XXII. ST. 9 PTUJ, ČETRTEK, 6. MARCA 1969 CENA: 0,50 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Osnutek programa gospodarskega in družbenega razvoja 1969-1973 Kmetijstvo v naslednjih petih letih Kmetijstvo v ptujski obči- ni ustvarja 37,6 odstotka (iružbenega proizvoda vsega gospodarstva. Družbeni sek- tor, ki ga predstavlja pet de- lovnih organizacij, je udele- žen s 16,4 odstotka. Zasebni sektor predstavlja 9029 kme- tijskih gospodarstev ali po p^atkih davčne uprave 12,819 davčnih zavezancev. V strukturi družbenega pro- izvoda skupnega gospodar- stva zavzame z 21,2-odstot- no udeležbo drugo mesto. Po obsegu blagovne proizvodnje prevladuje živinoreja. Kon- figuracija tal in obstoječe Uevske kapacitete ji pogo- jujejo vodilno vlogo tudi v bodoče. Materialni pogoji gospo- darstva v kmetijstvu so se s prvimi reformnimi ukrepi izboljšali. V zadnjih dveh le- tih se je razmerje med ce- nami kmetijskih pridelkov in tenami reprodukcijskega ma- teriala za kmetijsko proiz- vodnjo poslabšalo. Gospodar- ski položaj kmetijstva se je poslabšal tudi zaradi zniža- ne porabe kakovostnih gno- jil. povečanih družbenih da- jatev, razdrobljenosti kme- tijskih organizacij, enostran- skega usmerjanja in zastoja ^ prodaji kmetijskega blaga zunanjem trgu. Problemi TOzvodnje in plasmaja f^etijskih pridelkov so se ^ostrili do take mere, da ^ o njihovi rešitvi že raz- P^vljali in pričeli ukrepati ^Publiška in zvezna skup- ščina. ^ j.^Jožnosti v razvoju kme- Dot K predvsem pa kaki so slah ukrepi za rešitev stanja, navaja tudi ske** . Pi^ograma gospodar, obr^ družbenega razvoja -S ^^ razdobje 19G9 jf v'"-. Osnove in izhodišča razv in ekonomskega ki bodo šla v širšo lek j® pripravil odde- Algo''^ analize in finance. Pot je rečeno, da Sa ekonomske- Ureij kmetijstva vodi tegra ^.'^'■'^jšega procesa in- gova^'^^.poslovnega do- do h^t"^^ proizvodnje lahko ^""^šnje. ^ tem bodo Razmer- ugodnejša ^'^sko • ^ cenah med suro- njo L, ^^ končno proizvod- odliv rt u^' P^ bo preprečen Prelt iz kmetijstva '''zisča v druge dejav- nosti. Zagotoviti je treba večje vlaganje v moderniza- cijo kmetijstva in tudi s tem povečati reprodukcijsko zmožnost družbenega in za- sebnega kmetijstva. Kmetij- ske delovne organizacije in družbeno proizvodnjo kot osnovo sodobnega kmetijst- va moramo še naprej teh- nično, tehnološko in organi- zacijsko dograjevati ter jih usposabljati za sodobno pro- izvodnjo. Intenzifikacija kme- tijstva in razvoj socialistič- nih družbenih odnosov mo- rata potekati tako, da se kombinati, zadruge in druge delovne organizacije s pod- ročja kmetijstva in gozdar- stva hkrati uveljavljajo kot samoupravne organizacije delavcev in kmetov in kot (Konec na 3. strani) Nedosledsiost v reci!Izacf|a rezultata referenduma v bistriški občini Prva polovica lanskega le- ta je minila v burnih raz- pravah o uvedbi samopri- spevka za ureditev materi- alnega stanja bistriškega šolstva. Program zbiranja sredstev je predvidel dva vira: prispevke občanov in pa delovnih organizacij. Na referendumu drugega junija so občani izglasovali samoprispevek. Ostala je še druga naloga, da se z de- lovnimi organizacijami pod- pišejo pogodbe, po katerih bi naj te plačevale en od- stotek od bruto osebnih do- hodkov. Zal pa ta drugi del še do sedaj ni uresničen, o čemer nam najbolje govori dosedanja realizacija sred- stev za ureditev materialne- ga stanja bistriškega šolstva. Ta namreč kaže, da se je do sedaj steklo samo 54.4 odstotka predvidenih sred- stev. Najboljša realizacija je iz triodstotnega prispevka obrtnih dejavnosti v višini 88,5 odstotka. Sledijo pri- spevki iz delovnega razmer- ja v višini 88,4 odstotka, prispevek iz katastrskega dohodka občanov je' realizi- ran v višini 54,7 odstotka. Najslabše pa je z enoodstot- nim prispevkom delovnih organizacij, ki je realiziran v višini 36,5 odstotka. Ravno to je najbolj za- skrbljujoče. En odstotek od bruto osebnih dohodkov predstavlja namreč večino sredstev, ki bi se zbrale iz samoprispevka. Do sedaj pa je pogodbe podpisalo samo 16 delovnih organizacij v občini. Značilno za plačeva- nje tega prispevka je dej-^ stvo, da ga ne plačuje no-' bena delovna organizacija, ki ima sedež izven občine, kar je značilno za obrate LIP Slovenske Konjice, Kolonia- le Maribor idr. manjša pod- jetja. Je pa še precej manj- ših delovnih organizacij s sedežem v občini, ki še tudi niso podpisale pogodb. Zaradi tega so na zadnji seji skupščine občine Slov. Bistrica sklenili, da se za- dolži predsednika SO, da postavi komisijo, ki bi naj v naslednjem mesecu posta- vila stik z vsemi podjetji v občini in nato poročala o svojem delu. Drugo, kar je najbolj vznemirilo občane na zad- njih zborih volivcev, je dej- stvo, da se je že govorilo o vrstnem redu gradnje šol. Po dosedanjem dogovoru se mora najprej dograditi šola v Makolah in nato v Polj- čanah, medtem ko nadaljnji vrstni red ni določen. Da ne bi prišlo do kakšnih dvomov, je sklep skupščine občine, da se bo nadaljnji vrstni red določil šele po komisijskem pregledu vseh šol in po sklepu skupščine občine. Tudi borci za Miro Kolenkci Pravkar so minile letne konference krajevnih orga- nizacij ZZB NOV v bistriš- ki občini. Na vseh teh kon- ferencah so se borci odloči- li, naj bi bil tudi v nasled- nji štiriletni mandatni dobi predsednik občinske skupšči- ne Miro Kolenko. -b Razmišljanfe ob 8. marcu 5. marec nas vsako leto spodbudi k razmišljanju o položaju žene in družine v naši družbi. S ponosom gledamo na ugotovitve, da se je Jugoslavija uvr- stila med prve države na svetu po zaposlovanju žena, zlasti Slovenija, kjer je v družbenem in privatnem sektorju že nad 50 odst. zaposlenih žena. Žensko delo je postalo na mnogih delovnih mestih že nena- domestljivo. Tudi v ptujski občini se lahko pohvali- mo, saj je 37 odst. zaposlenih žena samo v družbeni proizvodnji, V odnosu na skupno delovno silo na posameznih delovnih področjih je udeležba ženske delovne sile naslednja: v gostinstvu 86 odst., v so- ciali in zdravstvu 84 odst., v šolstvu 75 odst., v trgovini 63 odst., v kulturi 46 odst., v družbenih služ- bah 43 odst. in v kmetijstvu 31 odst. To potrjuje, da delajo žene na zelo odgovornih mestih in bi bilo prav, če bi imele tudi večjo vlogo v družbenem živ- ljenju in v samoupravnih organih. Žena — mati je združila dolžnost matere, go- spodinje s poklicnim delom. Njen delež v ustvar- jalnem delu doprinaša k večjemu družbenemu bla- goslovju, kakor tudi boljšemu ekonomskemu polo- žaju družine. Prav tako vpliva razgledanost žene na kulturno vzdušje v družini. Zaradi odsotnosti staršev z doma se je spremenilo družinsko življe- nje. Utrujeni starši se ne morejo v dovoljni meri posvečati svojim otrokom, zato je zmanjšana vloga družine pri vzgoji otrok, zlasti če upoštevamo, da so starši manj časa z otroki. Družba, oziroma druž- benopolitične skupnosti in delovne organizacije so premalo storile, da bi zaposlenim staršem pomaga- li z varstvom predšolskih otrok, s podaljšanim biva- njem otrok v šoli, z otroško prehrano, itd. Za te potrebe ni jinančnih potreb zato, ker nismo ovred- notili ženskega dela v celoti, in nismo zavestno re- ševali teh problemov. Skrb za otroke ni stvar soci- alnega usmiljenja, temveč naj bi bila odraz polne človekove solidarnosti in socialistične zavesti sle- hernega občana. In če se pojavijo družinske težave, vzgojni pro- blemi, slabi učni uspehi v šoli, kaj hitro pokažemo na zaposlene matere, namesto da bi odkrili prave vzroke in da bi družinam ali posameznikom nudili pravočasno pomoč. Se slišimo glasove, da se naj žene vrnejo domov, čeprav vemo, da je to v na- sprotju z načeli demokracije in človeške enakoprav- nosti. Lenin je dejal: »O stopnji kulture in demo- kracije neke dežele sodimo po stopnji njihove ude- ležbe v javnem življenju.« Spoznali smo, da so žene sposobne delati na vseh področjih družbenega dela, zapostavljamo pa udeležbo žena v upravljanju. V predstavniških or- ganih v Sloveniji je do sedaj zastopanih le 12,6 od- stotka, v prapravah na nove volitve pa je med kandidati malo žena 1:6 v korist mož. Tudi v ptuj- ski občini je le 8 žena evidentiranih za možne od- bornice občinske skupščine. Kje so vzroki za to? Nezaupanje ženi, konservativna miselnost, neure- jeno otroško varstvo, obremenitev žene v gospo- dinjstvu, za žene so postavljeni dostikrat ostrej- ši kriteriji kot za moške, delno pa so krive tudi sa- me žene, ki ne volijo žena v predstavniška telesa, morda tudi zato, ker je med mnogimi zaposleni- mi in sposobnimi ženami zelo težko izbrati naj- boljše. Zato naj 8. marec spodbudi delovne kolek- tive in vse občane, da resno razmislijo o pomoči zapolenim ženam odnosno družinam. Jugoslovanske žene enakopravnosti niso pre- jele kot darilo, temveč so si jo priborile v borbi. V NOB je sodelovalo 100.000 žena, od teh je izgu- bilo življenja 25.000, 40.000 je bilo ranjenih, 282.000 pa jih je umrlo v taboriščih. Danes dokazujejo pri delu, da so sposobne uresničiti tudi najtežje nalo- ge. Zato ne smemo razumeti ženske enakopravno- sti le v načelih in v svečanih besedah, temveč spoštujmo ta načela v vsakdanjem življenju. A2 STRAN 2 tednik — Četrtek, 6. marca ij^ TA TEaEM V I^EI^UBLIŠKI SKUPŠČim Pristojni odbori republi- škega in gospodarskega zbo- ra Skupščine SR Slovenije obravnavajo v tem tednu več zakonskih predlogov s pod- ročja cest in železnic. Gre za zakonske predloge in odlo- ke, ki urejajo modernizacijo ceste od državne meje pri Šentilju do Nove Gorice, etapno gradnjo in vire za fi- nanciranje modernizacije o- menjene ceste, kakor tudi modernizacijo železniških prog v republiki. S kultumo-prosvetnega področja bodo pristojni skupščinski odbori obravna- vali osnutek zakona o spre- membah in dopolnitvah za- kona o prosvetno-pedagoški službi ter sklep o merilih in pogojih za zagotavljanje po- sebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1969 in sklep o enotnih osnovah me- ril za financiranje izobra- ževalnih skupnosti v letu 1969. V (Aravnavi bo tudi infor- macija o zaposlovanju inva- lidnih oseb ter informacija o izvajanju stališč Skupščine SR Slovenije o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Komisija za družbeno nad- zorstvo bo razpravljala o letnem poročilu Službe dru- žbenega knjigovodstva za le- to 1968 ter osnutku delov- nega programa službe za le- tošnje leto. Oživeli šovinizem v Bolgariji Kaj se skriva za protimakedonsko propagando? Smo priče nerazumljivega pojava v sosednji Bolgariji. V tej deželi oživljajo, negu- jejo in krepijo najnižje šovi- nistične strasti. Potvarjajo zgodovino bolgarskega, ma- kedonskega in drugih naro- dov na Balkanskem pKjloto- ku, prisvajajo si znana ime- na s področja kulture, revo- lucionarne osebnosti, carje in kralje ter verske dostojan- stvenike. Redkokdaj in redkokje ta- ko brezobzirno posegajo po tujih vrednotah kakor te dni v Bolgariji in se v Sofiji ne zavedajo, da na ta način ni še nikdar nikomur uspelo obogatiti svoje in osiromaši- ti tuje zgodovine. Izkušnje vseh gibanj in dežel, v ka- terih so gojili in krepili šo- vinizem in sovraštvo do drugih narodov, predvsem sosednih, kažejo tudi v Bol- gariji predvsem le njihovo slabost ter potrebo z nizki- mi strastmi prikriti apatič- nost ljudstva in anemičnost njihove uradne politike. Tatvina Tatvina tujih vrednot In prikrojevanje zgodovine, da bi se pokazalo bogastvo pre- teklosti in beda sedanjosti, ima izključno cilj negirati makedonsko nacionalnost. Sicer ni to nič novega. Ma- kedoncev kot naroda niso priznavali skozi stoletja Tur- ki, niti bolgarske ali sabske dinastije, kakor nobena tuja sila, ki je hlepela po vlivu na Balkanskem polotoku. Bo pred četrt stoletja je fašistična bolgarska vojska, kateri je Makedonijo poklo- nil Hitler, streljala make- donske rodoljube, ki so se borili za pravice svojega na- roda, za svobodo in svoje nacionalno ime. Sofijski po- litiki iščejo danes v statisti- kah teh režimov in časov »znanstvene dokaze^-«, da Ma- kedoncev sploh ni bilo. Dve desetletji dušitve na- cionalne zavesti Makedoncev v Pirinskj Makedoniji, ki je v sestavu bolgarske države, so prerasle v aspiracije po odrekanju pravice Makedon- cev v Makedoniji, da so eden izmed petih jugoslovanskih narodov in nerazdvojljiv del jugoslovanske skupnosti. Ju- goslovanska skupnost pa je dejstvo in obstaja zato, da bi vsakega izmed svojih čla- nov varovala pred agresijo. Zato je ogrožanje Makedoni- je istočasen napad na nedo- takljivost Jugoslavije. Ni no- benega dvoma, da se bodo narodi naše države znali braniti pred sodobnimi grož- njami iz Bolgarije. Vicga Bolgarski narod ima svojo zgodovino. Sodobno potvar- janje le-te nas zanima samo toliko, kolikor se to tiče Ju- goslavije. To je lahko zade- va bolgarskih »znanstveni- kov«, politikov in listov, če izražajo priznanja fašistični vojski Bolgarije za množič na streljanja in požiganja v Srbiji in Makedoniji in ser- vilno službo tretjemu rajhu v času druge svetovne vojne. Njena vloga je našim lju- dem in partizanskim enotam dobro znana. V Bolgariji bi morali r- in Evropi na drugačen t čin pojasniti, zaradi česj njena vojska pristopii^j^^ šele takrat, ko so njene e« te stopile globoko na nif ozemlje, in v času, ko je jugoslovanska osvobodil, vojska nad pol milijona b, cev in ko je osvobodila j četrt svoje dežele. Sofijski! sti se ne vzdržijo, da n«; bili ponosni na fašistič, bolgarsko armado in njq mračno vlogo v boju prj osvobodilnim in revolucj narnim silam narodov Juj slavije. Ali je sploh moč g voriti o globljem moralng in zgodovinskem padcu? M. "D, Stanovnja naprodaj v Slovenski Bistrici Stanovanjski problem je še vedno boleč. Da bi nekako rešili pomanjkanje stanovanj v bistriški občini, sta se gradbeno podjetje Granit iz Slovenske Bistrice in po- družnica celjske kreditne banke dogovorila za gradnjo večjega stanovanjskega ob- jekta. Novi objekt bodo začeli graditi letos v marcu, po predvidevanjih pa bi naj bil končan do konca leta ali najkasneje prihodnje leto ob tem času. V novi stanovanj- ski zgradbi bodo stanovanja treh velikosti. Najcenejši in najmanjše bo enosobno sta- novanje, ki pa bo imelo dve sobi s kuhinjsko nišo in je- dilnim kotom ter sanitarija- mi ter boksom v kleti. Dvo- sobno stanovanje bo imelo eno sobo več, medtem ko bo imelo trosobno stanovanje dve spalnici. Cena za enosobno stanova- nje bo 60.000 dinarjev, za dvosobno 84.000 dinarjev in za trisobno stanovanje lOflt soč dinarjev. Ta stanovanja se gra(J; za trg in je do sedaj danih polovica, medtem 1 je ostala polovica še na rj polago za morebitne kupe Ugodnost nakupa teh st novanj je toliko večja, h bodo stanovanja imela c« tralno gretje ter prostor i otroški vrtec. Ker vsi morebitni kup nimajo denarja, daje baiž tudi dolgoročne kredite ( osemdeset odstotkov na v!i žena sredstva. Takšna ohi ka sodelovanja med bai in gradbenim podjetjem! je pokazala kot izredno h ristna in bo marsikomu manjšimi denarnimi sredst omogočila nakup stanovanj -b Predsednik skupščine občine Ormož, Franc Novak: O nekaterih značilnostih delovanja občinske skupščine Pred nedavnim so dobili občani ormoške občine v obravnavo pc«^iIo predsed- nika skupščine občine Or- mož o delovanju CHTOOŠke ob- činske skupščine šn njeaiih organov. FVanc NOVAK med dru- ^m poroča: •V našem samcHipravnem socializmu dajejo zvezna in republiška ustava ter zakoni temeljne okvire, da se ob- čina organizira kot politična jsliupnost, družbOTa asocia- cija občanov in njihovih de- lovnih organizacij. Ta poli- tična skufKiost pa naj s svo- jimi samoupravnimi organi zagotavlja občanom materi- alne in druge pogoje za de- k) ljudi, za razvoj proizvod- nih sil, usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in d^ž- benih služb ter razporeja razpoložljiva a-edstva v skladu s splošnimi družbeni- mi interesi. Občina, zlasti na manj razvitem območju, ni v sta- nju sama z lastnimi sredstvi financirati uspešno izvrše- vanje vseh svojih dejavnosti. Izhajajoč iz tega ima pravi- co, da ji širša družbena skupnost s prilivanjem sred- stev zagotavlja minimalni obseg zadovoljevanja druž- benih potreb. Šele, ko so zagotovljena sredstva te osnovne pravice in ustvarje- ni materialni pogoji, je mož- no razvijati najrazličnejše samoupravne integracije in zadovoljiti dane potrebe. Ob tem pa je zelo pomemb- na samoupravna integracija, ki mora temeljiti na skupnih interesih, na vzajemni pomo- či in solidarnosti, odgovor- nosti, samoupravnem dogo- varjanju in družbenem spo- razumevanju, ki mora slo- neti na enakopravnih odno- sih. Vsa ta osnovna načela so bila vedno prisotna v delo- vanju naše skupščine in vseh njenih samoupravnih organov. Te pozitivne ugo- tovitve se kažejo kot osno- va vsebinske dejavnosti na- še občinske skupščine in njenih organov tudi ob ugo- tovitvi, da bi bilo lahko stor- jenega še več. Korenine po- časnega razvoja in zaostaja- nja ne poganjajo iz občinske skupščine in njenih organov, saj imajo vrsto zavornih me- hanizmov sistemskega znača- ja, ki se odražajo v nedo- slednem izvajanju in uve- ljavljanju ustavnih 2:amisli, predvsem v faktorjih izven občine. Predvsem je kritičen seda- nji sistem finansiranja druž- benih potreb in njegovo iz- vajanje v občini. Zveza in republika posredno in nepo- sredno določata vire in vr- ste dohodkov za finansiranje družbenih potreb, prav tako pa tudi višino in vrste finan- ciranja. Ob vsem tem je ob- čina v stalni negotovosti, ker se akti v zvezi in republiki sprejemajo mnogokrat z za- mudo, mnogokrat pa se spreminjajo tudi med prora- čunskim letom. Tako stanje spravlja skupščino v dileme in stanje, ki ji že vnaprej onemogoča kakršnokoli dol- goročno planiranje in načr- tovanje razvoja občine. (Nadaljevanje prihodnjič) J. S. Ormoški OSS v pred- v&ninih pripravah Iz krajšega razgovora s predsednikom občinskega sin- dikalnega sveta Ormož Aloj- zom Blažičem smo izvedeli, da se je občinski sindikalni svet v koordinaciji z drugi- mi, v predvolilne priprave vključenimi družbenopolitič- nimi organizacijami, uspešno vključil v predvolilne pri- prave. Pred nedavnim so imeli dve razširjeni seji ple- numa občinskega sindikalne- ga sveta, več sestankov v ormoških delovnih organiza- cijah, kjer so delovni ljudje na demokratičen način in po svobodni izbiri predlagali v predstavniška telesa možne kandidate, ki so si s svojim dosedanjim delom ustvarili ugled in zaupanje. Ena iz- med bodočih nalog sindika- ta je tudi v tem. da bodo za- gotovili na volitvah polno- številno udeležbo. Glede na aktivnost, ki vlada med vo- livci, to ne bo težko doseči. Več o delu sindikata v predvolilnih pripravah bomo še poročali. J. S. APOLLO 9 V VESOUU v ponedeljek ob 15. 'O po našem času so v Cap Ka nedyju v ZDA izstrelili vesolje raketo Saturn, v tere konici se je nahaja vsemirska ladja Apollo 9 štiričlansko posadko. 2900 ton težka raketa , bila v nekaj minutah 67 ic visoko, nakar je zavila ' krožno pot okrog Zemlj«' potem, ko je odvrgla nep trebne dele rakete, ki so služili pri vzletu. Trije vesoljski potniki W ostali, če bo šlo vse po sre — 10 dni v vsemirskem pf* štoru ter opravljali sV« naloge, ki jih imajo v z' zi s pripravami na polet veka na Mesec, katere oal'' bo imela raketa Apollo iC. bo poletela proti^temu ZeH Ijinemu satelitu sredi le*" njega leta. VREME LUNINE SPREMEMBE iN ^ MENSKA napoved za čas od petka, 7., rablja za shrambo ali točneje povedano za ne- kaj kg ozimnice. Ko smo stranko poklicali, da ji bomo ta prostor odvzeli, smo bili spet »pristranski« s strani prizadetega stanovalca s tr- ditvijo, da prostora ne bo iz- praznil, da ima številno dru- žino in pK>dobno. V vsakem primeru smo za- interesirani take prostore preurejevati v stanovanja že zaradi tega, ker ga bo zase- del nekdo od pričakovalcev stanovanj, jk) drugi strani pa od prej neuporabnih prosto- rov dobivamo stanarino. Primeri ženske, da upo- rablja stanovanje le, ko pride v Ptuj k zdravniku, niso redki. Stanovanjsko pravico, iz- kazano s predpisanimi listi- nami bi skoraj lahko istove- tili z lastninsko pravico. Sta- novanjska zakonodaja pred- pisuje zelo ozke pogoje za odpoved stanovanja, V pri- merih odsotnosti strank do- loča roke, ki jih je upošte- vati, da stanovalec ves ta čas brez presledka ne upo- rablja stanovanja, da pri tem ne upoštevamo še dol- gotrajnega odpovednega po- stopka. V takih primerih ni rešitve razen v primeru spremembe tozadevnih pred- pisov, za kar pa ni izgle- dov. Stanovanjsko podjetje od- stopa sedaj vse prošnje za stanovanja delovnim in dru- gim organizacijam, kjer so prosilci zaposleni. Slednje že od 1. januarja 1966 preje- majo vsako leto večji del 4Vo stanovanjskega prispev- ka za reševanje stanovanj- skih problemov zaposlenih, v kolikor jih niso v stanju sami rešiti. Zato se bo v bo- doče treba obračati na te or- ganizacije in iskati rešitev tam, kjer so na razpolago za to namenjena sredstva, kot je to že obravnavala SO Ptuj na seji oktobra 1966. le- ta. V bodoče bodo dobivale iz- praznjena stanovanja sploš- nega stanovanjskega fonda predvsem osebe, ki dobiva- jo socialno pomoč, upoko- jenci z nizkimi pokojninami, stanovalci, ki se morajo iz- seliti zaradi rušitve zgradb in podobno, kar bo urejeno z internimi samoupravnimi akti. Stanovanjsko podjetje Ptuj PiSMO FOLICLORI^EMU DRUŠTVU V PTUJU Na željo številnih Ptujča- nov in stanovalcev starega mesta Ptuja se vam oglašam s pripombo k vašemu načrtu in programu pustnih prire- ditev! Kot vemo, so najbolj zanimivi del starega mesta stare hiše, stare ulice. Hoče- mo jih ohraniti, zato vzdr- žujemo zgodovinske zname- nitosti, med katere sodi ne- dvomno tudi kurentovanjel Vsekakor pa bi kurentovanje pripadalo in se skladalo sta- remu delu mesta, ki se ga pa vedno bolj izogibate — tudi ob drugih podobnih pri- reditvah. Vsekakor ni Pre- šernova ulica preozka in premala za kaj takega. Za- kaj ne bi bilo vsaj zborno mesto povork za gradom ali pri »Novem svetu«, da bi lahko turisti snemali in fo- tografirali ob zanimivih fa- sadah starih hiš in ob naj- bolj zanimivi »Dominikanski cerkvi«. Temu se izogibate — zakaj, čemu? — Posebno sedaj, ko imamo tako lepo obletnico in bi morali naj- bolj pokazati tisto, kar sla- vimo. Pozdravljamo vas in upa- mo, da boste prišli do spo- znanja, čeprav prepozno! Prizadeti IN ODGOVOR: Prireditelji kurentovanja smo izbrali zaradi številnih sodelu- jočih folklornih skupin kot najustreznejše zborno mesto osnovno šolo »Tone Znidarič«, kjer se nastopajoči lahko zbe- ro v razredih, odložijo svojo garderobo in se pripravijo za nastop. Prav tam jim lahko v šolski kuhinji pripravimo tudi južino in kosilo. Vsega te- ga ne bi mogli urediti v go- stilni pri »Novem svetu«, ki jo pisec pisma predlaga za zborno mesto. Kar pa zadeva pripombo, da se izogibamo starega dela me- sta in posebej še Prešernove ulice, moramo odgovoriti z na- slednjim: Pri prvih karneval- skih povorkah smo imeli v ob- hodni poti tudi Prešernovo, Cafovo in Dravsko ulico. Iz- kazalo pa se je, da je zlasti Cafova ulica zaradi strmine, posebej še ob poledici, zelo ne_ varna in odbori za prireditve niso mogli prevzeti odgovorno- sti za eventualne nezgode. Za- to smo morali ta predel opu- stiti. Tudi osrednji del mesta, ki obsega Bezjakovo ulico, Slo- venski trg in Murkovo ulico, nam dela težave, kadar je sneg in poledica. Toda temu pre- delu se ne moremo izogniti za- radi mnogoštevilnih gledalcev, ki se vselej tam zbero. Druga- če pa je z obhodno potjo okoli gradu; ta .ie povsem neustrezna zaradi odmaknjenosti, tu ni pričakovati večjega števila gle- dalcev. Opozarjamo, da v prihodnje ne bomo odgovarjali na ano- nimne dopise, ker menimo, da se lahko vsakdo, ki izraža svo- je dobronamerne predloge, tu- di podpiše. Predsednik Folklornega društva Drago Hasl Naročajte TEDNIK STRA!N 8 TEDNIK — ČETRTEK, 6. MAR^j^ Obisk v osnovni šoli v Juršincih Življenje med qoricami in blatnimi kolovozi Juršinci so krajevno sredi- šče dobršnega dela slovenje- goriških vasi, ki se kot nji- hova vinska trta raztezajo iz »brega v grabo in zopet iz grabe na breg«. Blatni, mnogokrat tudi do kolen blatni kolovozi in klanci, ki se vijejo med goricami, nji- vami in sadovnjaki (prepo- trebnimi obnove) vodijo k po večini s slamo kritim do- mačijam, ki kažejo, da je življenje v teh krajih trdo in da so ljudje zaradi slabe komunikativne povezave s svetom prikrajšani za mar- sikatero, v našem splošnem jugoslovanskem standardu obstoječo dobrino. Da je to res, nam kaže že moja prva ugotovitev in vtis, ki sem si ga prejšnjo soboto že navse- zgodaj pridobil v Juršincih, kjer v soboto od popoldneva dalje, v nedeljo, pa vse do 7. ure v ponedeljek ne mo- reš dobiti telefonske zveze s Ptujem, kaj šele z drugi- mi kraji našega iz dneva v dan »manjšega sveta«. Ob tem bi lahko omenili tudi borbo prebivalcev iz te^a dela Slovenskih goric za as- faltiranje ceste Ptuj, Juršin- ci, Gomila, Radgona ter še cel niz drugih problemov, ki pa niso predvideni predmet obravnave mojega reportaž- nega zapisa. Poleg juršinskih zlatoporo- čencev, ki sem vam jih že predstavil v zadnji številki našega lista, so me ta dan zanimali še najmlajši prebi- valci tega dela Slovenskih goric, ali bolj določeno po- vedano — učenci osnovne šole Juršinci. Ravnatelj šole Franc KO- VACiC mi je v razgovoru nanizal cel kup nerešenih problemov, s katerimi se že dalj časa ukvarja njihov delovni kolektiv. Osnovno šolo Juršinci obiskuje 405 učencev, ki izhajc^jo v pre- težni večini iz kmečkih dru- žin, ki so oddaljene tudi po uro in več peš hoje do šole. V letošnjem šolskem pollet- ju so zabeležili na šoli 68,9- odstotni učni uspeh, ki je predvsem odraz šibkih so- cialno ekonomskih razmer družin, iz katerih izhajajo njihovi šolarji, velike odda- ljenosti od šole, preobreme- njenosti otrok z domačimi opravili na kmečkih posest- vih ..; in ne nazadnje tu- di prenatrpanega učnega programa. Podatek 95,6-od- stotnega obiska potika kaže v danih okoliščinah razvese- ljivo in visoko številko, v kateri se odraža skrb staršev, da pošiljajo otroke redno v šolo. Ob tem pa se še vedno pojavljajo takozvani »klate- ži«, ki jih starši sicer dokaj redno pošiljajo v šolo, ven- dar se otroci potepajo po gozdovih in drugih skrivali- ščih. Problemi, ki so že dalj ča- sa ožigosani s pripombo »nujno« in jim kolektiv osnovne šole sam ni kos, so naslednji: prepotrebna no- tranja in zunanja obnova šolske zgradbe, rešitev vpra- šanja stanovanj za učitelje vozače, ki se vozijo iz Ptuja, opreme tehnične delavnice, ki si jo urejajo v kletnih prostorih šole ter ustrezna privolitev in oprema kultur- no prosvetne dvorane Jur- šinci za potrebe šolske telo- vadnice. Ravnatelj šole Franc Kovačič je ob navedenih že- ljah in potrebnih rešitvah povsem upravičeno pesimist glede obnove šole in stano- vanj za učitelje (niti za prvo niti za drugo za enkrat še ni sredstev), meni pa, da bodo lahko že letos ugodno rešili vprašanje za tehnični pouk in telovadnico. Krajevna skupnost jim je v ta namen že obljubila, da bo prepie- skala notranjost prosvetne dvorane. Vložili so že tu- di prošnjo za sredstva, ki bodo potrebna za nakup naj- nujnejših športnih rekvi- zitov. Blok za učitelje, ki so ga zgradili pred leti, je postal zaradi popolne zasedbe z učnim kadrom pretesen. Tre- nutno imajo 6 učiteljev vo- začev, ki se vsak dan vozi- jo (na lastne stroške) iz Ptu- ja v Juršince in obratno. Franc CAFUTA, učitelj za telesno vzgojo, je eden iz- med vozačev, ki vsak dan potujejo z avtobusom v Jur- šince. Povedal mi je, da ti prevozi niti niso poceni, da vzamejo veliko časa, zahte- vajo prilagoditev šolskega urnika voznemu redu, skrat- ka, so dodatna obremenitev, ki se prav gotovo odraža prej negativno kot pozitivno. De- jal je, da bomo morali te-: lesni kulturi prav na pode- želju posvetiti še mnogo več pozornosti in materialnega posluha, če želimo omogočiti otrokom nemoten ter skla- den duševni in telesni raz- voj. Težavno je poučevati telesno vzgojo, če nimaš na razpolago najnujnejših šport- nih rekvizitov. Samo žoge in razgibalne vaje so pre- malo. Sedaj pozimi bi lahko smučali, žal pa vsi otroci še nimajo svojih smučk. Neka- teri še vedno mislijo, da imajo kmečki otroci dovolj »fizkulture« pri domačih kmečkih opravilih. To žal ne drži, saj težka kmečka dela otrokov razvoj le za- virajo in ustvarjajo razvoj- ne motnje in deformacije ne- katerih delov telesa. V razgovor sem vključil tudi štiri učence, in sicer dva iz prvega in dva iz osmega razreda. Ignac HRGA iz Sakušaka in Jožica GLAZER iz Jur- šinc sta oba »repetenta« pr- vega razreda. Obema je za- škripalo pri matematiki. Le- tos je uspeh že mnogo bolj- ši. Oba morata doma pasti krave ter pomagati pri dru- gih lažjih opravilih. Rada hodita v šolo in želita nekoč nekaj postati. Kdo ve, če bo- sta nadoknadila zamujeno leto in če se ne bodo, kot že toliko mladih Slovenjegori- čanov, tudi pred njima za- prla sleherna vrata, ki vo- idijo do boljšega in nekoli- ko večjega kosa kruha, kot ga lahko nudi slovenjegori- ška ilovica? Jože ZNUDERL iz Senčaka je učenec osmega razreda in tik pred zaključkom obvez- nega šolanja. V šolo ima več kot eno uro peš hoje, ki je posebno težavna v zimskem času, ko se ne more peljati s kolesom. Vsi izgledi kaže- jo, da bo ostal doma »virt« na kmetiji. Kmečko delo ga veseli, čeprav je že v svoji naj nežnejši otroški dobi za- čutil vse breme in težo kmeč- kega stanu. Tudi Matilda STEBIH iz Polenšaka je učenka osmega razreda. Pot v šolo je dolga in naporna. Vsako jutro mo- ra vstati že ob šestih, da lahko pride pravočasno v šolo. Ni še se odločila za no- ben poklic in bo verjetno prisiljena ostati doma. Se- mestrske počitnice je preži- vela pri bratu v Avstriji. Ni izključeno, da bo po konča- ni šoli odšla tudi ona v tu- jino. Štefka ZAJC, učiteljica glasbenega pouka, mi je po- vedala, da so otroci na nji- hovi šoli zelo navdušeni za pouk glasbe in petja. Imajo mešani pevski zbor, ki jim zapoje na najrazličnejših šolskih proslavah in sveča- nostih. Otroci pridno priha- jajo na vaje, ki jih j trikrat tedensko pred p, kom jutranjega pouka | imajo na šoli premalo J bil, da bi jih lahko v « seznanila z vsemi skrivi mi petja. Učitelj Ivan KADClC,, ob mojem odhodu »Jože, pred leti si bil t^ učenec naše šole, a dnevni urnik našega si njegoriškega, kmečkega t ka, šolarja in ga prinif z razmerami in pogoji jih imajo otroci v me« Res sem se zamislil precej daleč nazaj, ko v juršinski šoli trgal li in pobrskal po svojih ot kih spominih, ki sem jih vezal s pogoji sedanjem generacije. Vzemimo za primeril čas, ko je na kmetijah več dela. Redki in prest so lahko otroci, ki jin treba vstati vsaj pred uro zjutraj. Z zadrema očmi odžene j o do sedme na pašo krave, popijejo i da skodelico mleka in ! jo kos trdega kruha in cepetajo v šolo... Po čanem pouku imajo c komaj čas odložiti ši torbo, zaužiti kosilo (č£ čaka) in že je treba pon pomagati pri delu na i na travniku, v goricah, poldanska paša, več opravila pri živini in da naokrog. Šolska knjig' zvezki ostanejo veB^ nedotaknjeni, nenapi domače naloge, neznan; šoli in v končni fazi sleherna vrata, ki bi slovenj egoriškemu lahko odprla pot do in večjega kosa kruhf'. J. Sloo"' Franc Kovačič, ravnatelj Ignac Hrga, učenec 1. raz- reda Franc Cafuta, učitelj Učenci ^,8. razreda srebajo toplo kavo, ki jim v zimskih dneh še posebej tekne Jožica Glazer, učenka 1. raz- reda Jože Žnuderl, učenec 8, reda Matilda Stebih, učenk razreda rfgDNlK — ČETRTEK, 6. MARCA 1969 STRAN 9 iifiatersko gledališče Ptuj leiu 1969 Ptujsko amatersko gieaa- I l(i že nekaj zadnjih se- i'uspešno deluje, si je v jetu zastavilo velike na- fg V letošnji sezoni so že Lorili dve deli v režiji ■L Malca: komedijo Ale- ^dra Casone Drevesa umi- t stoje in mladinsko igro Jnko in Metka. pgleg navedenih del na- ■eravajo ptujski gledališč- ilu letos postaviti na oder , kar sedem del. V marcu Imeravajo uprizoriti v re- ii dolgoletnega igralca in ^jserja ptujskega gledali- ia Lojzeta Matjašiča Strei- jigj.jevo komedijo Kam iz i^jeg. V aprilu bo sledila režiji Petra Malca premi- a dramskega dela Uga Bet- ig; Korupcija v justični ilači (Zločin v sodni pala- j. Posebno slovesno name- lia ptujsko amatersko gle- dišče proslaviti 1900-letnico i n-e omembe Ptuja v zgo- ' jrini. Uprizorili bodo: Ve- s ir v čitalnici. Delo je po : radivu, ki ga je zbral re- ser Peter Malec, napisal i rof. Mirko Mahnič, znani ftor »Večera v čitalnici«, ki £ je pred leti z uspehom • prizorilo mestno gledališče ' [Ljubljani. Posebnost nove- ; 13 iVečera v čitalnici« je ' iBdvsem v tem, da verno nM dogodkom, ki so se ! lijrali ob otvoritvi Ptujske : Isiinice 1864. leta. Novo de- s 6slika naše tedanje razme- I ?in prizadevanja takratnih ? knenskih izobražencev za : (fovanje slovenskega jezika I prebujanje slovenstva v : emškutarskem Ptuju. Gre '' povsem novo, izvirno de- ki ga bo režiral soavtor, t eziser Peter Malec. Prav ta- ; ® nameravajo v jeseni le- "^iega leta uprizoriti ko- ■ "^ijo Cvetka Golarja: Vdo- • jRošlinka. Za komedijo, ki i;'le starejši Ptujčani še spo- saj je bila na ptuj- I odru uprizorjena še v ■ '■''h poklicnega gledališča, '« vsebuje še vedno do- aktualnih momentov, bo fjetno dovolj zanimanja, J je njen glavni namen za- .■ati. Ptujčani pa smo zna- " kot veseli ljudje. Na re- ■"oarju bo v letošnjem le- drama v treh dejanjih JusaHuKleja: Strup (Gio- smehljaj). Delo, ki ga rezirai Peter Malec drži aica ves čas trajanja ko se odloča o člo- življenju, v napeto- negotovosti. V letošnji bo obnovljena tudi ^."Jejeva Ifigenija na Tav- naslovni vlogi bo kot boi^, "^^stopila članica ma- la drame, igralka Mi- i j^uhičeva. Okoli nove- 'ajš razveselilo naj- ' ^od Ptujčanov zupri- Ha enega mladinskega Dsto, y®emi deli namerava M ^^di na vseh več- v občini. fVe^g "Obširen program je ^fnbei ^^ maloštevilen an- veliica in težka na- ' Pa bo lahko izvrše- na le s prizadevanjem vseh, ki jim je gledališka kultura blizu in ki so odgovorni za kvalitetno rast ptujskega gledališča. Težav se vodstvo gledališča zaveda, zato je pristopilo k široki akciji za- interesiran j a vseh ljubiteljev gledališke umetnosti. Skupno z občinskim sindikalnim svetom je razposlalo vsem osnovnim sindikalnim orga- nizacijam predlog, da bi naj sindikalne organizacije pod- vzele med svojim članstvom akcijo, da bi se povečalo število obiskovalcev gleda- liških predstav, poleg tega pa je amatersko gledališče naslovilo poziv tudi na vsa ptujska podjetja za sodelo- vanje. Gledališče bi podjet- jem ob njihovih internih proslavah in prireditvah nu- dilo kulturno-umetniški pro- gram, podjetja pa bi kot protiusluge materialno pod- prla gledališče. Kdor polna delo v gleda\^šču, ve, da so za tako obširen program po- trebna znatna sredstva (npr. v Večeru v čitalnici bo na- stopilo 40—50 oseb in samo sredstva za kostume in sce- ne bodo dosegla skoraj vso- to, ki jo dobi gledališče kot letno dotacijo matičnega drvLŠtva DOD Svoboda Ptuj), zato gledališčniki upajo, da bo v tem jubilejnem letu Ptuja priskočila na pomoč amaterskemu gledališču Ptuj tudi občinska skupščina z dodatnimi sredstvi. An Delavska univerza Piuj DELAVSKA UNIVERZA PTUJ IN KOOKUINACIJSKI ODBOR ZA VPRAŠANJA NARODNE OBRAMBE PRI OBČINSKI KON- FERENCI SZDL, prirejata v izobraževalnnih cen- trih od 10. do 13. marca 1969 na- slednja predavanja: Ponedeljek, 10. marca 19G9: MEDVEDCE Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv sedanje vojne tehnike na bojno udejstvovanje; predava Ferdo Lovrec ob 18.30 v gasilskem domu. SELA Vojno strateške koncepcije NATO in varšavskega pakta; predava Lojze Gojčič ob 18. uri v šoli. HAJDINA Osnovna načela vseljudske ob- rambne vojne s posebnim ozirom na posebnosti Slovenije; preda- va Franjo Rebernak ob iS. uri v šoli. STOPERCE Okupacijski sistem v Sloveni- ji in boj proti njemu med NOV 1941—1945; predava Lado Stum- berger ob 17. uri v šoli. LESKOVEC Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietnamskega ljud- stva; predava Branko Voljč ob 18.30 v šoli. Torek, 11. marca LEVAJNCI Vojno strateške koncepcije NATO in varšavskega pakta; predava Lojze Gojčič ob 18.30 pri Janezu Zampi, Levanjci 10. LOVRENC Osnovna načela vseljudske ob- rambne vojne s posebnim ozirom na posebnosti Slovenije; preda- va Tone Žagar ob 18. uri v za- družnem domu. Sreda, 12. marca KIDRIČEVO Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv sedanje voj^e tehnike na bojno udejstvovanje; predava Ferdo Lovrec ob 18. uri v šoli. MAJSPERK Psihološka vojna, delovanje obveščevalnih služb in varnost- ni ukrepi v sistemu narodne ob- rambe; predava Franc Zadravec ob 18.30 v šoli. CIRKOVCE Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietnamskega ljud- stva; predava Martin Učakar ob 18.30 v šoli. Četrtek, 13. marca GRAJENA Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv sedanje vojne tehnike na bojno udejstvovanje; predava Štefan Požlep ob 18.30 v šoli. NARAPLJE Okupacijski sistem v Sloveni- ji in boj proti njemu med NOV 1941—1945; predava Lojze Gojčič ob 18. uri v šoli. PODLEHNIK Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietnamskega ljud- stva; predava Martin Učakar ob 18. uri v šoli Tudi Franc in Terezija Fuks iz NGve vasi pri Ptuju sta dočakala zlat mbilej Slavljenca - zlatoporočenca Terezijo in Franca FUKS A iz Nove vasi pri Ptuju, sem »odkril« preteklo soboto po- vsem po naključju, ne da bi bil o njunem jubileju poprej obveščen. Kot navadno sem se odpravil v »Poetovio« na abonentsko kosilo. V kotu re- stavracije je zbudila mojo pozornost skupina gostov, ki je že na prvi pogled nekaj proslavljala. To »poklicno« opazovanje in radovednost mi je kaj hitro pojasnil po- gled na svatovske šopke, ki so jih imeli pripete na svo- jih oblačilih. Ko sem z be- gajočim in prikritim pogle- dom odkril na stolu še lep šopek rdečih nageljnov, za- vitih v prozoren papir, mi je ostala samo še nerešena uganka — kdo sta ženin in nevesta? To je bil nekoliko trši oreh, saj po najrazlič- nejših kombinacijah nisem mogel ugotoviti, kdo sta »mladoporočenca«. Obrnjena s hrbtom proti meni sta se- dela stisnjena drug ob dru- gem starejša moški in žen- ska. Beli lasje in drugi zna- ki so kazali, da sta že precej v letih.V obraz ju nisem mo- gel videti. Sam pri sebi sem si dejal: »No ja, tema dvema pa se je nekoliko bolj pozno vžgala ljubezen.« V tistem trenutku se mi je zabliskalo v mislih: kaj pa, če je to zlata poroka? Ker so zlato- poročenci in življenjski ju- bileji nasploh moja posebna poklicna poslastica, sem, ra- de volje priznam, postal pre- cej nemiren. Osredotočil sem vso svojo poklicno radovednost na svo- jega nekdanjega sodelavca Milana Lacka, ki je bil na- vzoč med to malo svatovsko druščino. Pošalil sem se z vprašanjem: »Milan, kje pa imaš nevesto?« Pokazal jena priletno mamico, ki se je v tistem času obrnila z obra- zom proti meni. Moje pred- videvanje je bilo pravilno. Milan mi je kaj hitro pojas- nil, da v tej svatovski skupi- ni ni v »funkciji« ženina, da pa je navzoč kot poročna priča zlatoporočencema Te- reziji in Francu FUKSU iz Nove vasi pri Ptuju. Nato me je kaj hitro za- neslo k njihovi mizi, kamor so me gostoljubno povabili in za nekaj časa sprejeli kot svojega gosta. Prisrčen stisk roke našima zlatoporočence- ma, kozarec na zdravje in že smo pobrskali po njunih 50~letnih spominih, ki so bi- li v soboto kronani z zlatim jubilejem. Franc in Terezija sta se rodila leta 1892 in sta doča- kala že 77 pomladi, ki so bi- le nemirne, pa zopet lepe in sončne. Ker sta oba enake starosti, sta skupaj obisko- vala osnovno šolo. Naključje je naneslo, da sta v razredu celo skupaj sedela. Sivolasi in vedno za šalo razpoloženi Franc se je ob obujanju teh osnovnošolskih spominov za- mislil daleč nazaj v šolska leta in v šali pripomnil: »Ja, že takrat sva se rada videla in prav ta osnovnošolska ljubezen naju je privedla za to mizo, za katero danes proslavljamo najinih 50 let skupnega življenja. Od ta- krat pa do danes se je mar- sikaj spremenilo. Življenje tudi nama ni prizaneslo. Več let sem bolehal na želodcu, leta 1963 me je zadela kap, od devetih otrok, ki so se rodili v najinem zakonu, jih živi le še pet, najstarejši sin Franc je padel med II. sve- tovno vojno ... Trdo sva de- lala na kmetiji, vse križe in težave sva prenašala z zdru- ženimi močmi in z dobro vo- ljo, ki nama je veliko pri- pomogla, da sva dočakala ta zlati jubilej.« Terezija in Franc živita skupaj s sinom Ivanom in njegovo ženo Marijo. Še ved- no sta gospodarja posestva in bosta morala počasi izpreči. Opravljata vsa lažja kmečka dela, Terezija pa se še prav po mladeniško zasuče v ku- hinji. Ponosna sta na svoje otroke, ki so se razkropili po svetu, si spletli svoja dru- žinska gnezdeča in pomnožili njihov rod s 23 vnuki in pe- timi pravnuki. S hčerko Jo- žico in njenim možem Va- lentinom Petrovičem živijo v sosedstvu. Sin Alojz je v Ljubljani in se zaradi bolez- ni ni mogel udeležiti njune- ga slavja. Se in še smo brskali po spominih naših slavljencev. Zal vam vseh v razgovoru razkritih spominov ne more- mo posredovati v tem skrom- nem zapisu, ki je le droben izsek življenja njunih 50 skupnih let. Da, tako minevajo častit- ljivi življenjski prazniki. Za jutranjim svitom se rodi nov dan, za zimo pride pomlad, za pomladjo poletje, za po- letjem jesen, — jesen življe- nja s srebrnimi lasmi, ki jih je tudi Francu in Tereziji FUKS pobelila skrb za svoj in njunih otrok srečnejši ju- trišnji dan. J. S. UBOJ — V večernih urah prvega marca sta se sporekla Ivan Šeliga in njegov svak Milan Furman. Prepir je postajal vse resnejši, da se je končal zelo tragično. Med prepirom je namreč štiridesetletni Ivan Šeliga potegnil nož in zabodel svo- jega svaka v predel levega prsnega koša. Milan Fur- man je naredil le še nekaj korakov, nakar se je opote- kel in se zgrudil mrtev. Posnetek s slavnostnega kosila v ptujskem hotelu STRA!N 10 TEDNIK — ČETRTEK, 6. MAR^j^ Develletni deček preprečil družinsko tragedijo Mirko je bil hitrejši od smrti »Hvala, hvala vam, to ni potrebno,« se je branil de- vetletni Mirko URANIC na skromni svečanosti, ki je bi- la pred nedavnim v osnovni šoli »Jože Moškrič« pri Lju- bljani. Pionirji II. d razreda so izročili svojemu součencu darila, s katerimi so mu iz- razili priznanje za njegov plemenit podvig. Mirko Ura- nič je rešil smrti osemme- sečno Bernardo Setnikar. Alkohol je botroval ne- verjetnemu in odvratnemu zločinu, ki ga je storil nad svojim otrokom 29-letni Pe- ter Setnikar iz Novih Jarš pri Ljubljani. Peter Setnikar je oče treh otrok. Z ženo in otroki že več kot sedem let stanuje kot podnajemnik v isti hiši. Tistega usodnega ponedeljka Setnikove žene ni bilo do- ma. Štiriletni Srečko, leto dni mlajša Štefka in 8-me- sečna Bernarda so bili sami, ko se je vrnil oče, od kate- rega je zaudarjalo po alko- holu. Bil je zelo slabe volje, s kalnim pogledom je opa- zoval otroke in se nemirno sprehajal po sobi. Triletna Štefka se verjetno ne bo ni- koli docela zavedala, kaj se je zgodilo ta večer, mali Srečko pa prav gotovo ne bo nikoli pozabil tega večera. Oče je hotel zaspati, ven- dar ga je ob tem motil ne- dolžen otroški jok male Ber- nardke. Ker ni nehala jo- kati, se je oče strašno raz- jezil. Otroci so se prestrašili, zdelo se jim je, kot da je oče nenadoma ponorel. Začel se je udarjati z rokami po glavi, hodil je gor in dol po sobi ter prosil malo Bernar- do, naj preneha jokati. Se- veda ga deklica, ki so ji sol- ze zalivale nežen otroški obrazek, ni mogla razumeti. Razjarjeni oče ji je prek li- ca potegnil volneno kapo, misleč da bo utišal njen jok, toda tudi to je bilo zaman. Njen jok je polnil sobo, ki je postala v tistem trenutku polna groze in napetega pri- čakovanja, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku. Oče je v naslednjem hipu poteg- bližno 800 stanovanj tako- nil od nekod vrv in pričel na njej delati zanko. Stopil je k Bernardkini postelji ter napodil Srečka in Štefko iz sobe. Ko sta bila zunaj, je Ber- nardkin glas nenadoma utih- nil... Peter Setnikar se je, kot je pozneje povedal, za- vedel svojega dejanja šele takrat, ko je njegovo naj- mlajše dete utihnilo. Takoj zatem je ves prestrašen te- kel do sosednje hiše, kjer stanujeta Ivan in Albina Semrajc, ki navadno pazita na njegove otroke. Zaprosil je sosedo Albino, da za hip pride iz huše. Ko je odšla, jo je zagrabil za roko in ji pričel ves zmeden govoriti: »Danes, kot da sem pono- rel. Živci so mi popusti- li... Pomagaj mi! Obesil sem Bernardo.. Kaj naj storim?« Ko je nesrečna soseda sli- šala strašno novico, je padla v nezavest. Besede »obesil sem Ber- nardo« je slišal 9-letni Mir- ko Uranič, ki se je v tistem času po naključju igral v Semrajčevi ulici. Mirko ni niti za trenutek razmišljal. Ves preplašen, vendar do>- volj priseben, je stekel do Setnikovega stanovanja. Ma- lo Bernardko je našel obe- šeno na klinu na vratih. Brez omahovanja in razmiš- ljanja jo je rešil smrtnega obj^a zanke, ki se ji je zajedla okoli vratu ... To so bili odločilni trenut- ki, da je ostala mala Ber- nardka živa. Od trenutka, ko je podivjani oče obesil svo- jega otroka, pa do takrat, ko je do nje pritekel Mirko, je minilo najmanj šest minut. Zdravniki inštituta za sodno medicino v Ljubljani niso mogli verjeti, da je deklica po tolikem času ostala še živa. O njenem življenju so odločale sekunde in nenad- no umetno dihanje. Očeta Petra Setnikarja so zaprli in bo pred sodnim postopkom pregledan tudi na psihiatričnem oddelku. Ce ne bi bilo razsodnega Mirka, bi se moral Peter Setnikar za- govarjati na sodišču zaradi zločinskega uboja svoje naj- mlajše hčerke. Setnikarjeva žena, ki je bila med časom tragičnih dogodkov v službi, je dobila živčni zlom. Sedaj je pre- srečna, da je kljub vsemu ostala njena hčerka živa. Presrečen je tudi 9-letni Mirko Uranič, ki je s svojim velikim dejanjem rešil dra- goceno življenje, ki je ko- maj začelo utripati. Po A. J. S. Zdravniški bilten kozmičnih potnikov Zdravje in bolezen v vesoljski kabini Člani posadke vesoljskih ladij »Apolo 8« in »Apolo 7« so bili v času poleta dalj ča- sa bolni. Glede na to, da se je neki zapadnonemški ča- sopis obrnil na dr. Beri j a, glavnega zdravnika ameriš- kih kozmonavtov za izjavo, kaj meni o pojavih bolezni kozmonavtov. Osnovno vprašanje, ki za- nima medicince kozmonav- tov, je, ali obstajajo v veso- lju bolezni, ki jih na zemlji ni. Takoj moramo povedati, da so bolezni, ki so jih pre- živeli naši kozmonavti — zemeljske. Torej niso bile izzvane zaradi nenavadnih okolnosti. V konkretnih pri- merih so bile v vprašanju virusne bolezni, ki pred startom niso bile diagnosti- cirane. Kozmonavti so se okužili od oseb še na zem- lji, dasi so več časa pod zdravniško kontrolo, preden nastopi čas poleta, ker je inkubacijska doba pač dalj- ša. Kozmonavti omenjenih ladij, ki so prebolevali gri- po, so torej tik pred poletom mogli stopiti v kontakt s človekom, okuženim z viru- si te bolezni. Sila nevaren položaj za kozmonavte je bruhanje.;; Namreč povračana masa se v breztežnostnem prostoru nagomili v ustih in ne more ven, tako, da lahko človek zaduši. Medicinci trde, da še ve- dno ne vedo, ali morda znat- no večja koncentracija kisi- ka, ki vlada v kabini, nega- tivno vpliva na odpornost njihovih organizmov. Ekspe- rimentirali so z živalmi, da bi ugotovili, ali so le-te v pogojih vdihavanja čistega kisika bolj izpostavljene po- sledicah nekih infekcij kot v normalnih prilikah. Ne ve- do, če bi se enaki rezultati pokazali na ljudeh. Nekateri znanstveniki tr- de, da na Mesecu obstajajo živa bitja. Ce izkrcamo člo- veka na Mesec, bo ob vrni- tvi na Zemljo prinesel ta ži- va bitja s seboj. Zato morajo vsi ko^monavU ob vrnitvi preživel neki določen čas izolirani. Da pa se točno ugotovi, kateri organizmi so prineseni, moramo vedeti, kateri so bili sprejeti že na Zemlji. V te svrhe se vršijo naj- preciznejše mikrobiološke analize posadke in ladje pred poletom in po vrnitvi na Zemljo. Trije kozmonavti iz »Apo- la 8« so imeli očitne motnje v sistemu krvnega obtoka; trajale so kar 48 ur po pri- stanku na zemlji.. Problem je predstavljala tudi nespeč- nost. Vzeli so veliko število uspavalnih tablet; verjetno pa večji del zaradi tega, ker je bil »Apolo 8« hrupnejši kot npr. »Gemini«. Niti ni bilo dovoljeno, da bi vsi tri- je istočasno spali. Ko bodo avtomatske kontrole bolj iz- popolnjene, si bodo tudi to lahko privoščili. Poleg tega je znano iz prakse, da mi- nejo tri polne noči, preden se astronavti navadijo za- spati v breztežnostnem pro- storu. Astronavti »Apola 8« so preboleli tudi neke vrste morsko bolezen, isto se je dogodilo tudi sovjetskim. Ta pojav ne traja dolgo, zdra- vili jih bodo z medikamenti. Na koncu bi rekli, da člo- vek vsekakor ni ustvarjen za medzvezdne polete. Je zemeljsko bitje. Njegov or- ganizem je prilagojen ze- meljski težnosti. Vemo pa tudi, da je človek istočasno zelo sposoben za prilagaja- nje. To so dokazali tudi vsi dosedanji poleti v vesolje. Pokazalo se je tudi, da smo v stanju zavarovati kozmo- navte pred vsemi nevšeč- nostmi, ki se jih lahko lotijo, končuje izjavo dr. Berij. Pred referefidumom v Miklavžu pri Ormožu Na zasedanju krajevne konference SZDL Miklavž pri Ormožu so krajani iz te- ga območja ponovno pouda- rili potrebo za razpis refe- renduma za uvedbo krajev- nega samoprispevka. Tajnik krajevne skupnosti Jože Za- dravec je med drugim po- udaril, da je sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za preteklo obdobje prenehal valjati že lansko leto. Kra- jevna skupnost nima sred- stev, s katerimi bi lahko re- ševala krajevne potrebe in so zato priprave na ponoven referendum neizogibna po- treba. Na konferenci so raz- pravljali tudi o morebitnih prispevnih stopnjah, ki bi znašale 3 odstotke od kata- strskega dohodka kmetov, 2 odstotka od osnove obrtni- kov, 5 odstotkov od meseč- nih prejemkov delavcev in upokojencev, 25 dinarjev (p)o glavi) od konjev, 100 dinar- jev za traktorje do 25 KS, 150 dinarjev od traktorjev nad 25 KS, 200 dinarjev let- no od tovornjakov in unimo- gov ter 20 dinarjev letno od priložnostnih delavcev, starih nad 18 let. Zbrani na konferenci so se strinjali z navedenimi pred- logi prispevnih stopenj in sprejeli sklep, da je treba nemudoma pričeti s pripra- vami aa razpis in izvedbo re- ferenduma ter s tem vsaj za delno rešitev najbolj perečih krajevnih problemov, kj kli- čejo po nujni rešitvi. J. S Rezerviran( za Lujzeko Dober den drogi Prleki no driigi, ki si s totin jezikon i, sliižite! To enkrat por številk a, sen van pisa, kak se s k korpflašo žganice sedeč qo žeč za domočoj pečjoj bor u usmileje tote hongkonške J pe, ki kak božja kaštiga po: len leze tudi prta naši dtU Samo kaj si naj bogi revež j začnen, žganico sen tak po ^ len pocuka no mi je ostalo samo prozna korpflaša. Zaj, več nič druga ne preostonefa da stojin za dvermi no čofa kdo de toti hujdi betek gj moje dveri poliikna, ke mo lehko s proznoj korpflašoj ^ glovi bukna. Drogi brolci, {e| ker za koko bojšo vroštvo, i nej takoj po možnosti še t| tjeden sporoči svoj recept. Moj zvesti dopisnik sl4 Franček iz Prištine nan svojo zodjo pismo iz kasarne; POZDROVLENI LUJZEK Veš gnes se ti jovlan zodjii naše po dugen in povprek pi puzane Prištine no ti pošil še zodji vojaški pozdrof, ki približno tak glasi: »Nema i še, druže kopetane, puško k t zi i u desno rame . .. oj drugi jer vam žao, jer vam žao, j vam žao, — rastanak se prin kao .. .« Veš Lujs tak sen navada toti vojaški disciplini, mi je skoro ne več za doi iti. Doba sen toko prakso rlbaje šekretof, ke de najt mojo ta prvo delo gdo mo j ša domu — navali brate na i mači hajzlc no ribaj, ribaj I kič de še zodja dlaka na si kini krtači migala. Domu priden v kratkem, i me češ spoznati priti tiste t k Vejki Nedli v gostilno } »Zuroni«, pa boš vida kaj sfli za en tip sen. Tak mo se — »auf biks pohendli«, ke < mi vrag vzeja še tisto št!« kejko mi je je ostalo. Cista« gvišno de se nejša koki ki^ ki de mi hteja zavezati goke Fsi tisti kilafci, ki so si M ke tokega privošiti, naj že 5( avte naročijo, ke do jih leU v ptujskem špitoli malo ffi zašili. Zodje cajte mon tejl sovrožnikof, ke si mislin, da toten kršensken no pukla* sveti nega več nebenega člo! ka, ki me ne bi meja nam« s plenkoj po glovi fčesnoti. Lujs, več ke mi je smeh « ša, gdo sen bro v tvojen « tisto pismo, ki ti ga je nap« la trgofka, s kero sen meja »J ke križe no težove. V tisten 1 nen pismi blo tu pa tan a 10 laži fkup zmešane, nafsa djo pa je lož tudi beseda i sen se tudi jas s ten malo t tolaža. Tota diklina si je brž mislila, se sen jas le" zovec, ki ga lehko fsoki J« no raubSic vstrli ... Veš W tudi jas sen hoda k Vejki 11 v šolo — ne samo una, i te dobro ven, ke smo se P^ ci v prven razredi navučli P' po krščensko lagati. ^^ Sldok Franček iz Franček, zlo me je lilo toto tvojo pismo no se f sebno nnovica, ke boš skoro vil grota. Tvojo pismo s^ malo zaležalo v mojen^ no si zaj že Cista zagvisno • ma tisti vaš domoči šekrei » ba. Resen bi me veselilo, se nekrat srečala no malo' debatirala o fsokodnevnin lejskih križih no težovah. ' krot lečen po Vejki NedU," moži, Ptuji no Slovenski trici no man na ksihti toKO ^ fo, ke me je do zaj še ne ben vrag spozna. Ce bos , ke po Ptuji, se zglosl v " uredništvi no pitaj za Ce mo duma boš me te ga gnati nekan na en sp ^ (seveda še rajši spijen dvo ci čistega). a Ke pa se tiče tvoje razpr s trgofko, si jas pri ten n rad sovroštva dela. LekiC že pobotala pa bi me prvi priliki še ge za ^ Ion obodvo praf po prlešK«'^ prebutala. Saj veš, kak v^ tisti stori pregor. da nikol ne zrjavi. ^ Pišite mi na antres tvo Tednika. Heroja Ptuj. vaš rfgDNlK — ČETRTEK, 6. MARCA 1969 STRAN 11 L|i so nevarnega požigalca Ob požiganju je čutil }osebno zadovoljstvo ^Ijvek mršave postave, oe- rneia PosJ^^^* nervoznih •etenj J® nekaj časa stal na ijiniku pred hišo štev. 1 gupilovi ulici na Reki. Po fjtkeni premisleku in nena- jj odločitvi je naglo stopil oapol odprto vežo. Kot da Iga nekdo preganjal, je ste- (I po stopnicah na podstreš- ,jnse prikrito splazil v dr- Ifjico. Iz žepa je potegnil jkjj zavojev papirja, jih po- liči! med lesene late in s po- polni izrazom zadovoljstva na obrazu prižgal podstav- ljen papir. Nedaleč od kraja zločina je sedel na stopnice in poslušal zanj tako priljub- ljeno prasketanje ognja. Še- le takrat, ko mu je udaril v nos prvi vonj dima, je zado- voljno odšel na ulico in v bližnjo kavarno, od koder je opazoval napore gasilcev in pripadnikov JLA, ki so prišli gasit požar. Cez nekaj ur so gasilci in vojaki z velikimi napori po- žar popolnoma pogasili. Mi- moidoči so molče opazovali borbo ljudi s plamenom. Požari so postajali vse bolj pogosti. Vrstili so se drug za drugim, kot na filmskem plat- nu. Po dva, trije in celo štir- je na dan. Po ulicah so ne- nehno drveli gasilski avto- mobili in moreče zavijanje njihovih siren je postajalo vse pogostejše. Organi sekre- tariata javne varnosti so sto- pili v akcijo. Ob tem več ni bilo dileme: požari niso na- stajali slučajno. Vse je bilo pred veliko uganko: kdo je povzročitelj številnih poža- rov? Kdo povzroča paniko in nemir med meščani tega ob- morskega mesta? Med ljudmi so se začele širiti različne možnosti in variante. Sumili so celo teroristično skupino. Toda že naslednji dan je bi- la akcija usmerjena na pra- vo pot. Izkušenim strokovnjakom sekretariata javne varnosti je bilo dokaj hitro razumlji- vo, da so požari delo enega samega človeka. Cel štab lju- di je začel z analiziranjem in preverjanjem vseh doma- čih in tudi nekaterih tujih požigalcev — obsedencev. Tretji dan svojega uniče- valnega dela je bil Rihard Kovačič kot sumljiva oseba prvič opažen v eni izmed hiš- nih vež v Marinkovičevi uli- ci. Miličnik ga je legitimiral. Se isti večer so ga ponovno »poiskali« in prignali na se- kretariat javne varnosti, kot »starega znanca,« vpisanega kot sumljivega na seznamu požigalcev. Akcija se je zo- žila na štiri osumljena imena. Izkušeni kriminalec Riki Kovačič je takoj občutil, da je za njegovim hrbtom ne- vidna senca osumljenosti. Iz previdnosti je svoj krog gi- banje zožil na najnujnejše potrebe. V svojem nagonu strastnega požigalca se je 17. januarja izmaknil s kraja svojega zločinskega dejanja. Ko se je umikal s kraja svojega zločinskega dejanja, ga pri izhodu opazila neka starka, ki ga je opisala orga- nom javne varnosti. Po opisu sodeč so ti takoj vedeli, da gre za Kovačiča, ki mora bi- ti nekje v bližini. O njem so dobili že več prijav, izmed katerih so vse govorile, da je on zloglasni požigalec. Vsa ta obvestila so bila dovolj trdna osnova, da so ga takoj za storjenim požigom aretirali. Prvi dan ni hotel priznati ničesar. Naslednje dni je spregovoril: »Da, jaz sem {po- žigalec ... V Končarevi, Su- pilovi, na Korzu, v Križani- čevi, v kinu Partizan ... Pla- men ..., gasilci, vse to me je spominjalo na tiste težke vojne dneve, na bombe, aa prasketanje ognja. Mene to veseli.« To je bilo kratko in prvo priznanje Riharda Kovačiča. Pozneje se mu je razvezal jezik. Priznal je vse svoje požare. V Reki jih je bilo sku- paj 21. Njegova požigalna strast je napravila nad 100 milijonov S din škode. Požigalec Riki Kovačič je že star znanec reškega se- kretariata javne varnosti in sodišča. Večkratni kriminalec je star 43 let in nima stalne- ga bivališča. Do sedaj je za- radi kaznivih dejanj prese- del v zaporih nič manj in nič več kot I.*! let. Komaj pred dvema mesecema in pol je ori- šel iz zapora v Lepoglavi, kjer je bil zaprt zaradi kraj in vlomov. Tudi v zaporu je delovala njegova požigalna strast, saj je namenoma ;:a- žgal mizarsko delavnico. »Akcija požigalec« je bila uspešno končana. Pri tem gre posebno priznanje organom reške javne varnosti, ki so spravili za zapahe požigalca, ki je postal strah in trepet vseh, ki so zvedeli zanj. J. S. ® Ce imaš prav, si lahko pri- voščiš in si ohraniš mir, če pa nimaš prav, si ne moreš privoščiti, da bi ga izgubil. # Spričo novih čudežev v tehniki je danes mogoče ista poročila desetkrat z;apovrstjo slišatL KINO KINO FTUJ 6. marca; francoski flJm — LA- MILE, domači nim TRI URE ZA LJUBEZEN; 7. marca: domači film — TRI URE ZA LJUBEZEN, ameriški barvni film CUKA; GORISNICA: 9. marca 1969 — jugoslovanski film JUTRO; KIDRIČEVO: 6. marca - nem- Sko-angleški film SKRIVNOST RUMENIH NARCIS; 8. in 9. marca — jug. film ZBI- RALCI PERJA; 12. marca — ameriški film SKRI- TA NEVARNOST; LJUTOMER: 6. marca — itall- jansko-francosko-nemški film SAMO MRTVE PRICE MOLČI- JO; 8. in 9. marca — nem.-it.-šp. film POSLEDNJI MOHIKANEC; 12. marca — giško-nemški film GRK ZORBA; POLJCANE: 8. In 3. marca — ameriški film REVOLVERAS VASCO; 12. marca — ameriški film ČRNI OPAT; SLOV. BISTRICA: 6. marca — film POVEČANJE; 7., 8. in 9. marca — francoski film FANTOMASOVA VRNITEV; 11., 12. in 13. marca — angleš- ko-ameriški film MODEST BLUZ; VELIKA NEDELJA: 8. marca — ameriški film BILLY THE KID; 9. marca — poljski film WALEW- SKA IN NAPOLEON; TOMA2 PRI ORMOŽU: 9. mar- ca — ameriški film STNOVI KA- TIE ELDER; ZAVRC: 9. marca — ameriški film KAKO SO OSVOJILI DIV- JI ZAHOD. II. del. Vlom v Središču 24. 2. 1969 so v večernih urah neznani storilci vlomili v poslovalnico obrata »Je- ruzalem« Ormož v Središču. Nasilno so odprli železno blagajno ter odnesli okrog" 550.000 S din. Na kraju storitve so bili opaženi trije storilci, ki so sodeč po sledovih v snegu zbežali v smeri proti Cakov- cu. J. S. ackie je lolgčas i Jackie Onassis, 39, je po- I tala zapuščena žena. Najbolj j tpi, ker njen soprog nima I isa zanjo. e Februarskega jutra je bil [toltral Park v New Yorku ,ot izumrl. Nikjer žive duše. 2zen samotne ženske, ki je I Is po poti brez cilja. Oble- i m je bila v črnino, kot da N žalovala in nosila je ve- I Ij temna očala, kot da bi , fctela ostati neznana. ' To je bila Jackie Onassis. [N kakšno uro je pospre- i iia oba otroka v šolo, in ' (dtem ko sta pri pouku, se Jiona sama sprehajala po 3 irku. Sama, to je zanjo ne- s 'j strašnega. Ona, ki je ena J'jbogatejših žensk na sve- Ije sama, kajti 63-Ietni (iiijarder Aristoteles Onassis j iffla časa zanjo. Vse, kar ju 1 je telefon. Medtem ko 5 ona v New Yorku, je Jifn mož tisoče kilometrov ,lran. v začetku se je spri- «|®ila s tem, da mora njen J Teles«, kot mu pravi, poto- I''' po morjih in sklepati I ^ije, toda zdaj, ko je iz- •^la, da v svojem pariškem ^manu prireja tudi »par- je postala nemirna ' po puščoben zakon,« pra- ( ''Jijuni prijatelji. »Jackie ( "jen mož se vidita samo 'slučajno. Tu nekaj ni v Z žalostjo je morala da je pričel Onassis nekaj mesecih po po- ' živeti po svojih starih J^ah. S prijatelji je za- JJ? v nočne klube v Pari- jo. Rimu in obujal svoje Jčudno, če je Jackie. ki .Julija dopolnila 40 let, ^^arana. Verjetno si je J "sko življenje predstav- I ? fiekoliko drugače. Pri 3 starejšem možu čaka ^.^roka in resnično dru- ojfr . ki jo je pet let afe^^la A temu se bo. kot ■ipov tudi vnaprej ti-j.^^^ti in se zadovoljiti »ali ^ kar ji je morski I si je vzel vsaj 5as, J® ure in ure poslušal. STRA!N 12 TEDNIK — ČETRTEK, 6. MAR^j^ ZAHVALA Ob boleči zigubi mame, babice in prababice MARIJE TETICKOVIC roj. Zuran se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Prav tako se zahvaljujemo za pismene in ustne iz- raze sožalja. Žalujoči: sinova Franček in Anton ter hčerka An- gela z družinami. TV spored NEDELJA, 9 marca 9.25 Poročila 9.30 Po domače z Zadovoljnimi Kranjci 10.00 Kme- tijska oddaja 10.45 Propagandna oddaja 10.50 Filmske burleske 11.10 Daktari — serijski film 12.00 Hokejsko prvenstvo 14.10 TV ka- žipot 14.25 Glas vode Ifi.OO Nove melodije 17.15 Cikcak 17.30 Atle- tika 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 G. Mihič: Samci 21.20 Vi- deofon 21.35 Športni pregled 22.00 TV dnevnik. PONEDELJEK, 10. marca 9.35 TV v šoli 10.30 Rusščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 TV v šoli 15.30 Polet ve- soljske ladje Apollo 9 16.45 Kul- turna panorama v madžarščini (do 17.00) 17.35 H. Ch. Andersen: Jelka 18.00 Pb Sloveniji 18.25 Zu- nanja trgovina (ekonomska šola na malih zaslonih) 18.50 Slager sezone 19.20 To je bila ena slika 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 29.30 3-2-1 20.35 Vinko Trinkhaus: Zrušek 21.30 J. Brahms: III. sim- fonija 22.08 Poročila. TOREK, 11. marca 9.35 TV v Šoli 10.30 Angleščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.40 TV v šoli 15.35 Anglešči- na 16.05 Francoščina 16.35 Spet doma 16.55 Kongres 2KJ 18.30 Skrivnosti narave 19.25 Torkov večer s komornim zborom RTV II. 19.50 Cikcak 20.00 TV dnev- nik 20.30 3-2-1 20.35 Priti in ostati .. . Govor Josipa Broza Tita . .. Poročila. SREDA, 12. marca 8.55 Plenum z zasedanja CK ZKJ 17.45 Primožev dnevnik 18.30 Pisani trak 18.45 Sodobna pre- hrana 19.05 Gospodinjski pripo- močki 19.15 Baletna lepljenka 19.45 TV prospekt 20.00 TV dnev- nik 20.20 Kongnes ZKJ 21.20 3-2-1 21.30 C. Goldoni; Tat po sili 23.05 Glasbeni intermezzo 23.15 Poro- čilo o delu kongresa ZKJ. ČETRTEK, 13. marca 9.35 TV V Šoli 17.00 Poročilo s kongresa ZKJ 17.45 Pravljica 18.00 Zapojte z nami 18.15 Po Slo- veniji 18.45 Humoreska 19.45 Cik- cak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.45 Poročilo o delu kongresa ZKJ 21.10 Lučka 21.40 Wojeck 22.30 Poročilo o delu kongresa ZKJ. PETEK, 14. marca 9.35 TV V Šoli 11.00 Francošči- na 14.45 TV V šoli 15.55 ali 17.15 Poročilo s kongresa CK ZKJ 17.50 Naika 18.15 Glasbena oddaja 19.00 Svet na zaslonu 19.30 Nsš globus 19.50 Cikcak 20.00 TV dnev- nik 20.30 3-2-1 20.35 Quiz 69 22.00 Vojna in Eric Kurtz 22.50 Poro- čilo s kongresa CK ZKJ. . . Po- ročila. SOBOTA, 15. marca 8.55 Prenos kongresa ZKJ (do 13.00) 15.30 Hokejsko prvenstvo 17.45 Po domače s fanti Treh dolin 18.15 Mladinska igra 19.15 S kamero po svetu 19.40 5 minut za boljši jezik 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 TV Ma gazin 21.35 Rezervirano za smeh 22.00 Maščevalci 22.50 TV kaži- pot 23.10 Poročila in poročilo s kongresa CK ZKJ. Radio Ptuj PETEK. 7. marca 15.30 Oddaja iz cikla »1900-let- nica Ptuja« 16.00 Obvestila in ekonomsko-propagandna oddaja 16.30 Čestitke za dan žena. SOBOTA, 8. marec 8.00 Čestitke za dan žena 14.00 Pi-emiera radijske igre »Via ma- la« 15.30 Poročila in obvestila 16.00 Ekonomsko-propagandna oddaja 16.30 Čestitke za dan žena. NEDELJA, 9. marca 9.00 »Spoznavajmo svoj doma- či kraj« — tekmovanje v zna- nju ptujskih OS »Franc Osoj- nik« in »Tone Znidarič« 11.30 Tedenski pregled poročil in ob- vestila 11.00 Nove plošče Jugoto- na 11.10 Aktualni razgovori pred mikrofonom in magnetofonski zapisi 11.45 Ekonomsko-propa- gandna oddaja 12.00 Čestitke in želje poslušalcev. PONEDELJEK, 10. marca 15.30 Radijska univerza in re- portaža o gasilstvu 16.00 Obve- stila in ekonomsko-propagandna oddaja 16.30 Kar ste izbrali — predvajamo. TOREK, 11. marca 15.30 Poročila in magnetofon- ski zapisi 16.00 Obvestila in eko- nomsko-propagandna oddaja 16.30 Kar ste izbrali — predvajamo. SREDA, 12. max-ca ■ 15.30 »Z mikrofonom med mla- dimi« — mladinska oddaja 16.00 Obvestila in ekonomsko-propa- gandna oddaja 16.30 Kar ste iz- brali — predvajamo. ČETRTEK, 13. marca 15.30 Poročila, sestavki in ob- vestila 16.00 Ekonomsko-propa- gandna oddaja 16.30 Kar ste iz- brali — predvajamo. V ostalem času prenaša spored RTV Ljubljana. l^ALI OGLASI 80-BASNO klavirsko harmoniko (vvelltmeister) prodam, tudi na ček. Šprah, Cankarjeva 6, Ptuj. DOBRO OHRANJEN UVOŽen O- troški voziček ugodno prodam. Naslov v upravi. OPREMLJENO SOBO S posebnim vhodom oddam. Informacije na skupščini občine Ptuj, soba 3. PRAZNO SOBO v Ptuju ali oko- lici iščem. Dam nagrado. Naslov v upravi. Interesentom iz Spuhlje, Boro- vec ali Podvinec PRODAM 45 arov njive. Alojz in Marija Vi- dovič, Spuhlja 85, Ptuj. PRODAM dobro ohranjen glo- bok otroški voziček. Vpr.ašajte na Podružnici socialnega zava- rovanja Ptuj, soba 5. VEČJO KOLIČINO razne krme prodam; Jože Zupanič, Sp. Haj- dina 57. AUTO RADIO blaupunkt in ma- gnetofon luksor, švedski, ugodno prodam. Vprašajte Spuhlja 129. VECJO količino repe prodam. Vprašajte, Niverce 13, Kidričevo. IZGUBILA sem delovno knjiži- co. Najditelja prosim, da jo vrne na naslov Vera Bogme, TVI Majšperk. PRODAM večjo količino jabolč- nika po GO S din in diesel mo- tor 6 KS. Novak, Gradišče 19 v Slov. Goricah. FIAT GOO D 1. 1962, generalno po- pravljen in odlično ohranjen pro- dam. Naslov v upravi. NOVO HISO z vrtom prodam. Jože Pulko, Miklavž 6'a pri Ma- riboru p. Hoče izreki o prijateljstvu 9 Zakrpano prijatelj- stvo le redkokdaj posta- ne celo. (Nizozemska) ^ Besede so lahke, prijateljstvo pa je težko. (Uganda) # Sklepaj prijatelj- stva le takrat, ko jih ne potrebuješ. (Pregovor ameriških črncev) ® Ni tvoj prijatelj, kdor ti tega .sam ne po- ve. (Bantu) ® Prijatelji so kot otroci istega očeta, iju- bimci pa kot otroci iste matere. (Madagaskar) Komanda g^irnizije Pluj objavlja licitacijo za prodajo pomij in oc padkov hrane v vsakda nji količini okrog 150 k| Licitacija bo ustna dn 24. marca 1969 v dvorar doma JLA, Prešernova v Ptuju, z začetkom o 8. uri. Pravico do liciti ranja imajo vsi. Začetn cena je 391 din mesečm Komanda garnizije Ptii POSEBNO OPOZORILO VSEM PREBIVALCEM MESTA PTUJA Z BLIŽNJO OKOLICO! Prijavno odjavna služba, služba stalnega volil, nega imenika pri odd. za državljanske zadeve in kol misij^ za volilne imenike skupščine občine Piiij ug^, tavljajo, da zelo velik odstotek prebivalstva mesta Ptuja z okolico nima urejenega statusa stalnega pje, bivališča in statusa stalnega volilnega imenika po kraju stalnega prebivališča na prijavno-odjavnem uradu v Ptuju. To velja še zlasti za one prebivalce ki so se v poslenjih letih preseljevali v druga .J nova stanovanja i. p. I Po določbi 4. člena zakona o registru stalnega prebivalstva in o razvidu začasnega prebivališča (Uradni list SRS, št. 36-372/65), je prijavljanje in odjavljanje stalnega prebivališča in prijavljanja spremembe naslova stanovanja OBVEZNO ZA VSE OBČANE, kadar se v določenem kraju stalno nase- lijo, spremenijo stalno prebivališče ali spremenijo naslov stanovanja v istem kraju. Za kršilce gornje določbe t. j. občane, ki take prijave o spremembi prebivališča ali spremembi na- slova stanovanja ne opravijo, je v 20. členu istega zakona zagrožena denarna kazen do 30.000 S dia ali zaporna kazen do 15 dni. Glede na to pozivamo vse prebivalce mesta Ptu- ja z okolico, da DO 15. MARCA 1869 preverijo na prijavnem uradu v Ptuju na TMB-l/II soba št. 26, če so pravilno prijavljeni in če so vsi volilni upra- vičenci pravilno vpisani v stalni volilni imenik po sedanjem kraju prebivališča. Zlasti še na to opozar- jamo nosilce stanovanjske pravice in predsednike hišnih svetov ter hišnike, da o gornjem ukrepu ob- vestijo vse stanovalce. Komisija za volilne imenike in odd. za državljanske zadeve SOb Ptuj A(1 Tednik glasilo So-. ialistii^ne 2ve?e delovnega ljudstva, izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor: Bauman (glavni in odj^ovorni urednik). Bogo Hmelina, Jože Slodnjak In inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, s^ 3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.