2 3. MA J 1996
Poštnina plačana pri pošti 1310 Ribnica
prot Alenka Mlakar
ŠOLA NAJ BI SPODBUJALA USTVARJALNOST
Bližnja srečanja z medvedom LOVCEV MOČ IN
NEMOČ
♦ NOVO MAMILO • KUPLJENE DIPLOME ♦ GOSPODARSTVO V VELIKIH IZGUBAH
♦	ENO Sl ZAPOJMO
♦	ZDRAVNIŠKI STAVKI OB ROB
♦	RIBNIŠKI ŠOLARJI DRŽAVNI ROKOMETNI PRVAKI
'Ptxxe'Uja, örtne/z
*Zimski vrt *Naročila za zaključene družbe po tel. 860-664*
r n c
mm
Trata IX/9, 1310 Kočevje tel./fax: 864-326
S.p.
ZASTOPANJE
PRODAJA
SERVIS
novih in rabljenih lesno obdelovalnih strojev, sušilnic in avtoseivisne opreme
NA ZALOGI:
•	večlistna krožna Žaga SCM M3, generalno obnovljena
•	robna furnirka OTTO
•	navozno dvigalo PIONIR
Informacije v večernih urah
Potrebujete
POSLOVNI PROSTOR 4 SREDI KOČEVJA •
V najem vam nudimo poslovne prosiore v vrhnji etaži veleblagovnice NAMA Kočevje. Prostori so v velikosti od 26 do 78m . Želimo si dopolnilnih servisnih dejavnosti kot so: popravilo ur, čevljev, izdelovanje ključev, krojaštvo, fotokopiranje, specializirane trgovske dejavnosti, ki niso v programu Name, kavarna, slaščičarna, priprava hitre hrane; športne dejavnosti kot so fitness studio, joga, masaža, prodajalne, ki imajo vse za kopalnico, vodovod, centralno kurjavo, barve, lake, ročno in električno orodje brez vrtnega programa, vijaki in orodje ter hobi program in pohištvo (delno, po posebnem dogovoru),
Lokacija in priložnost sta enkratni.
Prijave zbiramo samo do 20.6.96. Cena najema Im2 je 6,5 do 15 DEM, odvisno od lokacije in velikosti, pri čemer niso upoštevani obratovalni stroški in davek.
Informacije in ogled v veleblagovnici in po telefonu 061 853-233.
Xi IS! [S ^
VELEBLAGOVNICA KOČEVJE d.o.o
S» "M" do.o.
61331 Dolenja vas, Obrtniška ul. 2 M: 061/864-518 - M/Fax: 061/864-118
POOBLAŠČENI KONCESIONAR ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA RENAULT
Megane
♦	VELIKA IZBIRA VOZIL RENAULT
♦	UGODNO: OMEJENA KOLIČINA VOZIL PO STARIH CENAH.
♦	VSI KUPCI NOVIH VOZIL SO UDELEŽENI V JUNIJSKEM ŽREBANJU ZA RENAULT 5
Rabljena
Megane je mega novost Tef<r f 9Š&JB^^fWTna limuzina s petimi vrati je izpopolnjena naslednica priljubljene renaultove devetnjstice, Megane coupe pa je renaultov vrhunski športnik, namenjen vsem, ki jih navdušuje dinamična vožnja.
	vozila	
R5 CAMPUS 3v	88/7	94.000 km 6.100 DEM
RS CAM plus Sv	92/2	47.000 km 8.500 DEM
CLIO 1.2 RN /3v	94/7	30.000 km 14.600 DEM
CLIO 1.2 RN/Sv	93	35.000 km 13.000 DEM
R21 BICROP	91/5	80.000 km 12.500 DEM
R21 GTX2.0i	88/5	118.000 km 10.000 DEM
VUGO 55 AX	90	73.000 km 3.800 DEM
NISSAN SUNNY 1.6 SLX 4 V		
	90/8	111 000 km 11.000 DEM
ZASTAVA 128 SKALA 90/6
BMW 316	86/8
77.000 km 3.800 DEM 8.900 DEM
/3\
♦ NAGRADA ZA ZAUPANJE: podaljšana garancijska doba za pri nas kupljena vozila na 100.000 km ne glede na čas ob rednem vzdrževanju v servisu HAST
RENAULT
_ avto
ŽIVLJENJA

OOOOOSOOOOOOOSSOÖOOOSÖOO
UVODNIK	i
§ Pred kratkim so nas praktično vsi mediji, || Ö ki količkaj dajo nase, dobesedno zasuli s Ü
•Of
q pravljično poroko leta ali po nekaterih s ||
§| poroko desetletja. Pravljična obleka 0 ö	Ö
q neveste, razkošno slavje prek 100 g
0 povabljenih, ki so se v glavnem pripeljali Ö
Ij s pravljičnimi avtomobili, velik §
H transparent z ljubezensko prisego ženina, 0
0 ki je bil pritrjen na manjše letalo... Seveda q
H je bilo vse skupaj zabeljeno še z ogromno ||
Ö 'firbcev', ki baje da ne pomnijo take fj
(seveda sodeč po razkošju) poroke... ||
0 Manjkalo ni prav nikogar od bližnje in Q
H dalnje 'žlahte' - 'le' ženinove otroke iz ^
0 prejšnjega zakona je bilo pogrešiti, vsaj 0
H	novinarji jih niso omenjali.	||
0 Kaj je ljubezen, je vprašanje, na katerega 0
§ si niso znali odgovoriti še tako veliki in S[
Ö priznani modreci. Tudi sama si ne 0
Ü domišljam, da bi lahko prodajala okoli ||
H kako pocukrano in osladno polresnico na 0
0 to temo. Zagotovo pa vem, da ljubezen - ||
O tista prava, ki prihaja od srca - nikakor in Ö
0 nikoli nima nič skupnega z denarjem, ||
0 človeško plehkobo, zlobo in bahavostjo... 0
q Ljubezen - iskrena in čista - je prej H
j® simbolizirana v spominčici kot v vrtnici ali Ö
0 orhideji, je prej odrekanje kot 0
S grabežljivost, je prej dajanje kot Ö
0 sprejemanje, je prej sramežljivo skrita kot Q
^	bahaško razodeta...	0
0 Ves denar tega sveta ne more kupiti takšne Q
0 ljubezni, pa tudi doživeti in začutiti se je ||
0 ne da z debelo denarnico, marveč le zgolj 0
0	• 0
g	in s srcem...	g
0 Maj, ki od nekdaj simbolizira mesec 0 ljubezni, se približuje koncu, zato se pf 0 potrudimo, da ga bomo znali začutiti v 0 H vsej njegovi lepoti do zadnjega vlakna... fl g	UREDNICA g
0000000000ÄÄ^000O000|
VSEBINA
NOVE NOVIČKE .........................4-5
Maja se je precej sejalo tudi v zaprtih prostorih, zato smo nekaj najplodnejših zrnc zbrali tudi v novičkah. Mediji smo med drugim na svetu tudi zato, da ustvarjamo ugodnješo klimo za rast ali zatiramo plevel. Prav zanimivo bo bilo pregledati, koliko od tega nam je uspelo narediti v petih letih, odkar so se 9. maja 1991 pojavile Nove novice....
VROČA TEMA.............................6-7
Bližnja srečanja z medvedi so postala prepogosta, da bi ta od daleč sicer prijazna zverina ostala le lovska zadeva. Očitki lokalnih lovcev o njihovi prenaseljenosti pa ne pridejo pod kožo višje stroke in politike, saj jih v okolici vladnih kabinetov vsaj doslej še niso videli lomastiti.
ČRNA KRONIKA..........................8-9
Policisti niso zaslediti velikih kriminalnih dejanj, kar lako pomeni tudi to, da so tisti, ki jim je mogoče kaj vzeti, do tega prišli po podobnih potih kot pravi kriminalci, zato jim le-ti ne morejo do živega.
AKTUALNO...............................10
S podjetnostjo našega gospodarstva lani ni bilo kaj prida, saj smo pridelali precej večjo izgubo kot predlani. A nič ni tako slabo, da bi ne moglo biti še slabše...
VAŠ INTERVJU........................12-13
Če bi se starši bolj držali strokovnih nasvetov, ki jih daje naša sogovornica, bi otroci marsikdaj laže prebrodili pasti, ki jih na njihovi poti postavlja tudi okoreli sistem vzgoje in izobraževanja.
IN MEMORIAM............................15
Predanost poklicu je vrlina, ki nikoli ne bo dovolj družbeno priznana, zato pa hvaležnost za prejeto razdajanje ostaja večno v srcih številnih posameznikov.
HUMANOST................................17
Ob odsotnosti institucionalnih virov za ohranjanje zdravja in življenja so dobrodošle še tako nenavadne ideje za zbiranje sredstev ...
Izdajatelj NOVE NOVICE s.p., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Stavek in fotografija: NOVE NOVICE Tisk: ADL d.o.o.. Po dločbi Ministrstva za informiranje sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Naročnina na 12 številk 1.800 SIT. Naslov uredništva: Gorenjska c. 7, Ribnica. Poslovni čas od 9.00 do 12.00. Tel. /fax 860-710 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: 50100-620-128 05 1114115-41068
Občinski svet Kočevje
NAJPREJ ŠOLA, DRUGIM KAR OSTANE
Kočevski občinski svetniki so na zadnjih dveh sejah sprejeli občinski proračun, podali pripombe na županovo strategijo razvoja in popravili cene najemnin socialnih ter službenih stanovanj. V proračunu naj bi se z morebitnim kreditiranjem vred letos nabrala milijarda in dvesto milijonov tolarjev. Največja posamična postavka je namenjena za gradnjo nove osnovne šole v Mestnem Logu, za katero bodo namenili skoraj dvesto milijonov tolarjev. Svetniki se niso odločili za varianto občinske uprave, po kateri bi razpisali referendum za šolski samoprispevek, s katerim bi občino že letos razbremenili za 90 milijonov tolarjev, ki bi ta sredstva namenila za razvoj druge infrastrukture. Glede na to, da spričo letošnje velike šolske investicije ne bo ostalo dosti denarja za razvoj drugih področij, so svetniki županu dali še nekaj časa, da prilagodi in dopolni svojo dolgoročno vizijo razvoja občine tudi njihovim pogledom na prihodnost. Predvsem naj bi dal možnost predstavitve drugačnih in širših pogledov na ureditev mesta vključno z industrijsko-obrtnimi območji, strategija naj se dopolni z energetsko vizijo, ureditvijo komunalnega odlagališča odpadkov, določitvijo vloge minstrstev v kočevskem prostoru itd. Ko se bodo svetniki z dopolnjeno strategijo strinjali, naj bi postala dokument, kijih bo zavezoval k sprejemanju enotnih razvojnih odločitev tako znotraj občinskih meja kot k skupnem nastopu do države.
Na seje občinskega sveta se močno navezujejo dogajanja okrog oddajanja občinskih službenih stanovanj. Od desetih lani oddanih prosilcem jih je pogodbo o najemu podpisalo sedem, od katerih štirje
niso v 5 mesecih po podpisu pogodbe plačali niti tolarja. Prve položnice so bile poslane pred 14. sejo meseca marca, opomini pred aprilsko 15. sejo, plačane pa so bile v celoti pred majsko 16. sejo, na kateri so so se svetniki odločili za nova izhodišča pri odmeri višine tako socialnih kot službenih občinskih stanovanj.
Posvet županov Zahodne Dolenjske
SUHOROBARSTVO JE PASTOREK
Župani občin Zahodne Dolenjske so na skupnem posvetu o vlogi tradicionalne suhorobarske dejavnosti na svojem področju ugotavljali, da je ta pastorek, saj ima zakonsko zaradi nekoordiniranosti med ministrstvi povsem neurejen status. Po sedanjem zakonu bi morali tudi tisti, ki se s suhorobarstvom ukvarjajo le sezonsko, imeti status obrtnika ali samostojnega podjetnika. Poslanec v državnem zboru Benjamin Henigman je predlagal, da se status začasno uredi s posebnim odlokom vlade, podobnim cesarskemu patentu izpred 500 leti, potem pa bi se suhorobarska dejavnost uredila v zakonu o kmetijstvu. Udeleženci posveta so ugotavljali, da bi ureditev statusa preko 2000 suhorobarjev od Barja do Kolpe pomenila več kot še tako pomemben projekt za demografsko ogroženo področje.
Občinski svet Ribnica *
DIREKTOR NI ODGOVOREN ZA IZGUBO V ZDRAVSTVENEM DOMU
Na seji občinskega sveta Ribnica so ponovno potrdili štiriletni mandat direktorju zdravstvenega doma dr. Rusu.
Ocenili so, da direktor ni odgovoren za izgubo te ustanove, ki seje od predlanskih šest zmanjšala na lanske tri milijone tolarjev. Posebna komisija pri občinskem svetu je ugotovila, da izgubo prinašata ginekološka in ortopedska dejavnost ter storitve, ki jih opravljajo zdravniki v ordinacijah, ki jih zavarovalnica ne prizna, ker bi morale biti opravljene v Ljubljani, a jih v interesu pacientov opravijo v Ribnici (npr. šivanje ran). Izgubo preinaša tudi vzdrževanje predimenzioniranega objekta, zato bo ZD oddal v najem 270 m2 kletnih prostorov v III. gradbeni fazi. Komisija je tudi predlaga, da stroške dejavnosti, ki jih ne prizna zavarovalnica, plačajo pacienti sami ali pa jih iz proračuna pokrije občina.
Priprave na papežev obisk
USPOSABUANJE PRIPADNIKOV ENOT CIVILNE ZAŠČITE
Civilna zaščita, reševanje in pomoč so dejavnosti, ki so s 1. januarjem letos po zakonu prešle v pristojnost lokalnih skupnosti. Zanje je neposredno pristojen župan, v Ribnici pa delo na tem področju strokovno vodi ing. Lado Mate. V aprilu je potekalo uvajalno in temeljno usposabljanje pripadnikov enot civilne zaščite za prvo pomoč. Pripadniki so obiskovali 70 umi tečaj v Zdravstvenem domu, usposabljanje pa je v skladu z letnim načrtom Občinskega štaba za civilno zaščito organizirala okrožna organizacija Rdečega križa. Vodili sta ga dr. Irena Češarek in in v.m. sestra Liljana Zamida, 24 pripadnikov enot prve pomoči pa si je na tečaju pridobilo osnovna znanja za oskrbo poškodovancev, ki so zaradi naravne ali druge nesreče v življenjski nevarnosti ali nevarnosti za
lesna industrija kočevje
prodajno razstavni salon
Vse za opremo vašega doma:
0 predsobe, jedilnice, kuhinje, mladinske sobe, dneven sobe, spalnice, sedežne garniture 0 pisraniško pohištvo 0 zavese, narejene po meri
Domači proizvodni program po najnižjih cenah in ostali programi po konkurenčnih cenah!
Možnost nakupa na 6 obrokov.Nad 100.000 SIT 5% obresti.
Novomeška 5, Kočevje, tel. 853-211
HONEY MOON
MODIÄTIN
TRGOVSKI CEMTER
Plovi Irq l, Movo mesto
tel. 068/324-222 in 323-169 Nudimo vam:
•	izdelovanje in posojanje poročnih oblek, ki jih prilagodimo stranki
•	posojanje oblek za maturo, obhajilo, birmo in ostale svečane priložnosti
•	rokavice, konfeti, tančice
RIBNIŠKA UPRAVNA ENOTA SE PREDSTAVI
V začetku maja se je zainteresirani pristojnosti lokalne skupnosti in upravne javnosti v Miklovi hiši predstavila enote, mnogokrat ni enostavno doseči. Upravna enota Ribnica, ki je začela Ribniška upravna enota si je pred kratkim delovati s 1. januarjem lani in upravno brez konfliktov z občinsko upravo, ki so pokriva območje občine Ribnica ter značilni za nekatera druga okolja, loškopotoški del te novo nastale občine, razdelila prostore, ni pa še uspela Načelnik upravne enote Janez Henigman prevzeti pod svojo pristojnost je potanko opisal pristojnosti in naloge prebivalcev dragarskega konca, za katere upravne enote, ki je strokovno v celoti je še vedno pristojna kočevska upravna podrejena ministrstvom, namenjena pa enota. To je prisotni direktorici uprave za nudenju upravnih uslug občanom. Ti se z sistem delovanja državne uprave Štefki ribniško upravno enoto srečajo pri Korade Purg poočital tudi loškopotoški urejanju svojega državljanskega statusa ali župan, gostja pa je navedla toliko drugih pri oddaji vlog za pridobivanje raznih resnih problemov pri vzpostavljanju dovoljenj v povprečju enkrat letno, zato se sistema državne uprave, da so dragarske 25 zaposlenih trudi vzpostaviti prijazen in upravne zadrege izgledale pravi mačji strokovno korekten odnos. Tega pa tudi kašelj, zaradi nedorečene zakonodaje, ki ureja
zdravje.
Pred bolničarji CZ je prva resna preizkušnja, saj so se 18. maja udeležili svečanosti ob obisku papeža Janeza Pavla II. na hipodromu v Stožicah. Za varnost in zdravje udeležencev shoda so skrbeli v zdravstveni postaji skupaj z zdravstvenim osebjem v desnem predelu prireditvenega prostora. Ob tej priložnosti so se usposobili tudi za delo z ročnimi radijskimi postajami. Občinski štab za CZ pa se zahvaljujej vsem udeležencem, ki so se z vso resnostjo udeleževali usposabljanja kljub obveznostim v svojih delovnih sredinah. Za zdravje udeležencev na hipodromu v Stožicah je skrbela tudi 8 članska ekipa pripadnikov CZ iz Loškega Potoka ter 71 članska ekipa pripadnic CZ iz kočevske občine. 11 kočevskih ekip se je za papežev obisk dodatno pripravljalo le 11 ur, saj so izključno članice osnovna znanja iz prve pomoči pridobile že na prejšnjih usposabljanjih. Kočevske ekipe so pokrivale osrednje področje tik pod odrom.
TŠD Dobrepolje
DOBROPOUCI NA IGRE BREZ MEJA
Dobrepoljsko turistično društvo se je prijavilo za sodelovanje na Igrah brez meja, ki bodo 5. julija v italijanskem mestu Torino. Slovenijo bodo na tej popularni televizijski oddaji zastopala še mesta Kranjska Gora, Kranj, Mengeš, Železniki, Iška vas, Radenci, Idrija in Novo mesto. Za manjšo občino kot je dobrepoljska bodo priprave na udeležbo tudi velik finančen zalogaj okrog 20.000 DEM, ki pa bo seveda poplačan s promocijo kraja po vsej Evropi. Del sredstev namerava društvo zbrati 23. junija na zabavni prireditvi, del ga bo primaknila občina, organizirali pa bodo tudi poseben prevoz za navijače, ki bodo skupaj z vstopnino prispevali po 6.000 tolarjev. Veliko uspehov v industrijskem središču severne Italije, znanem po Fiatovem avtomobilskem koncernu, želijo udeležneem tudi Nove novice.
Razvoj obrti in podjetništva
OBČINSKI KREDITI Z NIŽJO OBRESTNO MERO
24. aprila smo v Novih novicah objavili razpis Občine Ribnica za podjetniške kredite v skupni vrednosti 40 milijonov tolarjev po subvencionirani obrestni meri R+9%. V času od razpisa je občina z
bankami dosegla sporazum o dodatnem 2% znižanju obrestnih mer, ki bo veljalo tudi za kredite, ki jih je občina subvencionirala drobnemu gospodarstvu v preteklem letu. Krediti so namenjeni tako obrtnikom in samostojnim podjetnikom kot podjetjem ne glede na njihovo velikost. Če za kredite ne bo dovolj zanimanja, bo občina ostanek sredstev namenila za financiranje infrastukture, ki bo izboljšala položaj gospodarstva. Občina pripravlja tudi pravilnik o finančnih intervencijah v gospodarstvo, ki bo na področju kmetijstva uredil dodeljevanje subvencij zainteresiranim prosilcem na podoben način, kot je to urejeno z razpisi za drobno gospodarstvo. Občina je v ta namen letos rezervirala 2,5 milj iona tolarjev.
Telefonija
TELEKOM POKRIL SLEMENA
V skladu s sloganom, da si s pticami deli nebo, se je Telekom vendarle odločil pokriti s telefonijo tudi najvišje ležeče področje občine Ribnica - Slemena. Pravkar poteka menjavanje koksilanega kabla z optičnim, julija pa bodo nanj priklopili 80 novih telefonskih naročnikov. Telekom bo menjavo kablov za tem izpeljal še v Sodražici, kjer je pokritost s telefonskimi naročniki 30% nad slovenskim povprečjem. Dela financira Telekom iz Ičastnih sredstev, občina pa ima nekaj sredstev na razpolago še iz lanskega leta za subvencioniranje stroškov za priklop oddaljenejših naročnikov po zaselkih.
VROČA TEMA
št. 117
Bližnja srečanja medveda in človeka
LOVCEV MOČ IN NEMOČ
Ribniški, predvsem pa kočevski gozdovi, dajejo naravno zavetje več kot 50% populaciji "slovenskih" medvedov, zato smo tukajšnji prebivalci sobivanje s to zverino nekako sprejeli za samoumevno. Medved naj bi bil na skrbi lovcev in strokovnjakov gozdarske stroke in predvsem države, ki naj bi ga imeli nekako pod nadzorom, občasnim srečanjem z njim pa naj bi bili izpostavljeni le tisti, ki živijo v samotnih zaselkih, ki v gozdu delajo ali pa se ne morejo upreti pustolovski rekreaciji. Letošnjo pomlad pa seje ustaljena delitev teritorija na divjino in urbani del močno porušila, pri čemer je videti, da je mejo prestopil predvsem medved. Že lansko leto je prepogosto hodil v goste k ovcam na dragarskem koncu in se hodil razkazovat Sodražanom, letos aprila pa je udaril po človeku nad Ortnekom, se v vsej veličini razkazoval na Slemenih in sprehajalcem na Ugarju ter prišel plašit ljudi celo v predmestje Ribnice. Kljub temu, da jeza obnašanje ob takih priložnosti slišati veliko bolj ali manj učinkovitih napotkov, ostaja medved nepredvidljiva zver, kateri je edin enakopravni sobesednik le lovec. A kaj, ko ima tudi ta največkrat "zavezane" roke...
Predsednik Zveze lovskih družin
Kočevje Janez Andoljšek je povedal, da je v lovski sezoni 86/97 na območju Kočevsko-belokrajnskega lovskega gojitvenega območja dovoljen odstrel 17 medvedov, od tega je ZLD Kočevje, ki šteje 15 družin, dobila 7 medvedov. To je več kot v prejšnjih letih, kljub temu pa so iz LZ Kočevje komisiji za zveri pri Lovski zvezi Slovenije poslali oster 6
protest, na katerega še niso dobili odgovora. Kočevski lovci ocenjujejo, da je stanje medvedje populacije stabilno. Visoko številčnost dokazujejo opažanja na mrhoviščih, na krmiščih za prašiče,škodi na sadnem drevju, poljščinah in na drobnici. Na med ljudmi pogosto prisotno prepričanje, da lovci gojijo prekomerno število medvedov zaradi trofej in zaslužka s tujimi lovci, Andoljšek odgovarja "Vsaka lovska družina mora imeti svoje mrhovišče, založeno s koruzo in mrhovino preko celega leta. Smisel krmljenja tudi drugih živali ne sme biti v povečevanju številčnosti, saj le ta mora biti usklajena z bivanjskimi in prehrambenimi možnostmi naravnega okolja. Dodatno krmljenje mora biti le izboljšanje naravne prehrane. Posebno pri medvedu mora biti krmišče tako izbrano, da odvrača medveda od naselij. Na mrhoviščih se iz visoke preže lahko vrši opazovanje in odstrel, ki pa mora biti po predpisani strukturi (več manjših kot velikih...). Tuji lovci v zadnjem času medvede raje lovijo po Rusiji, Romuniji, Kanadi in drugod, kjer so in bodo tudi v prihodnje cenejši. Zanje jih zao 'nima smisla "šparati" in gojiti v velikem številu. ”
In zakaj se medvedje kljub temu približujejo naseljem?
"V gozdu se povečuje nemir, zaradi česar se lahko pojavijo pri medvedu vedenjske motnje. Medved ima namreč za zver posebno lastnost, da je sposoben udomačitve, zato se zaradi vedno bolj utesnjenih okoliščin navadi na sobivanje s človekom. Temu smo marsikdaj krivi tudi
sami, saj medvedi v okolici vasi dobijo mrhovino, ki jo po zakolu živali nekateri kar odvržejo. Veliko je tudi drugih odlagališč za medveda še vedno užitnih odpadkov, vendar se stanje izboljšuje. Po mojem mnenju bilo predvsem treba vzpostaviti populacijo na takšno raven, da ima vsak medved dovolj prostora v gozdu in da je tako mogoče vzdrževati stoletno ravnotežje med zverjo in okoljem, ki ga zaradi prevelike zaščite lahko porušimo. Cilj lovskih organizacij na kočevsko-ribniškem področju je ohranitev medveda in tudi drugih zveri, ki v ta prostor po naravi sodijo (ris, volk, divja mačka), v naravnem številu. Zavedamo se, da zveri ne spadajo v urban prostor, ker tu povzročajo številne nevšečnosti. Lahko pa smo tudi ponosni, da živimo v relativno ohranjenem okolju, ki so si ga te zveri, ki so drugje po Evropi redke ali pa so že izginile, izbrale za svoj življenjski prostor."
Starešina lovske družine Ribnica Andrej Klemenc je ponavadi iz prve roke seznanjen z bližnjimi srečanji z medvedom, vendar tako sam kot družina lahko le malo stori proti tovrstnim medvedjim razvadam. Medvedje pač od države zaščitena zver, ki je postala preštevilčna. Starešina Klemenc meni, da se zahtev lovcev in občanov po povečanem odstrelu na pristojnih organih, kjer se odstrel planira in potrjuje, ne upošteva dovolj. V ozadju naj bi šlo za višjo politiko, po kateri naj bi se medved zaradi prenaseljenosti iz našega področja po naravni poti sam preselil nazaj po Evropi, od koder so ga nekoč že pregnali in kjer ne
zdrži dolgo, če ga "umetno" preselijo. Ribniški lovci smejo v dveletnem obdobju odstreliti le enega. Pred štirimi leti so določili vrstni red, po katerem pride posamezen lovec do pravice do strela. Na zadnjem občnem zboru LD Ribnica 12. maja se je pokazalo, da so vsaj mlajši lovci zaintresirani za večji odstrel, saj je zanje čakalna doba predolga. Zaradi proceduralnih razprtij pa na dnevni red niso uspeli uvrstiti točke z zahtevo po izrednem odstrelu zaradi pogoste prisotnosti medveda na urbanem področju. Tako zaenkrat ostajajo pri določenem planu, po katerem letos nimajo pravice do odstrela nobenga, zato bo medveda iz Ribnice mogoče le (s)plašiti in hkrati zbirati argumente za morebitno vložitev zahteve po izrednem odstrelu, če bo medved postal tudi agresiven. Starešina se boji le tega, da se ne bi ponovil primer iz Slemen ali Strug, kajti po toči zvoniti je prepozno.
Lovci so lani zaradi pogostih napadov medveda na drobnico lani v dragarskem koncu le uspeli dobiti dovoljenje za izreden odstrel kosmatinca, ki je bil v bližini vasi tudi odstreljen. Izreden odstrel je bil letos odobren še za medveda, ki je motil mir Sodražanom (padel je aprila v Benetih). Lovci ZLD Kočevje sicer kažejo za odštel veliko vnemo, saj sojih po redni poti med letošnjo aprilsko lovno sezono odstrelili že pet, po enega v LD Banja Loka, Struge, Vel. Poljane Kočevje in Draga. Za odstrel še dveh od dovoljenih sedmih bo potrebno počakati do jeseni, morda pa bo zgolj po naključju med njimi tudi tisti, ki straši okrog Ribnice. Medvedka z mladičema, ki je napadla občana v Luknji, se bo kljub svojemu dejanju še lep čas lahko svobodno gibala po gozdnih prostranstvih, saj odstrel vodeče medvedke iz etičnih razlogov ni dovoljen. Medvedjo družino bi lako le preselili, toda za takšen podvig je potrebno še vse kaj več kot ministrova dobra volja.
Stane Hafnar
Lovska družina Ribnica se je na zadnjem občnem zboru 12. maja odločila, da bo oddala v najem najboljšemu ponudniku spodnje prostore lovskega doma na Opekarski cesti v Ribnici. V ta namen so že preuredili podstrešje v novo sejno sobo, za kar so porabili večino lanskega prihodka družine. Odločili so se tudi, da letošnjo lovno sezono začnejo 1. junija namesto 16. maja, prej pa morajo še pravilno pristreliti puške, kar bo za nekatere težka naloga, saj po novem streljajo v pomanjšano tarčo srnjaka. Med lovsko tovarišijo se je vnela vroča razprava o korektnosti disciplinskega postopka proti enemu izmed članov, kljub temu pa niso pozabili na 50 letnico delovanja Zveze lovskih družin Kočevje, kamor se ribniška lovska družina vključuje. Ob tej priložnosti so izdali posebno publikacijo in se spomnili enega od njenih ustanoviteljev, Draga Grila.
UDOMAČEN DIVJI PRAŠIČ
Branko Žunič iz Grčaric že leto dni goji divjega prašiča, kije gaje našel zapuščenega v gozdu, ker so mu lovci ^ najbrž ustrelili mater. Tedaj je bil velik kot pivska steklenica, veterina pa mu niso prerokovali dolgega živi-jenja. Od pitja mleka po cuclju pa je t kmalu prešel na raznovrstnejšo prehrano, ki jo sedaj kot sto kilogramski pujs že išče sam po bližnji in daljnji okolici domačije. Zvečer se ^ ^ vrača v stajo, Branko pa računa, da se !	^ ,
bo pujs sam odločil za divjino. V '' kratkem bo namreč že prestar za | odstrel, tako da mu vsaj s te plati ne bo grozila nevarnost.
foto Janez Rovan
Janez Košmrlj iz Ribnice se je z ženo 1 maja sprehajal na Ugarju tako kot še ničkolikokrat poprej, le da si bo te praznike zapomnil za vse življenje. Z novo asfaltirane ceste tik za vojaško stražnico sta v luži pod cesto opazila nekaj rjavega, ki je čofotalo po vodi. Ko sta ugotovila, da gre za medveda, sta pospešila korak proti bližnjim konjskim pašnikom, kosmatinec pa seje usmeril prečno proti cesti in nekaj metrov pod njima postavil na zadnje noge. Še bolj sta pohitela naprej po cesti, na srečo pa jima je nasproti pripeljal znanec, ki ju je pobral v avto in ju odpeljal na varno. Janez po srečanju z medvedom ne verjame več v zgodbe, da se medved umakne, ko vidi človeka.
CRNA KRONIKA
št. 117
i
NEMIRNO V PUBU
23.	aprila so kočevski policisti intervenirali v lokalu Pub v Klinji vasi, ker se je vnel prepir med gosti. Z udeleženci so opravili razgovor in jih prijavili sodniku za prekrške.
VRTOGLAVA VOŽNJA PROTI KOČEVSKI REKI
24.	aprila se je nekaj po 23. uri na cesti Stalcerji - Kočevska Reka pripetila hujša prometna nesreča. Voznika V.S. je zaradi prehitre vožnje zanselo v nasip ob cesti, med prevračanjem pa je sopotnika I.L. vrglo iz vozila, tako da je utrpel zlom lobanje. Na uničenem vozilu je nastalo za 500.000 tolarjev škode, voznik pa je vozil pod vplivom alkohola, zato so zoper njega podali predlog sodniku za prekrške.
KOLESRKA PRED AVTO
26.	aprila je cesti Kočevje-Dvor voznica osebnega avtomobila P.A. prehitevala kolesarko A.P., ki je v času prehitevanja hotela prečkati vozišče. Vozilo jo je zadelo s prednjim delom, tako da je utrpela hujše poškodbe. Policisti bodo voznico zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo kazensko ovadili, kolesarko pa predlagali v postopek pred sodnikom za prekrške.
OPOZORILNI STREL ZALEGEL
27.	aprila je ob 1. uri ponoči opravljala nadzor v Biljad Klubu v Kočevju, kjer so zanali kršenje javnega reda in miru. Ko so
skušali odpeljati enega od kršiteljev, jih je skušala napasti večja skupina Romov. Prišlo je do prerivanja in do pretepa s policisti, pri čemer je eden od njih preventivno ustrelil v zrak. Zoper 6 Romov bo podana kazenska ovadba zaradi preprečitve uradnega dejanja. Enega izmed njih, B.V., pa so odpeljali v zapore na Dob, kamor se ni vrnil z izhoda in je bilo zato za njim razpisano iskanje.
KAMENJAL SVOJCE
28.aprila je B.V. iz Slovenske vasi doma žalil svojce in jim fizično grozil, zato so pobegnili. Za njimi je metal še kamenje, zato so intervenirali policisti in ga prijavili sodniku za prekrške.
POBEG NADALJEVAL PEŠ
30. aprila so policisti s kočevske policijske postaje obravnavali tatvino osebnega vozila v Livoldu. Neznanec se je vsedel v prazno vozilo, se takoj zatem zaletel v ograjo in zbežal. Policisti so zbrali obvestila, ga izsledili in kazensko ovadili.
USODNA CIGARETA
3. maja je zgorela baraka ob cesti k dijaškem domu v Kočevju. Občan Š. C. je zaspal na postelji s prižgano cigareto, gasilci pa so pred požarom uspeli zaščititi le sosednja poslopja. Škode je za 400.000 tolarjev, povzročitelja požara pa bodo kazensko ovadili zaradi povzročitve
splošne nevarnosti.
VLAK PREVRNIL POLTOVORNJAKA
6.	maja sta na nezavarovanem železniškem prehodu pri Koblarjih trčila vlak in poltovorno vozilo.Voznik J.Z. se ni predhodno prepričal, zato ga je vlak, ki je pripeljal iz ljubljanske smeri, prevrnil. Na srečo poškodovanih ni bilo, na vozilu pa je nastalo za 80.000 tolarjev škode. Zoper voznika so napisali predlog sodniku za prekrške.
OTROK PRED AVTO
3. maja se je v Sušju zgodila prometna nesreča, v katerem je bil poškodovan otrok. S kolesom se je pripeljal iz dvorišča stanovanjske hiše pred voznika osebnega avtomobila, ki kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti.
POVOZIL JO JE REŠILEC
3.	maja je voznik reševalnega vozila obvestil ribniško policijsko postajo, da je povozil srno v Retjah pri Velikih Laščah. Na vozilu je natalo za 10.000 tolarjev škode, za žrtev pa so poskrbeli lovci LD Velike Laššče.
VERBALNI NAPAD ZAKLJUČIL S FIZIČNO SILO
4.	maja je pred domom GG v Ribnici občan pristopil do skupine mlajših fantov in jih najprej verbalno napadel, potem pa enega od fantov še udaril. Zoper občana bo podan
\\v\vv\xvxvxwv\vvvxvv\vv\
v
\
v
v
ALFA IN OMEGA
TZO 62, Kočevje
tel.:855-555
SOLSKE POTREBŠČINE
\
\
\
PISARNIŠKI MATERIAL FOTOKOPIRANJE VEZAVA V SPIRALO
V
\
\
\
X
X
X
X X X
x v mesecu maju 20% popust za šolske \ ^	nahrbtnike	^
x
x
X
X
X
X
X
X	DARILA
X	nova pomladanska kolekcija:
NAF-NAF, CACHAREL, BLANC BLEU, DR.	>
\	MARTENS, TIN-TIN, SN00PY,	\
X pisala, pisalni seti, peresnice, pisma, denarnice, X X	dnevniki, borše, nahrbtniki, piiš...
X	OBIŠIČTE NAS	X
X vsakdan od8. do 14. in od 16. do 19. ure, obX X	sobotah od 9. do 12. ure	\
X	X
X	X
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
8
'gostišče ‘PRSWLjm&XP
Anton Potisak, Trava 22, 61319 Draga, tel. 868-180
«»e»»**»* jeOi Ir- divjačine (lovski zrezek v lovski omaki /. brusnicami, lovska pečenka) :: telečji in puranji zrezek z jurčki ter ostali zrezki, žabji kraki, ki, mučkalica: ribje jedi tpo.trvi na vefnaSno,,girice, kalamari, hrpma, hobotnica v solati...)
■,rm VO SRPČIČU: slavnostna kosila in večerje, lovski
golaž, pečeni ko/lički, jančki..
‘DO'Mpičt. žgsvdjT.,
••••>:•	:	: ,i .	v ’	''
Odprto ob petkih, sobotah in nedeljah od 14. do 22. ure, ostale dneve odprto po predhodnem naročilu!	.
^ s servis**."
D GR KO MKOVflC TeL fax:o61/852-503. Reška Ha. Kočevje
• REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNA VOZILA ZASTAVA. FIAT. LADA. VW.SKODA. RENAULT • POPRAVILO VAŠEGA VOZILA OPRAVIMO HITRO. KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH

POSEBNA PONUDBA: pri nas kapljane Izpušna lonca montiramo BREZPLAČNO
predlog sodniku za prekrške.
KJE JE KOLO?
4. maja je občanka iz Dolenje vasi prijavila tatvino starejšega kolesa znamke Rog temno rjave barve s črnim usnjenim sedežem. Kdor bi karkoli vedel o kolesu, naj javi na policijsko postajo Ribnica.
POVOZIL ZNAK
4. maja je neznani voznik trčil na cesti Zamostec-Vinice v prometni znak in nato odpeljal dalje. Policijska patrulja je voznika izsledila, se z njim pogovorila in predlagala postopek pred sodnikom za prekrške.
CLIA NAŠLI, DOKUMENTOV PA NE
6. maja ob 21. uri seje na kočevski policijski postaji oglasila P.M. iz Kočevja in prijavila tatvino osebnega vozila Clio, parkiranega pred srednjo šolo v Kočevju. V voziluo je imela tudi denarnico, vozniško dovoljenje, osebno izkaznico, kartico tekočega računa LB, Magno kartico in 10 čekov. Naslednjega dne je bilo vozilo najdeno v okolici Kočevja nepoškodovano, vendar brez dokumentov. Kmalu so odkrili tudi storilca, zoper katerega bodo podali kazensko ovadbo. ČEBELAR OB TEHTNICO
6.	maja je občan prijavil tatvino čebelarske tehtnice, ki je bila odvzeta med 24. in 28. aprilom v Veliki gori na predelu Debeli Vrh. Tehtnica je velika 60x40x15 cm, čebelar pa je oškodovan za okrog 40.000 tolarjev. SOSEDSKI SPORI
7.	maja sta se v Dolenji vasi zaradi meje sprla soseda. Verbalne argumente je eden od njiju podkrepil z grožnjo z lopato, poročilo o dogodku pa bo preučil še okrožni državni tožilec. Naslednjega dne so policisti intervenirali še pri sosedskem sporu na Bregu pri Ribnici, kjer je že prišlo do fizičnega obračuna.
TRČIL V PRIKLOPNIK
8.	maja je v naselju Breg pri Ribnici voznik osebnega avtomobila zaradi prehitre vožnje trčil v lahek priklopnik. Nastalo je za okrog 230.000 tolarjev škode, zoper povzročitelja pa podan predlog sodniku za prekrške.
CALIBRA S CESTE
9.	maja je pri železniškem nadvozu v Žlebiču voznika opel Calibre zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo zaneslo desno izven vozišča, kjer se je več metrov prevračal in obstal na kolesih. Vozila s ceste ni bilo videti, na srečo pa so hrup slišali v nekaj sto metrov oddaljeni hiši, poiskali ponesrečenca in poklicali po pomoč. Voznik je utrpel pretres možganov, na vozilu pa je je nastalo za 300.000 tolarjev škode.
OSKRBEL SE JE S PIJAČO
10.	maja je ribniška policijska postaja prejela
obvestilo o vlomu v vikend na Veliki gori v predelu Kamenj grič. Neznani storilec je razbil polkno in steklo na oknu, iz notranjosti pa odnesel 1 vina, 1 žganja, 5 odej in daljnogled. Napravil je za 20 tisoč tolarev škode.
IZZIVALA DRUGE GOSTE
10.	maja sta v diskoteki v Sodražici dva mlajša moška L.F. in B.M. brez vzroka začela izzivati k pretepu druge goste, pri tem pa enega udarila po obrazu. Kršitelja so policisti pomirili in poslali domov, napisali pa so tudi predloga sodniku za prekrške.
POSTREGLI SO Sl SAMI
11.	maja so si v gostilni Birtek v Loškem Potoku nekateri gostje kar sami začeli streči pijačo, lokal pa so zapustili še pred prihodom policistov. Izsledili so jih v Sodražici, jih popisali in predlagali sodniku za prekrške.
BREZ IZPITA V DREVO
11. maja je med krajema Lipovec - Dolenja vas zapeljal z lokalne ceste v drevo neizkušen voznik, ki je vozil prehitro in brez vozniškega dovoljenja. Napravil si je za 100.000 tolarjev škode, povabljen pa bo tudi pred sodnika za prekrške.
TOVORNJAK PUSTIL V SLOVENSKI VASI
V noči na 13. maj je bil iz prostorov podjetja Hord v Kočevju odvzet tovorni avtomobil MAN. Vozilo je bilo istega dne najdeno v Slovenski vasi, za storilcem pa policisti še poizvedujejo.
STISNILO MU JE PRST
14.	maja seje v podjetju Prima v Konci vasi pripetila nesreča pri delu, v kateri je bil ob prst delavec A.Z. Ponesrečil se je med transportom z viličarjem.
PREKRATKA RAZDALJA
14.	maja si je voznik terenskega vozila TO K.J. v Goriči vasi vzel prekratko varnostno razdaljo in trčil v zadnji del vozila R.L., ki je stalo na cesti, da bi zavilo levo. Škode na vozilih je za 60.000 tolarjev.
PREHITEVAL ČEZ PREHOD ZA PEŠCE
15.	maja je voznik J.S. zaradi prehitevanja pred križićem in preko prehoda za pešce na Roški cesti zaprl pot pri zavijanju v levo vozniku pred sabo. Prišlo je do trčenja, zaradi katerega bo zoper povzročitelja podan predlog sodniku za prekrške.
ZANESLO GA JE
16.	maja je voznik G.A. na mokrem in spolzkem cestišču pred bencinskim srevisom v Žlebiču močno zavrl, pri tem pa ga je zaneslo na levo stran vozišča. V tem trenutku mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Z.A., ki kljub
zaviranju in umikanju trčenja ni mogel preprečiti. V trčenju je nastalo za 300.000 tolarjev škode, zoper voznika G.A. pa bo podan predlog sodniku za prekrške.
VLOMILCA POSLALI V ZAPOR
18 maja so kočevski policisti na območju Kostela legitimirali tujega državljana Š.A. in ga utemljeno osumili, da je vlomil v vikend na tem področju. V sodelovanju z ribniškimi kolegi so podali tudi sum, da je enako dejavnost opravljal še na področju Travne gore in Žlebiča, zato so ga s kazensko ovadbo izročil preiskovalnemu sodniku v zapore na Povšetovi.
PO TRČENJU ODPEUAL DAUE
19. maja se je na Trati voznik osebnega avtomobila preveč približal desnemu robu vozišča, pri tem pa trčil v drog in gospodarsko poslopje. Po nesreči je odpeljal dalje, kočevski policisti pa so ga izsledili in podali predlog sodniku za prekrške.
PREMALO NAROČIL ZA TAXI?
Kočevska in ribniška policijska postaja sta po končani preventivni akciji NATAKAR! TAXI PROSIM, opravili statistično obdelavo, v kateri po eni strani ugotavljata, da je alkoholiziranost med vozniki kljub opozorilom še vedno močno prisotna, vendar vsaj v tem obdobju zaradi nje ni prihajalo do težjih prometnih nesreč. V Ribnici so opravili 108 preizkusov alkoholiziranosti, katerih je test pri 24 voznikih pozelenel nad polovico. 8 voznikov pa je preizkus odklonilo, kar se upošteva enako kot pozitiven test. V Kočevju so napravili 56 preizkusov vinjenosti, od katerih je bilo pozitivnih 28. 17 voznikov pa je test odklonilo. Na območju policijske postaje Ribnica je tako vozilo pod vplivom alkohola 30 %, v Kočevja pa kar 80 % vseh preizkušanih voznikov.
Nadzor nad alkoholiziranostjo voznikov bodo kljub končani akciji seveda opravljali še naprej, v obdobju od 15. aprila do 10. maja so posebno pozornost namenili kolesarjem. Podobno kot v prejšnjih dveh akcijah so v akciji KOLESAR na nevarnosti v prometu tokrat opozarjali voznike koles tudi tako, da so jim razdeljevali posebne zloženke Ministrstva za notranje zadeve in Sveta za preventivo in varstvo v prometu, katerih je tudi nagradna igra. Posebej so bili pozorni na mlade kolesarje, ki jih bodo opozarjali na ustrezno tehnično opremo njihovih koles v dnevnem in nočnem času ter na njihovo upoštevanje cestnoprometnih predpisov. Grobe kršitve so tudi sankcionirali, saj se kolesarji premalo zavedajo, da z nezadostno opremo ali objestno vožnjo še povečujejo svojo že brez prekrškov močno ogroženo varnost v prometu.
Socialdemokratska stranka Slovenije ! Social Democralic Party ofSlovenia
ZA NEPOSREDNE IN POŠTENE VOLITVE	
ZA	
	\volitvam strankarskih list.
\ZA	
	\prestopanju poslancev iz stranke v stranko.
\ZA	
	\centralizmu.
Naša stranka ne podpira take demokracije, ki množično uničuje gospodarstvo ter ga lastnini. Zavzemamo se za pravična načela in resnično DEMOKRACIJO.
Med delom, znanjem in kapitalom je treba vzpostaviti takšno harmonijo, ki bo zagotavljala napredek, socialno pravičnost in ekonomski razvoj. Za to pa so potrebne spremembe tako gospodarskega sistema kot tudi samih gospodarstvenikov. Ne rabimo nobenih privilegijev, pač pa le normalne pogoje za delo in pravno varnost pri poslovanju. Takrat bo odveč skrb, ali bo gospodarstvo sposobno odvajati dovolj denarja za delovanje javnih služb in socialno varnost. Socialdemokrati nismo za prisilno izenačevanje ekonomskega standarda ljudi na nizki ravni. Smo za čim višjo raven kakovosti življenja za vse ljudi. Zato ne nasprotujemo visokim zaslužkom, vendar se hkrati zavzemamo za progresivno lestvico obdavčenja, kar naj omogoči vsakemu človeku dostojno življenje.
V gospodarstvu in v javnih službah so večinoma na vodilnih mestih ljudje, katerih korenine, pripadnost in miselnost ima temelje v prejšnjem sistemu. Obnašajo se kot monopolni delodajalci in nekontrolirano razpolagajo z dobrinami, ki smo jih skupaj soustvarjali. Zato je SDS za POŠTENE VOLITVE in odpoklic poslanca. Saj nekateri za svoje slabo delovanje niso upravičeni, da zasedajo mesto v parlamentu, prav tako pa ne do poslanskih dohodkov. Prav tako je za nas nesprejemljivo prestopanje iz stranke v stranko.
Naša sedanja naloga je, da čim prej zberemo 40.000 podpisov podpore. Zato pozivamo občane, da se nam pridružijo in tako prispevajo svoj glas za pravičnejši jutri.
Debeljak Ivan
Izgube v letu 1995
NIKOLI NI TAKO SLABO, DA BI NE MOGLO BITI ŠE SLABŠE
Kočevska podružnica Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje je v lanskem letu ugotovila zaskrbljujoče gibanje čistega dobička in čiste izgube pri pravnih osebah z območja regije (občina Kočevje, Ribnica, Loški Potok in Osilnica) v lanskem letu. Pri pravnih osebah, ki so v letu 1995 poslovale z dobičkom, je ugotovila le 6 % rast v primerjavi z letom 1994 (republiški indeks znaša 36 %), pri izgubarjih pa so zabeležili kar 59% rast (republiško povprečje znaša 23 %).
Pravne osebe so tako v lanskem letu pridelale le 530 milijonov čistega dobička in kar 1.011 milijonov čiste izgube ter tako poslovno leto v regiji zaključile z negativnim sladom 481 miljonov, kar je 3,6 krat slabše kot v letu 1994. Čisti dobiček je ugotovilo 314 pravnih oseb, od tega 180 v občini Kočevje, 121 v občini Ribnica, 10 v Loškem Potoku in 3 v Osilnici. Čisto izgubo je izkazalo 132 pravnih oseb, od tega 96 v občini Kočevkje, 31 v Ribnici, 5 v Loškem Potoku, v Osilnici pa nobena. Naj večji porast negativnega salda so zabeležili v Kočevju in sicer več kot 4,2 kraten, pravne osebe pa so negativni saldo v primerji z letom 1994 povečale za dvakrat.
Največ čistega dobička so v Kočevju ustvarila podjetja Melamin (72 milijonov), LIK Stolik, Lesdog in LIK masivno pohištvo, največjo izgubo pa Tekstilana (218 miljonov), LIK Holding, M-Trgopromet in LIK pohištvo.
Največ čistega dobička na območju občine Ribnica je ustvarilo podjetje Fragmat, sledijo mu Riko KOR, Mrecator Jelka in Donit Pletilnica. Največjo izgubo so v Ribnici pridelalale Inlesove družbe Ribnica (239 miljonov), Holding (57 milijonov) in Hrast (28 miljonov), sledi pa jim ZOEPPRITZ s 26 miljoni.

Koncert PZ Lončar
"ENO Sl ZAPOJMO"
Pod tem geslom je izzvenel sobotni koncert PZ LONČAR iz Dolenje vasi (20 04.1996). Pevci so občasno	in
priložnostno sicer redno prisotni v kraju in okolici. Sklenili pa so, da se spet enkrat predstavijos širšim programom naših pesmi. To je bil prikaz zborovskega dela in pa nekak dostojen sklep letošnje pevske sezone. Tako dobi svoj smisel redno prihajanje na vaje, pa tudi dokaz, da pevska kultura, ki ima tukaj dolgoletno tradicijo, še živi, je naš ponos, se ne sramuje svoje preteklosti in ne boji svoje prihodnosti.
Pesem je narodovo bogastvo. Nekdo bo mogoče rekel, da je vse to že oguljeno in staro, a med pevci to ni tako. Tudi še tako stara pesem ob nastopu ponovno zaživi, ponovno pove svoje staro izročilo, ki mu je treba prisluhniti. "Posebno Slovenci se moramo zavedati, da bi brez svoje pesmi naš narod ne vzdržal v tisočletnem boju z močnejšimi sosedi,
je v nagovoru (po R.Simonitiju) poudaril predsednik zbora France Zbašnik. K sodelovanju smo povabili otroški zborček domače osnovne šole, ki ga prizadevno že več let vodi učiteljica Andreja POGORELEC. Nastopila sta tudi harmonikarja Miha GORŠE s klavirsko in Toni LOVŠIN z diatonično harmoniko.
Zbor dvanajsto leto vodi Tone PETEK, upokojeni učitelj iz Ribnice. Koncert je po našem občutku lepo uspel, tudi obisk je bil dober. Razgretim poslušalcem so pevci zapeli še VUŠTNO JE VIHRED in VINSKO ter se razpoloženi razšli z dobro mislijo A. M. Slomška: "M lepšega darila, ne dražjega spomina, ne večjega veselja za Slovence, kakor je domača pesem."
Tone Petek, zborovodja
Muzej Kočevje
PIVOVARSTVO NA SLOVENSKEM
Ob zaključku razstave "Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja" je g. Borivoj REPE iz Ljubljane v predavanju z diapozitivi pod naslovom Pivovarstvo na Slovenskem predstavil zgodovino pivovarstva na Slovenskem in vlogo družine Kozler pri razvoju pivovarstva v 19. stoletju. Predavanja so se v sredo, 15. maja 1996 v prostorih Muzeja Kočevje ob 18. uri udeležili vsi, ki jih tovrstna tematika zanima.
Šeškov dom
GOVOR MALEMU ČLOVEKU
V četrtek, 16.05. 1996, so si v Šeškovem domu ob 20. uri vsi navzoči lahko ogledali GOVOR MALEMU ČLOVEKU avtorja Wil-helma Reicha v izvedbi igralca VLADA NOVAKA. Nekaj osnovnih vodil prireditve: " Mali človek, kako hitro imaš pri roki diagnozo o blaznosti, kadar ti resnica ni po godu. Norce si pozaprl in zdaj upravljajo ta krasni novi svet normalni ljudje... Analizirati je mogoče urin, ni pa mogoče analizirati duše!... Vse držiš v svojih rokah! Kajti na dnu duše si..."
Vel. Poljane
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
Ob 15 - letnici smrti Franceta Modica je bila v petek, 10. maja 1996 ob 20. uri v domu na Grmadi otvoritev razstave njegovih fotografij. Razstava bo odprta do nadalnjega ob četrtkih in petkih od 13. do 20. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 8. do 20. ure.
Miklova hiša
DEŽELA KONTRASTA
Ribniški Študentski klub je v petek, 26. aprila 1996. pripravil ob 20. uri v Miklovi hiši predavanje Simona KRAVANJE AVSTRALIJA - dežela kontrasta.
TŠD KOSTEL
3. KOSTELSKI POHOD IN EKOLOŠKI SPUST
Prizadevno turistično športno društvo
Kostel in PD Kočevje vabita na 3. kostelski pohod, ki bo v soboto, 25. maja s startom med 8. in 9. uro pri Potoku (Vas-Fara). Pripravite se na 6 ur hoje.
V soboto, 8. 6.1996, pa so vabljeni vsi ljubitelji Kolpe na ekološki spust po njej. Zborno mesto bo v vasi Potok (Vas) na igrišču pri trgovini Ofak do 10. ure.
OŠ Stara Cerkev
REVIJA ŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV
20. maja sta ZKO Kočevje in OŠ Stara Cerkev priredili Revijo šolskih
pevskih zborov občin Velike Lašče, Ribnica in Kočevje. Na prvi tovrstni reviji je nastopilo skupaj 10 pevskih zborov, v katerih poje 258 pevk in pevcev.
SLS Ribnica
PRAVICE BOLNIH OTROK
Ribniška podružnica SLS je 14. maja priredila v Miklovi hiši razgovor z gostjo večera dr. Berto Jereb na temo človekove pravice bolnih otrok in slovensko zdravstvo. Razgovor je vodil Franc But.
zbrala D.D.H.
MALI OGLAS
V centru Ribnica oddam poslovna prostora v izmeri cca. 120 m2, skupaj ali posamezno, primeren za mirno dejavnost. Tel. 861-447.
VAŠ INTERVJU
št.117
prof. Alenka Mlakar
SOLA NAJ BI VZPODBUJALA RADOVEDNOST
Izobražen človek je bil cenjen in spoštovan že od nekdaj, znanje pa dota, ki je veljala za eno najboljših in najbolj zaželjenih v življenju mladega človeka. Morda imamo v zadnjih desetletjih prav zavoljo tako pozitivnega in omikanega odnosa do šolanja pravo ekspanzijo šolajoče se mladine. Pravzaprav bi bilo treba v zadnjih letih beležiti bolj poniževalen kot spoštovan odnos do izobražencev, vsaj v naši sredini je to opaziti (le spomnimo se bližnjih stavk!). Namesto duhovnih so v zadnjem času vse bolj cenjene materialne dobrine, človek pa je cenjen le po tem, koliko ima pod palcem. Žalostni krizi osnovnih človeških etičnih vrednot, krizi znanja in dela, je seveda priča tudi naša odraščajoča mladina, ki marsikdaj ne more razumeti, kako dvolični smo odrasli. Po eni strani jih silimo k učenju in k čim boljšim učnim rezultatom, po drugi strani pa opažajo okrog sebe vse prej kot spodbudno okolje za duhovno rast. S kakšnimi občutki se vsakodnevno srečujejo osnovnošolci, dijaki in študentje, ko se spopadajo z iz leta v leto večjimi gorami učnih knjig? Jih navdihuje in napaja več kot prepotrebna ukažejnost in motiviranost? Jim pri premagovanju včasih zelo zahtevne snovi dovolj pomagajo tako starši kot pedagogi? So otroci sploh dovolj radovedni, da se poglobijo v podano snov, ali pa jo obvladujejo le trenutno oz. mehanično? Kakšno vlogo igrajo pri izobraževanju starši? So mar dolžni ure in ure presedeti s svojimi šolarji, se z
njimi učiti in pomagati delati naloge in čtiva? O vsem tem in še več smo se pogovarjali s prof. Alenko Mlakar, ki se na sodraški OS dr. Ivana Prijatelja že nekaj let kot šolski pedagog in kot svetovalni delavec ukvarja s takimi in podobnimi vprašanji.
*	Kljub mladosti imaš za seboj že precej izkušenj z delom z otroci...
-	Alenka: Že za časa študija sem se vseskozi aktivno ukvarjala s problematiko mladih, pa tudi kasneje, ko sem se prvič zaposlila na ribniškem Centru za socialno delo, dela z mladimi nisem opustila. Preden sem se pred šestimi leti zaposlila v Sodražici, sem nekaj časa poučevala tudi na ribniški OS. Ne nazadnje pa imam tudi sama dve hčerki, osnovnošolko in maturantko, tako da mi izkušenj za delo s šolarji res ne manjka. Se pa človek vsakodnevno dopolnjuje z novimi izkušnjami...
*	Otroka spremljaš praktično od male šole pa do vpisa v srednješolske programe...
-	Alenka: Res se prvič srečam z otrokom že v mali šoli, ko spoznavam njegovo
zrelost za šolo z opazovanjem skupine, skozi razgovore z vzgojiteljicami ter ob prvih srečanjih s starši. Že takrat dam staršem vedeti, kako pomembno je navajati otroka na red glede učenja. Staršem svetujem, naj otroka ne silijo zgrda k branju in pisanju, potrudijo naj se, da bosta otroku ti dve opravili karseda prijetni, to pa pomeni, da mora imeti možnost doživeti vsaj minimalen uspeh, vzpodbudo in pohvalo. Prepogosto neprijetni občutki ob predolgih, mukotrpnih bralnih vajah prerastejo v odpor do vsake knjige, kar pa se kasneje odraža pri učenju iz učbenikov in branju literature.Problem šolanja danes je, da so učni načrti skozi vsa leta šolanja prenatrpani in otrokom ostaja zelo malo časa za utrjevanje snovi in iskanje lastnega pristopa do nje... Hitro lahko pri otroku prav zaradi preobsežnosti snovi nastopijo učne težave - preprosto ne ve, kako bi se snovi lotil, kaj si mora nujno zapomniti in kaj ni tako važno...
* Kako si otrok pridobi učne navade?
- Alenka: Solarji pogosto tarnajo, da se ne znajo učiti. Pri tem bi jim starši lahko zelo pomagali. Predvsem zgodnje navajanje otroka na osnovni red, na opravljanje dolžnosti v družini ter nato v šoli, je bistvenega pomena. Najprej mora otrok osvojiti navado, da pregleda šolske zvezke in opravi domače naloge (če jih seveda
zna in zmore!) po možnosti vsak dan ob približno isti uri, na istem mestu. Sčasoma začne otrok snov tudi ponavljati. Če otrok dolgo presedi pri knjigi 'brez haska', ker se ne zna učiti, ga bo volja do učenja minila, še dodatno pa mu bo upadla samozavest.
*	Kako mu starši pri tem lahko pomagajo ?
-	Alenka: Največjo napako delajo starši takrat, ko opravljajo naloge namesto svojega otroka. S tem sicer res kratkotrajno rešijo problem, v bistvu pa delajo otroku slabo uslugo. Smisel domačih nalog je namreč v preverjanju in utrjevanju znanja. Če otrok domače naloge ne zna narediti oz. ne razume snovi, ki so jo jemali v šoli, je najbolje zanj, da naslednji dan poprosi učitelja, naj mu snov ponovno razloži. Kadar pa gre za mlajše šolarje, svetujem staršem, naj iskreno pojasnijo učitelju, kakšne težave ima otrok z domačimi nalogami. Skupaj se lahko dogovorita, koliko domače naloge otrok resnično zmore. Nobenega smisla nima pisanje naloge v solzah in strahu pred posledicami. Starši naj otroka vzpodbujajo, da bo sam opravljal domače naloge, pomagajo pa naj mu, če za pomoč zaprosi. Preverijo naj, kako se otrok uči, če uporablja svinčnike, barvice in papir - torej osnovna pomagala za aktivno učenje. S tem, ko se bo šolar naučil sam obvladovati učno snov, si bo jačal tudi zaupanje vase in si izboljševal samopodobo oz. mnenje o lastni vrednosti.
*	S kakšnimi učnimi problemi učencev se najpogosteje srečuješ?
-	Alenka: Matere na govorilnih urah pogosto potožijo, da imajo njihovi otroci psihosomatske težave: bolečine v trebuhu, napetosti pred zaključnimi ocenami, strah pred neuspehom. Učence spravljajo v stisko preverjanja, ki so časovno omejena, 'hitre kontrolke' ali obširnejša preverjanja, kjer je na eni strani veliko vprašanj ali računov. Ugotavljam, da našim šolarjem ravno čas povzroča največ težav, saj šolski sistem vse prehitro zahteva od njih znanje, učitelji pa ob množici vse težje snovi ne uspejo učencem omogočiti njenega spoznavanja skozi različna čutila in po različnih poteh, ki bi ustrezale tudi drugačnemu učencu oz. raznolikosti učnih stilov in sprejemanja posameznika. *
- Alenka: Takšen stil poučevanja zelo malo razvija intelektualne sposobnosti posameznega učenca, zavira iniciativnost, spontanost in ustvarjalnost, učencem pogosto vliva občutek nezaupanja v lastne sposobnosti, ki se na žalost vse bolj pojavlja tudi pri sposobnih ali celo nadarjenih učencih. Sami učenci mi večkrat potožijo, da se bojijo neuspeha, zavedajo se vse večje teže, ki jo v prihodnosti nosi njihova ocena, na njih pa pritiskajo tudi starši, ki ta strah še stopnjujejo... Sama zagovarjam opisno ocenjevanje na nižji stopnji osnovnega šolanja, saj vse preveč poudarjamo oceno in vse premalo dejanski napredek otroka. Z oceno otroka že v najobčutljivejših letih spravljamo v hude stresne situacije, ki lahko močno omajajo njegovo samozavest. Otrok se sprva uči iz radovednosti, mi pa ga naučimo, daje najpomembnejši kriterij in merilo znanja ter uspeha vendarle ocena. Na ta način vzpodbujamo tekmovalnost, ki premnogim otrokom jemlje pogum, ali pa jih navaja na sistem 'linije najmanjšega odpora’. Otroku bi morali že zgodaj vliti vero v lastne sposobnosti ter ga naučiti, da so napake nujen spremljevalec procesa učenja in osebnostne rasti. Kot tak bi se bistveno laže spopadel z ovirami in stresi tako v šoli kot v življenju.
* Šolanje poteka v glavnem kot obvladovanje neštetih dejstev...
* In vendar starši praviloma otroku želijo vse najboljše...
-	Alenka: Zagotovo, vendar marsikdaj ne sprevidijo, da delajo velike napake. Starši, ki bi otroku prvi morali stati ob strani z vso ljubeznijo, mu na žalost največkrat s svojim kritičnim, nestrpnim in represivnim ravnanjem potrjujejo stališče, da življenje ni lepo, da nas svet ogroža in konec koncev kakšen smisel ima potem živeti... Zelo nevarno razmišljanje...
*	Torej smo starši lahko tudi neke vrste varovalni dejavnik v otrokovem razvoju in dojemanju sveta?
-	Alenka: Verjamem, da smo starši zelo pomemben oz. celo najpomembnejši varovalni dejavnik v otrokovem razvoju, saj smo prvi pri izgradnji njegove osebnostne strukture. Zagotovo lahko vplivamo na otrokovo odpornost na stres ter na samo jakost stresa. Tudi s svojim lastnim zgledom smo otrokovi najboljši vzgojitelji. Zastonj so vse besede in prepovedi, če se jih pa sami ne držimo. Otrok je marsikdaj neizprosen razsodnik in hitro se upre lažnim in neiskrenim normam, ki mu jih postavljamo...
*	Otrok se že v sedmem razredu odloča o svojem bodočem poklicu. Koliko možnosti sploh ima, da se pravilno odloči?
-	Alenka: Tisti otroci, ki so bili med šolanjem zelo uspešni, se običajno odločajo za gimnazijo in si s tem še za štiri leta odložijo dokončno izbiro poklica. Tiste otroke, ki se po osnovnošolskem šolanju odločijo za ostale srednje šole, pa opozarjam, naj se za poklic sami odločijo in naj upoštevajo svoja nagnjenja in veselja. Marsikdaj se zgodi, da zaradi omejitev pri vpisih otrok ne pride na tisto šolo, ki si jo je izbral. Takrat mu svetujem, naj izbere tisto najbližjo pot, ki bo pripeljala do željenega cilja. Če si res želiš opravljati določen poklic, boš to prej ali slej tudi dosegel. V življenju namreč ne vodi samo ena pot do željenega cilja. Samo potruditi seje treba, pa bo cilj dosežen in tudi pri šolanju je tako. Obstajajo prehodi iz triletnih šol na poslovodske, pa programi 3+2... Celo življenje je pred nami in na koncu se mora človek vedno odločiti sam - ali bo vztrajal ali ne. Predvsem od posameznika je odvisno, ali bo prišel na željeni cilj ali ne.
Darja D. Hafnar
POSLOVNA STRAN
št. 117
)
AVTOHIŠA^
grimX
MB* TMk. d.0.0.
•'’op1-
Prodajo vozil, rezervnih delov in servis
GRIM-X d.o.o. UUBÜANSKA L 67, ROCIVIE Tel.; 061/851-447, 855-387 Fax: 061/854*596
Sel. «as: od ao». de »el. od 8.00 do 17.00, _________sobola od 9,00 do 12.00______
0RIM-X d.o.o. KONSIOHACIJSKO SKUĐIŠĆI IM VEliPRODAJA, CltOVSKA 492, UiSUAMA Tel.s 061/152-18-28
Del. «as: od po», de pel, od 8,00 do 17.00
"JPJBLM~iJÄ.M d.o.o.( Trebnje
Obrtntifei 10. Tei.: 0S8/44.8Ä1, 45-685
jj^Sj HBRB\ CÖ d.04). Ljubljana
SÄB C, v mostni log 1, tal: 081/1287-116
^l/L ■ 1	____ _____ _ .. _ .
^ PARKS I ci.o.ö, Ljubljana
»ENAtfLT Oaaiiska 22, tel.: 861/1317-280
CiX»E:X. NOVA. 1TOSEI1.A
OPEL CORSA I ?i
OPEL ASTRA 1.4i OPEL VECTRA 1.6« OPEL OMEGA 2.0« OPEL TIGRA i 4t OPEL CALJBRA 2,0« OPEL FRONTERAŽ.Ot
||| ^
od 17.900 DEM
----^ od 23.800 DEM

^,
od 32.870 DEM od 48.937 DEM
od 30.572 DEM od 53.853 DEM od 47.016 DEM
opex* StAISKaJISMA VOSBIlaA
©l«t ASCO.KÄ 1,3 t» .........«,.87
OPRI, ASt«A «„4 CtU» KARAVA« (8» K&J, k«ima| t.,98 .
Omt ASTRA 1.4 Cfcti» SVM i&2 KM, Mimst) .T..9S .
Orel ASTRA 1.4 «K.3VR..L.83 .
O«! ASTRA 1.4 GlrttVÄ ..... hUJ .
orm, ASTRA 1.4 SVKtaaKM. klima)..1,8» .
OFEl ASTRA 1,4 GL 8VR  ....1.88 .
OP«?, ASTRA 1,0 01: SVR  ......... L08 .
OHO..ASTRA i.O OL KARAVAN ...l.VS .
Orel. ASTRA 1.7 O«*, 3VR ............«~9» ,
»ret. ASTRA 1.7 D 61 KARAVAN s.......1 1.94
OPEL ASTRA 1,7 TD Ch KARAVA^ .......- L,8$ .
OPEt CAOBJ8A 3,0 ................ bJM ,
OPEL CO$SA 1.2 SWIMC................ L. 05
OPEL FRONTERA 2.3 TD !WR ............. L-»2
omt raONTERA 2.0 TD 5VR ........... t,05
OPEL KADETT 1.6 D................. LSM
OPEL KADETT 1.7 D KARAVAN.......... L.91
OPEL VECTRA 1.« GL SVK............. LSa
OPEL VECTRA 1<S OL (kMm#} .......... b.V4
OPEL VECTRA 1.8 OL 4VK............... L>$& .
OPEL VECTRA l.S <5L 4VR......... L.94 ,
OPEL VECTRA '2.0 GL .	.............. U&Z I
OPEL VECTRA 2.0 GL 4VR .. ...*...... L.93
OPEL OMEGA 2.0 KARAVAA ..............L.92 .
OPEL OMEGA 2.0 CD 18V fkiO««} ........L.84 ,
OPEL OMEGA 2.0 WV (Mim»)....... ..... L>95 .

..... 6.900 DEM ... 25.80D DEM ... 23.460 DEM ... 16,300 DEM ... 16,480 DEM :22.S90 OEM ... 20.600 DEM ii? 15,500 DEM ... 16.500 DEM ...16.400 DEM ... 18,800 DEM ... 24,000 DEM ... 37.500 DEM .... 18.600 DEM ,. 36.500 DEM .......... 30.500 DEM
.......__ R 00O DEM
...... 12.808 DEM
18,508 OEM 21.088 DEM 18.300 OEM
;............ 28,600	IWM
....... 17.560	DEM
18,980 DEM
....... 17.000 DEM
34.900 DEM ...... 39.090 DEM
os*rji«-ji. MOVA ir<»ssix«Jt
7,	J
TATA 2.0 D
OD 16.500 DEM
MAROTI 800 DX CITY STAR 10.500 DEM
DAIHATSU FEROZA EL II, 1. 95 28.900 DEM
OSTAX-A KKAKSleXISNA IfOSSXXaA
M.m ROMEO 164 TS> 2.6 IkKmaj .....
ALPA 80MEÖ 75 1.8 Le,..............
ALFA ROMEO 156 1.6 TS.............
AOOl A4 1.9 TO....................
AUDI m .1.0 TW ...................
AUDI 60 1.8..... . ...............-
AUD1180 2,3 ..... .................
BMW 32»TO ........................
FORD U&mm l (i 16V CL3C 4VR.
FORD MONDEO 2.0 ÖLE mimn) ..... ..
mm Momm i.s i.ev öle svroo?*«»? TOSiP ESCORT 1,6 18V Ivsä 8©d.a?«Ä «ipmaal..
FORD mCOKT X .3 ß EXPRESS ........
riAXTlPÖ 2,0L«. {Eiima, umj*) .....
FIAT TEMPRA 1.8 ...................
FIAT TEMPÄA 1.6 SW KARAVAN..... . ■ •
FIAT TEMPRA .1,8 l,e, SX ..........
VW PASSAT .1.6 TDS. GL 4VS*...
VW PASSAT 1 8 CL 4VR...
VW PASSAT 2 0 CD VÄRLV6T .........
VW PASSAT 2.0 O, VARIANT ..........
RENA8LT-3 CAMPUS...................
RENAULT^ CAMPUS....................
RENAULT-» WPm ---------------------
RENAULT I« CHAMADE ................
R&NA0LT-19 CHAMADB.................
CITROEN AR ......'...............
Dimomm3.0 vo ...................
SOBAKtr LEGACY 2,0 4 WD KARAVAN-
SUBARU LEGACT 2,2 4WD KARAVAN . ...
SOBAR« LEGÄCY 2,2 4WT> KARAVAN ....
SKODA FAVORIT 135 LS- ....... .....
Skoda womxas* iss l karavan ..... ...  ..,.
LADA RIVA 1,7.....................
MAZDA 323 ........ . ..............
MAZDA. MX* 1,6...s.,,.............
TUGO 35	.................... ...
. L.m...
. L.D3 . L.RÖ ..
. L.65 ... . D.S3 ...
L.8? .... . JL.S2 ... . D.93 ■„ . i,m..... . L 93 ,,,
, L OS ...
. u»s...
. im... , L.83 .,.
. um
,. um.....
. L,»3 ... , L.98 ...
, um ... , um...
, L,95 ... , L.RO .
. L,98 . , . L.95 ...
. um ...
. D.94 ... , 1-91 ,
, um...
. 0,94 ... . 0 94 ...
. um ...
, .0,90 . .. . L.D2- ,L
um ...
. 0.98 . . .
. um,...
...
. i 6.806 DEM . 13,500 DEM , 19,500 DEM .. 49.586 DEM . 29.600 DEM .. 12.908 mu .. 26,300 DEM ... 39,800 DEM .21,850 OEM . 28.600 OEM 29.995 DEM . 24.490 DEM , X 2.603 DEM .. 16,600 DEM .. 11,»00 DEM
. 16.988 DEM
.. 16.600 DEM . 16.500 DKM . 15 .830 OEM . $X .500 DEM . 31.480 DEM . . « 980 DEM . 7.280 DEM . 12.880 DEM . 12,300 DEM ,16,500 DEM 10.000 DEM , 18,900 DEM 08.708 OEM . 37.350 DEM . 38.508 OEM ... 4,800 DEM .... 6,800 OEM . 12.300 OEM , 18.900 DEM , 33,500 mu ... 3,000 DKM
PONUDBA T6DNA ^ PONUDBA TEDNA
PONUDBA TEDNA
mi ÄSTRÄ 1.8 m Sport karavan	L93 3.900 06M
OPft mm 2.0 1SV karavan (vsa do<j. oprema) 195 43500 KM
AUDI 100 2LS
193 28.200 KM
AUDI AS l£ 0 AVANT avtom, (vsa <M cprema) L95 65.000 D€M
mm HEMM POGOJI
od 2 do 5 let
UGOBfil RfiEDITM POGOJI
P8.IMES RßEDITÄ ZA 10ÖÖ.ÖOO SIT NA 60 MESECEV BREZ POLOGA - MESEČNI OBROK 21.115 SIT
KOLIČINA VOZIL iE OMEJENA - IZJEMNE CENE
št. 117	IN MEMORIAm|	
KRISTI KMETOVI V SLOVO! V četrtek, 18. aprila, smo se na Žalah poslovili od dolgoletne učiteljice na ribniških šolah, Kriste KMETOVE. Končal se je njen zadnji sprehod. Pokojna Krista je vse svoje življenje posvetila svojemu sinu Janezu in svojemu poklicnemu delu, ki ga je opravljala z vso predanostjo in ljubeznijo. To, ta ljubezen do dela z mladino in njen odnos do mladega človeka je dajal njenemu delu tisti čar težkega, resnega in hkrati prijetnega in zato tudi uspešnega dela. Bila je učiteljica "z dušo in telesom", kakor pravimo, za to delo rojena in dobra kolegica svojini stanovskim tovarišem, mladim pa vsekdar pripravljena dobra svetovalka. Iz svojega rojstnega kraja Lipalja vas pri Trbižu, kjer je zagledala luč sveta zadnjega avgusta 1910, je prišla s starši učitelji v Ribniško dolino. Po končanem učiteljišču je dobila redno zaposlitev šele 20.4.1937 v Čatežu pri Brežicah. Komaj dobro začeto samostojno življenje in delo je nasilno pretrgala vojna. Konec je bilo mladostnih sanj in načrtov, začelo se je resno življenje in boj za obstoj. Kot učiteljica je bila takoj odpuščena in določena za izselitev v Slezijo. Posrečilo se ji je, da je srečno pribežala k staršem v Ribnico, v Čatežu pa je morala pustiti vse, kar si je v kratkem času spravila skupaj. V Ribnici je preživela leta okupacije, brez vsakršne zaposlitve. Družina je bila napredna - brat in sestra sta od vsega začetka delovala v boju za svobodo - tako je tudi Krista kmalu začela z delom aktivistke OF na domačem terenu, skrbela za bolno mamo, sina Janeza in bratovega sina. Vmes je bila nekaj časa tudi zaprta in na prisilnem delu. Po osvoboditvi je bila nastavljena na šolo Ribnica, kmalu pa z dekretom premeščena na šolo VAS-FARA ob Kolpi. Kasneje je prišla nazaj na ribniško šolo, kjer je bila vse do upokojitve. Pa tudi kot upokojenka je pomagala, kjer je manjkalo učnih moči: v Ribnici, pri Sv. Gregorju, na Gori, v Sušju, na Vel. Poljanah, v Dolenji vasi in v PB v Ribnici. Bila je učiteljica, ki se je dobro in odgovorno zavedala svojih nalog in svojega poslanstva. Poleg znanja je otrokom nudila vso ljubezen in vse tisto, kar gradi mlado osebnost. Z ljubeznijo je poučevala slovenski jezik in bila zavzeta za vse, kar je slovensko. Bolela jo je mlahavost in brezbrižnost v izražanju govornikov in medijev in pa naše medsebojne razprtije. Tudi kot upokojenka je bila aktivna. Sama vneta za ročna dela, je vodila in organizirala žene za to dejavnost in z veliko skrbjo nekaj let pripravljala razstavo ročnih del ob ribniških semnjih. Še nekaj smo opazili pri njej. Kjer je bila, je bila tudi okolica urejena. Tam je bila trata pograbljena, tam je bilo čisto, so bile rože. Številnim otrokom je pomagala v otroških letih in tudi potem. Hvala Kristi Kmetovi za vse, kar je dobrega storila za naš mladi rod in ostale. V imenu sodelavcev, upokojencev, članov ZB, vodstva ribniške šole, učiteljskega zbora in znancev Ribničanov se je od pokojne poslovil Tone Petek. Tone Petek	V SLOVO NADI LOŽARJEVI Na iihmakana pataNalattu a prisluhniti vsakemu in mu	H skušala pomagati	-	kot učiteljica in kot človek. Njena življenska pot se je začela v dolenjski vasici Glagovica, v družini s sedmimi otroki. Otroška leta ji je pretrgala vojna in Nada je bila kruto iztrgana od doma. Belgijska kasarna, ropot kamionov, ki so odvažali talce v smrt:	Rab, Gonars, so bile njene postaje, kjer je bela žena stegovala svoje ledene roke po njej. Mlada in uporna je preživela. Po vojni jo srečamo med mladinskimi aktivisti in prvimi brigadirji. Potem se odloči za učiteljski poklic. Struge so njeno-prvo učiteljsko mesto, kjer jo je sprejela Štefka Šmalčeva in jo oblikovala kot učiteljico in kot človeka. Od tam je s svojo skromno culico prišla na Velike Poljane. Tu si je ustvarila dom, družinico. Bila je srečna ob svojem možu in malem Matjažu. Pa ne dolgo. Čez dobri dve leti se je zavila v črnino. Za možem. In vse življenje je nosila v srcu bolečino te izgube. Brez ljubeče opore Požarjeve mame in ata bi se takrat najbrž zgrudila pod težkim bremenom žalosti, odgovornosti in poklica. Takrat je prišla Nada na ribniško šolo. V svoje toplo naročje je sprejela vrsto generacij prvošolčkov in jim odkrivala skrivnosti čudnih znakov črk in številk. "Njeni" so bili pionirji. Dosti koristnega, lepega, človeškega je bilo narejenega na njeno pobudo.	Ribniška šola je lahko ponosna na njene dosežke v slovenskem merilu. Tožila ni nikoli. Vidna je bila samo njena svetla, vesela stran. Z nami se je smejala in prepevala, povedala kako šalo, anekdoto. Živela je za svoje najdražje in za šolo. Prišla je upokojitev in pomoč tašči in Matjaževi družini. To jo je osrečevalo in ji dajalo moč tudi v bolezni. V ljubezni njenih najdražjih se je grela do zadnje ure svojega življenja. Nam pa je bila draga prijateljica in kolegica. Spoštovali smo jo, veselili smo se druženja z njo. Zdaj je končana njena pot. Spojila se je z zemljo, nam pa pustila spomin na ljubečo, skromno, močno in pokončno našo Nado. Ob številnem spremstvu njenih šolarjev, sodelavcev, prijateljev in znancev se je od nje poslovila ravnateljica ribniške šole, Andreja Šulentič. Tanja Debeljak

ZDRAVNIŠKI STAVKI OB ROB
Ob zdravniški stavki so se pojavljale številne pripombe, odobravanja in negodovanja ter vprašanja. Stavka je pač nekaj, kar zareže v odnos zdravnik - bolnik kot nekaj tujega, nekaj, kar ni povsem v skladu s poslanstvom zdravnika in jo naši "uporabniki " sprejemajo mogoče nekoliko drugače kot napr. stavko železničarjev. Pri namenu stavke so bile izražene zahteve po boljšem vrednotenju dela zdravnika pa tudi po boljših delovnih razmerah, kajti zdravniki smo zaradi svoje zavezanosti zdravniški etiki doslej v glavnem stali ob robu vseh družbenih dogajanj.
In kakšno je bilo razmišljanje zdravnikov ob tem? Kakšni so bili razlogi, da naj bi delo zdravnikov vrednotili drugače od ostalih “javnih" delavcev?
Ni bil namen stavke, da bi katerikoli drugi poklic zaradi tega potlačili navzdol, ampak dali zdravniškemu poklicu tisto mesto, ki mu gre. Ne gre pa samo za odgovornost pri zdravljenju, kjer gre za življenje, ki ni ponovljivo. Obstajajo tudio drugi razlogi, npr.:
- Izobraževanje
Zdravnik po končani srednji šoli nadaljuje šolanje na medicinski fakulteti. Študij traja 6 let. Po študiju je obvezno opravljanje sekundariata - to je delo zdravnika pod mentorstvom, kar traja nadaljni dve leti. Ker se stroka razvija z veliko hitrostjo in je obvladovanje celotne medicine nemogoče, je skoraj po pravilu potrebno še nadaljevanje, navadno še štiri leta, kar znese skupaj 22 let šolanja (ali 24 let, če ni v sekundariatu vključena tudi specializacija). V času, ko so si lahko vrstniki že
zdavnaj ustvarili družino in ji postavili ekonomske temelje, ostaja študent medicine še dolgo finančno odvisen. To, da je v praksi to v glavnem ženski poklic, da je ustvarjanje družine oz. materinstvo podrejeno študiju, ostaja obrobno vprašanje - Delovne razmere zdravnika Ob rednem delu so obvezna še dežurstva ponoči in ob nedeljah, kar znese povprečno 50 - 60 ur mesečno dodatnega dela, oz.2-3 mesece več delovnih dni letno kot za delavce, zaposlene drugod, kar se nam ne šteje v pokojninsko dobo. Življenjska doba zdravnikov je v primerjavi Z ostalimi prebivalci krajša. Koliko redno upokojenih zdravnikov poznamo na primer na našem področju? Tudi tu ostaja dejstvo, da te obremenitve slonijo v glavnem na Ženskih ramenih, ostaja v ozadju.
Pod delovnimi razmerami pa ne upoštevamo samo časovne obremenitve. Gre za spremenjene delovne razmere, ki nam jih narekuje zdravstvena politika. Ljudje smo bili doslej navajeni na “socialistično” zdravstvo z neomejenimi pravicami do raznih storitev. V novih razmerah je prišlo do oženja pravic s strani zdravstvene zavarovalnice (velja za obvezno zavarovanje). Ta so nam brez vprašanja naložena v izvajanje , npr. omejevanje napotitev na specialistične preglede, omejevanje števila receptov (povprečno 4,7 receptov letno na pacienta!), razlikovanje zelenih in belih receptov (za zdravila, za katera je treba plačati polno ceno). Vendar se nam ne zdi pošteno, da je strelovod za vso slabo voljo pacientov ob tem v glavnem zdravnik, namesto da bi bilo ob sklepanju zdravstvenih zavarovanj ljudem jasno
povedano, kaj bodo za ta denar lahko dobili. Mimogrede, kljub krizi v zdravstvu farmacevtska industrija lepo uspeva!
Pripombe so na dolge čakalne dobe (npr. v zobozdravstvu). Zdravstvena zavarovalnica nameni za te storitve določen znesek in ko je načrt izpolnjen - praviloma že pred koncem leta- delamo na “etični pogon ”, zastonj, oz. pokrivamo storitve in material iz žepa zdravstvenega doma, s čemer se ne bi strinjal noben gospodar! Pacienti so pre-naročeni v naslednje leto, ker pa ta situacija traja že vrsto let, se čakalne dobe seveda večajo, kar velja tudi za preglede pri specialistih.
Druge moti gneča v čakalnicah. Te seveda ne bi bilo, če bi zdravnik pregledal približno 30 pacientov, katere bi predhodno naročil. Navadno je število pregledanih še enkrat večje, kar je odvisno tudi od tega, koliko pacientov je opredeljenih pri posameznem zdravniku. V primeru, da je drugi zdravnik odsoten, npr. na specializaciji ali na dopustu, mora prvi zdravnik pregledati tudi njegove paciente, saj zdravstvena zavarovalnica ne nameni dodatnih sredstev v ta namen, s čimer bi lahko pokrili dodatnega zdravnika ali nadomeščanje.
Podobnih težav bi lahko naštevali še precej. Namen stavke zdravnikov je bil tudi opozoriti na te probleme tiste ljudi, ki imajo lahko vpliv na zdravstveno politiko. Ni bila naperjena proti bolnikom, ampak je bil njen cilj v končni fazi tudi izboljšanje zdravstvenega stanja ljudi! Menimo, da so ljudje to razumeli, saj so, razen redkih izjem, to izkazali v času stavke in jim za to moralno podporo velja zahvala!
dr. Majda Govž.e Kumelj
HVALEŽNE STRANKE
Stanovalci Centra Dolfe Boštjančič v Domu Škofljica so se januarja ob obletnici svojega delovanja predstavili javnosti s številnimi razstavami in predstavami, za kar pa soželeli biti še posebej urejeni. V obliki sponzorstva so jim je priskočili na pomoč tudi v sodraškem frizerskem salonu Angelika, tako da so uredili frizure 12 nastopajočim. Stanovalcem Centra je bil obisk pri frizerju tako všeč, da so se v začetku maja ponovno obiskali salon, kjer je nastala pričujoča fotografija. Obisk salona, kjer se jim posvetijo prijaze frizerke, je zanje namreč veliko doživetje in pomembna oblika vključevanja v okolje, ki se tudi na tak način navaja na sprejemanje drugačnosti. Frizerke so bile presenečene nad njihovo disciplino med čakanjem na vrsto ter striženjem, predvsem pa zadovoljne zaradi iskreno izražene hvaležnosti.
ZAHVALA VSEM SODELUJOČIM V AKCIJI "NAKUP APARATA ZA OŽIVLJANJE'
Nova stavba zdravstvenega doma Ribnica je bila zgrajena pred 14 leti. Prav toliko ali pa še več je stara tudi medicinska oprema v njem in je že zdavnaj iztrošena. Sredstva, ki so namenjena nakupu novih aparatov, so premajhna. Izračunali smo napr. da bi moralo preteči 18 let, da bi obnovili vsa reševalna vozila (imamo tri) v Zdravstvenem domu. Lahko si kar predstavljate varnost vožnje s takim avtomobilom v nekem nujnem primeru, kjer odločajo minute!
V času študija smo se naučili marsičesa, česar v praksi ne moremo izvesti, ker ni potrebnih stvari, ki bi jih vzeli v roke. Poleg tega pa gre razvoj sodobne medicine z neverjetno hitrostjo naprej in se pojavljajo novi aparati za odkrivanje bolezni in zdravljenje.
Zavedamo se, da je glede opreme v podobnem položaju še marsikatero podjetje. Razlika je v tem, da bi s temi aparaturami nekomu lahko rešili življenje, cene življenju pa ni mogoče postaviti.
Ze nekajkrat smo razmišljali o akciji, kjer bi zbrali sredstva za nujno potrebne medicinske aparature. Ovirala nas je misel, ali mogoče ne bi dobili odgovora, da se za zdravstvo že tako nameni dovolj denarja? Razporeditev teh sredstev je seveda že druga zgodba, dejstvo je, da ga pride do nas "periferije" premalo.
Zato smo bili veseli pobude g. Benjamina Henigmana, da nam pri tem priskoči na pomoč. Zelja za nabavo novih aparatov je seveda veliko. Vendar smo na prvo mesto postavili nakup t.i. aparata za oživljanje oz. strokovno defibrilatorja. To je aparat, ki ga uporabljamo pri motnjah delovanju srca (zastoju ali pri motnjah ritma). Preko dveh elektrod, ki jih postavimo na prsni koš pacienta, spustimo močan električni impulz, ki lahko pomaga, če je pomoč pravočasna, pri ponovni vzpostavitvi delovanja srca. Zraven snemamo elektrokardiografski zapis, pokažejo pa se tudi drugi pomembni parametri delovanja človeškega telesa, ki lahko pomagajo pri
oživljanju. Prejšnji aparat je star že skoraj deset let in se ga ne da več popraviti. Potrebno pa je, da deluje brezhibno, saj je v nasprotnem primeru lahko uporaba nevarna tako za bolnika, kot tudi za tistega, ki z njim rokuje. Želeli smo si, da bi akcija uspela, saj nihče ne ve, kdaj ta aparat lahko pomaga nam oziroma našim najbližjim. Aparat je namenjen namreč našim občanom! Izguba človeka je boleča in nenadomestljiva tako za svojce kot tudi za zdravnika in druge zdravstvene delavce, ki so blizu v takem primeru, saj nam ostaja grenak okus še dolgo, zlasti v primeru, ko vemo, da bi bilo s sodobnimi pripomočki možno rešiti življenje.
Potrebno je bilo veliko aktivnosti, od organizacije same tekme, zbiranja nastopajočih, oglaševanja akcije v medijih, do osebnih kontaktov s sponzorji in donatorji. Pri tem je bil glavni idejni vodja in koordinator g. Benjamin Henigman, poleg njega pa so bili še zlasti aktivni g. Dejak Branko, g. Medved Miro, g. Tanko Franc, g. Perhaj Tone in še kdo, ki ga povezuje Košarkarski klub Ribnica. Akcija je bila odlično organizirana, namenjena tako humanitarnemu namenu, kot popestritvi športno - zabavnega utripa Ribnice.
Zato bi se na tem mestu v imenu Zdravstvenega doma Ribnica in prebivalcev občine zahvalili vsem zgoraj naštetim, Košarkarskemu klubu Ribnica, vsem naštetim sponzorjem in donatorjem, nastopajočim igralcem obeh ekip, plesni skupini Di, g. Medardu Puclju, ki je povezoval dogajanje in vsem ljudem dobre volje, ki so sodelovali v akciji. Seveda z zbranim denarjem še ne bo mogoče povsem pokriti nabave, zato upamo, da se bo našel posluh tudi na Občini in še kje, da zberemo dovolj denarja in čimprej pridemo do nujno potrebnega pripomočka!
dr. Majda Covže Kumelj
KOŠARKARSKI KLUB RIBNICA DOBRODELNA TEKMA
Finančna sredstva za nakup aparata so prispevali:
Pokrovitelj prireditve: Občina Ribnica Sponzorji: Proneco d.o.o., Nove novice, R -kanal. Radio Univox
Zbranih sredstev za nakup aparata je bilo 550.000,00 SIT.
Prestige O & K servis in prodaja avtomobilov Ribnica; RTC Jasnica. Pekarna Djordjcvski Ribnica, Hranilnokreditna služba Ribnica, M-KG Kočevje PE Mlaka, KVM Ribnica, Blesk čistilni servis Ribnica, RM Internacional Ribnica, ARTS Ribnica, Djuričič Dejan Ribnica, Last mednarodna špedicija Ribnica, Inles trgovina Ribnica, Fegro tehnična trgovina Ribnica, Elmat Ribnica. Maboles Goriča vas, Oberstar Boris Goriča vas, Obcrstar Franc Goriča vas, Lamelirnica Zobec Primož Blate, Grafit gradbeništvo in trgovina Prigorica, Andoljšek sp. Pogorelc Mojca Ribnica, Urban prodaja avtomobilov Ribnica, Poslovno informacijski inženiring Kočevje, As - Dejak Dolenji Lazi, Kuss mednarodna špedicija Ribnica, RMA Rus Andrej Ribnica, Obrtna zbornica Ribnica, Inoterm Ribnica, EE inžiniring Ljubljana, Interfur mednarodna špedicija Ribnica, Pan Ribnica, Donit pletilnica Sodražica, Foto Toni Ribnica, Herbby avto šola Ribnica, Upimo menjalnice Ljubljana, SKB banka Ljubljana PE Kočevje. Obis finančne in računovodske storitve Ribnica, Zavarovalnica Maribor agencija bio Ribnica, Riko - KOR Ribnica, Edico Ljubljana, Sarič Ljiljana Ribnica, Križ Darko Ribnica, B & B Ribnica. Hydrovod Kočevje Ribnica.
NAGRADE ZA ŽREBANJE VSTOPNIC SO PRISPEVALI:
ELEKTROLUX Ljubljana, INLES S.D.R. Sodražica, ITPP Ribnica, Gostinstvo Marof Kočevje, Blesk čistilni servis, Vulkanizerski servis Vesel Roman Breg. RUSS d.o.o. Ribnica, Donit pletilnica Sodražica, Mladinska knjiga založba Ljubljana, Trikon Kočevje, Lik Koževje, Avto klub avtopralnica. Trgovina Tijana Tirnica, trgovina Mak Ribnica, Cvetličarna Požar Nevenka, Trgovina Zlati klas Ribnica, Trgovina hani Ribnica, Aeroklub Ljubljana - balonarska sekcija, Bistro 3-2-1 Andoljšek Tone Ribnica.
Pokrovitelju, sponzorjem in donatorjem, ki so prispevali finančna sredstva in nagrade, se za pomoč zahvaljujemo.
Organizacijski odbor KK Ribnica
DOBRODELNI PLES ZA DIABETIKE
Zdravstveni dom Kočevje - ambulanta za diabetike in obnovljeno Društvo za Diabetike Kočevje sta 11. maja v Hotelu Valentin pripravila dobrodelni ples. Z izkupičkom so zbrali del sredstev za posodobitev prostorov ambulante za sladkorne bolnike, kjer bodo lahko zdravili sladkorno bolezen in vse zaplete, ki se pojavijo pri diabetesu. Dobrodelne prireditve so se udeležili predstavniki kočevskega gospodrstva, zdravniki obeh zdravstvenih domov ter Kliničnega centra Ljubljana, predstavniki farmacevtskih družb in zastopstev ter Ministrstva za zdravstvo. V programu so sodelovali znani slovenski književniki, kantavtorji, humoristi in narodnozabavni ansambli. Vstopnina 5.000 tolarjev je bila hkrati prispevek za obnovo ambulante, prispevke pa v drštvu zbirajo na ŽR 51300-678-22251. Dobrodelno prireditev so podprli Krka Novo Mesto, Tila, LIK, Kovinar, GG, Trikon, Avtohiša Randelj, M-KG, Novonordisk, Zaloker&Zaloker, Medias, Megales, Kemofarmacija, Bayer Pharma, GO Pharm, SKB, Lilly, Kurent in Hram.
POSLOVNA STRAN
št 117
pod ENO STREHo
fÄiOSläf

SPENGLAR
# 50 I PINTAR ANDREJ s.p.
SODRAŽICA, TEL./ FAX 866-588
♦	izdelava, dostava in montaža žlebov vseh oblik in
iz vseh materialov
♦	izdelava in montaža novih ostrešij
♦	adaptacija starejših ostrešij in streh
♦	pokrivanje streh z vsemi materiali
♦	pooblaščeni izvajalec za pokrivanje streh s TEGULO
♦	pooblaščen izvajalec za pokrivanje streh z
ONDULINE kritino
♦	hidroizolacije ravnih streh in teras
♦ montaža strešnih oken
♦	montaža strelovodov - z meritvami
♦	izdelava in montaža vseh vrst snegobranov
♦	na zalogi visoko kvaliteten betonski strešink evropske
kvalitete po zelo nizkih cenah NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO ♦ zastopamo in montiramo protivlomna in protipožarna vhodna vrata svetovno znanega proizvajalca BAUXST. Vrata so narejena po evropskih standardih, vendar cenejša kot klasična izvedba vrat domačih proizvajalcev! Pri izvedbi kompletnih krovskih in kleparskih del vam dimniško obrobo izvedemo brezplačno!
GOSTLSCE Žlebič 15 a, tel. 861-373
Vam nudi:
•	izvrstne pizze
•	hrano po naročilu (polži,....)
•	sadne kupe, palačinke, banana vrba, ledeno kavo
Sprejemamo narođčila za:
•	poročna kosila, slavnostne večerje,
•	peko odojka ali piščanca Winervald Rekreacija:
•	miza za biljrad
Odprto od vsak dan od 8.00 do 23.00
VRBA
•4čDv
foje. ^imetnice 21 lel.iOöl1X66-459
§5 vsak petek, soboto, nedeljo odojek na žaru!
po naročilu tudi med tednom -spečemo tudi jagenjčka!!
POPESTRITE SI JEDILNIK Z JEDMI NA ŽARU!
• odprto vsak dan od 12.00 do 24.00. ob sredah zaprto
ELEKTROSERVIS IN MONTAŽA
Jože LEVSTEK Trg 25. maja 1 Sodražica Tel.,fax 866-466
♦	ELEKTRO/NSTAtACUE
♦	STROJNE INSTALACIJE
♦	STRELOVODNE INSTALACIJE
♦	REKLAMNI NAPISI
♦	MERITVE EKETRO/NSTALA d J IN STRELOVODOV (pooblaščen od rep. elektroinšpektorata)
♦	SERVIS IN NASTAVITEV OLJNIH GORILCEV
mrmmmiMmwßWßimmwmmm m m m m m m
TRG0LES diOiOi
Klinja vas 7, Kočevje
odkup lesa, razrez in prodaja rezanega lesa in elementov
Odkupujemo gozdne Sortimente jelke/smreke in vseh vrst listavcev Oglasite se na sedežu podjetja ali na tel. 855-172, kjer boste dobili vse informacije.

AVTtHIŠA
KANDEIiJ
DAMJAN
MAHOVNIK 2 KOČEVJE
TtL/Fcc N1/SS14SS
POOBUSCENI SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL
VOZILA NA ZALOGI:
♦	POLO 1.4, 3 vrata in 5 vrat, diesel (AVTO LETA 1996)
♦	PASSAT GL 1,6 (100 KM) Mm.
♦	PASSAT GL 1,6 (100 KM) kar.
♦	GOLF RABBIT II. 1,4 bencin in diesel 5 in 3 vrata
♦	GOLF karavan TD in 1,8 3 vrata
♦	VENTA 1,6 100 KM
♦	KOMBI KMR 2,4 D 1+8 sed.
♦	KOMBI FURGON 2,4 diesel
PO
NAROČILU:
dolgi
POLO
VW
SHARAN
UGODNO:furgon Krpan 1,9 TD testni CADDY diesel
NOVO MAMILO ■ KUPLJENE DIPLOME
Sem povprečen Slovenec, ki sem z ženo glasoval za slovensko samostojnost, ukinitev enopartijske diktature in pravno državo. Doživel pa sem samostojnost, vzpostavitev oblasti nezamenjane politične elite, v kateri imajo večino 50-letni zavetniki delavstva - ZLSD ( in njih nasledniki (LDS) ter njihovi imitatorji SKD), ki so 'sestopili’ in pri tem na delavstvo pozabili. Doživel pa sem tudi pravno državo nove elite tako, da sem postal brezposeln, materialno oškodovan in čakam na razsodbo naSega delavnega sodstva.
Po navodilih oblasti, pomagaj si sam in postani samostojni podjetnik in po večinskem vzorcu sem hotel postati podjetnik trgovec. Ker imam poklicno izobrazbo, so mi povedali, da moram za to najprej opraviti tečaj in izpite za poslovodjo. Zbral sem ves privarčevani denar in se lotilštudija, ki me je do sedaj stal 1000 DEM. Ko sem se prebijal skozi prepisano učno gradivo, ki ga je sestavil Zavod za šolstvo in potrdila kot pogoj naša Gospodarska zbornica, sem prišel do prepričanja, da bi bilo dobro, če bi to učno gradivo obvladovali tudi menežerji 'družbenega' podjetja, ki so me odpustili kot tehnološki višek. Od izobraženih znancev sem dodamo izvedel, da razne zbornice sofinancirajo izobraževanje tem menežerjem, dočim si moramo mi brezposelni sami plačevati tečaj in izpite za poslovodje.
Ker pa sem že v letih in si moram za preživetje družine pomagati z občasnim priložnostnim celodnevnim delom, žal ravno nisem uspešen pri opravljanju predpisanih izpitov. Tako se mi sen in rešitev, postati poslovodja, do sedaj izmikata. Moje psihofizično stanje seveda obremenjujejo moji trije še šoloobvezni otroci, katerim s svojimi šolskimi uspehi ravno nisem vzor. Najbolj pa me je nad menoj seveda razočarala žena, delavka v ribniškem podjetju, ki je sedaj sama steber družinskega proračuna. Družinskemu sodu pa je izbila dno novica, ki jo je domov prinesla žena in kasneje potrdili tudi otroci in znanci, češ da bi si že lahko kupil srednje ali visokošolsko diplomo po ugodni ceni 800 do 1500 DEM, kot so to storili številni samostojni podjetniki v Kočevja in Ribnici ter verjetno po celotni Sloveniji. Jaz pa sem podjetniško in moralno nerazvit in zaostal, enostavno rečeno zakrknjeni fosil, ki še sanja, da sta poštenost in znanje najboljša popotnica za uspešno in srečno življenje. Tej ugotovitvi so najbolj pritrdili otroci in prepovedali vsako nadaljnje pridiganje in skrb za njihov šolski uspeh. Prepoved mi je bila izrečena s takim zanosom, da sem spoznal, da so moji dijaki pod vplivom novega prepričanja - mamila, to je "če nam bo šlo v šoli slabo, si bomo oz. boste kot drugim starši kupili diplome."
Ta družinska ugotovitev me je postavila v obupen precep, tako da sem prekinil moje učenje in razmišljam, kako in kje bi zaslužil marke za družinski nakup diplom.
Kljub vsemu obupu pa se mi je iz mojega sna o demokraciji enakopravnih državljanov utrnila sicer verjetno bogokletna misel, da bi se preko 'glasu ljudstva - občil’ le lahko obrnil za pomoč in presojo na naše demokratično izvoljene politike in neizvoljene uradnike, ki so v službi ljudstva. Premagal sem strah in napisal to pismo. Predlagam, da politiki in uradniki na svojih državnih in občinskih uradih, kjer v delovne knjižice vpisujejo dokončno izobrazbo, preverijo, koliko je naša država dobila na novo srednje in visoko izobraženih državljanov z diplomo in predvsem poreklo diplom, ki se naj bi ujemalo z uradno izdanimi. Prosim, da mene in podobne nadebudneže naprošeni in pristojni javno obvestijo o svojih ugotovitvah, da bomo takšni 'zakrneli fosili’ in mladina vedeli, ali naj zbiramo marke za nakup diplom ali pa naj le verjamemo, da so poštenost, znanje in zdravje največje bogastvo slovenskega človeka. Drznem si tudi pozvati vse legalne
GLEJTE, ŽE SONCE ZAHAJA
Na praznični velikonočni ponedeljek je ribniška župnijska KARITAS obiskala starejše in bolne v domu počitka v Kočevju, da bi vsaj delček Velikonočnega veselja prinesla v življenje našim preizkušanim bratom in sestram. Z veseljem smo se zbrali pred župniščem in se odpeljali v Kočevje.
Prišel je čas, ko žvrgolenje ptičkov naznanja, da je v deželo prišla pomlad in z njo novo življenje. Tudi naši trpeči prijatelji se spominjajo tistih časov, ko je tudi za njih prišla pomlad, ko so se lahko veselili novega življenja. Ja, marsikatera bridka solza zdrsi po licih, ko z otožnostjo gledajo nazaj v tiste čase. Žvrgolenje ptic več ne zgane njihovo srce, ampak naznanja še en dan, dan samote, zapuščenosti, morda trpljenja. Mnogi si želijo, da za njih sonce ne bi več vzšlo, da ptice ne bi več naznanile novega dne, ampak da bi končno stopili tja, kjer sonce več ne zaide, kjer ni več trpljenja in da bi za njimi ostala samo gomila, ki bi nam dala vedeti, da je tudi ta, ki v njej počiva, nekoč tlačil to zemljo, se boril za preživetje in nazadnje, v jeseni življenja, ostal sam, zapuščen, nepotreben. Vsi smo na tej poti, čas teče za vse enako. Tudi oni so bili nekoč mladi, polni upov, a minilo je. Saj ne zahtevajo od nas veliko, le to, da bi jih prišli obiskat, jim namenili prijazno besedo, da bi imeli kaj več časa zanje. S solzami v očeh so se nam zahvaljevali za naš obisk in nas prosili: "Pridite kmalu zopet k nam - ne pozabite nas." Kako majhno dejanje, pa prinese toliko sreče. Ne pozabimo, da gremo vsi istopot, pa naj si bodi bogat ali reven, na položaju ali ne - sonce bo za vse enkrat zašlo. Tudi mi bomo veseli, če nas bo prišel kdo obiskat, če bomo vedeli, da nismo zapuščeni in pozabljeni. Kakor se mi danes obnašamo do starejših, tako se bodo tudi drugi obnaSali do nas.
V spominu so mi ostale besede, ki so jih mnogi izrekli: "Radi bi umrli." za temi besedami se ne skriva samo teža bolezni, ampak tudi osamljenost, pozabljenost. Za te ljudi je sedaj veliki petek, ampak kmalu bodo dočakali Veliko noč. Nas pa veliki petek še čaka in tako kot oni bomo tudi mi veseli, če nam bo kdo pomagal nositi križ starosti. Saj starost sodi v naše življenje in tudi v družbo. Družbi bi nekaj manjkalo, če ne bi bilo starejših ljudi. Da imaš kulturo srca, ne potrebuješ univerze, ampak samo čut za človeka v stiski. Nihče ni rad pozabljen ali celo komu v breme. Še najbolj pa je hudo, če te zapustijo tvoji domači, ki kaj hitro pozabijo, da si jim bil nekoč koristen. Vse bi jim povrnili, če bi jim namenili malo več časa, jih poslušali, jih peljali na kratek sprehod ali kaj podobnega. To je njihova upravičena želja.
Našega obiska so bilivsi zelo veseli. Razveselilipa so se tudi simboličnega darilca - pomaranče in pirha. Za spomin pa jim je gospod kaplan Jože Rački podobico	Svetega očeta. Za
popestritev obiska je gospod Jože Osvald veselo zaigral na harmoniko in poskrbel za smeh in kakšno hudomušno.
Za konec pa bi rada še enkrat rekla, da naj nam starejši ne bodo v nadlogo. Pomagajmo jim z nasmehom in hvaležnostjo z mislijo, da bodo kmalu isto delo morali za nas opravljati drugi.
Milka KOZINA
proizvajalce diplom, šole in univerze, tudi posestnike legalnih diplom, da se pridružijo temu pozivu politikom in uradnikom, ali pa naj meni in podobnim ter mladini ponudijo svoje diplome pod enakimi pogoji, kot so že na trgu.
Janez Vesel, Kočevje

VELIKA IZBIRA SPOMLADANSKE IN POLETNE GARDEROBE
Qlgl AVTO PROM
SERVIS - TRGOVIMA
Reška c. 10 a, Kočevje Tel. 855-292, fax 855-293 Pooblaščeni prodajalec in serviser za fORD-ova vozila
NOVO! UGODNO!
escort FLASH 1,4 escort FLASH 1,6
escort FLASH
vozila z več dodatne opreme in nižjimi cenami
Nudi:
IDEAL CENTER, tel.: 861-530 malice
kosila
hrano po naročilu pizze hot dog hamburger vročo čokolado
0 POROČNA KOSILA 0 SLAVNOSTNE VEČERJE 0 SREČANJA (OBLETNICE MATUR, VALETE)
RIBNIŠKI ŠOLARJI DRŽAVNI PRVAKI
Ribniška osnovna šola je 15. maja gostila najboljše šolske ekipe rokometašev na finalnem tekmovanju za državno prvenstvo. Ribničani so v polfinalu premagali ljubljansko OŠ Karel D. Kajuh, v finalu pa še OŠ Trbovlje z dvema goloma razlike. Za najboljšega golmana je bil izbran Vojko Ivanovič, ki je v finalnem srečanju omogočil kolegom , da so ohranili vodstvo za gol ali dva ves čas tekme. Ista ekipa se je uvrstila tudi v finale klubskega tekmovanja, ki bo 1.junija.
Ekipo pod vodstvom trenerja Nikole Radiča sestavljajo dečki letnika 1981-82: Ivanovič Vojko, Mare in Nejc Hojč, Djordjevski Zoran, Šojlarič Branko, Mikulin Leon, Djukič Dejan, Jaka Ilc, Košmrlj Rok, Zbačnik Mitja, Lunder Martin, Lavrač Klemen, Merhar Blaž in Andoljšek Aleš.
SODRAŽANI GOSTITELJI DRŽAVNEGA PRVENSTVA
V nedeljo, 26. maja, bo balinarski klub iz Sodražice priredil državno prvenstvo v natančnem zbijanju na pokritem balinišču. Prizadevni balinarji so že uspešno pripravili generalko, prvenstvo Notranjske za mladince, na katerem je bil postavljen neuradni mladinski rekord.
LESARIADA V KOČEVJU
Državno prvenstvo v Kočevju
AKROBATSKI ROCfCN ROLL
V soboto, 20. aprila je Plesni studio in Klub M organiziral državno prvenstvo v akrobatskem Rock’n Rollu v športni dvorani OŠ Zbora odposlancev v Kočevju. Sodelovali so vvsi slovenski klubi, za naslove državnih prvakov pa se je potegovalo 73 plesnih parov in dve mladinski formaciji.
Tudi nesrečna številka 13 ni mogla pokvariti izvrstne prireditve, tako da so organizatorji pripravili pravo pašo najvišjem A razredu. za oči. Tekmovanje se je pričelo ob že ob 12. uri in se nadaljevalo s finalom nueradnih razredov ob 16. uri ter tekmovanjem uradnih rzredov ob 19. uri. Med pionirji sta bila najboljša Barbara Šercer s plesalcem Damirjem Lazičem iz Plesnega kluba M. Med mladinci sta državna prvaka postala Urška Jenko in Klemen Prosen, med člani najvišjega A inernacional razreda pa sta zmagala Katarina Medič in Marko Vapotič, vsi Bolero. Po napornem tekmovanju so plesalci Plesnega kluba M organizirali Rock’ n Roll party v gostišču Tušek, ki je trajal do zgodnjih jutranjih ur.
foto
TOMAŽ PREJEL GORSKO KOLO
Srednja šola Kočevje je 10. maja pripravila Lesariado, na kateri Janez Pirker, lastnik Srevisa in trgovine Pirker na Gorenjski cesti v se je v športnih in družabnih disciplinah pomerilo 8 lesarskih Ribnici, izroča nagrajencu Tomažu Klunu iz Sajevca gorsko kolo srednjih šol iz vse Slovenije. Gostitelji so se v posameznih znamke Rog. Sedmosolec si ga je prislužil z nakupom gorskega kolesa, za disciplinah dobro odrezali, saj so skupno osvojili tretje mesto. katerega je prejel kupon, s katerim je bil udeležen teden dni kasneje
Žrebanja na radiu Univox. In imel je seveda srečo. Čestitamo!
PONUDBA SKB banke
Varčevanje...
korenine premoženjskega drevesa
Ste kdaj primerjali vrtnarski konjiček s skrbjo za svoje premoženje? Verjetno ne. Podobnosti pa je vendarle veliko. Vaše premoženje je kot drevo. Sprva je majhno in šibko, z leti pa raste in se krepi. Tako kot močno drevo raste le iz zdravih korenin, tudi premoženje izvira iz osnovih oblik hranjenja denarja. Varčevanje je ena od teh, saj omogoča, da osebno premoženje raste varno, a donosno.
Tako kot ima vsak vrtnar svoje metode vzgajanja dreves, pa imajo tudi varčevalci različne potrebe in načrte. V ponudbi SKB banke lahko vsak najde različico varčevanja, ki bo pripomogla k rasti njegovega premoženjskega drevesa.
Varčevanje nad tri leta z možnostjo izplačila rente stranki omogoča, da skozi izbrano varčevalno obdobje na varčevalni račun kadarkoli položi poljubno vsoto. Ob zaključku varčevalnega obdobja dobi privarčevana sredsta v obliki rente ali enkratnega izplačila, lahko pa je prihranjeni denar osnova za pridobitev posojila pod ugodnejšimi pogoji.
Za tiste, ki želijo iz meseca v mesec ohranjati vrednost denarja in hkrati imeti denar vedno pri roki, je prava rešitev kratkoročno varčevanje SKB banke. Ob izbiri te storitve lahko stranka dvigne denar že 15 dni po pologu na varčevalno knjižico, na kateri mora ostati vsaj 20.000 SIT.
Za marsikoga so zanimivi tudi dolgoročni depoziti z mesečnim izplačilom obresti in varčevanje nad 12 mesecev z možnostjo pridobitve posojila.
Slednje je namenjeno tistim, ki v prihodnosti nameravajo reševati stanovanjski ali kakšen drug problem, katerega rešitev zahteva večji znesek gotovine. Tistim, ki želijo oplemenititi večje prihranke in vsak mesec nekaj gotovine obdržati v rokah, pa bo prav prišel dolgoročni depozit z mesečnim izplačilom obresti, katerega najnižji znesek je 15.000 DEM.
Kakršnekoli dodatne informacije o "vzgajanju" premoženjskega drevesa lahko dobite na SKB banki PE Kočevje, Agenciji Ribnica ali na zelenem telefonu 080 15 15.
SKIBMKm
PE KOČEVJE
Trg zbora odposlancev 18 Tel.: 855-222
Agencija RIBNICA
Kolodvorska ul. 9a Tel.: 861-117
ET Cliy PODJETJE ZA TRGOVINO L C W I lil IN POSLOVNI INŽENIRING
KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041, 853-306, FAX 853-410
ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV, DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES
PRODAJANO KLASIČNI IN LANELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH
INFORMACIJE NA TEL.. 853-306. 853-645
J
•	nega obraza, vratu, dekolteja
•	pedikura, umetnui nohti
•	ročna masaža telesa
•	odprva celulita z aparatom CELLUTRON, BODY WRAPPING
•	aroma terapija
•	prodaja vrhunske negovalne kozmetike iz 100% naravnih eteričnih olj za nego obraza in telesa
NOVO:
ZA BOLNE PEDIKURA NA DOMU
Naročila sprejemamo po tel. 851-854 v studiu B, Bračičeva 10, Kočevje. Odprto od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure. vabljeni!
URBANOVA 6 Ribnica Tel.: 860 147
ZA BOLJ JASEN POGLED V PRIHODNOST se lahko naročite na pregled pri
OKULISTU
na tel. 860-147,
kjer vam tudi izdelamo očala na recept ali brez.
V ponudbi imamo tudi etuije, spraje proti rosenju in še...
Delovni čas:: 8.00 - 12.00, 16.00 -19.00 sreda 8.00 -13.30. sobota 9.00 -12.00
KVAL/TETA /N T/MD/C/J4
OPTIK
JANEZ POZ
tel.: 061/860-36
Z fjašl/n strokovn/m znđ/jfem/n do/go/etn/ml /z/fuš/jjdm/do hvaf/tet/iego v/do NAJUGODNEJŠE CENE korekcijshih okvirjev svetovno znanih proizvajalcev, dioptrijskih stekel vseh vrst POSEBNA PONUDBA
izjemno estetska, najtanša, najlažja stekla svetovno priznane firme KARL ZEISS NUDIMO VAM ŠE:
etuije, vrvice, lupe, tekočine in krpice ya vzdrževanje In čiščenje očal, tekočine za vse vrste kontaktnih leč SPREJEMAMO RECEPTE OKULISTA Popravila očal so brezplačna!
Delovni čas: vdak dan od 9. do w., sobota zaprto


M
HTetka Klun s.p. Cesta na Ugar 2 Ribnica tel./fax 860-615
Rudimo vam bogato izbiro metražnega blaga, sukanca, gumbov, trakov, pletenin, spodiyega perila ter moške ženske in otroške nogavice iz proizvodile IIIftK & KLJIR d.o.o.
Iz pekovske košare pekarne AJDIČ:
vsa^ KRUH: bel, črn, ržen, koruzni, ovsen in pisan (mešanica koruznega, belega in rženega), PEKOVSKO PECIVO, OREHOVI POLŽKI, ŠTRUKLJI
dan
sveže:
enkart tedensko ali po naročilu:	KROFI, FLANCATI
po naročilu tel.866-154:	TORTE, ODOJKI
Kje lahko dobite kruh pekarne Ajdič?
Pekarna AJDIČ Sodražica, ZLATI KLAS Ribnica, MARKET T Dolenja vas, Samopostrežba in TC BRIŠKI Kočevje, KUKELJ Velike Lašče.
IZBERITE PRAVO POT DO ZNANJA
LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE, TZO 30
LJUDSKA UNIVERZA OBVEŠČA, DA VPISUJE V NASLEDJE PROGRAME:
♦ TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA
v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana
-	začetek 2. skupine v Ribnici 21. 5. 1996
-	začetek 1. skupine v Kočevju 4. 6. 1996
♦	ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA
Programa: Word for Windows in Excel Vpis do 31.5.1996 Začetek začetnega tečaja računalništva v Kočevju:
21.5. 1996
♦	IZPIT SLOVENSKEGA JEZIKA ZA NESLOVENCE
Vpis do 31. 5. 1996
♦	TEČAJ ZA VODNIKE ČOLNOV
Začetek tečaja v Kočevju:
20. 5. 1996
♦	TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV
NE ODLAŠAJTE
LJUDSKO UNIVERZO V KOČEVJU VPRAŠAJTE IN IZBERITE Sl PRAVO POT DO ZNANJA
Pekarne
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
II 470 453
1996
920162324,117
♦	grajski, šmarski, sorški, kmečki kruh
♦	komspitz, hambi zrnate štručke, zemlje, alpsko in ostalo pecivo
♦	buhteljni, sirov burek, krofi, francoski rogljič, rožičev štruklej, jabolčni in skutni zavitek, skutna in orehova blazinica
@860-823, 860-809

Poslovni sistem Mercator
PC TRGOPROMET Kočevje

šoti
pomsTVvr
RODAJALNA
§|ta
AKCIJSKE CENE:
spalnica AVONA
108.108 SIT
sedežna garnitura KAJA
170.858 SIT
sedežna garnitura EMA
99.973 SIT
M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d. o.o.
ME
OP NJIVE PO MIZE
slogan, v katerem je skrito bistvo življenja, dela ir strategije našega podjetja
Slogan povezuje
♦	PROIZVODNJO: prašičja farma, goveja farme, zelenjava, gobe, organska gnojila
♦	PREDELAVO: Mesarija, Mešalnica
♦	TRGOVINO IN GOSTINSTVO/gostinstvo in turizem - hote! VALENTIN in restavraciji JANEZ, KOSTEL, lastna maloprodaja
v	V MESARIJI M-KG
proizvajamo izdelke izključno iz doma pridelanega mesa (na področju Kočevske in Ribniške doline). 0 kvaliteti izdelkov pričajo številna priznanja, dosežena na sejmih, in znak SQ. Izdelke lahko kupite v vseh boljšil. trgovinah na Dolenjskem in širši okolici!