgel v potok.
Nova podružnična cerkev.
Pred nekako sto leti je v Velikem Mraševo, župnija Cerklje ob Krki, ki šteje do 60 hiš, stala cerkvica sv. Petra in Pavla. Pa je razpadla, tako da danes ni drugega kot le še nekaj v zemlji ležečega fundamenta. Ostanke cerkve to je skale in kamen bo vaŠčani porabili pri zidanju svojih poslopij. Pa smo lani sklenili ni rekli: "Iz cerkvenega kamna so naše domačije; gospodarji, za vzemimo se in postavimo nove cerkev!"
Rečeno storjeno! Ni še cerkev dogotovljena, toda, če je >ožja volja — prihodnje leto bo. Pod streho je pa več kot en mesec že, čeprav smo začeli zidati Sele koncem julija. Cerkev, ki bo dolga 20 metrov in 10 me-trov široka, visoka pa s stolpom 25 metrov je narejena po .stem načrtu kot ona v Krškem ia pokopališču. Kako smo zi-ftOl? Težko, toda jeklena volja >remaga vse! Tudi to nas ni istrašilo, da dva i*med vašča-lov nista hotela nič sodelovat}, ^e bi pa našteli one, ki so z dušo in telesom prijeli za delo, bi morali navajati preveč imen.
Bomo to storili, ko bo lična zgradba dogotovljena. Tudi v sosednji šentjernejSki župniji smo našli veliko dobrotnikov. Tudi te ovekovečimo prav tako, kot naše rojake dobrotnike Amerikance. Kolikor je do danes narejenega, je vse plačano. Ni pa malenkost, če se pomisli, da je že dosedaj vloženega v stavbo —- če bi računili vse — nad pol milijona kron. Pa če jih bo še dvakrat toliko treba, bomo dali in prav dobro vemo, da ne bo zato nikomur posestvo prodano. Vaščani, ne pozabimo, da delamo: Bogu v čast, sebi v časno veselje ln večno korist, potomcem pa v ponos!
Fašisti zopet divjajo. Nad naše ljudstvo v Julijski krajini se vračajo, kakor se zdi, časi popolne brezpravnosti,k o njihovo življenje in imetje ne vži-va več nikake zakonite varnosti. Fašisti so začeli zopet nasilno odvajati in pretepati naše ljudi ter jim požigati domove. Pred nedavnim so se v kamijo-nu pripeljali v Boljunec pri Trstu, zaprli vse poti in pretepli vsakogar, ki so ga našli na cesti. Potem so vdrli v hišo Ivana Matevliča in jo zažgali. Domači sin se je rešil pred njimi na ta. način, da je zbežal v pod strešje in od tam skočir na vrt. Vse to so storili žaveljski fašisti samo zato, ker so se prejšnjo nedeljo pretepali s komunisti in je bilo pri tem nekaj fašistov tepenih.
V	Lipo na Krasu je prišlo pred nekoliki tedni več miličnikov, ki so pozvali dva va-ščana s seboj v Komen na sedež fašja. Po poti so ju tako pretepli, da sta morala iskati zdravniške pomoči. V Gor jan skem so miličniki brez razloga napadli domače fante z žilovka-mi in palicami. Enega izmed fantov so odpeljali v Komen in nato v Sežano, kjer so ga par dni pridržali v zaporu in nato izpustili.
V	Komnu so fašisti pozvali tamkajšnjega občinskega tajnika na-sedeš milice in mu očitali, da je fašistov ski decerter. Končno ga je milični častnik oklofu-tal. Takih in podobnih slučajev se je zgodilo na Krasu še več. Tako so dobili zadnji številni bojeviti govori fašistov-skega vojvoda Mussolinija
obmejnih pokrajinah takoj primeren odziv. To je normalizacija, ki jo misli fašizem. Slovaki zahtevajo avtonomijo.
Praga. — V proračunski razpravi je govoril tudi slovaški poslanec Juriga, ki je izjavil v imenu slovaške ljudske stranke, da zahtevajo Slovaki brezpogojno svojo avtonomijo. V tej izjavi Slovaki silno napadajo predsednika Massaryka nagia-šujoč, da ima Slovaška iste pravice kot Češka, dočim smatrajo Čehi Slovaško za vojni ples. Zaradi te izjave je predsednik parlamenta poklical poslanca Jurigo k redu, on pa je odgovoril, da bo vedno tako govoril. -o-
Paketna posta za notranjost in inozemstvo.
For.iro UniM« Iafannation Servic« Jugoalav SureSu.
Sedaj, ko se Božič približuje, bi mnogi ljudje radi poslali kak dar svojim sorodnikom ali prijateljem tukaj in v starem kraju, ali mnogi se obotavljajo, češ, da je to težavna in draga stvar. Resnica pa je, da poši Ijanje paketov (parcela) po pošti je jako enostavna stvar in prav poceni.
Vsak poštni urad v Združenih drŽavah sprejema pakete za dostavljanje v malone vsako deželo na svetu. Poštnina znaša le 12 centov za vsak funt, naj bodiv dotična inozemska dežela prav blizu ali še tako oddalj&a To je edina poštnina za večino dežel ali ža pokrajin« v Afriki, Aziji in juinomorske otok«, kakor tudi za nekoliko evropskih dršav, ko tso Ogrska, Av strija, Rusija, Čehoslovakija, italijanski otoki in Švica, treba je dodati še takozvano "tran-sit" poštnino, ki je različna.
Tako na primer za paket do te-žine 11 funtov za (oziroma čez) Avstrijo, je treba plačati dodatno tranzitno poštnino od 20 centov za Ogrsko 30 centov, Evropsko Rusijo 45 centov, Švico JO centov, Čehoslovakijo 10 centov in italijanske otoke 10 centov. Za Jugoslavijo ni nikake dodatne tranzitne poštnine in se plačuje le po 12 centov za vsak funt; ravnoisto ve-1 Ija za Julijsko Benečijo, Reko, Zader in Lastovo.
Vlada one države, kamor naj se paket dostavi, bo zahtevala, da se plača carina na pripo-slanem paketu, ravno tako kot za vsako drugo blago. Da se blago pošilja kot darilo in ne v trgovske svrhe, ne dela za večino inozemskih držav nikake razlike. Ako oseba, na katere je paket naslovljen, ga hoče dobiti, mora plačati zahtevano carino; ravno tako je treba tukaj plačati carino za pakete, priposlane iz Evrope. Edina izjema od tega pravila je ta, da se paketi živil, ki jih ljudje tukaj pošiljajo svojim sorodnikom in prijateljem na Nemškem, dostavljajo prosti carine, ako si je odpošiljatelj zagotovil posebno dovoljenje od naj-bližnjega nemškega 4 konzula. Carine ne more plačati odpošiljatelj, marveč jo motit plačati naslovljenec. Ako bi nekdo rad poslal kak dar v stari kraj, pa ne bi hotel, da bi obdarovanec plačal carine, naj pošlje paket drugemu prijatelju v starem kraju, ki naj ga prejme, plača carino in potem izroči paket osebi, za katero je namenjen.
Da more carinski urad one dežele, kamor se paket pošilja, doznati vsebino in vrednost, mora odpošiljatelj zunaj omota privezati listek z navedbo vsebine in vrednosti; ta listek se imenuje carinska izjava (cus-tom declaration). Nekatere države zahtevajo troje takih« izjav. Listek se dobi od poštnega urada brezplačno.
Vse potrebne informacije, kaj se lahko pošilja v to ali drugo deželo, kaki predmeti so prepovedani ih koliko funtov se sme kvečjem poslati, so navedene v United States Postal Guide, ki je na razpolago občinstvu v vsakem poši,nem uradu. Paket za Jugoslavijo sme kvečjem tehtati 22 funtov, za Italijo 11 funtov, za Avstrijo 22 funtov itd. Kdor torej hoče poslati več, mora napraviti več paketov.
Tudi za pošiljanje || paketov znotraj Združenih držav bodo ljudje večinoma našli, da je najcenejši, najhitrejši in naj-ložji način pošiljanja, ako se poslužijo paketne pošte, (parcel post). Dočim se za običajna pisma v katerisibodi kraj Združenih držav, naj se pismo dostavi yeč tisoč milj daleč ali pa le okoli vogala, plačuje poštnina od dveh centov, ni poštna uprava našla mogoče, da bi dostavljala pakete do vseh koncev in krajev Združenih držav za iato ceno. Zato je poštnin^ odvisna od daljave. Akase paket ima dostaviti .v isto mesto ali v isti poštni okraj, znaša poštnina 5 centov za prvi funt in pol centa za vsak dodatni funt. Ako se paket pošlje do kraja, ki je manj od 150 milj daleč, znaša poštnina 5 centov z aprfa funt in 1 cent za vsiak nadaljni funt. To sta poštnini za takozvano prvo in drugo zono. Tretja tona vsebuje vse kraje, ki so od kraja odpošiljat-ve oddaljeni več kot 150 ali mand kot 30 milj; poštnina znaša 6 centov za prvi fant* in po 2 centa za vsak dodatni funt. četrta zona zapopada vse kraje med 300 in 600 milj daleč in «4 te je treba plačati 7 centov za prvi funt in po 4 cente za vsak dodatni funt. Za peto zono (600 do 1,000 milj 'daleč) znaša poštnina 8 centov za prvi fant in po 6 centov ta vsak nadaljni funt. Poštnina za testo zono, ki velja za daljavo od L000 do 1,400 milj, znaša 9 cehtov ta prvi funt in po 8 za vsak nadaljni funt.
Za sedmo zono (1,400 do 1,860 milj) je treba plačati 11 centov za prvi funt in po 10 centov za vsak dodatni funt Vsak poštni urad, v Združenih državah, ki je veČ od 1,800 milj oddaljen od kraja pošiljatve, spada v osmo zono, za katero velja poštnina po 12 centov za vsak funt.
V United States Postal Guide, ki je na razpolago v vsakem poštnem uradu, se nahaja popolni seznan vseh 52,000 poštnih uradov v Združenih državah. Poleg imena je številka, iz katere poštar takoj lahko izračuna, v kako zono iz svojega urada se nahaja kraj, kamor kdo pošilja paket. Zato je on v stanu povedati takoj, koliko je treba plačati poštnine .
Ako kdo naroči blago od kakega trgovca v drugem mestu, se mu paket lahko pošlje po poštnem povzetju ali "cash on delivery" (C. O. D.) . V takem slučaju pošta ne bo izročila paketa, dokler ni naslovljenec plačal zaznamovanega zneska. Čim poštar dobi ta denar, ga pošlje po nakaznici pošiljatelju. Za to službo računa pošta majhno dodatno plačilo 10 centov, ako denar, ki naj se povzame, znaša manj od $50, in 25 centov, ako svota znaša od $50 do $100.
Paket, ki poleg redne poštnine nosi posebno znamko "Special Delivery," katera stane 10 centov, se dostavlja potom posebnega poštnega uslužbenca.
Par besed tudi glede omota-nja paketov. Zlasti za pakete, ki se pošiljajo v inozemstvo, je treba paziti na to, da so čvrsto in sigurno pakovani; na drugi strani pa mora paket biti orno-tan, da poštni urad in carinski urad lahko pregledajo njihovo vsebino. Ne sprejemajo se za inozemstvo paketi, zamotani v tanki in slabi papir ali v škatlje od papirja. Naj se rabi trdi papir in dobro špago. Lahko se tudi rabijo zaboji s prikovanim ali pribitim pokrovom ali pa se blago zašije v vrečo, pod pogojem pa, da se tako stvar prinese na pošto odprto, tako da more poštar izvršiti pregled, predno je stvar knnčno zapako-vana. Paketi, ki niso pravilno omotani, se ne sprejemajo.
Naslov prejemnika . naj bo jasno s črnilom napisan." Na levem zgornjem oglu naj se z velikimi črkami napiše "Parcel Post" in na kakem drugem mestu naj se navede tudi naslov pošiljatelja, ali ne tako, da bi pošta mogla zameniti pošiljatelja za prejemnika.
-o-
SMESNICE.
Mož, prišedši pozno domov: | Fikslaudon — danes sem pa naredil konec, danes sem iz-; stopil iz našega pevskega dru-' štva.
Žena: To se ti pozna na suknji. Čiščenje bo gotovo veljalo tri krone.
•
Profesor zemljepisja stopi v J razred in zapazi, da je zemljevid Afrike nekoliko zamazan s črnilom. Ves ogorčen zavpi-i
je:
"To je pa že brezprimer-no pobalinstvo. Kdo je pa celo Saharo s tinto poškropil?"! *
—	Dovolite gospod, da vam želim srečno in veselo novo leto!
—	Ali ste znoreli? Zdaj smo vendar v juliju 1
—	Vem, da smo v juliju. A ker nimam nič denarja, sem prišel prosit vsaj za majhen voršus na novoletno darilo. _
Gospodar: Nadležni ste, kakor podrepna muha. Že de-
setkrat sem vam rekel, da ne bom nič kupil. Spravite se naprej, če ne pokličem hlapca,
Krošnjar: Prosim, bodite tako prijazni — morda bo hlapec kaj kupil.
#
Žena: Povej, Janko, kaj bi ti storil, če bi jaz umrla in bi bil ti vdovec.
Mož: Ravno to bi storil, kar ti, če bi postala vdova.
Žena :Ti lump, ti, prej si pa zmerom rekel, da brez mene ne moreš živeti.
*
Slikar; Vi niste sami še nič naslikali in zato niste zmožni kritikovati slikarske umotvore.
Kritik: Pardon 1 Jsfc tudi še nisem jajca zlegel, pa se na omelette vendar bolje razumem, kakor vse kure skupaj. •
—	S svojo ženo sem se seznanil o priliki velike železniške nesreče.
—	Oh, veš kaj, toži železnico za odškodnino.
Bivši izvošček je bil od sile primoran, da je postal sprevodnik na električni železnici. Na vožnji se je sestal s starim znancem.
"No, kako se ti godi," je vprašal znanec, "ali si kot sprevodnik bolj zadovoljen kot izvošček."
"Služba sprevodnika je ravno tako za nič, kakor služba fijakerja. Ampak kot fijaker sem vsaj lahko izbral, koga bom povozil, zdaj pa moram vsakega psa povoziti, če se vleže na tir."
—	Časih so ženske bolj trdne kakOr moški. Neverjetne bolečine znajo prenašati.
—	Ali ste vi zdravnik?
—	Ne, čevljar, ali jaz vem, kako ozke čevlje nosijo nekatere ženske.
—	Ali slišite — to je pa že vrhunec nesramnosti! Najprej me povabite k sebi — potem mi ne daste nič jesti in piti — na konec me pa še napumpa-te! To je že od sile. če ste me že hoteli napumpati, bi pa bili k meni prišli . . .
—	A ja — da bi me bili ven vrgli.
*
—	Kaj pa dela vaš sin?
v _ Pravijo, da je pisatelj.
—	Ali piše za zabavo ali za denar?
_Meni piše samo za 'denar.
in širite
katoliško časopisje med Slovenci v Ameriki. Kajti, kolikor več dobrega tiska bo med nami, toliko močnejša bodo naša društva in organizacije!
"AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST"
izhaja štirikrat na teden, ki prinaša podudne in interesantne delavski; in politične članke za ameriške Slovence. V njem najdete najnovejše vesti in poleg teh krasne in zanimive povesti. Za celo leto stane $4.00 in za pol leta $2.00. Naročite si ga za poiz-kušnjo!
"AVE MARIA"
je edini slovenski nabožni list v Ameriki. Prinaša krasno nabožno čtivo in zanimive zgodovinske povesti. Rojaki naročite si ga! Stane za ce!o Jeto: $2.50 in za pol leta $125.
KRASNE STENSKE SLOVENSKE KOLEDARJE ZA LETO 1925
smo razposlali vsem" našim zastopnikom in zastopnicam, ki jih bodo razdelili našim predplačnikom. Vsak, ki se naroči za celo leto na "Amerikanskega Slovenca in Edinost" ali "Ave Maria", ga dobi brezplačno. Do tega so upravičeni tudi vsi naši naročniki, ki ponove naročnino. Koledarji imajo za vsak mesec posebno stran in na vsaki strani ie krasfta nabožna slika. Koledar sta izdala skupaj oba lista "A. S. in Edinost" in "Ave Maria". Za nenaročnike stane ta krasni stenski koledar 40c. s poštnino. Za v stari kraj ie ista cena. Naročite enega za Vaše domače v starem kraju. Lepšega daru jim ne morete poslati!
DRUŽINSKO PRATIKO ZA L. 1925.
smo pravkar prejeli. Krasna knjižica je za vsako slovensko hišo. Stane 25c. Dobi sc pri naših lokalnih zastopnikih in zastopnicah. Ker smo jo prejeli le omejend število, jo naročite takoj, da ne poide predno Vaše naročilo pride.
Naročila naslavljajte na:
Amerikanski Slovenec in Edinost
1849 Weat 22nd Street Chicago, 111.
BOŽIČNA NOVOST LETEČI ANGELČKI.
Doneči zvončki in božične jaslice.
Predstoječa alika vam kaže novost, kakoršne niste še nikdar videli v svojem življenju. Ta nastavek tvorijo angelčki, ki se vrtijo okoli ob zvokih malih zvončkov okrog božičnih jaslic. Vsa priprava je sestavljena po načinu "vrtiljaka". Poglejte vretenjak na vrhu ki ae stalno vrti, ž njim vred pa tudi angela s trobento druge angelčke in male paličke ki zveni-jo ko se druga ob drugo zadenejo. Ve to povzroča lepo melodijo. Pod tem ao pomanjšane božične jaslice z novorojenim Odrešenikom v Bethlehemu, obdanem z Marijo in Jožefom in Tremi kralji, angelčki in pastirci. Vse se lahko vidi v lepih barvah.
Ta priprava je 13 palcev visoka; narejena je iz kovine, lepo okrašena in pobarvana; lahko jo postavite na vrh božičnega drevesa, kjer jo bo vročina svečič gnala. To bo pravi kras na božičnem drevesu. Lahko to pripravo postavite tudi ba mizo pod kako prižgano svečo ali na ne preveč zaukurjeno peč, ali na kak radiator. Vse bo migalo, samo da je na gorkoti. Kamorkoli to stvar postavite, bo krasila hišo in poveličevala božično razpoloženje. Rabi se lahko za vedno. Navodila so priložena vsakemu naročniku. Cena tega lepega božičnega okraska je samo SŽ.50. Ne pošilajte denarja vnaprej, izrežite samo ta oglas in pošljite ga nam z 25c. za odpremo hi poštnino. Znesek boate plačali pismopoši, ko vam bo blago v hišo prinesel. Naročil« pošljite ie danes.
GRAND NOVELTY CO. Dept. 310. 1723 N. K*lrie Ave., Ckicago, IIL
"GLASILO K. Š. K. JEDNOTE," 10.
LIFE AND LABORS
A. GRDINA iti SINOVI
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O«
1053 E. €2nd ST.
Odprto dan in noč	'
Telefon: Randolph 1881
MBRA, 1934-
Rt. Rev. FREDERIC BARAGA,
First Bishop of Marquette, Mich.
TO WHICH ARE ADDED SHOHT SKETCHE8 OF THE LIVES AND LABORS or OTHER INDIAN ItISION-ARIES OF THE NORTHWEST.
BT
P CHRYSOSTOMUS VERWYST,
O. F. M.,
or LOS ANGELES. CAL.
King William's war, 1697.
Queen Anno's war, 1713.
King George's war, 1748.
The Old French and Indian war, 1754-1763.
Conspiracy of Pontiac, in 1763.
The American Revolution, 1776-1783.
These wars were very unfav-orable to missionary work. The Indian was kept in continual exeitement. It is true, there vvere many wars during the preceeding -century; but they had, at least for the Christian Hurons and Algonquins, to some extent, the appearance of religious wars, as they viewed the Iroquois not only as ene-mies of their country, but also of their religion.
Moreover, the Canadian gov-ernors, at least several of them, for instance, Comte de Frontenac, were more or less un-friendly to the Jesuits. The latter opposed with ali their might the nefarious liquor traf-fic between the French and Indians, which several governors tolerated from motives of trade. It was principally the Jesuits that labored amongst the Indians. The secular clergy and the Franciscans confined their
1689-1 forts in the Northwest. On the ! 2nd of June of that year a 1702-1 Chippewa party played their national game of lacrosse, or 1744- pagaadowewin, near the fort of Mackinaw. This fort was not located on the Island of Macki-nac, nor at St. Ignace, but south of the Strait of Macki-naw,.at the northern extremity of the southern peninsula of Michigan, where Mickanaw City now stands. * During the play the bali was several times throvvn designediy over the vvalls of the fort, when it would be thro\vn back by those with-in. Finally to facilitate mat-ters, the gate of the fort was left open, so that the players could get the bali themselves, if it should happen to be throvvn inside the fort. That wa» just what the Chippewas wanted. The next time the bali was thrown into the fort the players rushed in, seized the arms, which their squaws held concealed under their Jblankets, rushed upon the few unsuspect-ing English soldiers and butch-ered them before the eyes of the French within the fort, who themselves were not molested. Captain George E. Etherington \vas seized and bound and was about to be burned, but was saved by the timely arival of Charles Langlade. Whether Father Du Jaunay was in the
work chiefly to the French set-tlements and	pqets. Jtlfortat tl\e time of the massa-
is easy to see that fEs un- cre does not appear. We are
easy
friendly feeling toward the Jesuits could not but be injuri-ous to their work. Finaliy, the suppression of their Order in 1775 was a fearful blow to Indian missionarjr work. The once flourishing missionsx of Soult Ste. Marie, Green Bay, St. Joseph, Machinac, were al-most entirely abondoned until th®y were revieved again in the fore part of the present cen-tur%, by Father^ Gabriel Richard, Francis Vincent Badinč Baraga, Van den Broek and others. For a list of the cler-gymen who officiated at taacki-nac and Detjoft during the last century we refer the reader to the appendix at the end of the lx>ok Frederick Baraga.
Arbre Croche being near to Mackinac, was attended from time to time from the last named mission during the sev-enteenth and eighteenth cen-tury. Father Sebastian Rasle, S.* J., who labcfred for some time amongst the Illinois, and finaliy among tl)e Abenakis of Maine,. and who was slain in 1724 by a New England party, states that there were Fathers of his Order in 1691 at Mackinac, Arbre Croche, Bay of the Puants, or Green Bay, and St. Joseph. As to the labors of those devoted men we know next to nothing. Let us that future research in Canadian and French archives may bring to light some of letters. We will give a few items of interest about Father Du Jaunary, S. J., who, though stationed at Mackinac, or Point St. Iynace, resided also for some time at Arbre Croche, where, it i3 said, the Ottavvas gave him a tract of fand, some of which he cultivated. John Gilmary Shea asserts that he died at Arbre Croche, whereas others claim that his death oc-curred at St. Joseph's Mission.
inclined to think that he was there, not at Arvre troche at that time. At any rate, he did ali he could for the English commander and the remaining soldiers of the fort. We will give a few extracts of Ether-ington's letter and another co-temporary document. Writing to Major Gladwyn, commandant at Detroit, under date of June 12th, 1763, he says:
"I have been very much obliged to Messrs. Langlade and Farli, the interpreter, as like-wise to the Jesuit, for the many good offices they have done us on this occasion. The priest seems inclined to go down to your post for a day or two, which I am very glad of, as he is a very good man, and has a great deal to say with the savages hereabouts, who will believe everything he. tells on his return, which I hope will be soon. The Odtaways (Otta-was) say they will take Lieut. Lesley, me and the eleven men, which I mentioned before were in their hands, up to their village (Arbre Croche), and there keep ub till they hear what is doing at your post. They have sent this canot (canoe) for that purpose. I refer you to the priest for the particulars of this melancholy affair, and am sir.
"Your very sincerely, "George Etherington." S. — The Indians that are carry the priest to Detroit vdll not undertake to land him it the fort, but at some Indian village near it; so you must not take it amiss that he does not pay you the first visit. And once more I beg that nothing may stop your sending him back the di*y after his arrival if possible, as wd shall be at a great loss for the want of him, and I do not doubt that you vvill do ali in your power to
possible, and ammunition, as what we had was pillaged by the savages, * Adieu.-
"Geo. Etherington." The priest mentioned in Etlv erington's letter is Pere Du Ja-unay. This courageous mission-ary, who had already rendered the greatest service to the Brit-ish prisoners in the hands of the Ottawas, in order to be stili more useful to them, did not fear to expose himself to the dangers and fatigues of a long and monotonuos canoe-voyage upon Lake Huron. He accom-plished his mission with fidel-ity, had an interview with Major Gladwyn, then left Detroit to return to Michillimack-inac on the 20th of June, 1763, as we learn by the following extract from a curious narra-tive, entitled, "Diary of the Siege of Detroit":
"June 20th, 1763. This morning the commandant gave to the Jesuil a memorandum of what he should say to the Indians and French at Michilli-matkinac, as also to Captain Etherington, seeing he did not choose to carrjf a letterč saying that if he was asked by the Indians if he had any, he^ would be obliged to say yes, as he had never told a lie in his liffc. He gave him a belt to give to the Ottawas there, desiring him to teli them he was very well pleased with their not having meddled in an affair which must brought on their ruin; and that if they would send their prisoners to Montreal, they wotHd convince the general of their good intention, for which they would probably be well re\varded."
(To be continued) o
Časten spomenik amer. Slovencev.
List "Amerikanski Slovenec in Edinost" je priobčil v št. 190 sledečo oceno o naši Spominski knjigi:
/'Prejeli smo na ogled spominsko knjigo, ki je izdana povodom trideset-letnice K. S. K. Jednote. Knjiga je jako lično narejena ih vsebuje zgodovinske opise K. S. K. J., njenih lokalnih društev in naselbin.
Knjiga je jako lepa, ki* bo gotovo med katoliškimi rojaki po Ameriki naredila obilo dobre reklame za našo dično K. S. K. J. V njej je pisana zgodovina, ki bo ostala še poznim rodovom. Ko morda ne bo čuti v Ameriki več slovenske govorice ,bo ta knjiga pričala tukaj in onkraj Atlantika, da je pri neumornemu delu, ki je dvi gnil Ameriko in jo še bo na naj višjo stopinjo mogočega na predka .deloval tudi slovenski naroefc
Rojakom, posebno članom, pa tudi drugim je svetovati, naj to knjigo dobro shranijo. Tu je najboljša zgodovina našega naroda, ki je ostal še zvest veri in idealom svojega naroda. Zgodovina K. S. K. J. je. časten spomenik ameriških Slovencev I
Zato je prav topTo priporočamo, da ameriški Slovenci pridno sežejo' po njej in jo ^hranijo. Knjiga jstane $2.00 s poštnino. Naroča se pri upravništvu "Glasila K. S. K. Jednote, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
.<*-0-
način. Društvo hoče namreč bliANJE CVEtA—DUHTEC
postaviti Mihaelu Tremmlu, M-ki ga je pri nekem pretepu v
kavarni ubil trgoVec s perutnino, žid Loebel, velik spomenik, ki naj predstavlja Jezusa, kako dviga umorjenega Tremmla k sebi. Poleg Kristusa bo stala postava trgovca s perutnino, ki drži v rokah nož in opazuje trpljenje Tremmla.
Smrt — Svoboda — Pravica.
Nekoč so se srečale na svojem potovanju in sklenil, da bodo potovale skupaj in kjer bo sprejeta ena od njih z dobro vo-ljb tja idejo tudi druge. Po potovanju pridejo do kovača, k njemu se je podala Prayica. Kovač pa je nabijal s \ kladivom po tnalu in vpil; Pravico hočem, pravico. Jaz moram delati noč in dan, da živim pošteno, drugi pa žive in kako žive, a ne delajo ničesar. Ali je to pravica. Žalostno je povesila glavo Pravica in odšla.
Prišedši do velike palače (kaznilnice) se poda Svoboda v njo in kaj vidi in'sliši: Več malih celic in iz vsake celice so vpili tuleči glasovi in proklinjali Svobodo. Svoboda se je zdrznila in odšla.
Ko pa jih nanese pot mimo kmečke koče, poda se Smrt v njo, pa kmalu pride veselega obraza, smehljajoča se, .pozove in popelje Svobodo in Pravico v kočo.
Od tistega časa še potujejo skupaj, a najpreje gre kamorkoli pridejo Smrt, za njo šele Svoboda in Pravica.
■ in 1763 Pontiac, the Chippe- make him return, as you see wa chief of St. Clair, plotted the j the situation we are in, and destruetion of ali the English send up provisions as soon aa
ZRAK.
Stcfaski koledar je potreben
v	vsaki hiši. Ampak Trinerje-
vi	stenski koledarji so vedno drugačni in nekaj več kot večina. Isti niso samo izvrstno delo tiskarske umetnosji, ampak njih slike imajo vedno kak poseben pomen, vsled česar g$ vsaki ima rad in.ga visoko ceni. Trinerjev stenski koledar za leto 1925 prinese na vaš dom takorekoč nekak lepo duhteč zrak. Na njem Ste dve lepi sliki: "The Blossom Time", mala mati z krasnim otročičem v naročju med cvetočimi drevesi in "Golden Sun-set", vesel postaran parček v češminovem vrtu. Ti dve sliki kažeti vrsto odjemalcev Trinerjevega zdravilno grenkega vina, ki je vaš zvesti prijatelj od mladih nog do pozne starosti. Mr. August Kompare nam je pisal- iz Cantona, Ohio, 18. nov. "Danes ne potrebujem več nobenih zdruzih zdravil kot edino Trinerjevo zdravilno grenko vino." Isto je vselej zanesljivo zdravilo za želodčne neprilike. Trinerjev stenski koledar za leto 1925 vas bo vsaki dan spominjal na to dejstvo. Pošljite lOc za pokritje pošiljatvenih stroškov: Joseph Triner Com pany, 1333 fco. Ahland Ave., Chicago, 111.
(Advertis.)
šivilja gospodična Angeli je dobila pismo cfd stalne svoje odjemalke, naj pride«na dom otroku mero vzeti. Ker gospodična Angela ni utegnila odzvati se pozivu, je odgovorila: Milostiva! Zal mi je, da ne morem priti, ker bo moji tinevi
šteti.	•
i, jfi o OH -.a?
Izredno1 "priporočilo.
.O <ft <,i
MU«"'
Gospa Klavora, šplošno znana brutalna, hudobnost, velike in robate postave, je srečala na ulici svojo nekdanjo služkinjo tef jo vpraša: P
"Ali ste zamogli najti še kje kako službo, ko s&h vam napisala tako slabo izpričevalo?"
Služkinja: "Gotovo sem jo našla in še jako imenitno!"
Klavora: "Kako ste pa napravili?"
Služkinja: "Na popolnoma enostaven način. Poleg vašega izpričevala sem pokazala tudi vašo fotografijo. Gospoda se je čudila, kako sem zamogla prestati celo leto pri vas, ter so me na licu mesta vsprejeli brez pomisleka."
NA TISOČE JIH UMRJE VSAKO LETO VSLED LEDICNE BOLEZNI.

Od tisočerih irtev, ki um r j« jo viako leto v.boter.ni na ledicah, bi se jih lahko reiiia polovica ie bi sledili svarilnim znamenjem narave in če bi sc pričeli pravočasno zdraviti. S tem bi se isognili hudim bole činam in končno tudi smrti Gotova jc stvar d« se ne morete dobro počutiti če nimate led ice v redu. čim dalje odkladate s Icče-njem, tem slable -bo sa vas. kajti marava sama «e dela nikakih čudeiev. Ledice morajo redno isločevati strupene snovi is telesa ako sa to ne skrbite, vam oneasore celo telo: smrt je v takem slučaju neizogibna. Pačite torej na sledeče predznake levične bole«ni: hrbtobol večkratno odvajanje urina ponoči; belkaste in rdečkaste snovi v urina s sabasa-noet ▼ črevesju, nervosnost, -mrazenje po 41-votu, omotica, predznaki vnetja prsne mrene. otekle nove. izguba spomina, glavobol belkast jezik, snovi albtvnna v urinu, »pl?-ina Mlabelost. Ne.ed V Ulicah povzročuje mvmatliaat. II ■llllllkri. Btiuhtov« bole.cn, sladkorno belesrp itd. Naie adravjlo Las Hiba je te mnogim bolnikom na leolcah pn ma*alo. Odkar je to zdravilo izumil neki evropejski profesor, je bilo le dosti smrtnih r lučajev odstranjenih. Ed«r uiiva Laaaiba sdravilo. ne sme aa noben način piti opojnih pijač, ikrobas te hrane, sladkih in pre-mastnih jedil; meso se snie uiivati le po malem. Celo navodilo s I-axaib« zdravilom vred stane S19.S0. Poslali Vam bomo isto po prejetu denarja. Pičite na: Laxal Med Co. »45 Lazaiba Bldc- Box »R« Pittsburgh Pa. Za zavarovanje zavitka priitejte ic 2&c.
V ZALOGU ii NAD
PRAYELUBASOVE
Javni notarji.
Prvi javni notarji so živeli že v rimski dobi za časa preganjanja kristjanov. V prvem stoletju po Krisusovem rojstvu bo jih nastavljali katoliški duhovniki, ko so zbirali zapiske in podatke iz življenja umorjenih kristjanov.
Prvi oltar je dal "postaviti papež Sikst L leta 117; na Angleškem je bil prvi krščanski Oltar zgrajen leta 634. Spomenik brez okusnosti.
Društvo Probujajočih se Madžarov, to so madžarski fašisti, bo proslavilo petletnico svojega obstoja na kaj Čuden
Spominska plošča psu.
* * >■
August, Me. 4. dec. — V tukajšnjem državnem kapitolu bodo te dni na slov esen način odkrili spominsko ploščo v počast psu našega guvernerja Baxterja, velikega prijatelja domačih živali.
Guvernerjev pea "Garry", ki je poginil lansko poletje, je svojega gospodarja vedno spremljal v urad tn iz urada kot telesna striiža. Da se bo temu zvestemu psu postavilo spominsko ploščo V drž. kapitolu, je dobil guverner Baxter dovoljenje * o£ zakonodajne zbornice; vse tozadevne stroške bo moral plačati guverner. Označena plošča naj bi opominjala ljudstvo države Maine, da naj bi ne trpinčilo zvestih domačih živali.
tri ln iti ri-vrstno, dva, tri 1b štirikrat, nemško in kranjsko Bglaienc kakor tudi kromatične in pa kovčeke. Harmonike so najboljšega deta la opremljeno a
zaporo sa sapreti.
Imi
Imam v zalogi tudi ie rablie-ne harmonike vsakovrstnih Izdelkov po nizkih cenah.
ALOJ3 SKULJ, m Mea PL PmhtjB. B. f.
BOŽIČ JE BLIZU!
Božični čas je čas spominov in darov.- Na tisoče naših rojakov se bo tudi spomnilo svojcev v starem kraju ob tem času s primerno denarno poSiljatvijo.	,	, __. _ .
Pri poSHjanju denarnih darov pa je ob tem času potrebno, aa pridejo isti pravočasno v roke prejemnikov.
Naša banka je itak znana po svoji točnosti v posmanju denarja; za ta čas pa je storila še posebne ukrepe, da bodo njene pošiljatve tem hitrejše in zaneslivejie dospele na svoje mesto.
Ker ima naša banka svoje direktne zveze s poŠto in zanesljivimi bankami v starem kraju, je v stanu dati pošiljateljem denarja najboljšo postrežbo.
Hitrost, zanesljivost in cena vam velevajo, da se posluzite naše banke pri svojih denarnih počiljatvah, katere naslovite na slovensko banko	. .
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70 — 9th Ave., Med 15. in 16. cesto. New York, N. Y.
Dostavek: Tudi v slučaju, da ste namenjeni potovati v stari kraj za Božič, je v vašem interesu, da se obrnete na nas!
ZASTONJ FONOGRAF
mim
Ima.:- $m
ZASTORJA ZA DVA OKNA
Tukaj je lepa priložnost zastonj dobiti lep in dragocen fotograf. Motor je tako močan, da samo z enim navijanjem lahko igrate več komadov . Izdelan iz krasnega mahogany lesa. Igra vse rekorde, male in velike. Ce bi hoteli tak /onograf kje kupiti, bi morali plačati zanj lepo svoto dolarjev . Mi vam ga damo popohtoma zastonj. Pomislite, da ta ponudba je samo za nekaj časa; mi bi radi, da bi se te fOnografe slišalo iz vseh hiš vaših prijateljev in da bi imeli naše zastorje za okna povsod. Ce vas kdo vpraša, kje ste jih dobili, dajte mu naš naslov. To je torej vzrok, čemu dajemo naše fonografe zastonj, če pri nas naročite zastorje za okna. Ti so povsem novega modela naravnost iz tovarne, krasno izdelani iz finega blaga ijitrpežni za dolgo časa. Velikost zadostuje za vsako veliko okno. Kdor ta zastor enkrat vidi, se vsakemu dopade. Na-tačno ga opisati je nemogoče, če. ga človek ne vidi. Je pravi kras za vašo sobo. Doslej so jih samo bogatini kupovali; mi jih pa nudimo celi publiki; toda ta ponudba velja samo za malo časa. Mi vam pošljemo U zastorja za dva okna samo za $5.95 in fonograf zastonj. Samo pomislite nizko ceno. Ne zamudite te lepe priložnosti ter nam pišite takoj. Mi ne zahtevamo denarja naprej. Pošljite nam samo 35c. v znamkah ali srebru za poštnino, $5.95 boste pa pri prejemu blaga plačali. Poslužite se te lepe prilike in pišite takoj na:
>yalter specialty co. f
1217 N. Paulina St., Dept. 879.	Chicago, 111.
SVOJI K SVOJIMI
Podpisani toplo rojakom Slovence
poročam in bratom
Hrvatom v Pueblo, Colo. »vojo trgovino z oMeko I* moilce Is otroke: v zalogi imim tudi va liko izbero čevljev za žensk«, sprejmem tudi naročila nov* moške obleke po meri
ZAHVALE.
Mr. Alois Skulj, Brooklyn, N. Y. Cenjeni :-
Poslano harmoniko sem v redu prejel ter sem s harmoniko zelo zadovoljen. -Charles Persle,
Union Grove, Ala.
Cenjeni :-
Prejel sem poslano harmoniko in sem jako zadovoljen z njo, lepo poje, tako da sem je zelo vesel.
Joseph Sladich,
Joliet, 111.
NAZNANILO
# Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dnem f. decembra preselil svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., Fittsburah, Pa., kjer bom sprejemal v izvršilo vsakovrstne notarske posle bodisi za Ameriko ali stari kraj. Torej pridite ali pilite v bodoče na:
ANTON ZBAiNIK,
javni notar, 4905 Butler St., Pittsburg*. Pa.
JOHN
I pridobila (eo)7 -
Ali si
kakega



Pfiliranitenekajodsvojega zaslužka
vsak plačilni dan in vložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni boste kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi , po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnifl. f Vlagate lahko v našo banko , prav tako zanesljivo kjerkoli , živite širom držav, kakor če bi živeli v našem mestu. Pi-" šite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku.
Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat se ga potroši brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je | denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma | ali ccloma kot ga kdo potrebuje.
Kaša banka ima nad $740.000 kapitala ia rezervnega »klada, kar je znak varnosti za vaš denar. -
Skupne denarne vloge pa presegajo čez & milijonov dolarjev.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON STS. u JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, preda.	Chas. G. Pes ros, kasir.
Joseph Dunda, pomol, kasir.
POZOR!
Vem, da se marsikomu izmed vas še danes sline cedijo po starokrajskih ajdovih žgamcih, ajdovem kruhu, ajdovih atrukljih in pisani potici. Vse to si lahko privoščite tudi tukaj v Ameriki, če imate fino
AJDOVO MORO.
Jaz sem baš te dni ptejel večjo pošiljatev čiste, bele, newyorške ajdove moke, katero razpošiljam na vse kraje: 100 funtov za $7.00, 50 funt. za $3.60.
Naročilu priložite dedar!
Martin Gorsich
Slovenska grocerija in mesnica
1134 N, Hickorj St. JOLIET, ILL. ,
Večno hrepenenje
Nemško spisal F. Klug, Poslovenil F. O. T.
Hiši
"GLASILO K. S. K..JEDNOTE," 10. DECEMBRA, 1924.
In tako so govorili vsi trije o stvareh, ki so običajne in brez važnosti. Marija Svetec je spoštovala "bolniškega kaplana," toda njena duša je šla nemo mimo njegove in jo je komaj pozdravila, ker ni nikdar imela prilike, da bi bila tej duši v oči pogledala. Marija je pač pogosto poslušala pogovor med Jelovcem in PoŽarjem, ker jo je zanimalo, ko je videla, kako se
Požar pove, kaj se mu je med operacijo pripetilo. "Skoro bi bil moral iskati zavetja pri sestri Mariji," je še dostavil.
"Njene roke ihorejo videzno podpreti vse, ki se pogrezajo," reče Bogdan Jelovec, namiga joč z napol veselim in napol otožnim nasmehom na prizor, ko je Marija Svetec klečala pred besnelim bolnikom.
Potem sta govorila še o tem
krešejo misli obeh. Toda v ta- in onem. Ker se je Bogdanovo
kih trenutkih se -je odpiral pred njeno dušo nov svet, ki je ogrožal njeno notranje žjivljenje. Marija je bila ravno dovršila učiteljišče, ker ie bila v kr ščanskem nauku dobro podkovana, jo je razgovor teh dveh prijateljev še posebno zanimal. Njeno duševno obzorje je bilo široko in globoko, toda zdaj so stopili pred njo novi svetovni nazori s tistim posebnim mikom, ki ga vsebuje vsak nov svetovni nazor, kakor hitro ga osebno zastopa kak človek. In te nevarne in zapeljive vabe se je začela Marija ogibati.
Mirko Požar je bil preveč tenkočuten in obziren, zato ni hotel vznemirjati duševnega miru mlade deklice.
Vse te tri osebe bi najlažje primerjal trem otokom, ki plavajo na istem morju, ne veže jih drugega kot isto valovje, ki obliva njih notranjost. Za Bogdana Jelovca je £ilo to morsko valovje grenko in slano, čutil ga je neprestano okrog sebe, tupatam je celo mislil, da mu bo to valovje vse odtrgalo, četudi v resnici ni vedel, kaj bi mu še moglo odtrgati. Za Mirka Požarja je bilo to valovje široko in sinje morje, na katero je še mogoče odpluti z odprtimi jadri, nasproti viharju ali pa morebiti tudi nasproti mirnemu pristanu. In Mariji Svetec se je večkrat dozdevalo, kakor da se ziblje okrog nje mogočno valovje, iz čigar globočin morejo iznenada seči skrivne moči* s tajinstvenimi, železnimi rokami. . .
Tedaj, ko je Požar odšel, da obišče še ostale ranjence, bi bil Bogdan še enkrat rad vprašal: "Sestra Marija, zakaj ste nedavno rekli, da ste točili že prav tako grenke solze kakor jaz?" Toda tisto jutro ni bil zmožen, da bi bil v drugič stavil to vprašanje Mariji Svetec. • • *
Mirko Požar je moral ravno tisto jutro pomagati dr. Nel-tingu pri neki operaciji. Stvar je bila izcedno drzna, nekemu ranjencu so namreč odprli glavo. Mož je med operacijo umrl, kar se je moglo že naprej videti.
Ko je podal Požar neko orodje, je postal hipno rumen kakor vosek. Pred očmi mu Je nekaj zamigljalo, in moral se je oprijeti. Pri tem se je dotaknil roke Marije Svetec, ki je stala zraven stare prednice. Marija je opazila slabostni napad "bolniškega kaplana" in ga je ravno hotela podpreti. Toda v tem hipu je potreboval njene pomoči dr. Nelting in tako je Mirko Požar ju na lahko zašepetala: "Idite vendar!"
Požar je odšel. V svežem vrtnem zraku, kjer so z drevja in vej glasno padale pluskajo* če poslednje deževne kapljice, mu je zopet postalo ležje.. Potem je srečal na nekem dolgem hodniku sanitetnega vojaka, ki je ravno prihajal iz sobe št 18.
"Kako je z gospodom poročnikom?" ga nagovori.
"Gospod poročnik se zelo dolgočasi."
Požar stopi v sobo k Jelovcu.
"Zakaj ste tako bled?" ga vpraša poročnik.
'.dravje vidno boljšalo, je Mir-:o Požar obljubil, da hoče povprašati dr. Neltinga, ali/na bi tovolil bolniku kakega lahkega ^tiva. Med pa, ko "je govoril, •.o mu neprestano vrele po glavi Bogdanove besede: "Njene ro-ce morejo videzno podpreti vse, ti se pogrezajo."
Po kosi hi jc ponudil dr. Nel-ing "bolniškemu kaplanu" ci-jaro. To je bilo vsekdar zna-neirje, da je dobre volje in v lakih dneh se je dalo govoriti z nožem, v čigar duši sta se pomočili dvom in dobrota, v vsem nogočem. Požar porabi to priliko in povpraša zdravnika, ali mu ne svetuje, da bi pustil bogoslovje in se oprijel zdravilstva. "'Bolniški kaplan" se je ie nekaj tednov sem bavil s tem načrtom.
"Ah," vzklikne dr. Nelting z globokim, zvonkim posmehom, 'ali ste bogoslovje že na klin obesili?"
Požar je umolknil.
"Ne, gospod tovariš" — dr. Nelting je vedno tako nazival 'bolniškega kaplana" — "danes zjutraj niste pokazali ravno posebnih znakov za zdravniški po-jlic. Pa naj bo, če hočete napraviti preizkušnjo, da je mogoče bolnemu telesu ravno tako malo pomagati kakor bolni duši, potem le presedlajte! V nekem sedlu mora pač vsak kdaj v življenju jezditi. Zato vam želim za vedno tako dobro oporo, kakršno ste imeli za trenutek danes zjutraj."
"Zlata duša," nadaljuje dr. Nelting, ko je napravil z dimom nekoliko višnjevih oblačkov, "zlata duša, ta Marija Svetec! Škoda le, da namerava shirati svoje življenje v preprosti kmetski vasi, kakor hitro se povrne njen brat iz toplic Da-vos! Živeti v družbi jetičnega človeka v kmetskem župnišču— škoda zanjo! Ta pa, kakor se zdi, bogoslovja še ni obesil na klin. Sicer bi pa mladi Svetec ne mogel najti bolj navdušene postrežnice kot je njegova sestra."
Mirko Požar je moral iznova misliti na Bogdanove besede: "Njene roke morejo videzno podpreti vse, ki se pogrezajo."
"Bolniški kaplan" je še vpra-jal zdravnika, ali ne bi dovolil Sastniku kakega lahkega čtiva.
"Ne prezgodaj, ne prezgodaj," meni dr. Nelting. "Komaj dviga ptič na pol ohromel peruti, pa bi že zopet rad zletel pod oblake. Pripovedujte mu kaj! Ali — ne — bolniki pravijo, sestra Marija zna tako lepo pripovedovati. Pripoveduje bolnemu otroku v železni postelji pravljice, da se zopet nauči smejati se in da ne 'bo več jokal in besnel. Povejte ji — in sami pa skrbite, da vas ne bo v bodoče pošiljala proč mlada deklica, ker vi ne morete videti krvi in ran!"
Doktor. Nelting je. odšel svojo sobo. tudi "bolniški kaplan" vstane, da gre k Mariji Svetec, -ki naj bi pripovedovala bolnemu otroku v železni postelji pravljice, ob katerih se bo zopet naučil smejati se. In ko je šel k nji, ni Požar mislil na drugega kakor na besede i "Njene roke jhorejo videzno podpreti vse, ki se pogrezajo.
m.
Deževno motnemu jutru je sledil vroč poletni dan. Np vrtu bolnišnice je solnce posušilo klop, s katere je še zjutraj padala dežnica v majhnih potokih. Na klopi je sedela Marija Svetec v temno modri* sestrini obleki itn brala pismo.
Davos, dne------
'Ljuba sestra!
"Veseli se z menoj; ako bom še dalje tako zdrav kakor sedaj, potem se bova v nekaterih tednih zopet videla. Zdravnik —'reci dr. Neltingu, da ga pozdravlja — meni, da bom mo-?el že v najkrajšem času oprav-jati kako lahko službo, če ne bo preveč naporna in bom imel dobro domačo postrežbo. In kdo bi mi mogel bolje in vestneje streči kakor moja ljuba sestrica? Kdo bi mogel j vršiti to službo lepše kkaor ti, ki me poznaš prav tako dobro po srcu kot po slabosti tega »slabotnega telesa? Ker pa ti, ljuba sestra, tako dobro poznaš mojo dušo, naj ne bo samo moje veselje, ampak tudi moja bol tvoja lastna zadeva, kot je to vedno bilo med nama. Da ti na kratko povem: pokopati moram vse svoje visoke in dalekosežne načrte."
Marijin obraz se hipoma zresni, ker pozna svojega brata, ve, kolike notranje žrtve ga je stal ta stavek. Bere dalje:
"Po zdravnikovi izjavi N ne more biti več govora o tem, da bi mislil na vseučiliško stolico s tem telesom, katerega moram zdaj vlačiti s seboj kot slabotno orodje žareče duše. Ti veš, to je bila vedno moja najljubša misel — tega je zdaj konec, Marija, konec! Jaz bi bil tako neskončno rad mnogo in veliko delal, tako rad bi bjl služil svojemu Bogu, svoji Cerkvi, ljudem s sveto besedo — in kdo bi mogel vedeti s kakšnim dejanj enT . . . Zdaj pa bova Šla v samoto kmetske vasi in tam X)va morala najine visoko leteče misli . . * reci?a:.sprepnetiiti. juba Marija! Ti,-ki si me vedno razumela, mi boš, kaj ne, pri tem pomagala? Generalni vikar mi je na moje vprašanje zelo prijazno odgovoril in mi 3poročiI, da mi bo prihranil Breg, ker meni, da bo ta kraj ugajal mojemu zdravju. Seveda je tam le ubožna cerkvica, v kateri je komaj za otroke prostora, da o odrastlih niti ne govorim. Tudi kaplanija je majhna, in ker ni nobeden izmed mojih prednikov dolgo ostal v ubožni vasi, ne bo najbrž tudi oastirstvo jtned sicer dobrimi ljudmi brez težav . . ."
"Breg!" vzdihne potihem Marija Svetec, "ubogi moj brat!" Dalje prihodnjič
--o-—
Napredek žensk v ameriški
politiki. Odkar je bila na podlagi u-stavnega amendmenta v Združenih državah uvedena splošna volilna pravica, so pričele tudi ženske živahno stopati v javno (politično) življenje. Tako se število raznih važnih uradov, zastopanih po ženskah, vedno širi. V mnpgih mestih so pri županskih volitvah zmagale ženske, da sedaj opravljajo občinske posle gospe in gospodične županje; tako smo čitali tudi o višjih sodnicah in celo o šerif ipjah; policistinj. sploh ne omenjamo.
V	državi New York je bila letos izvoljena Mrs. Florence E. Knapp za državnega tajnika.
V	naši državi. Ohio, so zmagale štiri ženske pri zadnjih volitvah: v državni senat (zakonodajo) je bila izvoljena Mrs. Claude C. Waitt, v državni kongres pa Mrs. Nettie M. Clajft), Clara Wood Derr in Grace E Makepeace. Pred dvema letoma pa je bila izvoljena za višjega sodnika (supreme court) države, Ohio Miss Florence Ei Alien, koji urad opravlja jako vestno.
Najbolj zanimiv je pa slučaj, da je bila baš letos prvič v zgodovini Združenih držav, izvoljena guvernerjem kake države
ženska. Ta izredna čast je doletela dve ženski na zapadu, in sicer: Mrg. Miriam Ferguson, izvoljeno guvernerko države Texas in Mrs. Nellie Taylor Ross, novo guvernerko države Wyoming.
Morda bomo doživeli, še dobo, ko bomo imeli celo žensko( predsednico Združenih držav?
-o ' ,i
—- V Belo Krajino pojdeš? Daleč je! Ali se pelješ čez Kočevje, ali čez Novo mesto?
—	čez praznike!! * *
—	Francelj, ti lump, kaj pa delaš na črešnji?
—	Vrabce odganjam.
Naznanilo in zahvala.
Dne 1. novembra t. 1. sva obhajala srebrne poroko, ki se je vršila ob 8. uri zjutraj s peto sv. mašo, darovano po domačem č. g. župniku, Rev. Ažbe-tu, ob koji priliki so nama napravili v srce segajoč govor, za kar jim bodi izrečena prisrčna zahvala.
Zvečer istega dne sva priredila vsem znancem in prijateljem zabavni večer v Mr J Frank Svetetovi dvorani; kjer smo se do ranega jutra po domače zabavali in tudi plaseželjnim se je ustreglo.
Tem potom se najtopleje zahvaljujem vsem cenjenim gostom, ki so se v tako velikem številu odzvali najnemu povabilu s tem,, da so se vdeležili najune srebrne poroke.
Nadalje se lepo zahvaljujeva uglednemu Dramatičnemu društvu in pa klubu Ukelele Girls, ki so nas s svojim nastopom kratkočasili. Posebna zahvala pa vsem gostom, kakor tudi znancem in prijateljem, ki so -lama poklonili tako lepa darila v raznih oblikah. Vsem tem beliva, da bi jih ljubi Bog še mnogo let ohranil zdrave in vesele, ter da bi tudi slednji izmed tas obhajal srebrni jubilej aa enak način, kakor sva ga midva.
Torpj še takrat: Vsem skupaj prisrčna zahvala! Bog vas živi!	|
Frank in Mary Barle.
VVaukegan, IIL, 3. dec,, 1924-_
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjava prežalostno vest. da je Bog med svoje krilatce poklical najuno edino, nad vse ljubljeno hčerko
Frances Riffel.
Umrla je dne 28. novembra ob 5:30 uri zjutraj po enodnevni bolezni v nežni starosti dveh
let.
V prvi vrsti se najtopleje zahvaljujeva Mrs. Bara Kapele, ko je na zadnjo uro na rokah nosila najuno hčerko; hvala tudi njeni celi družini, ker je vso noč pri nji čula. Hvala moji sestri Dori Golz, ki je prišla iz Sout Chicaga in za krasni venec. Hvala mojemu bratu in svakinji, Andro in Rezi Oblak za venec in ker sta jo spremila na zadnji poti. Hvala družini Marn za venec in ker je vso noč čula pri nji in nas tolažila. Hvala staremu očetu Josip Riffel, ker so se vdeležili pogreba. Hvala Mr. Nemanichu za celo oskrbo pogreba in za trud, ker je preskrbel, da je tako hitro prišla moja sestra iz Chicage. Hvala č. g. župniku, Rev. Plevniku za obrede, ko jo je spremil k večnemu počitku.
Srčna hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ko so jo prišli v tako obilnem številu pokropit in spremit na zadnji poti.
Ti pa nepozabljenS hčerka, spavaj sladko in veseli se v nebesih z angelci, saj za ta svet nisi bila rojena. Prosi za naju Boga, da se enkrat vsi s teboj snidemo!
Žalujoči ostali: Frank in CedUja Riffel, stariši Dora Golz, teta, Andro Oblak, stric.	| k »
Joliet, 111., 4. decembra. 1924.
Hrbtena bol
je predznak obistne neprilike in nikakor se ne sme zanemariti. Vzemite
SEVERAS LEDSVL
ki je izvrsten stimulant za le-dice. Pomaga naravi popraviti obstoječi nered, ter olajša bolečine v hrbtu vsled obistne neprilike.
Cona 76c in $l.M.
W. F SEVFRA CO CEDAR "RARIDS, IOVVA
IZDAL SEM NOVI CENIK
Domačih Zdravil
katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači zdravnik". Piiite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah.	4 V ceniku so Se razne druge koristne stvari.
MATH PEZDIR,
Bos 772, Citj Hali Sta. New York, N. Y.
HARMONIKE
Predno se odločite kupiti harmoniko, piiite po eenik največji slovenski trgovini in izdeloval-nici harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor ao bili ie vsi drugi, kateri so, ie naročili.
Importirane nemike harmonike na eno, dve ali tri vrste; pripravne za mlade fante, od $4.00 do $45.00.
PIANE GRAMOFONE
kakor tudi popohia zaloga slovenskih rol in ploič. .
Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, zs nizke ceno.
Blago razpoliliam m mU Ameriki.
Se uljudno priporočam rojakom.
ANTON MEKVAfe *
; Music Store,
•121 ST. CLAIB AJtL CLEVELAND, OHIO.
NAJVEČJA SLOVENSKA UNLISKA TISKARNA
V	Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine.
NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO
UČEN IZDELEK
dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K.» S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica.
AMERIŠKA DOMOVINA
V	svojem lastnem poslopju
6117 SL Clair Ave.
CLEVELAND, O.
JOSIP KLEPEC
Iasaraaee—Real Estst*--Pheeei 574»
107 N. Chicago Si, Joliet, IiL Zavaruje hlie, poMitra in avtomobile. Prodaje hite ia lote. Javni aster.
ZOPET MI JE DOSPELA
Velika zaloga Labasovih harmonik. .
Maj al lahko »ri mani naročit* kakor* n« koli	d Takrat trikrat
la »Urikrat u«la»ene. nem i kc ali siovenskr. Imam todi Toliko xalo.ro lepih ia
p očrni harmonik sa mlade Jante od SS.00 naprej. Piiite po ceni Dali« razpošiljamo na v»e kraje motne ilifan« iraport.raae Jitenn e »O! y« mr. 40c; * litra SOc; 1 liter $1.26; 2 Utre ali itefaa
v *..Ia.i 4m.m tnifl »tarok™is k o ročne kovane plankace male pt
Pilite po ecnik.
I i teror steklenica. ___ _ _	Si so.
V^aaiMri "imam tudi" atarokraj«ke ~n.tne kovane plankace male po »».«». Tali ka po 14.00 in • tarokrajaka earantiranee ko** po S2.50.	.
Razpoii?jarao na	kraje fine iskren« l.-otle » kapo in čermi. Pilit* p«
pojasnilo.	x
Naslov naredit« samo:
STEPHEN STONICH, Chisholm, Minn.
Božična denarna nakazila,
katera se skoz nas odpošljejo do polovice decembra, bodo še pred prazniki izplačana. Stroški brzojavnega pisma samo $1.00.
Naročite še danes denarno darilo, katero ste se namenili poslati Vašim v domovini.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST.
NEW YORK, N. Y.
Pozor krajevna društva K. S. K. Jednote!
Mesec december, doba glavnih letnih sej je tukaj. Na teh sejah boste gotovo kaj ukrepali o izboljšanju finančnega stanja društva in njegovem napredku. Velike važnosti pri tem je vprašanje, kje in kako imate društveni denar naložen? Na veliko obrestno mero ter varno, ali ne?
Mi vam svetujemo, da za denar, kar ga imate na razpolago, kupite pri nas take vrednostne papirje ali bonde, bodisi že mestne, okrajne ali iolske, ki vam do-našajo vsaj 6 odstotkov obresti »K se ves. Bonde lahko vsak dan prodate, ali zamenjate v denar.
K. S. K. Jednota je skoro vse bonde, katere lastuje pri naa kupila in jih ae vedno kupuje, ker jo vedno aolidno postrežemo. Sleditč K. S. K. Jednoti tudi Vi!
Za pojasnila pišite nam v slovenskem jeziku.
A. C. ALLYN & CO.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
Establishod 1857
PRIDRUŽITE SE NAŠIM 1925 božičnim hranjeval-
nim kulubom. (1925 Christmas Savings Clubs)
Isti se zdaj ustanavljajo.
Sledeči klubi so vam na razpolago s tedenskimi vplačili: '
$ .25 klub se izplača $ 12.50 in	obresti
$ .50 klub se izplača $ 25.00 in	obresti
$1.00 klub se izplača $ 50.00 in	obresti
$2.00 klub se izplača $100.00 in	obresti
$5.00 klub se izplača $250.00 in	obresti Pristopite danes.
Premoženje te banke znaša $12.000.000.00
Ustanavljajte nova krajevna druitva!	i