Studijska KNJIŽNICA V CEUU IZDAJA KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA V ŽALCU LETO XIV., ŠT. 13 ŽALEC, 5. SEPT. 1959 Pri obiranju hmelja leta 1959 so se zavoljo nepričakovane velike letine starejši obiralci upehali! Na pomoč jim je prihitela — šolska mladina! VSEBINA ST. 13/1959: Stran 1. Mišo Bobovnik, direktor zadružnega trgovskega podjetja »Hmezad«,. Žalec: »Dovoz suhega hmelja letnika 1959« 170 2. Jaka Slokan: »Hmelj po vsem svetu — v številkah!«........................172 Vsestranska skrb za obiralce se v Savinjski dolini izpopolnjuje iz leta v leto. Zajtrk, malico in kosilo dovažajo obiralcem hmelja na družbenih kmetijskih posestvih v posodah, kot jih zahteva sodobna higiena! — Motiv s KG lovneka! Dovoz suhega hmelja letnika 1959 Zadružno trgovsko izvozno — uvozno podjetje »HMEZAD« Žalec objavlja navadno vsako leto ob zaključku obiranja časovno razvrstitev dovoza, oziroma oddaje suhega hmelja. Že navada sama ima svoj prav! Pa še nekaj več, kot zgolj navada, zahteva objavo časovne razvrstitve predaje suhega hmelja. Pridelovalci morajo pravočasno pripraviti in storiti vse, kar zahtevata basanje in dovoz pridelka. Čas za objavo PLANA DOVOZA SUHEGA HMELJA LETNIKA 1959 je torej tu! Za letos objavljamo zelo pomanjkljiv plan dovoza. V njem bomo namreč navedli le zaporedje kmetijskih zadrug, kmetijskih gospodarstev, oziroma pridelovalnih enot — brez datumov, to je natančnih dni, ob katerih bo treba dovažati suh hmelj. »HMEZAD« bo namreč — samo za leto 1959! — prevzemal suh hmelj po posebnem načinu »na odpoklic«, kar pomeni, da bo sproti in pravočasno obveščal o natančnem dnevu dovažanja sleherno kmetijsko zadrugo, državna posestva itd. Zavoljo položaja na svetovnem tržišču s hmeljem, kar moramo nujno upoštevati, bomo — čeprav ne radi — nekolikanj spremenili dosedanji način prevzemanja suhega hmelja. Letos je letina povsod v svetu zelo dobra! Hmelj je obrodil, kot le .redkokdaj! Povsod rekorden pridelek! Posledica tega je, da proizvajalci po vsem svetu svoje blago na veliko ponujajo! Posledica prevelikega ponujanja pa je — nenehno padanje cen! Doslej se je v Evropi trgovina začela razvijati takoj po žetvi, to je takrat, ko se pivo-varnarji in trgovci že morejo na podlagi sprejetih vzorcev odločati o nakupu ponujanih pridelkov! Letos, ko je pridelanega hmelja skoraj povsod na pretek, pa je zajela domala vse države, 'kjer pridelujejo hmelj v večjem obsegu, pravcata mrzlica! Razvil se je nekak divji lov za tržiščem! Vsakdo želi, da bi svoje pridelane količine čimprej in čimbolj e vnovčil! Povsem razumljivo je, da smo morali nekaj enakega ukreniti tudi mi! Do obiranja smo prodali že okoli 4Ó % suhega hmelja prve in druge vrste letnika 1959! Ta predprodaja je bila za letos vsekakor nekaj zelo dobrega! Blago smo prodali draže, kot je cena te dni! Le škoda, da za prodajo nismo uspeli pregovoriti še več kupcev! Prav teh 40 % predprodaje letošnjega suhega hmelja odlične kakovosti, zahteva, da prilagodimo prevzemanje suhega hmelja ust- varjenim možnostim takojšnjega pakiranja in odpreme! Izvedba tega pa domala povsem onemogoča izdelavo plana po dosedanjih merilih in neogibno narekuje, da pokličemo le tisto blago, ki bo ustrezalo zahtevam tega oziroma onega kupca! Povsem naravno je, da bo taka odločitev ponekod vzrok nevšečnemu negodovanju, drugod pa bo vzrok nepričakovanemu veselju! Računamo namreč s primeri, ko bodo nekateri proizvajalci nejevoljni zaradi poznejšega dovoza, drugi pa spet presenečeni zaradi hitrejše oddaje letošnjega pridelka! Skratka, enotnega merila za oceno pravičnosti predaje, oziroma dovažanja letošnjega pridelka, ni pričakovati! Na vse to smo pripravljeni, zategadelj pozivamo vse trezne pridelovalce-hmeljarje, da nas razumejo in nam zaupajo, da za tokrat drugačne rešitve sploh ni bilo mogoče najti! Storiti maramo vse, da borno čim hitreje in čim bolj ustregli svetovnemu tržišču! Pavšalni prevzem letošnjega letnika pa bi ugoditev tem svetovnim trgovcem, ki so morda letos zares prezahtevni, zelo onemogočal, če je Kmetij sika zadruga . . . Kmelijsika zadruga . . . Kmetijska zadruga . . KG is področja okraja . . Kmetijsko' gospodarstvo , Kmetijsko gospodarstvo . Hmeljarska skupnost . . Kmetijska zadruga . . Kmetijsko gospodarstvo . Aktiv mladih zadružnikov Aktiv' mladih zadružnikov Aktiv mladih zadružnikov Aktiv mladih zadružnikov Aktiv mladih zadružnikov Zadružno posestvo . . . Zadružno posestvo . . . Kmetijska zadruga . . . Kmetijska zadruga . . . Kmetijska zadruga . . . Kmetijska zadruga . . . Kmetijska zadruga . . . Kmetijska zadruga . . . Kmetijska šola .... Kmetijska šola .... Kmetijska .proizv. posl. zveza Kmetijska proizv. posl. zveza Kmetijsko gospodarstvo . . . Kmetijsko gospodarstvo . . . Kmetijska zadruga............ Kmetijsko' gospodarstvo . . . Kmetijsko gospodarstvo . . . Kmetijsko' gospodarstvo . . . Kmetijsko gospodarstvo . . . Kmetijsko gospodarstvo . . . Kmetijsko gospodarstvo . . . Kmetijsko' gospodarstvo . . Kmetijsko gospodarstvo ■ • Kmetijsko gospodarstvo . . . Kmetijsko gospodarstvo . . . Kmetijsko, gospodarstvo . . Kmetijsiko gospodarstvo . . . morda sploh ne bi v nekaj primerih onemogočil! Poudarjamo, da se bomo vrstnega reda — vsaj v glavnem! — držali, zgodilo pa se vsekakor bo, da bomo morali te ali one partije odpoklicali prej, kot bi sicer prišle na vrsto, če bi se držali objavljenega reda! Če bi se za letos, poudarjamo, da je to primer samo za leto 1959, odločili drugače, bi škodovali le samemu sebi! Plan dovoza bi se neogibno zavlekel v prve mesece prihodnjega leta 1960! S tem pa bi utrpel na kakovosti hmelj in posledica? Negodovanje bi bilo še večje! Želimo, da nas vodstva in članstvo kmetijskih zadrug, kakor tudi drugi proizvajalci hmelja, razumejo! Naši skupni interesi so, da blago čimprej in čim bolje prodamo! Plah dovoza, ki ga objavljamo, je le vrstni red, ni pa časovni plan, ki ga za zdaj sploh ne moremo določiti, ker je odvisen od razvoja trgovine s suhim hmeljem! Razvoja trgovine pa nikakor ne moremo v naprej povsem »ujeti«! Vrstni red dovoza je torej takle: Goto vi j e Šempeter v Sav. dolini Šmartno ob Paki Celje Radlje ob Dravi Loka pri Zidanem mostu Radlje oli Dravi V u zenica Muta pri Dravogradu Žalec Braslovče Vinska gora Vojnik Strmec Sele — Kaloibje Rimske Toplice Petrovče Galicija Tabor Braslovče Šmarje pri Jelšah Griže Šentjur Kozje Brežice Črnomelj Pohorje — Hoče Kostrivnica Polje ob Sotli Bistrica ob Sotli Bistrica Gradac Dragatuš Sevnica Šentjernej Metlika Pohorje — Radvanje Rogoza Slovenj Gradec Kidričevo Javornik Kmetijska zadruga . . . . Javornik Kmetijsko gospodarstvo . . Kotlje Kmetijsko gospodarstvo . . Kostanjevica Kmetijsko gospodarstvo . . Dornava Kmetijsko^ gospodarstvo . . . F ala Kmetijsko' gospodarstvo . . KI e ve viž Kmetijska šola . Grm Kmetijsko gospodarstvo . . . Sobetinci Kmetijsko gospodarstvo . . . Zavrč Kmetijsko gospodarstvo . . . Poljane Kmeti jsko gospodarstvo . . . Zreče Kmetijsko gospodarstvo . . . Dobrnič Kmetijsko gospodarstvo . . . Studence pri Krškem Kmetijsko gospodarstvo . . Veliki trn Kmetijsko gospodarstvo . . . Vojnik Kmetijsko gospodarstvo . . . Kozje Kmetijsko gospodarstvo . . . Dravsko polje, ob. Pragersko Zadružno posestvo . . . . . Dobrna Kmetijska zadruga . . . . . Polzela Kmetijska zadruga . . . . Kmetijska zadruga . . . . . Ponikva pri Žalcu Kmetijska zadruga . . . . Čemšenik Kmetijska zadruga . . . . . Dravograd Kmetijska zadruga . . . . Hoče pri Mariboru Kmetijska zadruga . . . . . Orehova vas Kmetijska zadruga . . . . . Mislinja Kmetijska zadruga . . . . . Turiška vas Kmetijska zadruga . . . . . Bele vode Kmetijska zadruga . . . . . Bistrica ob Sotli Kmetijska zadruga . . . . . Pristava Kmetijska zadruga . . . . . Laško Kmetijska zadruga . . . . . Marof Kmetijska zadruga . . . . . Rečica pri Laškem Kmetijska zadruga . . . . . Rimske Toplice Kmetijska zadruga . . . . Kmetijska zadruga . . . . . Bočna Kmetijska zadruga . . . . Vransko Kmetijska zadruga . . . . . Šešče Kmetijska zadruga . . . . . Šoštanj Kmetijska zadruga . . . . . Gomilsko Kmetijska zadruga .... . Velenje Kmetijska zadruga .... Šmartno v Rožni dolini Kmetijska zadruga .... . Gornji grad Kmetijska zadruga .... Motnik Kmetijska zadruga . . . . . Dobrna Kmetijska zadruga . . . . . Šmartno ob Dreti Kmetijska zadruga . . . . . Vinska gora Kmetijska zadruga . . . . . Celje Kmetijska zadruga . . . . . Ljubija Kmetijska zadruga . . . . . Trnava Kmetijska zadruga .... . Škofja vas Kmetijska zadruga .... Rečica ob Savinji Kmetijska zadruga .... . Radmirje Kmetijska zadruga .... . Slovenske Konjice Kmetijska zadruga .... . Ponikva pri Grobelnem Kmetijska zadruga .... . Dramlje Kmetijska zadruga .... Kokarje Kmetijska zadruga .... . Mozirje Kmetijska zadruga .... . Kal obje Kmetijska zadruga .... . Ljubečna Kmetijska zadruga .... . Vojnik Kmetijska zadruga .... . Strmec Kmetijska zadruga .... . Štore Kmetijska zadruga .... . Žalec Znova poudarjamo, da se prav dobro zavedamo, da zgoraj objavljena razvrstitev ne more ugajati vsem pridelovalcem hmelja, čeravno gre le za majhne spremembe! Želimo le, da ocenite tak način kot edino mogočo pravilno rešitev v izrednem letu 1959 v našem skupnem interesu! Kot doslej bomo tudi letos prevzemali suh hmelj na podlagi Uredbe o določitvi in kontroli kakovosti izdelkov (Uradni list FDRJ štev. 47/364 z dne 5/ 1948) po štirih kakovostnih razdelih in sicer: Vrsta I (prvovrstno) — je dobro dozorel hmelj, katere kobule morajo biti izenačene velikosti, enakomerne prirodno zelene barve, lističi kobul enakomerne srednje velikosti, brez rdečih peg od peronospore ali rdečega pajka. Kobule morajo imeti svilen lesk. Vretenca kobul fina in gosto členkasta. Kobule morajo biti na pritisk elastične, to je da se listje ne sme drobiti, oziroma ostati stisnjeno. Kobule morajo imeti obilico lupulina citro-novo rumene barve, ki mora biti oljnat in lepljiv. Biti morajo lepo obrane brez listja in vejic s kratkimi peclji in brez semena. Hmelj mora imeti ugodno in prijetno prirodno aromo s tipičnim hmeljskim vonjem brez duha po česnu, baldrijanu, slami ali drugih tujih snoveh. Pri posameznih redkih kobulah ima lahko kakšen kobulni listič rdečo pego ali madež, ki je nastal po udarcu vetra, nikakor pa ne od peronospore ali rdečega pajka. Povprečna vlaga hmelja sme biti 10 %, najvišja dopustna pa znaša 12 %. Vrsta II (prav dobro) — mora biti hmelj v splošnem iste oblike kot vrste I, samo da je dopustna rumenkasto-zelena barva. Kobule morajo biti enakomerne brez semena, le da so dopustne nekoliko večje rjavkaste pege, povzročene po vetru, brez znakov peronospore ali rdečega pajka. Vrsta III (srednje dobro) — je hmelj neenakomernih kobul, ki imajo rumenkasto, slabo svetlo barvo. Rjave lise na kobulah so nekoliko izrazitejše in je lahko del listov na kobulah rahlo napaden od peronospore ali rdečega pajka. Dopustna je nekoliko manjša vsebina lupulina z manjšim odstotkom semena. Lupulin ima lahko le temnejšo barvo, ne sme pa biti sežgan. Vretenca so lahko manj fino — členkasta. Vsebina vlage pa je dopustna kot pri I. in II. vrsti hmelja. Vrsta IV (dobro) — sem spada blago, ki je slabše po barvi in kvaliteti od III. vrste. Sem spadajo močneje napadene kobule. Razumljivo je, da morajo imeti pivovarniško vrednost. Popolnoma pokvarjene kobule torej ne morejo biti blago IV. vrste. Ob zaključku sporočamo vsem prizadetim, da za letos nikakor ne bomo mogli upoštevati predčasnih odvzemov pridelka od tistih hmeljarjev, ki sami nimajo dovolj lastnih prostorov za vskladiščenje hmelja. Takim hmeljarjem bo treba pomagati s prostori v zadružnih sušilnicah in upoštevati le nujne primere. Razumljivo, da »HMEZAD« takih primerov letos ne bo mogel upoštevati, zategadelj se ne obračajte na kogar koli v direkciji »HMEZAD«, marveč uredite take in enake težave s svojo kmetijsko zadrugo! Hmelj po vsem svetu - v Hmeljske površine in žetve 1957 in 1958 1957 1958 ha pridelek na ha stotov po 50 kg ha pridelek na ha stotov po 50 kg Nemčija 7.978 36,64 292.252 8.741 39,9 348.467 Francija 1.420 23,9 34.000 1.624 27.8 45.120 Belgija 764 32,5 24.730 925 36,8 34.040 Evropski skupni trg 10.162 34,54 350.982 11.290 37,9 427.627 Španija 472 14,38 6.780 618 11,7 7.227 Jugoslavija 2.481 21,55 53.472 3.110 19,44 60.460 CSR 8.200 11,76 96.408 8.200 16,97 131.000 Anglija 8.248 33,0 271.950 8.537 36,0 307.482 Evropski hmeljski biro 29.563 26,37 779.592 31.755 29,6 933.796 Vzhodna Nemčija 800 17,5 14.000* 950 21,05 20.000 Poljska 1.812 15,93 28.880 1.878 14,38 27.000 Madžarska 180 10,15 1.827 250 8,0 2.000 Danska 20 12,0 240 20* 12,0 240* Švedska 9 12,22 110 9* 12,2 110* Avstrija 57 15,80 930 93 15,7 1.460 Rumimi j a — — — 300* 16,66 5.000* Švica 6 33,0 198 9 32,3 291 SSSR 8.500 9,47 80.000* 12.000 10,0 120.000* Evropa 40.947 22,12 905.777 47.264 23,48 1,109.897 ZDA 11.214 32,48 364.102 13.517 32,5 439.138 Kanada 408 26,3 10.732 485 26,56 12.883 Avstralija 730 33,6 24.562 774 40,4 31.298 Nova Zelandija 282 32,3 9.104 275 29,2 8.027 Japonska * 554 31,2 17.299 754 26,2 19.786 .Mandžurija 100 9,0 900* 100* 9.0 900* Koreja 300* 10,0 3.000* 300* 10,0 3.000* Argentina 129 13.88 1.792 222 10,8 2.449 Južna Afrika 96 15,9 1.527 101 13,9 1.401 Svet 54.760 24,44 1,338.795 63.792 25.53 1,628.779 Opomba: * prosta ocena Motiv iz okolice Wolnzach — Zahodna Nemčija številkah! Cenitve žetev 1959 (v stotih po 50 kg) Dežela 1958 ha 1959 ha + — Belgija 34.040 29.000 5.046 CSR 131.000 120.000 11.000' Nemčija 348.467 360.000 11.533 Anglija 307.482 220.000 87.482. Španija 7.227 8.500 1.273 Francija 45.120 40.000 5.120- Jugoslavija , 60.460 80.000 19.540 Skupaj 933 796 857.500 32.346 108.642 Zaključna razlika — 76.296 Primerjava hmeljskih površin med 1958 in 1959 Dežela 1958 ha 1959 ha + — Belgija 925 960 35 CSR 8.200 8.400 200 Nemčija 8.741 8.741 Anglija 8.537 8.100 437 Španija 618 750 132 Francija 1.624 1.624 Jugoslavija 3.110 3.500 390 Skupaj 31.757 32.075 757 437 Zaključna razlika + 320 Opomba: Kakor je večjemu delu slovenskih hmeljarjev že znano, je bil v dneh od 13. do 16. avgusta letos v Madridu IX. kongres Evropskega biroja za hmeljarstvo. Kongresa se je med drugimi udeležila tudi 5-članska delegacija iz Jugoslavije. Podrobnejše poročilo o kongresu bomo priobčili v prihodnji številki »Hmeljarja«, za zdaj pa le tri statistične preglede: L Hmeljske površine in žetve v letih 1957 in 1958; 2. Cenitve žetev v letu 1959 (v stotih po 50 kilogramov) in 3. Primerjava hmeljskih površin med 1958 in 1959. Razgledani in preudarni naši hmeljarji bodo morda že iz teh treh objavljenih statističnih pregledov o proizvodnji hmelja po vsem svetu spoznali, da je vzrok izrednim okoliščinam glede prevzemanja in prodaje našega hmelja splošna, svetovna prevelika proizvodnja hmelja, ki narašča mnogo hitreje kot proizvodnja piva v svetu! Sicer pa — več prihodnjič! Urednik Hmeljar izhaja mesečno — Upravlja UO KPPZ Žalec — Urejuje in zanj odgovarja Jaka Slokan — Tiska Časopisno podjetje »Celjski tisk« Številka 50 din — Za hmeljarje brezplačno — Poštnina plačana v gotovim