GLASILO OBČINE GROSUPLJE | LETNIK XLVII | 1, 2 – 2021 3G GROSUPLJE G OES GR EE N G O SP O DA RN O • GOS TOLJUBNO • GLO BA LN O VLAK POTNIKE IZ LJUBLJANE MIMO GROSUPLJEGA PO 50 LETIH ZNOVA PRIPELJAL VSE DO KOČEVJA, str. 7 2 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Oglasi NOVI DACIA SANDERO ŽE ZA 8.990 € + paket zimskih pnevmatik Dacia. Zanesljiv partner GRZS. Podana maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoča priporočena cena in vključuje 22-odstotoni DDV in DMV. Cena velja za model Novi Dacia SANDERO Access 1.0 Sce 65. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Pridržujemo si pravico do napak. Poraba pri mešanem ciklu: 5,3−7,1 l/100 km. Emisije CO2: 119−123 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFull. Emisija NOx: 0,0209−0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Dacia priporoča AVTOVAL D.O.O., POD JELŠAMI 2, GROSUPLJE T: 01 78 11 305, E: INFO@AVTOVAL.SI, WWW.AVTOVAL-DACIA.SI Preventivni pregledi in posveti Konzervativa Protetika BREDENT SKY implantati Nevidni ortodontski aparat INVISALIGN Ortopansko slikanje zob 25 let Za lep nasmeh skrbimo že 25 let Adamičeva 30 I 1290 Grosuplje I T +386 1 787 34 13 I M +386 41 723 731 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 3Oglasi PE Krško Cesta krških žrtev 147 8270 Krško +386 7 49 88 385 SUPER PONUDBA: sadike in pomladno cvetje semenski krompir vrtno orodje ODPRTO PE Dobrova Podsmreka 7e 1356 Dobrova +386 1 24 25 10 ZAHVALA Za nami je leto, ki nas je presenetilo in ustavilo. Hkrati pa je bilo preteklo leto tudi čas, ko smo se zavedli kaj in kdo nam veliko pomeni. Situacija z gostinstvom je kakršna je, a vseeno bi se ob izteku leta radi zahvalili vsem vam, ki ste se v preteklem letu oglasili pri nas, skupaj z vami smo se lahko veselili ob vam pomembnih dogodkih. Verjamemo, da bo še čas za druženje in da se ponovno vidimo, ko bo to mogoče. Želimo vam uspešno, srečno, predvsem pa zdravo leto 2021. Kolektiv Gostilne in pizzerije Antonač GABER PETER KASTELIC s.p. SERVISIRAMO VSO AVDIO - VIDEO FOTO in RAČUNALNIŠKO TEHNIKO PRODAJAMO VSO TEHNIKO ZNAMKE Partizanska cesta 8 1290 Grosuplje servis.gaber@gmail.com 059 190 524 POOBLAŠČENI SERVIS ZA: NAVODILA Članki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti pod- pisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in v primeru, če v skladu s programsko zasnovo časopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokončni 185 x 260 mm, 1/2 leže- či 185 x 127,5 mm, 1/4 pokončni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeči 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG. GROSUPELJSKI ODMEVI – GLASILO PREBIVALCEV OBČINE GROSUPLJE Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovič • Uredniški odbor: Gregor Steklačič, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar, Zlatko Jagodič • Naslov uredništva: Občina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: odmevi@grosuplje.si • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Gasilska c. 3, 1290 Grosuplje Uvodnik / 4 Nagovor župana / 5 Iz občinske hiše / 6 Politika / 15 Gospodarstvo / 17 Turizem / 18 Ekologija / 23 Zdravje in sociala / 24 Dobrodelnost / 25 Izobraževanje / 26 Kultura / 33 Društva / 40 Šport / 41 Spomini in zahvale / 44 Uvodnik Spoštovana bralka, bralec Grosupeljskih odmevov! Prav lep pozdrav v novem letu, ko se žal še vedno vsak na svoj način zoperstavljamo nadležnemu virusu. Upam, da ga z za- ščitnim obnašanjem in težko pričakovanim cepivom čimprej premagamo in zaživimo bolj sproščeno. Vsem želim zares sreč- no leto, saj če imaš srečo, si tudi zdrav in zadovoljen s svojim življenjem. Vsi skupaj že močno pogrešamo družabno življenje, še prav posebej tudi druženja in delovanje v raznih društvih, ki jih imamo samo v naši občini okoli dvesto. Prav zanima me, kako bodo letos zgledala poročila o lanskem delovanju in kaj bomo poročali na AJPES. Kot ste opazili, tudi v glasilu na zadnji strani že kar nekaj časa ni napovedi dogodkov. Svetli del dneva se vztrajno podaljšuje, več sončne svetlobe pa nam daje več pozitivne ener- gije in optimističnega razpoloženja, več priložnosti za lepe sprehode v naravi. Imamo srečo, da smo obkroženi s čudovito naravo in imamo veliko lepih sprehajalnih poti. V občini ima- mo šestinšestdeset krajevnih imen, vsak kraj pa je po svoje zanimiv. Skoraj prepričan sem, da so redki med nami, ki so obiskali vse vasi v naši občini, naj bo to izziv, vsaj v teh časih, ko so naše možnosti za potovanja nekoliko omejene. Kakor ne poznamo vseh krajev v naši občini, si lahko le predstavljamo, koliko zanimivih krajev imamo v naši relativno majhni, a prečudoviti državi z dvestodvanajstimi občinami. Kljub manjšemu številu dogodkov se v uredništvu trudimo, da bi se vseeno držali načrta o desetih številkah glasila letno, saj verjamemo in upamo, da se za vsakega najde vsaj nekaj zanimivega branja. Tudi kulturni praznik bomo letos praznovali nekoliko drugače, saj prvič po mnogih letih zaradi ukrepov odpade organiziran pohod na Kopanj, kjer smo vsako leto prisostvovali kulturnemu programu. Pohod je še vedno možen, le po pravilih za izogibanje stikov. Vsem želim lep praznik. Najde se tudi kak krajan, ki ga moti upoštevanje prometnih ter verjetno tudi drugih pravil in predpisov, zato svetujem, da se obrne na ustanove, ki so predpise pripravile. Vseeno sve- tujem, da jih upoštevamo, saj si tako olajšamo življenje. Občinska uprava se kljub nezavidljivem stanju trudi naprej s pripravo projektov in gradiv za pridobivanje evropskih sredstev z motom »delamo naprej«. Dragi bralci, optimistično glejmo naprej in ostanimo zdravi. Brane Petrovič, odgovorni urednik Kazalo Vabljeni k soustvarjanju občinskega glasila. Vaše prispevke pričakujemo do 9. marca, na e – naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 5Iz občinske hiše Spoštovani občanke in občani, cenjene bralke in bralci Grosupeljskih odmevov! Tretjega januarja 2021 je malo čez pol eno popoldan po petdesetih letih prekinitve pripeljal iz Ljubljane v Grosuplje potniški vlak za Kočevje. Zgodovinski trenutek, s katerim se spominjamo preteklosti, a bolj kot to - pišemo prihodnost. Za začetek z novimi, sodobnimi potniškimi vlaki, ki bodo ponovno povezovali kraje ob kočevski progi z Grosupljem in naprej z Ljubljano. V naši občini sta se na železniški zemljevid ponovno vpisali dve sodobno prenovljeni železniški postajališči Slivnica in Čušperk. Tudi zame osebno je bil to ganljiv dogodek, saj se spominjam, da smo v prvi vladi Janeza Janše v mandatu 2004–2008 ta projekt uvrstili v poroštveni zakon. Pišem v množini, saj sem tedaj kot državni sekretar na Ministrstvu za promet, torej kot drugi človek ministrstva, bil del ekipe, ki je pričela s projektom revitalizacije kočevske proge. V tistem času smo uredili tudi železniške zapornice na Cikavi, malo kasneje pa še na Selih, kjer je prej prihajalo celo do smrtnih žrtev. Res prijeten občutek, še posebej če veš, da si imel čast sodelovati pri samem začetku, dočakaš pa tudi uresničitev. Letošnje leto smo na občini pričeli delovno. V pripravi je izdelava sprememb proračuna občine za letošnje leto ter priprava novega proračuna za leto 2022, do polovice leta pa bo pripravljen tudi proračun za leto 2023. Zelo natančno namreč želimo opredeliti vse naše projekte, še posebej zato, ker vemo, da bodo sprejeti občinski proračuni dobra podlaga za črpanje evropskih sredstev. V pripravo smo že tudi vključili naše krajevne skupnosti. Glede na dosedanje dobre izkušnje sem prepričan, da bomo skupaj pripravili dobre projekte. Dovolite mi, da se Vam, spoštovani prebivalke in prebivalci naše občine, še enkrat iskreno zahvalim, ker upoštevate vse ukrepe za preprečitev novega koronavirusa. S skupnimi močmi nam bo uspelo premagati to epidemijo, vabim pa Vas, da se v svojo in našo skupno zaščito v čimvečjem številu cepimo! Nagovor župana Vaš Dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje 6 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Iz občinske hiše NAGOVOR ŽUPANA DR. PETRA VERLIČA OB PRAZNOVANJU DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Spoštovani občanke in občani, dragi Slovenke in Slovenci! Praznujemo državni praznik, dan sa- mostojnosti in enotnosti. V zgodovini slovenskega naroda ni pomembnejšega praznika od tega. Takrat smo se odločili za samostoj- nost, zato ker smo bili enotni. In Slove- nija je vedno napredovala takrat, kadar smo bili enotni. Takrat, ko smo se začeli deliti, takrat nam je šlo slabše. Žal je trenutna aktualna politika ta- kšna, da želi deliti. Aktualna vlada pod vodstvom predsednika Janeza Janše se trudi, da bi nas v teh težkih časih krize, ki ni politična kriza, ampak je kriza, ki nam jo je povzročil virus, ki ga nismo poznali, izvlekla iz nje, da bi iz nje izšli močnejši. Toda očitno so nekateri, ki ne vidijo, da gre za zdravja in življenja, ampak vidijo samo svoj ozki politični kapital. Škoda. Škoda, da se ob takem prazniku ne spomnimo tega, kaj nas je pripeljalo do samostojnosti. Da smo bili enotni. In če bi danes bili enotni, pozicija, opozicija, takšne barve, drugačne barve, potem nas ne bi bilo treba skrbeti, da bomo izšli kot zmagovalci. Tukaj, na lokalni ravni, se trudimo, da bi življenje teklo normalno. Tukaj ne gle- damo toliko, kakšne barve je kdo. Spo- štujemo različnost, ampak želimo, da bi se poenotili vsaj v eni stvari. Da moramo premagati krizo. V občini Grosuplje smo se z epidemi- jo dobro spopadli. Če pogledamo samo zelo ozko občinske meje, potem lahko rečem, da smo uspešni. Nimamo toliko okuženih, kljub temu da imamo dom starejših občanov, da imamo zdravstve- ni dom, da smo v bližini Ljubljane, da smo tranzitna občina. In vem, da smo k temu premagovanju epidemije vsi tukaj prispevali svoj košček. Zato se zahvalju- jem vsem in vsakemu posebej. Posebej pa osebju v zdravstvenem domu, osebju v domu starejših občanov, neštetim pro- stovoljkam in prostovoljcem, ki niti ne želijo biti imenovani, ampak samo po- magajo. Hvala lepa vsem. In če bomo energijo, ki jo čutimo v tej občini, pomnožili z vsemi občinami, in če bomo uspeli nekaj te energije prene- sti tudi na politično raven, potem smo v prihodnjem letu zmagovalci. V začetku leta nas je bilo zelo strah, kaj se bo zgodilo v občini Grosuplje. Namreč kar nekaj investicij je bilo pred nami in zelo smo se bali, da bo epidemi- ološka kriza zahtevala, da popolnoma ustavimo javno življenje. Kljub vsemu je nekaj dejavnosti lahko nadaljevalo svoje delo, zato smo v leto- šnjem letu lahko veseli, da smo predali svojemu namenu prizidek k Osnovni šoli Louisa Adamiča z novo športno dvora- no, da smo zgradili in predali namenu parkirno hišo po sistemu P+R, da je za- živel bajer Zacurek, ki nam zelo olepšuje naše dneve, ki smo jih morali preživeti znotraj občinskih meja, da deluje preno- vljena Mestna tržnica Grosuplje in da se je začel graditi zadrževalnik Veliki potok, ki bo, ko bo zgrajen, rešil mesto Grosu- plje pred poplavami. Torej, kljub težki situaciji je optimi- zem v naši občini na mestu. Optimizem tudi za prihodnje leto. Vlada pod vod- stvom predsednika Janeza Janše nam je omogočila veliko več sredstev v občin- ske proračune za prepotrebne investicije v prihodnje. In na Občini Grosuplje smo na nove izzive pripravljeni. Ampak še enkrat, zato ker smo po- vezani, ker smo enotni, ker smo preda- ni projektom. In zato, ker se ne želimo deliti. Zato je ob tem pomembnem prazni- ku, dnevu samostojnosti in enotnosti, moje veliko upanje, da bi bili povezani, da bi bili enotni, kljub razlikam, ki so se- veda med nami. Le tako, če se spoštujemo, če spoštu- jemo svoje različnosti, se bomo lahko povezali. In v tem duhu, ko končujemo to res posebno leto, vam, dragi občanke in ob- čani, v prihodnjem letu želim predvsem in zlasti zdravja. Ko bomo dobili cepivo, bomo lahko še bolj zdravi. Če bomo bolj zdravi, se nam bo vse ostalo uresničilo. Veliko, veliko uspeha, še enkrat veliko zdravja, dobre volje in prepričan sem, da bo leto 2021 boljše. Srečno, občina Grosuplje! Bog živi Slovenijo! Vaš župan dr. Peter Verlič Nagovor župana dr. Petra Verliča je zapisan po video nagovoru, ki je dosto- pen na: https://www.grosuplje.si/obja- va/338083 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 7Iz občinske hiše Vlak potnike iz Ljubljane mimo Grosupljega po 50 letih znova pripeljal vse do Kočevja V nedeljo, 3. januarja 2021, je po 50 le- tih znova zaživela kočevska proga. Vlak je potnike iz Ljubljane, mimo Grosuplje- ga, Dobrepolja, Velikih Lašč, Žlebiča in Ribnice pripeljal vse do Kočevja. Težko pričakovane prve vožnje se je udeležil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec v družbi državnega sekretarja Aleša Miheliča in generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa. Vlak je iz Ljubljane odpeljal nekaj minut po 12. uri, v Grosupljem pa se jim je na prvi vožnji pridružil tudi naš župan dr. Peter Verlič. »Ponovna vzpostavitev potniškega prometa med Ljubljano in Kočevjem po- meni nove razvojne priložnosti tako za ribniško-kočevsko področje kot tudi za celotno Slovenijo. Prepričan sem, da se bo investicija v vrednosti skoraj 100 milijonov evrov še kako izplačala, saj se bo regija lahko še hitreje gospodarsko in turistično razvijala. Vesel sem, da bodo po preno- vljeni kočevski železnici vozili novi vlaki Stadler, ki so udobnejši, kakovostnejši in hitrejši. Tako se bodo ljudje lažje odločali za vožnjo z vlakom,« je ob prihodu v Ko- čevje povedal minister Jernej Vrtovec in med drugim spomnil, da bo ponovna vzpostavitev potniškega prometa v ve- liki meri razbremenila ceste, povečala prometno varnost ter prispevala k čistej- šemu okolju. »Železniški promet mora biti konkurenčnejši cestnemu prometu,« je še dejal. »Danes je velik dan za občino Grosuplje, za ribniško-kočevsko regijo, namreč po 50 letih smo se, lahko bi rekli zgodovinsko, odpeljali od Grosupljega proti Kočevju s prvim rednim potniškim vlakom,« pa je po vožnji z vlakom ob vrnitvi v Grosuplje navdušeno dejal župan dr. Peter Ver- lič. Tako smo na nek način lepo obeležili tudi začetek evropskega leta železnic, za kar je Evropska unija razglasila leto 2021, in prav to je eden najboljših načinov, da železniški promet približamo potnikom. Povedal je še, da bo železniška posta- ja Grosuplje postala pomembna vozlišč- na postaja na poti proti Kočevju ali proti Novemu mestu. »Danes smo dobili tudi zagotovilo, da bo v naslednjih dveh letih popolnoma obnovljena, enako tudi nad- voz pri Motvozu,« je ob tem dodal. Župan nas je spomnil tudi na nedav- no zgrajeno parkirno hišo po sistemu P+R, ko bomo mobilnost občankam in občanom približali še z uporabo električ- nih koles in z vzpostavitvijo taksi službe, pa se bo naša občina zeleni, javni, trajno- stni rabi prometa še bolj približala. Pričetek modernizacije regionalne že- lezniške proge Grosuplje–Kočevje, ime- novane tudi kočevska proga, sega v leto 2008. Njena obnova je potekala v treh fazah. V prvi fazi, ki je bila končana leta 2011, je bil nadgrajen železniški odsek Grosuplje–Ortnek. V drugi fazi je sprva v letih 2012–2013 potekala nadgradnja železniškega odseka Ortnek–Ribnica, v letih 2016–2018 pa še nadgradnja žele- zniškega odseka Ribnica–Kočevje. Tedaj so prenovili tudi železniške postaje Ko- čevje, Ribnica in Dobrepolje ter posta- jališča Stara Cerkev, Čušperk in Spodnja Slivnica. Z zaključkom 2. faze je bila moderni- zacija 49 km dolgega odseka od Grosu- pljega do Kočevja v gradbenem smislu zaključena in 12. aprila 2019 je po več kot desetih letih, odkar je bil železniški promet do Kočevja povsem opuščen, po progi ponovno stekel tovorni promet. Da bi lahko ponovno oživel tudi po- tniški promet, je po koncu gradbenih del v letih 2019–2020 sledila še izvedba signalnovarnostnih in telekomunikacij- skih (SVTK) del. Ta so obsegala zamenja- vo in posodobitev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih (SVTK) naprav na celotni železniški progi Grosuplje– Kočevje, vgradnjo signalnovarnostnih naprav na postajah Dobrepolje, Ortnek, Ribnica in Kočevje ter vgradnjo teleko- munikacijskih naprav na postajališčih Spodnja Slivnica, Čušperk, Velike Lašče, Stara Cerkev. Prav tako je bilo ukinjenih 51 nivojskih prehodov ter zavarovanih 30 križanj cest z železnico. Vrednost obnove kočevske proge je ocenjena na 99,68 milijonov evrov. Jana Roštan, foto: Brane Petrovič 8 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Iz občinske hiše Potniški vlak na relaciji Ljubljana - Grosuplje - Kočevje V začetku tega leta je po več kot 50 le- tih med Grosupljem in Kočevjem ponov- no zapeljal potniški vlak. Da je to velik in pomemben dogodek tako za ribniško- -kočevsko območje kot tudi za celotno Slovenijo, dokazuje, da so nas na prvi vožnji vzdolž kočevske proge pričakale množice navdušenih ljudi. Občanke in občani Grosupljega, Dobrepolja, Velikih Lašč, Žlebiča, Ribnice, Kočevja ter okoli- ških krajev se dobro zavedajo, da bo po- novna vzpostavitev potniškega prometa v veliki meri razbremenila ceste, pove- čala prometno varnost ter tudi časovno skrajšala njihove poti do Ljubljane. Že takoj ob ponovnem odprtju proge na Ministrstvu za infrastrukturo nismo bili zadovoljni z voznim redom vlakov, zato smo z vodstvom Slovenskih železnic in župani vložili velike napore, da smo znotraj obstoječih tehničnih zmožnosti dosegli izboljšavo voznega reda potni- ških vlakov na relaciji Ljubljana–Kočev- je. Sklenili smo kompromis na način, da smo dodali še eno vlakovno kompozicijo ter uskladili oziroma prilagodili postanke vlakov. Šele nadgradnja železniške po- staje Grosuplje, ki bo zaključena konec letošnjega leta, bo omogočila še doda- tne izboljšave na kočevski progi, in sicer pogostejše vožnje ter več vlakov, kar bo potniški promet od Ljubljane do Kočevja naredilo še privlačnejši. Aleš Mihelič, državni sekretar Ministrstvo za infrastrukturo GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 9Iz občinske hiše Cesta, ki vodi mimo cerkve sv. Mihaela v Grosupljem, oz. cesta na Cerkvenem hribu v Grosupljem, je po novem lepo urejena. Cesto smo obnovili in preplastili z novim asfal- tom. V petek, 18. decembra 2020, ko je potekalo asfaltiranje, sta si župan dr. Peter Verlič in direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar potek del tudi ogledala. Izvajalec del je bil Mapri Proas- falt, vrednost investicije je znašala cca 10.000 evrov z ddv. Jana Roštan Preplastitev Hribske poti pred cerkvijo sv. Mihaela v Grosupljem Občina Grosuplje v šolskem letu 2020/2021 podelila štipendije 70 dijakom in študentom Občina Grosuplje je za šolsko leto 2020/2021 podelila štipendije 70 di- jakom in študentom. Vsako leto smo za naše štipendiste pripravili tudi krajši sprejem, predvsem z namenom, ker jim je župan dr. Peter Verlič ob prejemu ob- činske štipendije želel tudi osebno česti- tati ter jim zaželeti veliko uspeha tudi na nadaljnji poti šolanja. Za letošnje štipendiste sprejema za- radi situacije s koronavirusom covid-19 seveda ne bo, a čestitke in lepe želje ostajajo. »S svojim dosedanjim delom, trudom in uspehi ste dokazali, da se za- vedate pomena učenja, izobraževanja, pomena, ki ga ima za naše življenje zna- nje. Ob prejemu občinske štipendije naj vam zato iskreno čestitam, hkrati pa naj vam zaželim veliko uspeha tudi pri na- daljnjem šolanju. Naj vam bo štipendija v spodbudo,« so besede župana, name- njene našim štipendistom. Župan je srečanje vsako leto izkoristil tudi za to, da je našim mladim predsta- vil projekte, ki jih izvajamo na občini, in kar je še pomembneje, naše načrte za naprej. Kako si želimo, da bi potekal ra- zvoj občine, kakšna je naša vizija, da bi kakovost življenja v občini še izboljšali. Ob tem je vedno rad prisluhnil tudi nji- hovemu mnenju. Naše ambiciozne načrte sicer že pred- stavljajo ureditve cest s ploč- niki in kolesarskimi stezami, izgradnja novega nadvoza pri nekdanjem Motvozu, popolnoma prenovljena že- lezniška postaja, izgradnja zadrževalnika, da bo Grosu- plje varno pred poplavami. Želimo si, da kar čim prej lepo uredimo mestni park na Koščakovem hribu, da dobi- mo nove športne in rekrea- tivne površine tudi z novim Športnim parkom Grosuplje, da se bomo kmalu lahko sprehajali po urejenih poteh Krajinskega parka Radensko polje. Kolodvorsko bomo preuredili v peš cono, v njeni bližini bo nastal nov kulturni center. Dijaki in študentje so torej, tako kot vsi ostali občanke in občani, lepo vablje- ni k spremljanju spletne strani Občine Grosuplje: https://www.grosuplje.si/, z vsemi vami smo tudi na družbenih omrežjih: facebook, twitter in insta- gram. Posebej lepo pa so dijaki in štu- dentje povabljeni, da svoja morebitna vprašanja, pobude, mnenja, ki zadeva- jo mlade, pošljejo Komisiji za mladin- ska vprašanja na e-naslov: mladinskav- prasanja.grosuplje@gmail.com. Kot občina prijazna mladim smo jih vedno veseli. Skupaj soustvarjamo pri- hodnost občine Grosuplje. Dodelitev štipendij Občine Grosu- plje sicer ureja Pravilnik o podeljevanju štipendij Občine Grosuplje. Na javnem razpisu za dodelitev štipendije Občine Grosuplje za šolsko leto 2020/2021 je bilo dodeljenih 70 štipendij, od tega 35 dijakom in 35 študentom. Točkoval se je učni uspeh in obšolske dejavnosti. Višina štipendije za šolsko leto 2020/2021 zna- ša 100 evrov mesečno. Jana Roštan 10 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Iz občinske hiše Podpis pogodbe za dograditev ceste na Malem Vrhu Občina Grosuplje med osmimi finalistkami za nagrado Zlati kamen 2021 Župan Občine Grosuplje dr. Peter Ver- lič in predsednik uprave CGP, d. d., Mar- tin Gosenca sta v sredo, 23. decembra 2020, podpisala pogodbo za dograditev regionalne ceste Škofljica–Šmarje–Sap (cesta na Malem Vrhu), od km 1.566 do km 2.759, kar predstavlja odsek med obema priključkoma v naselje Tlake. Tako bosta z izgradnjo tega dela pločni- ka povezana Škofljica in Grosuplje. Izvajalec CGP, d. d., pri izvedbi javne- ga naročila nastopa kot vodilni partner s partnerjema VGP Novo mesto, d. d., ter s podjetjem Komunalne gradnje, d. o. o. V sklopu investicije bomo obstoje- če vozišče s širine 5,5 m razširili na 6 m, premostili bomo pločnik čez potok Go- renjca, razširili obstoječi propust ter sa- nirali robni venec, uredili vsa križišča oz. priključke z občinskimi cestami ter pod- porne in oporne zidove za zagotovitev stabilnosti ceste. Istočasno bomo uredili odvodnjava- nje cestne meteorne vode preko nove meteorne kanalizacije v obstoječi vodo- tok ter dogradili pločnik na desnem robu ceste, na območju avtobusnih posta- jališč pa tudi na levem robu, kjer bomo rekonstruirali obstoječa avtobusna po- stajališča. Prav tako bomo uredili prehode za pešce z novo javno razsvetljavo. Pogodbena vrednost investicije zna- ša 1.121.494,15 evrov z vključenim ddv, od tega bo Direkcija RS za infrastrukturo sofinancirala 1.009.344,74 evrov, Občina Grosuplje pa 112.149,41 evrov. Predviden rok izgradnje je najkasneje do 31. decembra 2021. Razširitev ceste s pločnikom, cestna razsvetljava, prehodi za pešce in ostale ureditve na Malem Vrhu bodo zagoto- vo prispevale k večji varnosti v prometu, bivanje v teh krajih pa bo za tamkajšnje krajane lepše in prijetnejše, predvsem pa varnejše. Klavdija Mehle Nagrado Zlati kamen podeljujejo ra- zvojno najbolj prodorni občini, torej ti- sti, ki zaradi svoje razvojne, v prihodnost in v dobro vseh občanov usmerjene de- javnosti pomeni primer dobre prakse in zgled za ostale. Podeljuje se enkrat letno na konferenci Zlati kamen, ki predstavlja strokovno srečanje na področju lokalne samouprave in tako hkrati tudi vrhunec večmesečnega raziskovalnega dela o razvojnem napredku slovenskih občin v sklopu raziskovalnega projekta in izbora Zlati kamen. Konferenca bo letos potekala že 10. leto, z osrednjim dogodkom v petek, 12. februarja, in izredno veseli smo, da se je med osem finalistk za nagrado Zlati ka- men uvrstila tudi Občina Grosuplje. Ve- dno smo veseli, ko naš trud, delo, priza- devanja, predvsem pa napredek v dobro vseh občanov prepoznajo tudi drugi, po- sebej veliko pa nam tokrat pomeni tudi dejstvo, da je pri izboru v ospredju prav sodelovanje, katerega pomen tudi sami radi poudarjamo, oz. kot pogosto pove naš župan dr. Peter Verlič, pomembno je sodelovanje, povezovanje, prijateljstvo. Rdeča nit letošnjega jubilejnega izbo- ra je torej soustvarjanje, zmožnost občin Z leve proti desni: predsednik uprave CGP Martin Gosenca, župan dr. Peter Verlič in direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 11Iz občinske hiše Občina Grosuplje s projektom SOLIDART uspešna na razpisu programa Evropa za državljane Občina Grosuplje je na razpisu pro- grama Evropa za državljane skupaj s še 7 projektnimi partnerji uspešno prija- vila projekt »SOLIDART: Network for the youth debate about the solidarity in crisis times, through creativity and art.« Občina Grosuplje v projektu sodeluje kot vodil- ni partner, ostali partnerji v projektu pa so: FAJUB - Federação de Associações Juvenis do Distrito de Braga (Portugal- ska), WIPSEE (Francija), Ayuntamiento de Dolores (Španija), Fundacja Autokreacja (Polska), Bulgarian Youth Association (Bolgarija), Preili County Council (Latvija) in Dimos Lariseon (Grčija). Namen projekta SOLIDART je ustvariti trajnostno sodelovanje med udeleženci projekta na področju solidarnosti v časih krize. Mladi iz 8 različnih evropskih mest bodo s svojo ustvarjalnostjo in inovativ- nimi pristopi analizirali trenutno situaci- jo v Evropski uniji ter razpravljali o izzivih, s katerimi se soočamo. S tem namenom bo organiziranih tudi 8 mednarodnih dogodkov, v okviru projekta pa bodo nastali tudi promocijski spoti, priročnik s kreativnimi metodami državljanske par- ticipacije in spletna stran. Vrednost projekta je 148.680 evrov. Projekt se bo pričel izvajati 1. 4. 2021, trajal pa bo do 31. 3. 2023. Jana Roštan za sodelovanje. To sodelovanje zaje- ma različne razsežnosti: sosednje kraje, mednarodno okolje, pa tudi sodelova- nje navznoter, vključevanje prebivalcev v razvoj, sodelovanje z gospodarskimi družbami, ustanovami in podobno. Kot še dodajajo, je sodelovanje ključna raz- sežnost za razvoj in ni naključje, da je to rdeča nit izbora prav ob deseti obletnici. V zahtevnih časih pandemije tako pote- ka deseti Zlati kamen z optimistično in v prihodnost zazrto mislijo, ki pravi »stopi- mo skupaj«. Poleg Občine Grosuplje so se v finale izbora za razvojno najbolj prodorno ob- čino leta uvrstile še Nova Gorica, Tržič, Logatec, Luče, Ravne na Koroškem, Be- nedikt in Sveta Ana. Jana Roštan SOU 5G že pripravila svojo strategijo digitalizacije, k sodelovanju pri prijavi na razpis Pametna mesta in skupnosti pa povabila tudi ostale občine Ministrstvo za javno upravo je že ko- nec leta 2019 pričelo s pripravo javnega razpisa Pametna mesta in skupnosti, na katerega se bomo s svojimi projekti lah- ko prijavile tudi občine, v kratkem pa naj bi razpis tudi objavilo. V razpisu bo na voljo 16 milijonov evrov evropskih sred- stev, stopnja sofinanciranja projektov bo v višini 80 %. Zgolj manjši del sredstev bomo tako občine morale zagotoviti iz lastnih virov. Vsebinska področja, ki jih bo razpis naslavljal, so skrb za okolje, zdravo in aktivno življenje, mobilnost, logistika in transport, kultura, šport in turizem, upra- vljanje z viri in infrastrukturo ter varnost in zaščita. Povezujoče z vsemi temi po- dročji je še vključenost in soodločanje. Sicer pa se bodo kot upravičeni stro- ški projektov šteli tako stroški svetova- nja, kot tudi nakup in najem programske opreme in licenc ter podobno. Ob napovedi javnega razpisa smo se občine Skupne občinske uprave 5G, to- rej Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje, lotile priprave Strategije digitalizacije 5G. Ta glede na naše intere- se in potrebe opredeljuje 7 prednostnih rešitev ali vsebinskih sklopov: 1. celovita rešitev za zdravo in aktivno življenje, trajnostno mobilnost in bu- tični turizem; 2. ureditev prometne situacije v prome- tno intenzivnejših občinah; 3. pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov, energetsko upravljanje, pame- tna razsvetljava; 4. optimizacija odvoza ločeno zbranih odpadkov po gospodinjstvih in eko- loških otokih; 5. e-oskrba za starejše občane na domu; 6. obveščanje v primeru nevarnosti; 7. elektronsko poslovanje z občani, ele- ktronska identifikacija, elektronska oddaja vloge. Pri pripravi strategije smo sodelovale s podjetjem IPMIT, d. o. o., Inštitutom za projektni management in informacijsko tehnologijo, ki več kot 20-letne izkušnje na področju digitalizacije javne uprave uspešno prepleta z našimi izkušnjami iz lokalnih skupnosti, s svojimi znanji in kompetencami pa nam bo v pomoč tudi pri prijavi na razpis. Občine SOU 5G pa smo se tudi od- ločile za podpis Slovenske nacionalne deklaracije za pospešitev digitalne preo- brazbe mest, vasi in skupnosti v trajno- stno usmerjeno pametno družbo. Kot je zapisano v deklaraciji, namreč verjame- mo, da se z digitalno preobrazbo družbe odpira edinstvena razvojna priložnost preobraziti slovenska mesta, vasi in sku- pnosti v pametna in trajnostna okolja, ki bodo vsem prebivalcem omogočila boljše pogoje za življenje in delo, obči- nam boljše upravljanje, raziskovalcem in 12 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Iz občinske hiše akademskemu svetu nova področja dela in vire, civilni družbi nove možnosti, go- spodarstvu pa lahko služi kot odskočna deska za preboj na nove trge. K podpisu Slovenske nacionalne de- klaracije za pospešitev digitalne preo- brazbe mest, vasi in skupnosti v trajno- stno usmerjeno pametno družbo kot tudi k sodelovanju pri prijavi na javni razpis Pametna mesta in skupnosti smo povabili tudi ostale občine, da se nam morebiti pridružijo, in da se tako kot konzorcij občin z dobrimi projekti skupaj prijavimo na omenjeni razpis. Jana Roštan Občine Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica in Ig s projektom Europe, one home for all uspešne na razpisu programa Evropa za državljane Luč miru iz Betlehema tudi v naši občinski hiši Občine Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica in Ig smo skupaj s še 7 projektni- mi partnerji na razpisu programa Evropa za državljane uspešno prijavile projekt »Europe, one home for all« (»Evropa, en dom za vse«). Vodilni partner v projektu je Občina Škofljica, poleg ostalih treh omenjenih občin, ki uspešne zgodbe, kot je ta, pišemo tudi kot del Skupne ob- činske uprave 5G, v projektu sodelujejo še: Aurive società cooperativa sociale (Italija), Društvo za razvijanje prostovolj- nega dela Novo mesto (Slovenija), Inte- rAktion - Verein für ein interkulturelles Zusammenleben (Avstrija), Danube 1245 (Srbija), Udruženje Agencija lokal- ne demokratije iz Mostara (Bosna in Her- cegovina), Obec Fulianka (Slovaška) in Lokalna akcijska grupa Prigorje-Zagorje (Hrvaška). Osredni cilj projekta je razviti oz. za- čutiti dinamično in raznoliko evropsko identiteto ob srečanju oz. skupnem dru- ženju državljanov Evrope, ki prihajamo iz različnih držav in govorimo različne jezike. Projekt bo prispeval k večjemu zavedanju kulturnega in jezikovnega bogastva, ki nam ga nudi Evropa, do- prinesel pa bo tudi k ustvarjanju skupne evropske identitete, sprejemanju razno- likosti, spoštovanju skupnih vrednot ter k sodelovanju med posameznimi mesti v Evropi. V okviru projekta bo organizirana tri- dnevna konferenca, ki bo potekala od 10. 9. 2021 do 12. 9. 2021 na Škofljici. Na njej bo sodelovalo kar 230 udeležencev, kot rečeno iz sedmih različnih držav. Vrednost projekta je 25.000 evrov. Jana Roštan V prazničnem božičnem času je Luč miru iz Betlehema zagorela tudi v pro- storih občinske hiše. V ponedeljek, 21. decembra 2020, sta jo županu dr. Petru Verliču in direktorju občinske uprave mag. Dušanu Hočevarju podarili naši skavtinji Loti in Marina ter njima prene- sli njeno poslanico, ki nas je poskušala spomniti, da sta ljubezen in bližina v teh nekoliko tesnobnih časih ključnega po- mena. Vsako majhno dejanje, ki izkazuje bli- žino, dobroto, ljubezen, danes še veliko bolj sveti in vliva upanje, ne glede na to, kako majhno je. Vsaka luč šteje, saj se v temi vidi tudi čisto drobceno lučko. In teh dejanj naš svet danes še posebej potrebuje, tihih in drobnih sporočil, da v mrzlih časih oddaljenosti nismo sami. Da nekdo misli na nas, da nekdo moli za nas, da je nekomu mar za nas. Če tega ne moremo pokazati z ob- jemi in poljubi, to še ni izgovor, da ne moremo drug drugemu izkazati bližine. Nasprotno, vse to nas sili, da poiščemo nove poti, nove načine, morda celo še bolj pristne in iskrene. Če hoče, ljube- zen vedno najde pot. Ljubezen sveti in ogreje tudi s klicem, pismom, sporoči- lom, tudi s prijaznim pozdravom dveh, ki se sicer skrivata za masko. Ljubezen ne ogroža varnosti. Samo sveti in greje, da jo začutimo drug v drugem. Poslanica Luči miru se je glasila: Naš svet je povsem isti kot včeraj, ta čas je le pokazal, kakšen je v resnici. Daleč smo si, že dolgo, in si od strahu GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 13Iz občinske hiše Župan dr. Peter Verlič stanovalcem DSO Grosuplje zaželel lepe bližajoče se praznike ne upamo priti bližje. Zato vam prinašamo Luč, saj je Luč tista, ki ogreje, tista, ki pomiri, tista, ki nas drug drugemu približa. Ko namreč v temi nekomu osvetli obraz, ta ni več strah, ampak človek. Zato vam prinašamo Luč, ki se je v Božiču spustila med nas. To je naš ko- rak bližje vam v teh mrzlih časih. Želi- mo vam dati to Luč, želimo vam biti ljudje. Sprejmite jo od nas in jo nesite naprej. Naredite tudi vi korak bližje ljudem, nikogar ne pustite samega, poiščite način, da jim pokažete bližino. Ljubezen je iznajdljiva in bo našla pot. Prižgimo Luč. Obdržimo bližino! Župan dr. Peter Verlič se je za podar- jeno Luč miru našima skavtinjama lepo zahvalil in dejal, da si tudi sam želi, da bi se razširila v vse naše domove. Če že ne s tem živim plamenom, pa vsaj s plame- nom v naših srcih. Soočeni smo s stisko, ko nam manjkajo objemi, ko nam manj- kajo stiski rok, ko se gledamo čez maske. »Ampak oči so žive. In to življenje v očeh kaže, da bomo vse te težave premagali,« je dejal. Njima in tudi vsem ostalim skavti- njam in skavtom je zaželel lep, miren bo- žič in srečno novo leto 2021. »Hvala lepa tudi za vse tisto dobro, kar zdaj v teh časih naredite s svojim prostovoljnim delom,« se je še zahvalil župan. Jana Roštan V torek, 22. decembra 2020, je stano- valce Doma starejših občanov Grosuplje s svojim obiskom presenetil župan dr. Peter Verlič. Stanovalci so bili zbrani na svojih balkonih, ko se je pred dom pripe- ljal oldtimer, z njim pa župan. A sledilo je še eno presenečenje, ni bil sam, s sabo je pripeljal tudi Božička. »Drage stanovalke, dragi stanovalci doma, spoštovana direktorica ga. Gašpa- rovič, drago osebje doma starejših obča- nov, v veliko veselje in čast mi je, da vas lahko danes tukaj pozdravim,« je dejal žu- pan. Razmišljal je, da si nikoli nismo mi- slili, da lahko tako majhen mikrob zruši cel svet. In vse se je zgodilo tako iznena- da. Vendar pa, kot mu je povedala direk- torica, se v domu dobro držijo, in zato so nam prav oni lahko za vzor, kako je treba v takih trenutkih stopiti skupaj, kako je treba zdržati. Tako stanovalcem kot ose- bju je ob tem čestital ter jim zaželel lep, blagoslovljen, miren božič ter predvsem veliko zdravja. »Drugo leto bomo pa spili skupaj en kozarec, ker bomo to premagali, OBVESTILO O PODAJANJU POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ V OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE GROSUPLJE Obveščamo vas, da bo Občina Grosuplje pričela z zbiranjem pobud za spremembo namenske rabe in ostalih pobud, ki se nanašajo na Občinski prostorski načrt Občine Grosuplje. Gradivo za podajanje pobud bo dostopno na spletni strani Občine Grosuplje: www.grosuplje.si pod rubriko: OBVESTILA IN OBJAVE / Prostorski akti / Občinski prostorski načrt (OPN) – Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta 4 (SD OPN 4) od 1. februarja 2021. Pobude bomo zbirali do vključno 30. aprila 2021. Občina Grosuplje 14 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Iz občinske hiše je tako?« je še dejal župan, s čimer pa so se vsi zelo strinjali. »Srečno!« Županu se je s pozdravi in lepimi že- ljami stanovalcem in osebju pridružil tudi direktor občinske uprave mag. Du- šan Hočevar. Upamo, da smo jim dopol- dne lepo popestrili, predvsem pa, naj se lepe želje uresničijo. Jana Roštan GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 15Iz občinske hiše / Politika Župan dr. Peter Verlič v domu stanovalca Ivana razveselil s prav posebno vinjeto Dobro se je začelo leto 2021, začetek novega leta pa je tudi čas, ko za naše je- klene konjičke potrebujemo nove letne vinjete. Župan dr. Peter Verlič je pred ča- som ob obisku Doma starejših občanov Grosuplje enemu izmed stanovalcev, gospodu Ivanu Sadarju, v pogovoru ne- koliko v šali obljubil, da bo vinjeto dobil tudi njegov jekleni konjiček, uporablja namreč invalidski voziček. Župan na svojo obljubo ni pozabil. Glede na situacijo s covidom-19 Ivanu vinjete sicer ni osebno izročil, je pa to v njegovem imenu storila direktorica doma Metka Velepec Šajn, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Ivan je bil vidno presenečen, ganjen, kot smo izvedeli, so pritekle celo solze. Veseli smo, da je drobno dejanje raz- veselilo stanovalca Ivana Sadarja, sicer pa vsem stanovalcem želimo prijetno počutje, veliko vedrine, predvsem pa, naj bo leto 2021 zdravo. Jana Roštan Videokonferenca Gospodarskega foruma SDS z gospodarstveniki in podjetniki 26. 1. 2021 je potekala videokonfe- renca Gospodarskega foruma Slovenske demokratske stranke z gospodarstveniki in podjetniki. Udeležili so se je tudi pred- sednik vlade in predsednik SDS Janez Janša, minister za finance mag. Andrej Šircelj, minister za razvoj in evropsko ko- hezijsko politiko Zvone Černač, minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak ter predsednik Kluba županov in podž- upanov SDS, župan občine Grosuplje, dr. Peter Verlič. Epidemija in spopadanje z njo žal pušča velike posledice na vsakem posa- mezniku, tako v Sloveniji kot v svetu. V posebej težki situaciji so tudi gospodar- stveniki in podjetniki, zato Vlada RS in ministrstva vsakodnevno iščejo rešitve, da bi slovenskim podjetjem olajšali de- lovanje, zagotovili ohranitev delovnih mest in s tem obstoj na trgu. Da bi obli- kovali kar najbolj kakovostne ukrepe, so redno v kontaktu tudi z gospodarstve- niki in podjetniki, ki z njimi delijo svoje izkušnje, svoje znanje. Prav temu je bila namenjena tudi vi- deokonferenca Gospodarskega foruma SDS, posvetu z gospodarstveniki in pod- jetniki, da bi skupaj prišli do predlogov, ki bi lahko kar najbolj pomagali pri pre- hodu gospodarstva iz krize, ki jo je pov- zročila epidemija koronavirusa. OO SDS Grosuplje 16 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Politika Letna konferenca Gospodarskega kluba Nove Slovenije V torek, 12. januarja 2021, je potekala letna konferenca Gospodarskega kluba Nove Slovenije preko platforme ZOOM. Gospodarski klub Nove Slovenije - Kr- ščanskih demokratov je bil ustanovljen 10. marca 2011 in je samostojna orga- nizacijska oblika znotraj stranke. Klub povezuje svoje člane z namenom sode- lovanja in soodločanja pri oblikovanju gospodarske politike, ki temelji na vre- dnotah socialno-tržnega gospodarstva. Dobro, zdravo gospodarstvo je temelj zdrave družbe, ki lahko omogoča razvoj posameznim osebam, njihovi ustvarjal- nosti, obenem pa omogoča tudi primer- no materialno bazo vsej družbeni nad- stavbi. V gospodarsko prakso prinaša podjetnost, inovativnost, odgovornost, poštenost in etičnost. V delo gospodarskega kluba so moč- no vpeti tudi naši občani oziroma pod- V Občinskem odboru Nove Slovenije - Krščanski demokrati Grosuplje vsem občankam in občanom občine Grosuplje čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku. Zahvaljujemo se za delovanje vsem kulturnim organizacijam, ustvarjalcem, ustanovam, prostovoljnim posameznikom, kulturnim društvom, pevskim zborom, gledališkim skupinam in vsem ostalim, da slovenska kultura ohranja svojo prepoznavnost. Časi so izjemno zahtevni in pred nami so številni izzivi, zato je naša podpora vsem vam še toliko večja. Občinski odbor Nove Slovenije – Krščanski demokrati Grosuplje 20. Kongres Slovenske demokratske mladine in izvolitev novega vodstva 23. januarja 2021 je preko spletnega komunikacijskega orodja Zoom pote- kal 20. Kongres Slovenske demokratske mladine (SDM), ki se ga je udeležil pred- sednik OO SDM Grosuplje Žan Skubic. Izvolili smo novo vodstvo. Novi pred- sednik SDM je postal Dominik Štrakl, za kar mu iskreno čestitamo! Ob tej prilo- žnosti pa se zahvaljujemo Žanu Mahniču za odlično vodenje doslej. Nagovoril nas je tudi predsednik SDS in predsednik vlade RS Janez Janša. V nagovoru je izpostavil, da je pred nami spopad za vrednote, ki bo bolj obsežen in globalen, predvsem zaradi globalne tehnologije. »Stopate v kruto in zanimi- vo življenje. Ostanite aktivni, inovativni, zdravi in pogumni,« je še dejal. Na Kongresu smo sprejeli resolucijo #OdločnoNaprej. OO SDM Grosuplje GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 17Gospodarstvo Podjetniški kotiček z Območno obrtno – podjetniško zbornico Grosuplje PRIHAJAJOČI DOGODEK NA OOZ GROSUPLJE: SPLETNI seminar "RAČUNOVODSKI IN DAVČNI OBRAČUN ZA LETO 2020 IN VRAČILO DRŽAVNE POMOČI PO INTER- VENTNI ZAKONODAJI", v četrtek, 4. 2. 2021, ob 10.00. Predavateljica: Jasmina Malnar Molek, svetovalka v Svetoval- nem centru Obrtno-podjetniške zborni- ce Slovenije s področja financ, računo- vodstva in davkov. Zaradi pandemije koronavirusa bomo ta tradicionalni seminar letos izvedli preko spleta. Na www.ooz-grosuplje.si preverite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofi- nanciranja Občine Grosuplje. NA OOZ GROSUPLJE PONOVNO DE- LIMO ZAŠČITNE MASKE: po novembrski delitvi brezplačnih zaščitnih mask, ko smo na OOZ Grosuplje lokalnim obrtni- kom in podjetnikom v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo razdelili preko 125 tisoč kosov zaščitnih mask, bomo maske ponovno delili ko- nec januarja. Prednost bodo tokrat ime- la podjetja, za katere je novembra mask zmanjkalo. Do brezplačnih mask so upravičena podjetja z do 4 zaposlenimi, prijavnice in dodatne informacije najde- te na www.ozs.si. OZS POZIVA K ODPRTJU DEJAVNO- STI! Obrtno-podjetniška zbornica Slove- nije v imenu vseh slovenskih obrtnikov in podjetnikov ves čas Vlado poziva k ta- kojšnjemu odprtju storitvenih in obrtnih dejavnosti. Dejstvo je, da ukrepi, ki so jih prinesli protikoronski zakoni, ne pokriva- jo v celoti vseh stroškov, zato podjetja, ki so zaprta že več mesecev, ne morejo več zagotavljati preživetja podjetja in plače- vati obveznosti. OZS ob tem opozarja, da obrtne dejavnosti niso nikoli bile vir okužb. Tveganje za prenos okužb je celo manjše v majhnih podjetjih, saj imajo manj strank, ali pa se storitev opravi celo brez stika s strankami (kemične čistil- nice, avtopralnice, servisne dejavnosti, fotografske storitve itd.). Poleg tega pa se vse obrtne in storitvene dejavnosti iz- vajajo ob upoštevanju strogih zaščitnih ukrepov in vseh priporočil NIJZ. Podje- tja in obrtniki se obnašajo odgovorno, s svojim doslednim upoštevanjem pripo- ročil pa so že večkrat dokazali, da so spo- sobni dejavnosti izvajati povsem varno. V OZS menimo, da je z vidika ohranjanja podjetij in delovnih mest ter za zajezitev dela na črno mnogo bolj smiselno, da so dejavnosti odprte. Na ta način pre- prečimo delo na črno, kjer se dejavnosti izvajajo brez vsakršnega nadzora in brez upoštevanja zaščitnih ukrepov, hkrati pa podjetjem omogočimo delo in po- sledično preživetje. Dolgotrajno zaprtje bo prineslo tudi številne druge nega- tivne učinke, med drugim izgubo kadra v številnih dejavnostih, zato moramo ukrepati takoj. Stanje v malem gospo- darstvu, predvsem v storitvenem sektor- ju, je resnično alarmantno, zato od vlade pričakujemo posluh in ukrepanje – torej takojšnje odprtje dejavnosti. POSTANITE ČLANI OBRTNO – POD- JETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE. Vabi- mo vas, da se z novim letom pridružite naši stanovski organizaciji, največji dru- žini mikro in malih podjetij v Sloveniji. Naš zbornični sistem z 62 območnimi obrtno-podjetniškimi zbornicami je v minulem letu svoje moči usmerjal v pomoč in podporo obrtnikom in pod- jetnikom, katerih poslovanje je močno prizadela epidemija covid-19. OZS si je tako že od prvega vala epidemije dalje aktivno prizadevala za vključitev ukre- pov pomoči v vseh sedem protikoron- skih paketov. Številne pobude zbornice je vlada uslišala, po naši zaslugi so tako do univerzalnega temeljnega dohod- ka upravičeni tudi samozaposleni in nosilci dejavnosti, prav tako je bil na našo pobudo podaljšan ukrep čakanja na delo za vse dejavnosti, kritje fiksnih stroškov in številni drugi ukrepi pomo- či. Vse naše zahteve sicer niso upošteva- ne, vendar pa lahko rečemo, da tolikšne pomoči obrtniki in podjetniki ne bi bili deležni, če naša zbornica in sistem ne bi uspešno odigrali svoje vloge kot zasto- pnika vseh obrtnikov in podjetnikov. Ob tem je celoten zbornični sistem vseskozi ažurno informiral člane in jim svetoval, saj so se ukrepi in odloki spreminjali tako rekoč iz dneva v dan. Da smo v tem kri- znem času ponovno dokazali, da smo najboljši servis obrtnikom in podjetni- kom, pa ne nazadnje kaže tudi podatek, da se je v minulem letu v zbornico včlani- lo kar 1000 novih članov. Članom so na voljo številne informacije, svetovanja, izobraževanja in poslovna podpora, ki jo potrebujete pri vašem poslovanju. Za več o ugodnostih članstva v OZS kon- taktirajte pisarno OOZ Grosuplje. In ne pozabite, skupaj smo močnejši. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse naše člane in stranke obveščamo, da smo na OOZ Grosuplje zaradi trenu- tnega epidemiološkega stanja in pre- ventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa covid-19 do nadaljnjega odpovedali vse osebne obiske brez predhodnega dogovora. Vsa komu- nikacija poteka preko elektronske pošte ooz.grosuplje@ozs.si in preko telefona 01 786 51 30. Na OOZ Grosu- plje, skupaj z OZS, ves čas spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno obja- vljamo na spletni strani OZS, www. ozs.si, pod zavihkom KORONAVIRUS. Vabljeni k ogledu. Janez Bajt, univ. dipl. oec. Sekretar OOZ Grosuplje jetniki in managerji različnih podjetij in različnih dejavnosti, ki so bili navzoči in so tudi aktivno sodelovali na sami le- tni konferenci. Pregledali so dosedanje opravljeno delo po programu in si am- biciozno postavili nove cilje v okviru po- slanstva take organizacije. Podjetnice, podjetniki in podporniki gospodarstva v naši občini, vabimo vas torej, da se bolje povežemo, da najdemo možnosti, kako lahko svoje potenciale za dobro naše domovine Slovenije po- kažete in uporabite. Vse informacije so na voljo na GOSPODARSKI KLUB – Nova Slovenija – krščanski demokrati (nsi.si) Občinski odbor Nove Slovenije - krščanskih demokratov Grosuplje 18 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Turizem Županova jama preseneča tudi pozimi Narava se pozimi umiri in počiva, s klimatološkega vidika pa je v Županovi jami takrat bolj pestro kot sicer. Njena prva dvorana Ledenica se namreč v zim- skem času ohladi precej bolj kot notranji predeli jame, ki ostanejo prijetno topli za zimski obisk. Za kraške jame je značilno, da so ve- činoma precej zaprtega značaja, zato so temperaturne razmere v njih bolj stabil- ne in se skozi leto manj spreminjajo kot zunanje. Jamske temperature so podob- ne povprečni letni temperaturi okolice. V jamah z več vhodi, kakršna je Župano- va jama, se temperatura lahko spreminja glede na letni čas. Županovo jamo lahko glede na tem- peraturne značilnosti ločimo na vhodne in notranje predele. Ker ima dva vhoda, enega skozi Ledenico in drugega skozi brezno nad tretjo, Permetovo dvora- no, te predele označujemo kot vhodne. Med obema vhodoma je 50 metrov vi- šinske razlike, kar vpliva na posebno, di- namično gibanje zraka v tem delu jame. Notranje predele jame opredeljuje- mo od Velike dvorane naprej. Zanje je značilen šibek zračni tok in stalna tem- peratura 9,6 °C. V vhodnih predelih jame sta glede na nihanje temperatur značilni dve ob- dobji: toplejši in hladnejši del leta. V hla- dnejšem (od oktobra do marca) mrzel zunanji zrak vdira v jamo skozi spodnji vhod v Ledenico in pri tem izpodriva toplejši jamski zrak. Velik del zraka pod stropom zaokroži in nato izhaja iz jame skozi glavni vhod, manjši del tega zra- ka pa se po umetnem rovu dviga proti Srebrni in Permetovi dvorani. Ob tem se precej segreje in nato izhaja iz jame skozi špranje na stropu in ob breznu, ki je sicer zaščiteno s pokrovom. Kadar za- pade sneg, se okoli brezna stopi prej kot v okolici. Temperature v Ledenici lahko zdr- knejo nekaj stopinj pod ničlo. Najnižjo vrednost v obdobju 2009–2020 smo za- beležili februarja leta 2012, ko je znašala 4,6 °C. Povprečna zunanja temperatura tega meseca, izmerjena na bližnji me- teorološki postaji Grosuplje, je bila tudi sicer med najnižjimi v opazovanem ob- dobju in je znašala 2,8 °C. Ledenica ostaja hladna tudi v času toplejše polovice leta (od aprila do sep- tembra), saj v njej zaradi zaprte, žepaste oblike dvorane, ostane jezero hladnega zraka iz zimskega obdobja. V toplejši polovici leta se zrak skozi vhodne predele Županove jame giblje v nasprotni smeri kot pozimi. Topel zu- nanji zrak vstopa v jamo skozi brezno in špranje v Permetovi dvorani, se pomika navzdol skozi umetni rov proti Ledenici in se nad jezerom hladnega zraka dvigu- je ven iz jame. Takšen zimsko-poletni na- čin gibanja zraka med dvema navpično zamaknjenima vhodoma v jamo imenu- jemo tudi »učinek dimnika«. Poletne temperature na dnu Lede- nice le redko presežejo 6 °C, saj se zrač- na tokova med seboj šibko mešata le v zgornjih plasteh. Pri vrhu dvorane se dvi- gnejo do okoli 7 °C, zato je poletni obisk Ledenice vselej zelo svež. Najvišjo vre- dnost smo v obdobju 2009–2020 zabe- ležili oktobra 2014, ko je znašala 7,6 °C. Kot zanimivost lahko navedemo, da so bile povprečne temperature v poletnih Skica gibanja zraka med Ledenico in Permetovo dvorano v hladnejši (levo) in toplejši (desno) polovici leta. Avtorica: Lučka Jere GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 19Turizem Letošnje leto je tisto, ki bo pionirsko v marsikateri dejavnosti, tudi pri turistič- nih vodenjih. Praznovanje mednarodne- ga dneva turističnih vodnikov bo letos prvič potekalo virtualno. Spletna vodenja bodo pripravili pro- fesionalni turistični vodniki in vodniki iz organizacij, ki vključujejo vodniško služ- bo, iz vse Slovenije. Vodenja v živo in spletna predavanja bodo potekala med 19., 20. in 21. 2., udeležili pa se jih bodo lahko vsi, ki jih zanimajo predstavitve na- ših krajev in zanimivosti. Vodenja bodo potekala preko sodob- nih spletnih kanalov. Napovedi vodenj boste lahko spremljali v različnih medi- jih, na spletni strani www.localguides- -slovenia.com, facebook profilu 'ARGOS - Association of Regional Tourist Guides of Slovenia', na facebook profilu 'Turi- stična vodenja Grosuplje in okolica' in na spletnih straneh Turizma Grosuplje ter domačih turističnih društev. Svetovni dan turističnih vodnikov si- cer praznujemo 21. 2., na dan, ko je bila leta 1985 ustanovljena Svetovna zveza društev turističnih vodnikov. Namen tega dneva so povečanje prepoznavno- sti dela turističnih vodnikov in turističnih vodenj, povečanje ugleda turističnega vodnika in utrjevanje slovesa profesio- nalnosti poklica, utrjevanje zavesti turi- stičnih vodnikov o njihovi vlogi in tudi osveščanje javnosti, kaj vse je kulturna in naravna dediščina in kako jo lahko za- ščitimo. Vabljeni v svet virtualnih vodenj in doživetij, ki vas bodo popeljala v kraje, ki so nam blizu, a vseeno v teh časih pove- čini nedosegljivi. Gotovo bodo mnogim obiskovalcem odlično izhodišče za poči- tniški izlet, saj bomo Slovenci tudi letos veliko prostega časa preživljali v domači državi. Za Društvo regionalnih turističnih vo- dnikov Slovenije, grosupeljska turistična društva in Zavod za turizem Grosuplje Lučka Jere in Mateja Kregar Gliha Virtualna vodenja ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov mesecih tega leta sicer najnižje v primer- javi z drugimi v obravnavanem obdobju. Dvig pripisujemo višji osončenosti kot posledici žledoloma pozimi leta 2014, ki je podrl precej dreves v okolici vhoda v Ledenico. Za temperature v Ledenici in višje ležeči Permetovi dvorani je značilno, da naraščajo glede na oddaljenost od vho- da in z nadmorsko višino. Najnižje tem- perature so blizu vhoda v Ledenico in na njenem dnu, najvišje pa v Permetovi dvorani. Poleti se temperature v slednji povzpnejo tudi do 13 °C, zato je to najto- plejša dvorana Županove jame. V zimskem obdobju Ledenico lepo popestrijo ledeni kapniki. Najpogosteje se pojavljajo januarja in februarja, v pri- meru zelo mrzlih zim pa jih lahko obču- dujemo tudi v marcu. Takšnih zim je vse manj, a pustimo se presenetiti tokratni. Za podobe ledenih kapnikov v Županovi jami nas lahko spremljate na naših druž- benih omrežjih. Lučka Jere in Nataša Ravbar Županova jama, TOD Grosuplje 20 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Turizem Turizem Grosuplje v leto 2021 optimistično stopa z novo spletno stranjo. Ta je zaživela v ponedeljek, 25. januarja 2021. »Ustavite se, nadihajte se svežega zraka in spoznajte skrite bisere naše dežele. Prepustite se zvokom kapljic v Županovi jami, sprehodite se po Radenskem polju in prisluhnite oglašanju ptic in regljanju žab. Zaprite oči in se potopite v miren spanec ob zvoku pregovorno pridnih čebel.« Turizem Grosuplje vabi domače in obiskovalce od drugod, da obiščejo in spoznajo Grosuplje ter si ustvarijo nepozabne spomine na zelenem pragu prestolnice. »Spoznajte pokrajino, ki je eno samo valovanje dolinic, blagih gričev poraslih z gozdom, in bregov, na katerih se belijo vasice in cerkva, mokrotnih travnikov in obdelanih njiv. Na vsakem koraku je tod doma prazgodovina – ostanki rimskih cest in domovanj, srednjeveške utrdbe (znameniti Tabor nad Cerovim, Turenček v Šmarju in ostanki gradov). Ljubitelji zgodovine na svoj račun pridete na Magdalenski gori, ki je eno najpomembnejših železnodobnih najdišč v Sloveniji. Obdani smo z neokrnjeno naravo. Živimo sredi skrivnostnega kraškega sveta, polnega naravnih vrednot in raznolike pestrosti.« Ni kaj dodati, kajne? Vabljeni k raziskovanju nove spletne strani: www.VISITGROSUPLJE.si, k odkrivanju naše bogate kulturne in zgodovinske dediščine, naših naravnih biserov. Sprehodite se po Evropski pešpoti E-6, Prešernovi poti, Naravoslovni učni poti Po sledeh vodomca in uživajte v naravi. Ali pa se s kolesom odpravite po Grosupeljski družinski kolesarski poti, po sledeh starodavnih Ilirov, kolesarite v objemu cvetlic in metuljev, pozdravite netopirje v Županovi jami ali pa naredite krog okoli naše občine ter doživite vožnjo z vsebino. Ob vsem tem pa je najlepše to, da je vse to čisto blizu nas, da smo tu doma. Zaživela je nova spletna stran Turizma Grosuplje Skoči na splet, raziskuj in uživaj! Takoj za tem pa še v živo obišči destinacijo! GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 21Turizem Zacurek z okolico ni več zgolj sprehajalna pot, ampak že prava turistična točka. Poleti je lokacija ponovno zaživela, saj ste jo obiskovalci odlično sprejeli. Bajer Zacurek je bil že v preteklosti prostor za druženje, z novo ureditvijo pa je postal modernejši in privlačnejši. Kljub dejstvu, da vas tokrat na cilju ne bo pričakal sladoled, pa vam z veseljem sporočamo, da se v Zacurku "dogaja" tudi pozimi. Dobrodošla novost so štirje novi koši za smeti ter interaktivna tabla za najmlajše raziskovalce. V kolikor ste decembra obiskali bajer ste lahko uživali v praznični okrasitvi, za kar se iskreno zahvaljujemo. Škrat, okrašena smrekica in jaslice so poskrbele za čarobno pravljico in privabile nasmeh na obraz obiskovalcev. Avto parkirajte nad novo urejenim parkom (staro pokopališče) - iz smeri Grosuplja zavijete levo pred Gasilnim domom, ter nato desno na Pokopališko cesto, kjer na desni strani na pesku pustite svoje avtomobile. Do Zacurka vas loči krajši, 15-minutni sprehod. Pri cerkvi Marijinega rojstva zavijete desno, prečkate avtocesto ter nato sledite oznaki za Zacurek. V kolikor imate čas in željo, priporočamo krožno pot in povratek skozi naselje Veliki Vrh (cca. 40 min). IDEJA ZA IZLET Bajer Zacurek BAJER ZACUREK Turizem Grosuplje Adamičeva cesta 15 1290 Grosuplje I N F O @ V I S I T G R O S U P L J E . S I #VISITGROSUPLJE @VISITGROSUPLJE VISITGROSUPLJE V ZACURKU "SE DOGAJA" TUDI POZIMI Bajer Zacurek Šmarje - Sap Na Pokopališči cesti 22 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Turizem ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJAk r a j i n s k i p a r k radenskopolje Pomagajmo žabicam čez cesto – prispevaj k naravi tudi ti Bližajoča se pomlad bo s toplejši- mi dnevi in dežjem iz gozdnih zimskih prebivališč kmalu spodbudila selitev pr- vih dvoživk. Takrat se bodo dvoživke iz gozda odpravile do svojih mrestišč, kjer bodo odložile jajca. Prve se na pot iz goz- da do vodnih površin odpravijo krastače in rjave žabe sekulje, a žal naletijo na ovi- ro na svoji poti - cesto. Ceste pogosto sekajo ustaljene seli- tvene poti dvoživk, zato zlasti v obdo- bju spomladanskih in jesenskih selitev prihaja do številnih povozov. Odseke cest, kjer prihaja do množičnih povozov dvoživk, imenujemo črne točke. Eno od črnih točk v Krajinskem parku Radensko polje predstavlja cestni odsek Veliko Mlačevo–Velika Račna, na kar vas opo- zarjajo opozorilni prometni znaki in ta- ble na tem odseku. Na tem odseku tako že od leta 2008 organiziramo akcijo postavljanja ograj in prenašanja dvoživk čez cesto. Samo lani smo med Velikim Mlačevim in Veliko Račno v času spomladanske akcije pre- našanja dvoživk čez cesto in intenzivnih nočnih pregledov ceste zabeležili več kot 21.500 dvoživk. Za zmanjševanje vplivov prometa na dvoživke pa se bodo na tem obmo- čju v naslednjih letih izvajali tudi trajni ukrepi za dvoživke. V okviru projekta LIFE AMPHICON (www.lifeamphicon.eu) bomo zgradili podhode, postavili trajne varovalne ograje in rešetke za dvoživke, ki bodo omogočali varno selitev dvoživk med mrestišči, poletnimi zatočišči in prezimovališči. Do izgradnje trajnih ukrepov pa bomo še naprej organizirali akcijo posta- vljanja ograj in prenašanja dvoživk čez cesto. Tako bomo tudi letos na robu Ra- denskega polja, na cesti Mlačevo–Račna, pomagali dvoživkam pri varnem prečka- nju ceste na njihovi selitveni poti, priče- tek akcije prenašanja dvoživk čez cesto pa je odvisen od vremenskih razmer. Če želite sodelovati, nam pošljite sporo- čilo na info@radenskopolje.si, da vas bomo obvestili o začetku prenašanja. Več o akciji prenašanja dvoživk čez cesto v Krajinskem parku Radensko polje v letu 2020 ter drugih aktivnostih, pove- zanih z varstvom dvoživk in njihovih ha- bitatov, si lahko preberete tudi v prvi šte- vilki letnega novičnika Regljač, ki ga je v okviru projekta LIFE AMPHICON pripravil Center za kartografijo favne in flore (na povezavi https://www.lifeamphicon.eu/ wp-content/uploads/2021/01/E.4-No- vicnik-Regljac-2020-SL.pdf). Tina Stepišnik, OE Krajinskega parka Radensko polje Organizacijska enota Krajinskega parka Radensko polje deluje v okviru Zavoda za turizem in promocijo Grosuplje, Adamičeva cesta 15, 1290 Grosuplje. Dobite nas na telefonski številki: 08 20 07 156 info@radenskopolje.si | www.radenskopolje.si GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 23Ekologija V letu 2020 smo na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica zbrali skupaj 13.071 ton odpadkov, od tega 8.979 ton ločenih frakcij ter 4.092 ton mešanih komunalnih od- padkov (črni zabojnik). Skupaj smo tako zbrali 68,69 % ločenih frakcij, kar je razvidno na spodnjem grafu. Graf 1: Prikazuje v odstotkih razmerje med količino ločeno zbranih frakcij – modra barva in količino ostankom odpadkov v črnem zabojniku – rdeča barva. Vse mešane komunalne odpadke, ki jih zberemo v črnem za- bojniku, odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko biološko obdelavo. V grafu 2 je prikazana količina odpeljanih odpadkov od leta 2016 do vključno 2020. V letu 2020 smo povečali količi- no odpeljanih odpadkov za 8 % glede na leto poprej. Graf 2: Letni prikaz zbranih ostankov komunalnih odpadkov od leta 2016 do vključno 2020, ki jih odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko biološko obdelavo. Graf 3: Prikaz količine zbranih ločenih frakcij od leta 2005, ko smo postavili nove ekološke otoke, do vključno leta 2020. V preteklem letu smo povečali količine zbranega papirja in kartona, mešane embalaže, stekla, bioloških odpadkov, odpa- dne električne in elektronske opreme, odpadnih kovin in od- padnega lesa. Za 2 % se je zmanjšala le količina zbranih nevar- nih odpadkov. Za 12 % se je povečala količina zbranih odpadnih sveč, a to ni razlog, da ne bi bili ponosni na spremembe naših navad pri obeleževanju spomina na naše rajne, saj opažamo, da se na mnogih grobovih pojavljajo lesene sveče, okrasni kamni z mi- slimi in je prižganih veliko več sveč v stekleni embalaži. Cilj Javnega komunalnega podjetja Grosuplje v letu 2021 je količino ločeno zbranih frakcij glede na zbrane odpadke še ne- koliko povečati na način, da bomo nadaljevali z ozaveščanjem uporabnikov o pravilnem ločevanju odpadkov in pogosteje tudi izvajali kontrolo pravilnega ločevanja odpadkov v zabojni- kih. Uporabnike bomo sprva opozorili na nepravilno ločevanje, v primeru ponavljajočega se neupoštevanja opozoril in nasve- tov pa bomo v reševanje tovrstnih zadev vključili tudi Medob- činski inšpektorat. V letu 2021 načrtujemo izvedbo zbirnih akcij, in sicer dve zbirni akciji nevarnih odpadkov, zbirno akcijo za odpadno ele- ktrično in elektronsko opremo ter akcije zbiranja starega, od- padnega papirja v sodelovanju z osnovnimi šolami z območja vseh treh občin. Vse informacije o ločevanju odpadkov lahko najdete tudi na naši spletni strani odpadki.jkpg.si. Kako uspešni smo bili pri zbiranju komunalnih odpadkov v letu 2020? OBVESTILO Javno komunalno podjetje Grosuplje bo zaradi širitve obsega delovanja zaposlilo delavca za izvajanje del in nalog s področja pogrebnih in pokopaliških dejavnosti. Če bivate na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica ali Dobrepolje, in če vas to delo veseli, podajte pisno vlogo neposredno na elektronski naslov: zaposlovanje@jkpg.si, ali pa pošljite vlogo na Javno komunalno podjetje Grosuplje, d. o. o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje. Za več informacij lahko pokličete na GSM 041 980 963. Vloge sprejemamo do 19. 2. 2021. 24 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Ekologija / Zdravje in sociala Skrb za ptice pozimi Društvo za varstvo in vzgojo ptic Grosuplje je ob začetku zime izvedlo že tradicionalno postavitev ptičjih krmil- nic po parkih krajev v občini Grosuplje. S tem ozaveščamo krajane o prisotnosti teh drobnih in krhkih sostanovalcev, ki nam polepšajo naše bivalno okolje in skrbijo tudi za zmanjšanje škodljivcev. Najpomembnejši del teh projektov pa je ozaveščanje predvsem šolskih otrok, zato prvenstveno nameščamo krmilnice in valilnice okrog osnovnih šol. Člani društva so tako 4. decembra 2020 namestili 6 valilnic na drevesa okrog Osnovne šole Louisa Adamiča na Tovarniški cesti v Grosupljem in jih na- polnili z hrano za ptice. Društvo bo tudi preko zime skrbelo za ptičjo hrano, tako da bodo člani polnili krmilnice, po dogo- voru pa bodo tudi dostavili hrano pred- stavnikom osnovne šole, da bodo lahko tudi učenci skrbeli za hranjenje ptic in se ob tem izobraževali. Marjan Kastelic GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 25Dobrodelnost Kočevska smreka v zahvalo osebju Zdravstvenega doma Grosuplje Postavitev kočevske smreke na Trgu sv. Petra v Rimu je dala idejo, da bi manjše kočevske smreke stale tudi kje v Sloveniji. V četrtek, 17. 12. 2020, smo jo postavili pred Kliničnim centrom v Ljubljani, v petek, 18. 12., pa še pred ZD Grosuplje. Dogodek je medijsko podprl radio Zeleni val in urednik Boris Peterka v soglasju z ZD Grosuplje in direktorico dr. Štefko Zaviršek. Namen postavitve smreke je zahvala vsemu zdravstvenemu osebju v Grosu- pljem in v Sloveniji za ves trud in vestno ter odgovorno prizadevanje za življenja in zdravje vseh nas državljanov. Hkrati pa je ta gesta podpora našemu javnemu zdravstvu z željo, da deluje po meri ljudi. Smreka kot drevo predstavlja simbol življenja in je neposredna donacija pri- jatelja Avgusta Grila, pripadnika Društva Kočevarjev. Na Kočevskem je živela nem- ška manjšina, ki je govorila staro nem- ščino. Danes ta jezik govori le peščica, eden redkih je še naš občan Avgust Gril, ki je tudi v kočevarščini voščil zdravja in vsega dobrega ob božiču in novem letu. Smreka je vzeta iz kočevskih gozdov, ROKAVČKI POMAGAVČKI - Dobrodelna akcija za pomoč osebam z demenco Gospa Maja Štefančič Hribar iz 'Hude volne' je povabila 'Spominčico - Alzhei- mer Slovenija' v dobrodelno akcijo za zbiranje rokavčkov za osebe z demenco. Tako v tujini kot tudi v Sloveniji so že izvedli takšno akcijo in preizkusili, kako učinkoviti so lahko rokavčki, ter ugotovi- li, da pri osebah z demenco zmanjšujejo stres, stimulirajo, izboljšajo zaznavanje in sproščajo. V Spominčici so bili nad idejo navdušeni, zato so v akcijo priva- bili tudi druge organizacije po Sloveniji, da svoje znanje v kvačkanju in prosti čas doma namenijo dobrodelnosti. Tako bodo rokavčki pomagavčki dosegli čim več uporabnikov, da si v zimskem času prijetno pogrejejo roke. Akciji se je pridružil tudi Dom sta- rejših občanov Grosuplje, ki je svojim stanovalcem razdelil rokavčke poma- gavčke. Dobrodelna akcija "Rokavčki po- magavčki" še vedno poteka. Sedaj jih bomo podarili starejšim na domu. Ro- kavčke pomagavčke lahko prinesete na RK Grosuplje, Taborska cesta 6. Na hodniku bo škatla z napisom "Rokavčki pomagavčki". Postopek izdelave si lahko pogle- date na internetni strani: https://hu- davolna.si/ Lepo je delati dobro in koristno, da nekomu polepšamo dan, da drug dru- gega razveselimo in obogatimo. Marina Rački 26 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Izobraževanje Otroci Vrtca Jurček postali filmski igralci Vrtec Jurček iz Male vasi je resnično poseben vrtec. Delujejo kot ena velika družina, ki je tudi razsežnost covida-19 ni mogla razdvojiti. Peščica otrok, ki za- radi obveznosti staršev ne more ostati doma, tako že nekaj tednov pridno obi- skuje ustanovo, kjer so občečloveške vrednote na vrhu vzgojno-izobraževal- ne lestvice. V vrtcu so minuli december, ko družine še bolj občutijo in okrepijo tr- dnost medsebojnih vezi, zgodaj začeli s praznovanjem. Da so delček vzdušja ob- čutili tudi najmlajši, ki so ostali ujeti ob domačih ognjiščih, pa so v vrtcu zanje pripravili adventno okrasje, s katerim so lahko izdelali ali okrasili adventne venč- ke. Otrokom je dobrodošlico izrekel tudi sveti Miklavž, ki je bil nadvse presenečen nad številnimi sporočili in opisi dobrih del, ki so jih malčki zapisali v zlati knji- gi. Ponoči se je ta dobri mož pritihotapil v igralnice, vrtičkarjem natrosil daril in jim na dom še poslal posnetek svojega veličastnega obiska. Z vzgojiteljicami so malčki lahko poklepetali tudi prek zooma in snidenje je bilo prav prisrčno. Potem pa so se začele priprave na pra- znovanje svete noči. Vzgojiteljice so z otroki premlevale zgodbo o Jezusovem rojstvu, otroci so prisostvovali postavi- tvi jaslic, naučili so se mnogo božičnih pesmi in srca oplemenitili s čutenjem najglobljih sporočil, ki jih ljudem prina- ša božič. Kot vsako leto so neutrudne vzgojiteljice na čelu z direktorico vrtca Jurček Katarino Mohar poskrbele tudi za božično presenečenje; skupaj z otroki so posneli Božičnico, ki pa je tokrat zara- di razmaha epidemije minila brez priso- tnosti staršev, starih staršev in gledalcev od vsepovsod, ki ob koncu leta sicer pri- dno napolnijo dvorano. Darilo domovini Ker v vrtcu niso vrgli puške v koru- zo, so marljivo staknili glave in sklenili, da bo njihova interpretacija božične zgodbe dosegla še več ljudi. Božičnico Otroci so z odprtimi usti prisluhnili svetopisemski zgodbi o Jezusovem rojstvu. v katerih je bila v nekih drugih težkih voj- nih časih centralna bolnica za Slovenijo in Baza 20. Tudi zato predstavlja simbol upanja in zmage nad zlom, ki ga predsta- vlja nova bolezen. Smreki, ki smo ju simbolno postavili pred UKC Ljubljana in pred ZD Grosu- plje, sta posvečeni vsem angažiranim, vsem zdravstvenim delavcem, prosto- voljcem vseh humanitarnih organizacij: Rdečega križa, gasilcev, Karitas in drugih, ki se kakorkoli vsakodnevno trudijo za nas, tako zaradi koronavirusa kot dru- gih zdravstvenih razlogov. Gre torej za zdravstveni, etični in človeški poudarek zahvale. Smreko so posamezniki in skupine okrasili s pismi zahvale. Prvi so to storili že otroci VVZ Kekec v Grosupljem ob po- moči vzgojiteljic in vodstva. Pesmi »Plemenitim v boju za človeka« in »Zdravstvenemu osebju« je prispevala pesnica Ana Horvat iz Orehka pri Po- stojni. Program je povezoval Miloš Šonc, sodelovali pa so: urednik Boris Peterka, Marija Samec, v imenu delavcev zdra- vstvenega doma pa se je za pozornost zahvalila direktorica dr. Štefka Zaviršek. Samo idejo za postavitev je dal Dušan in tukaj v Grosupljem Avgust. Realizirali pa smo jo Ana, Avgust, Marija, Tatjana, Uroš, Redžep, Luan, Boris in Miloš ob pomoči ter z dovoljenjem direktorice ZD Grosuplje. Ob zdravstvenem domu bomo po- sadili tudi sadno drevo z več različnimi cepiči starih sadnih sort, ki bo bolj trajno spominjalo na težke čase koronavirusa. Iskrena zahvala tudi Zelenemu valu za vso podporo, ki jo je nudil tej akciji, pa VVZ Kekec Grosuplje in vsem drugim neimenovanim, ki so prispevali svoj de- lež. Naj vsem zelenje božičnega drevesa daje upanje, da bo tudi te krize kmalu konec. Miloš Šonc, Marija Samec GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 27Izobraževanje so tako, je povedala Moharjeva, podarili »vsem družinam otrok našega vrtca in vsem ljudem naše domovine,« in nada- ljevala: »Kot vsak božič nam je bila tudi le- tos dana priložnost, da ga doživimo kot družinski praznik, lep in duhovno bogat. Zgodba Jezusovega rojstva v jaslicah na preprost način uteleša vrednote, kot so pravičnost, mir in ljubezen ter priča o slovenski krščanski dediščini, ki jo vsak december vključimo v svoj program – poleg ustvarjanja, petja in dramatizacije jo želimo predvsem vpeti v naše odno- se,« sporoča temelje vzgojnega izobra- ževanja, ki jih v Jurčku med otroke delijo s poudarjanjem spoštovanja in izkazo- vanja temeljnih vrednot. »V Vrtcu Jurček božično zgodbo vsak december vključi- mo v naš program dela, a poleg umetni- škega ustvarjanja, petja in dramatizacije želimo sporočilo te zgodbe tudi živeti.« Otroci, vzgojitelji in nekaj družin, Kmet, Antolič, Mohar, Jeler in Mehle, ki so bile v preteklosti tesno povezane z vrtcem, so se prelevili v filmske igralce in božično zgodbo odigrali pred kame- ro. Za glasbeno spremljavo sta poskrbeli Valentina Ugovšek in Lucija Ivan. Poleg zborčka otrok in vzgojiteljic je svoj glas posodila tudi Neža Okorn. Kamero je spretno sukal Roman Virant, ki je po- skrbel tudi za montažo. Osvetljavo, ki je poustvarila čarobnost svete noči, pa so priskrbeli Gregor Smrdelj, Anže Hrovat in Klemen Tegl. Pri snemanju so poma- gali še: Dejan Kastelic, Cistercijanska opatija župnije Stična, Župnija Adergas, Župnija Grosuplje in KUD Pod lipo Ader- gas. Snemali so na ranču Jimmy v Veli- kem Kalu pri Šentvidu pri Stični in v vrt- cu ter pri družini Mohar. Pri ustvarjanju Božičnice jih je vodila navdihujoča misel o doživljanju božiča ne samo enkrat na leto, temveč sleherni dan. »Ponesti želi- mo sporočilo naše osebne izkušnje, da je božič vedno, kadar se v življenju (po) trudimo, da smo drug drugemu največji dar, in da božič je, če ljubimo bližnje, jih sprejemamo takšne, kot so, jih spoštu- jemo in smo jim hvaležni, da so ob nas. Ob zgodbi svete noči ste lahko priča ču- dežu, ki se zgodi vedno, ko zaradi med- sebojne ljubezni zaživi Jezus v vsakem človeku in med nami vsemi. S seboj pa prinaša odpuščanje, mir, upanje, ljube- zen in veselje in se zato dotakne prav vsakega srca.« Še na ogled Zgodbo si je še vedno mogoče ogle- dati na tejle povezavi: https://www.you- tube.com/watch?v=ONCsbEQZ99o. Povzeli so jo številni domači tiskani in elektronski mediji, prenašali so jo tudi na televiziji Nova24. S projektom, ki je terjal nemalo priprav in truda, so v vrtcu znova prekosili sami sebe. Zato lahko le z nestrpnostjo pričakujemo njihov na- slednji podvig. Barbara Pance Prezebli pastirčki so si ogreli prstke. Ples angelov Malčki so izdelovali praznično okrasje. 28 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Izobraževanje Bodoči kobacaji - vabljeni v našo družbo… Če otroci doživljajo pohvalo, se naučijo ceniti sebe in druge. Če otroci doživljajo spodbudo, se nau- čijo samozavesti. Če otroci doživljajo prijaznost in po- zornost, se naučijo spoštovanja. Če se otroci počutijo varne, se naučijo zaupati vase in v ljudi okrog sebe. Če otroci doživljajo prijateljstvo, se na- učijo, da je svet prijeten kraj za življenje. (Dorothy Law Nolte) V Zasebnem vrtcu Kobacaj se zaveda- mo pomena pohvale, spodbud, pozor- nosti pri razvoju predšolskega otroka, ki jih naši mali kobacaji občutijo preko najrazličnejših aktivnosti na vseh podro- čjih naših dejavnosti. Skupaj vandramo po Sloveniji, obiskujemo naše prijatelje v Kekčevi deželi, preverimo, če je voda v morju slana, smo čisto pravi trgači na trgatvi, kjer se posladkamo s sladkim moštom, obiščemo različne lutkovne predstave, galerije, knjižnico … Vsako leto nas obišče tudi dedek Mraz. Veliko časa preživimo v naravi, ob igri na naših dveh igriščih ali pa na sprehodih v bližnji ali daljni okolici. In tako skupaj bogati- mo drug drugega na tej poti do vstopa v šolo … Dragi starši, če si tudi vi želite, da se nam vaši otroci pridružijo v predšolskem obdobju, ste lepo povabljeni, da oddate E-vlogo za vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2021/2022 do 31. 3. 2021, ki jo naj- dete na naši spletni strani www.koba- caj.si. Vstop sprejetih otrok v vrtec bo s 1. 9. 2021. Za vse dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo na info@kobacaj.si ali 041-358-398. Ksenija Štibernik, mag. prava direktorica Drive-in Božiček v vrtcu Malček Tudi Božiček se je moral letos prilago- diti glede na razmere, v katerih smo se znašli. Da bi kljub vsemu lahko obdaril otroke, in to na najbolj varen način, se je odločil, da bo skupaj z božičkovimi pomočnicami iz vrtca Malček organiziral drive-in srečanje s starši in otroki. Božičkove pomočnice iz kolektiva vrtca Malček so se z velikim veseljem od- zvale in tako se je v sredo pred božičem zgodil ta posebni dogodek. Za vse je bilo to nekaj novega, vendar sodeč po iskricah v otroških očeh, je bilo božično obdarovanje prav tako čarobno kot vsako leto poprej. Izkušeni Božiček pa je kljub že beli bradi svoje poslanstvo odlično opravil. Prav vsakega izmed otrok je nagovoril in pridne nagradil s sladkim preseneče- njem. Če so bili pridni tudi starši, kar so morali potrditi otroci, so si tudi oni zaslu- žili bonbone. Na koncu se je izkazalo, da so bili vsi otroci in starši zelo pridni. S seboj pa je letos na saneh pripeljal še helijeve balone, zato so si otroci lahko izbrali, kateregakoli so si zaželeli. Smeh in veselje se je širilo iz vozil in na srečo so imeli prav vsi otroci dovolj prostora za Božičkove velike balone v svojih avto- mobilih. V pričakovanju Božička so mnogi otroci pripravili razna presenečenja, pi- škote, pisma želja in pesmice, kar ga je izredno razveselilo! Prav zato je obljubil, da bo prišel tudi naslednje leto, ne glede na razmere v svetu. Močno smo mu po- mahali, naslednje leto pa upamo, da ga bomo lahko tudi močno objeli. Zahvaljujemo se mu, da nas je obiskal in si vzel čas za nas. Hkrati pa mu želimo srečno na poti uresničevanja njegovega poslanstva! Sporočil pa nam je, da tudi vsem vam želi vesel božič in zdravo leto 2021! Tanja Kastelec, Vrtec Malček GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 29Izobraževanje Vpis otrok v VVZ Kekec Grosuplje za šolsko leto 2021/22 VVZ Kekec Grosuplje sprejema Vlo- ge za vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2021/22 do 31/03-2021. Vstop otrok v vrtec bo s 1. 9. 2021. V skladu z Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05, 25/08 in 36/10), vrtec lahko sprejme otroka, ko dopolni starost naj- manj 11 mesecev, če starši ne uvelja- vljajo več pravice do starševskega do- pusta v obliki polne odsotnosti z dela. Obrazec Vloga za vpis otrok v VVZ Kekec Grosuplje je na voljo na spletni strani vrtca: http://www.vrtec-kekec.si, v rubriki Sodelovanje s starši / Vpis in izpis iz vrtca. Vlogo lahko dobite tudi v tajništvu vrtca Kekec, Trubarjeva cesta 15 - vsak delovni dan od 6.30 do 14.30 ure. Vlogo v celoti izpolnite in priložite potrebna potrdila oz. dokazila. Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v VVZ Kekec Grosuplje na podlagi kriterijev iz Pravil- nika o sprejemu otrok v VVZ Kekec Gro- suplje (Ur. l. RS, št. 10/2011). Vrtec bo v 8 dneh po zaključku dela Komisije za sprejem otrok v VVZ Kekec Grosuplje objavil seznam sprejetih otrok in čakalni seznam, ki bo objavljen na oglasnih deskah enot in spletnih straneh vrtca. Podatki o otrocih bodo objavljeni pod šifro. Istočasno bodo starši oziroma vlagatelji z navadno pošto prejeli obve- stilo o odločitvi komisije. Za vse dodatne informacije smo na voljo na upravi vrtca. Majda Fajdiga, ravnateljica Morda je letošnje šolsko leto res v vsem posebno! Pouk od doma, naloge na daljavo, razlage, posnetki in ure po- uka preko spleta. A nekatere stvari ven- darle ostajajo takšne, kot so! In take pri- čakujemo in prišle so tudi letošnje šolsko leto - božično-novoletni praznični dnevi ter dan samostojnosti in enotnosti. Po- sebno pozornost smo s spletno priredi- tvijo prazničnim dnem posvetili tudi na naši šoli. To, da Miklavž, Božiček in dedek Mraz 'delujejo' na daljavo že stoletja, je splo- šno znano, kajne? Saj veste – napišeš pismo s svojimi željami, dodaš še željo ali dve za bratca ali sestrico, položiš pi- smo na balkon ali okensko polico in … čez dan ali dva ga ni več! Čisto tako kot bi oddal nalogo v MS Teams, pritisnil en- ter in oddal nalogo! Ja, tudi 'Brinjci' smo pisali trem dobrim možem, a v šolski pri- reditvi na daljavo so učenci ugibali o še marsikateri neznanki: na primer – o Bo- žičkovih letih. Odgovori so bili neverjetni – morda je star sto let, verjetno pa pet- inpetdeset ali enainšestdeset let. In ker naši učenci dobro poznajo zgodovino in matematiko, smo našli tudi čisto natan- čen odgovor tisočsedemstopetdeset let! Vsekakor pa Božiček ni poročen, saj ima veliko palčkov, ki opravijo vse delo. Svo- ja odkrita razmišljanja so mladi zaključili s pesmijo in plesom ter svojim vsakda- nom – prikazali so učno uro na daljavo z vsemi zapleti in nasmehi vred, predvsem pa zaželeli sebi in vsem zdravja in čim prejšnjo vrnitev v šolo. Prireditev je bila posvečena tudi pra- znovanju tridesete obletnice plebiscita za samostojno Slovenijo. Kako veliča- sten je bil 23. december leta 1990, ko se je dobrih 88 % vseh takratnih volilnih Ravnateljica OŠ Brinje Grosuplje - Natalija Kotar Praznični dnevi na OŠ Brinje Grosuplje - na daljavo do srca Učna ura na daljavo 30 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Izobraževanje upravičencev odločilo, da Slovenija po- stane samostojna in neodvisna država. In kaj je država? Naši učenci dobro vedo, da so države različne in različno velike. Da v naši državi govorimo slovensko. In da je naša država lepa! In kaj pomeni samostojnost? Da znamo narediti stvari sami in da smo odločni. Kako lepe so mi- sli mladih! Z njimi bodo gradili leta pri- hodnosti naše samostojne in čudovite države. Vse to je vsem – učencem, delavcem šole, staršem in prijateljem OŠ Brinje Grosuplje - zaželela tudi ravnateljica šole Natalija Kotar. Ostati pozitiven, obdržati dobre medsebojne odnose in biti po- nosen na našo prelepo domovino in s ponosom praznovati dan samostojnosti in enotnosti. To je popotnica nam vsem. Učenci in delavci OŠ Brinje Grosuplje iz srca voščimo tudi vam! Kolektiv OŠ Brinje Grosuplje Tudi na daljavo plešemo! Življenje in šola v času pouka na daljavo skozi oči šolske svetovalne službe OŠ Brinje Grosuplje Življenje v času, ki ga živimo od poja- va koronavirusa, prinaša nove situacije in zgodbe, ki se pišejo v naših družinah. Nekatere so v poletnih tednih ali mesecih dobile zaposlitev, nekatere izgubile, in stiske so bile velike. Ko smo ostali doma in začeli s poukom na daljavo, je naraščal strah, kako bo s plačilom najemnin, stro- škov ali kreditov, kaj bo s službo, do ko- liko denarja je družina upravičena, kako bodo starši delali od doma in še skrbeli, da bodo otroci opravljali šolske obve- znosti. Težave so se pojavile v organiza- ciji družinskega življenja. Strah je rasel z negotovostjo iz tedna v teden s sporočili vladnih predstavnikov o tem, kaj sledi, kaj nas čaka. Nekateri so se s situacijo spri- jaznili, drugi so postali depresivni, nestr- pni … Sedaj se stvari počasi umirjajo in postavljajo v pravo smer. Še vedno pa v ozadju ostajata »strah in negotovost«. V času pouka na daljavo ugotavljam, da je velika težava v tehnični opremi na- ših učencev in učenk. Nekatere družine, ki so si lahko privoščile nakup računalnikov in tablic, so to storile. Izkazalo se je, da je to potrošni material in po zelo kratkem času so se stvari začele »kvariti«. Zato smo jim posodili šolske računalnike. Učenci in učenke, ki imajo doma svojo programsko opremo, pa imajo ali slabši internet ali pa slabše računalnike. Delo preko aplikacije MS Teams je bilo zato pri nekaterih učen- cih in učenkah na začetku oteženo. Še vedno pa nimajo vsi učenci svojega raču- nalnika; delijo si ga s starši ali s sorojen- ci. Tudi to predstavlja dodatno težavo in zahteva zelo dobro organizacijo znotraj družine. Vidim tudi, da kar nekaj učencev in učenk nima svojega prostora in miru, da bi lahko delali. Več jih dela v istem pro- storu in zato se med seboj motijo. Pri učno šibkih, pa tudi učno uspešnih, nemotiviranih učencih in učenkah, je ve- lik problem organizacija šolskega dela, organizacija časa, ki ga imajo na voljo, in priprava na samo konkretno delo. Sprva se niso znašli z novo spletno aplikacijo (MS Teams). Težave so imeli s prijavami v aplikacijo, kaj vse potrebujejo za delo z njo, kje se kaj vidi, kje so navodila in nalo- ge, ki jih morajo delati… . Vseh informacij je bilo na začetku preveč. Sedaj kljub manjši količini učne sno- vi, dodeljenim obveznim nalogam, učno šibkejšim učencem in učencem z DSP uspe slediti in narediti naloge za mini- malne standarde znanja. Tukaj je veliko vloženega dela in prizadevanja izvajalk DSP, učiteljev in ŠSS pri izmenjavi infor- macij, enotnemu delovanju in bedenju nad učenci in učenkami. Izkazalo se je tudi, da posameznikom ta način dela ve- liko bolj ustreza, kot pa prisotnost v šoli, pri pouku. Zelo pa se je izboljšala komunikacija učencev in učenk med seboj in do učite- ljev. Ugotavljam, da so spoštljivi, prijazni in bolj komunikativni. Seveda pa se najde tudi kakšen posameznik, ki rabi malo po- moči tudi pri odnosu in spoštovanju do soljudi. Še vedno ostaja nekaj učencev in učenk, ki so neodzivni kljub naši pomoči, svetovanju staršem in njim samim. Ni- smo jih uspeli motivirati in pripraviti, da bi opravljali najnujnejše in sledili pouku. Tukaj gre za učno šibke učence in učen- ke, pa tudi za uspešne posameznike, ki ne delajo pri posameznih predmetih. V ozadju je pogosto širši spekter težav. Večina učencev in učenk se želi vrniti v šolo k pouku največ zaradi druženja, saj pogrešajo socialne stike z vrstniki. Romski učenci so gradivo dobivali vsak torek ob 12. uri v šoli. Sprva neod- zivni so se te oblike dela navadili in začeli so dobro sodelovali. Vračali so tudi nare- jene naloge. Z enim učencem smo uspeli vzpostaviti stik preko računalnika, starši ene učenke pa so poiskali pomoč prosto- voljca. V mesecu decembru 2020 smo imeli srečanje na daljavo z naslovom 'Posveto- valnica za starše', ki je bila dobro obiska- na in so jo sprejeli tako starši kot učitelji. Starši so se po srečanju dobro počutili, dobili so občutek, da niso sami v tej stiski, da se stvari da rešiti s pogovorom, dobro organizacijo, z izražanjem čustev in da delujejo umirjeno brez pritiskov in čim manj očitajoče do svojih otrok. Nadaljujemo z delom – strokovno, pa tudi s potrebnim razumevanjem in topli- no, ki sta vedno ključ do uspeha. V času kriznih razmer pa toliko bolj. Svetovalna delavka OŠ Brinje Grosuplje Andreja Burja Suban GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 31Izobraževanje Jelka Hegler, nagrajena in predana učiteljica otrok s posebnimi potrebami Novoletna prireditev na daljavo OŠ Šmarje - Sap Jelka Hegler je na podružnični osnov- ni šoli s prilagojenim programom na OŠ Brinje Grosuplje že 32 let. Kot dolgoletna vodja podružnične šole in aktiva močno zaznamuje sodelavce, učence in šolo s svojo strokovnostjo, čutom za pravično- stjo in srčnostjo. Je predana učiteljica učencev s po- sebnimi potrebami, gradi na njihovih sposobnostih znanja, jim postavlja rav- no prav zahtevne naloge, predvsem pa jih opremi z življenjskimi recepti za samostojno pot, ki ni brez pasti in neu- spehov. Njen skrben odnos do dela z učen- ci lepo strne njen bivši učenec, ki pravi takole: »Če zavrtimo čas nazaj, ko sem bil njen učenec, se najbolj spomnim ure matematike. Z nasmeškom je stopila pred tablo, vzela je kredo in napisala ra- čun. Bilo nas je zelo strah. Mislili smo, da nam ne bo uspelo rešiti naloge. Vendar smo se borili. Skupaj z njo. Samo z njeno pomočjo se nismo predali in smo vztra- jali do konca. Ko smo premagali oviro, nam je povedala nauk o matematiki: »Dragi učenci, zapomnite si. Kamorkoli boste šli ali se obrnili, matematika vam bo ves čas sledila. Naj vas ne bo strah, ker vas bom pripravila, da boste samostojno hodili po svoji poti brez kakšnih težav, tudi ko zaključite šolanje v Osnovni šoli Brinje. Če boste v življenju naleteli na težave, se spomnite primerov, ki smo jih skupaj rešili.« Tisti trenutek se me je dotaknilo. Lahko ji rečem hvala, ker se je zavzela za nas in nas pripravila za našo samostojno pot. Zaradi njenih odlik in odličnega dela je 16. 11. 2020 prejela priznanje za stro- kovne delavce za posebno uspešno usposabljanje oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, za razvoj teoretič- nih spoznanj, raziskovalno in pedagoško delo na področju izobraževanja kadrov. Priznanja za te dosežke ji je podelilo Dru- štvo specialnih in rehabilitacijskih peda- gogov Slovenije. Kljub dolgoletnemu delu na Podru- žnični osnovni šoli s prilagojenim pro- gramom Grosuplje še vedno ostaja za- vzeta, zanesljiva in skromna pri svojem delu. Učenec, ki ga je poučevala prejšnje šolsko leto, je povedal: »Vedno, ko sem jo potreboval, mi je pomagala in svetovala. Vedno je povedala, če kaj nisem vedel in zelo sem vesel, da je dobila nagrado!« Mi pa dodajamo: »Saj si jo tudi zasluži!« Anja Svetin, OŠ Brinje Grosuplje Letošnjo novoletno prireditev smo pripravili na nekoliko drugačen način. Vsako leto praznični december obo- gatimo z že tradicionalno decembrsko prireditvijo, letos pa smo prireditev v celoti posneli. Nismo obupali in nismo se predali trenutnim razmeram. Vztra- jali smo in uspelo nam je, da je e-novo- letna prireditev tako dobro uspela. Na šoli imamo veliko pevcev, glasbenikov, pripovedovalcev, ustvarjalcev in plesal- cev, zato je bila to odlična priložnost, da so se učenci lahko pokazali in pred- stavili. Učence smo prosili, da pripravijo posnetke ali slike z novoletno tematiko. Posnetke smo zbirali od 13. decembra pa do 20. decembra. Na koncu je nastal kar 30-minutni video, ki smo ga objavili 24. decembra na šolski spletni strani ter v spletni učilnici MS Teams. Prireditev je obarvana novoletno, božično in kultur- no. Takšna prireditev je bila res nekaj po- sebnega, saj smo prvič pripravili video, ki si ga lahko vsi učenci, starši, sorodniki, učitelji in krajani ogledajo doma. Učenci so dokazali, da njihova ustvarjalnost in iznajdljivost ne poznata meja. V samo prireditev nas popeljejo Žan, Manca in Neja, ki predstavijo lepote Slo- venije ter praznik dan samostojnosti in enotnosti. Nato so prikazane fotogra- fije, ki so jih prispevali: Blaž, Val, Aleks, 32 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Izobraževanje Lara, Iza, Manca, Martin, Jaka, Jasmina, Teodora, Ela, Manca, Julija, Leoni, Lana, Ajda in Tristan. Novoletno obarvane so tudi fotografije naših učencev in učenk. Največ je glasbenih prispevkov – na in- štrumente so zaigrali: Dan, Teja, Cecili- ja, Lenart, Ignacij, Lovro, Maks, Hana R., Hana B., Maša Valentina, Tilen M., Tadej, Klara, Sara, Katja, Sandra, Simona, Nina, Tinkara, Enej, David Z. in Katarina. Zape- li so: Taja, Jošt, Lili, Zala, Zoja. Zaplesali so: Nejc, Cataleya, Taja, Tina, Neli, Zar- ja, Iza in celoten 5. a. Kmetovi otroci so prikazali, kako se igrajo prvi božič. Kako popestriti zoom ure so prikazali 6. b, ki so prikazali igro dirigenti in detektivi. Pr- vošolci so zaploskali po ritmu rock pesmi We will rock you. Tudi drugošolka Mija je zaploskala po ritmu na pesem Bim bam. Kaj početi doma, ko se ne učimo in delamo domačo nalogo na daljavo, so prikazali 8. a. Predlagali so razne športne aktivnosti, skrb za domače živali, pospra- vljanje stanovanja, branje knjig, zaliva- nje rož, igranje družabnih iger z družino in ustvarjanje. Pavčkovo sporočilo, vo- ščilo, dramilo so deklamirale Hana, Sara K., Neža in Teja. 5. b je predstavil našo deželo Slovenijo. Novoletno voščilo so zaželeli: Martin, Manca, Julija, Katatina, Mihael, Aljaž, Jakob, Emilia, Melanija, 4. a, Aljaž, kolektiv OŠ Šmarje - Sap. Novoletno prireditev OŠ Šmarje – Sap 2020/21 si lahko ogledate na spletni stra- ni šole: www.osss.si. Lepo povabljeni. Učiteljica Andreja Grilj, OŠ Šmarje - Sap Šmarski učenci tekmovali na Malih sivih celicah Male sive celice so tekmovanje, ki poteka že od leta 1994 in letos so se ga udeležili tudi trije učenci naše šole Žan Luka Debeljak, Maša Valentina Krašek in Manca Batič. Zaradi omejitev, ki nam jih narekuje koronavirus, je tekmovanje potekalo nekoliko drugače. Najprej smo izvedli šolsko tekmova- nje, v katerem se je pomerilo 8 ekip iz naše šole. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz treh učencev zadnje triade: enega iz sedmega, enega iz osmega in enega iz devetega razreda. Od osmih šolskih ekip sta se dve uvrstili na pisni del regijskega tekmovanja (15. 9. 2020), ki pa se je le- tos zaradi izrednih razmer izvajal preko spleta. Skupina Žana Luke, Maše Valen- tine in Mance se je uvrstila na ustni del regijskega tekmovanja. Regijsko tekmo- vanje je bilo na Osnovni šoli Franceta Bevka v Ljubljani. Kot sedmo uvrščena se je naša ekipa pomerila proti drugo uvrščeni ekipi iz Osnovne šole Maksa Pečarja. Ker smo vstopali v tekmovanje samo z dvema točkama, nasprotniki pa s sedmimi, nismo imeli visokih pričako- vanj. Učenci naše šole so odgovarjali odlično in na koncu premagali naspro- tno ekipo za 3 točke. Med 300 osnov- nimi šolami so se naši učenci uvrstili na nadaljevanje tekmovanja na nacionalni televiziji. 14. oktobra 2020 so se Manca, Maša Valentina in Žan Luka odpravili v Lju- bljano in se udeležili šestnajstine tek- movanja. Zaradi izrednih razmer z nami na žalost niso mogli navijači, ki so bili zaradi tega razočarani. Za zmago smo se borili proti učencem iz osnovne šole Trebnje. Fantje iz OŠ Trebnje so nam bili precejšen izziv, a z nekaj vzponi in padci so jih naši učenci na koncu le premagali. 6. januarja 2021 smo se zopet od- pravili na RTV Slovenija in se udeležili osmine finala. Za nas so navijali navija- či kar preko zooma z domačega kavča, saj zaradi korona razmer drugače ni šlo. Tekmovali smo z OŠ Šentjur pri Celju, ki so skoraj vsako leto v finalu ali polfinalu. Ne glede na izid tekmovanja so se učenci naše šole zelo izkazali in pokaza- li, da so iz pravega testa, saj so se prebili med 16 najboljših šol v Sloveniji. Za Žana Luko, Manco in Mašo Valen- tino ter tudi zame je bila to super izku- šnja in v prihodnje bomo še zastopali našo šolo ter s tem tudi našo občino na Malih sivih celicah. Simona Ahčin Hribar Zoom navijači Ekipa, polna znanja GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 33Kultura Ob slovenskem kulturnem prazniku Vsako leto je Univerza za tretje ži- vljenjsko obdobje Grosuplje organizirala Prešernov pohod na Kopanj s proslavo v cerkvi Vnebovzetja Matere božje. Zadnja leta je na vsaki proslavi član UTŽO pripra- vil slavnostni nagovor ob slovenskem kul- turnem prazniku. Lani, 8. februarja, je bil že 14. pohod, sedaj pa ukrepi zaradi koro- navirusa preprečujejo vsa druženja in tudi proslave, zato 15. Prešernovega pohoda na Kopanj letos ne bo. Ampak 8. februar – slovenski kulturni praznik – je vseeno na koledarju, zato je prav, da se spomnimo pesnika Franceta Prešerna, ki je dve leti preživel tudi na Kopanju pri svojem sta- rem stricu. Lani, 31. marca 2020, je Evropska ko- misija podelila znak evropske dediščine Prešernovi Zdravljici in ta dragoceni do- kument uvrstila med najpomembnejše spomenike, ki pričajo o zgodovini evrop- ske ideje in povezovanja. Znak evropske dediščine se dodeli krajem, ki imajo sim- bolično zgodovinsko vrednost v procesu evropskega združevanja. Namen znaka je prispevati h krepitvi občutka pripa- dnosti skupnemu kulturnemu območju, k spodbujanju medkulturnega dialoga in vzajemnega razumevanja ter občutenja vrednosti kulturne dediščine. Zdravljica nosi globoko humanistično sporočilo o bistvu ideje povezane in mi- roljubne Evrope. Pesnikove ideje kot »edi- nost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrne- jo«, »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan«, »dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi«, presegajo časovne in prostorske meje ter so aktualne še danes. Zdravljica tako ni zgolj slovenski nacionalni simbol, je neposredni izraz 'pomladi narodov' ter želje po mirnem sobivanju skupin in po- sameznikov ter boja za svobodo izražanja. Je edina državna himna, ki identiteto sku- pnosti gradi na univerzalni, kozmopolitski izkušnji sobivanja in prijateljstva, v čemer odzvanja tudi sporočilo Beethovnove Ode radosti, himne Evropske unije. Prva objava Zdravljice je tesno pove- zana z odpravo cenzure, kar je bila ena najbolj otipljivih pridobitev pomladi na- rodov. Svoboda tiska je bila poleg svobo- de združevanja in odprave tlačanstva ena glavnih zahtev nacionalno-liberalnega gibanja leta 1848. Uveljavljanje vseh vidi- kov osebne svobode, vključno s svobodo govora, je tudi temeljno načelo Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listi- ne EU o temeljnih pravicah, ki sta osnovna dokumenta evropskega povezovanja. Znak evropske dediščine je priznanje kulturni dediščini slovenskega naroda in njegovega prispevka k ideji evropskega povezovanja. Nominacija Zdravljice je nastala v sodelovanju Narodne in univer- zitetne knjižnice, Ministrstva za kulturo ter zunanjih strokovnjakov, Narodna in univerzitetna knjižnica pa je kot hranilka rokopisa postala sedež spomeniškega ob- močja Prešernove Zdravljice. Ustvarjalna Evropa želi doseči večjo prepoznavnost bogastva in raznolikosti evropskih kultur in spodbujanje medkul- turnega dialoga ter medsebojnega ra- zumevanja, zato podpira: nagrade EU za različna področja, znak evropske dedišči- ne, evropske dneve kulturne dediščine in evropske prestolnice kulture. Pobuda za znak evropske dediščine je bila sprožena 28. aprila 2006 v Granadi v Španiji. Svet EU je nato 20. novembra 2008 sprejel sklep o uvedbi znaka evrop- ske kulturne dediščine, ki ga podeli Evrop- ska komisija skupaj z žirijo neodvisnih strokovnjakov. Postopek poteka najprej na nacionalni, nato pa še na ravni EU. Znak evropske dediščine je do sedaj prejelo 48 prizorišč. Poleg Zdravljice se s tem laskavim naslovom ponašata še dve spomeniški območji iz Slovenije, t. j. Par- tizanska bolnica Franja in Cerkev Sv. Duha na Javorci. Marija Samec 34 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Kultura V času od 1891 do 1904 je v šmarski šoli služboval učitelj Konrad Črnologar, ki se je rodil leta 1860 v Višnji Gori, spo- minjamo pa se ga ob 120-letnici delova- nja v Šmarju ter ob 160-letnici rojstva. Konrad Črnologar (Peščenik pri Vi- šnji Gori, *21. nov. 1860 – Šmarje - Sap, † 8. apr. 1904), učitelj ter konservator, umetnostni topograf in popisovalec zgodovinskih spomenikov, je bil rojen v družini nadgozdarja kneza Auersperga v gradu Turn v Višnji Gori. Ta grad so ljudje imenovali še Baronov grad, Tauffererjev grad, tudi Novi grad v Peščeniku ali Co- dellijev grad ali Višnje, med drugo vojno pa so ga požgali partizani. Grad je stal na pobočju Pahovega hriba ob sedanji Par- tizanski cesti v Višnji Gori, danes pa za njim ni več sledu, saj so bila grajska ze- mljišča razprodana za gradnjo, ostaline gradu pa so ljudje uporabili za gradnjo domov. Konrad se je rodil kot najmlajši, četrti sin v družini. V Višnji Gori je končal dva razreda v ljudski šoli, potem pa so ga poslali v Ljubljano, da bi se izučil knji- goveštva. Tu pa se je izkazal, zato so ga poslali na ljubljansko učiteljišče. Pri štu- diju sta ga spodbujala prof. Fran Levec in zgodovinar Jurij Kozina, kajti spoznala sta Konradovo nadarjenost za zgodovi- no. Leta 1883 je postal učitelj v Velikem Gabru, v letu 1887 pa se je usposobil »za ljudske šole s slovenskim in nemškim po- učnim jezikom in pri posebni preskušnji tudi poučevati verouk v ljudskih šolah in sicer z odliko«. Tedaj je bil prestavljen v Šentvid pri Stični, kjer se je začel vi- dneje ukvarjati s krajevno zgodovino. V decembru 1891 je prišel za drugega uči- telja na štirirazrednico v Šmarje, kjer je ostal do svoje prezgodnje smrti v komaj 43. letu življenja. Sam je zapisal: »Z domačo zgodovino, osobito umetnostih in stavbenih spome- nikov, sem se pečal že, odkar sem učitelj. Ko sem 1890 leta predložil več zgodovin- skoumetnostnih spisov visoki c. kr. osre- dni komisiji za ohranitev umetnostnih in stavbenih spomenikov na Dunaju (K. k. Central Commission für Kunst und hi- stor. Denkmale in Wien), imenovala me je, še predno je bilo kaj mojega tiskane- ga, svojim dopisnim članom. … Leta 1893 sem vodil prazgodovinska izkopavanja na Magdalenski gori po- leg Šmarije, ko je kopal Jernej Pečnik in sem bil tudi dolgo časa namestnik kon- servatorja, g. prof. Rutarja, ko je ta odšel na znanstveno potovanje v Italijo in na Grško. Dvakrat, l. 1890 in 1893, sem bil poslan od kr. centr. komisije na njene stroške pregledovat umetnosti in cerkve po deželi. …« Nas pa tu zanima predvsem, kako in s čim se je zapisal v naš domoznanski spomin. Raziskoval je kulturne spomenike predvsem na Dolenjskem in objavljal pri- spevke o cerkvah v Stični, Muljavi, Višnji Gori, Zgornji Dragi, Šentvidu, Trebnjem, Biču, Smrjenah, Lanišču, in s skrbnimi opisi spomenikov prispeval k njihovemu ohranjanju. Prispevke je objavljal predvsem v strokovnih glasilih, dunajskem Mit- theilungen der k. k. Central-Commissi- on zur Erforschung und Erhaltung der kunst- und historischen Denkmale (Du- naj), pa tudi v ljubljanskih Mittheilungen Župna cerkev v Šmarju (1892) z vhodom in rebrastim obokom. Tloris gradu Boštanj (1901) z označeno lokacijo knjižnice (Bibliothek). Šmarski učitelj Konrad Črnologar je bil tudi spomeniški konservator GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 35Kultura des Musealvereines für Krain ter Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko. Tudi prispevke o Magdalenski gori je pisal že leta 1892, o šmarski cerkvi leta 1893 in o grosupeljski (1897) v dunaj- skem glasilu. Opise omenjenih spome- nikov spremljajo risbe tlorisov in drugih arhitektonskih nadrobnosti, k čemur je prispevalo njegovo znanje in risarska nadarjenost. V letu 1903 je objavil še pri- spevek o gradu Praproče. V Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko pa je v letu 1893 v slovenšči- ni objavil krajši prispevek z naslovom Dva spomenika osvoboditve Dunaja v l. 1683, kjer govori o Treh križih pri Tlakah. Takole je začel: »Deset minut hoda zahodno od Šmarije, v Tlakah, stoji ob stari državni cesti nasproti cerkve sv. Križa zidano, kapeli podobno znamenje, imenovano «pri Treh Križih». Lična kape- la je zunaj in znotraj slikana na presno. Slike so dvomljive umetniške vrednosti, predstavljajo pa večinoma Kristusovo trpljenje. V kapeli je mala zidana menza, vznad katere se dviguje lesen križ skozi svod nad kapelino streho. Na njem visi umetna lesena podoba Križanega. V ka- peli je nad menzo pred križem lepa lese- na soha žalostne Matere božje. Na desni in levi strani kapele stojita pod milim ne- bom še dva križa s podobama obeh raz- bojnikov. Od treh križev je dobila kapela tudi svoje ime. …« In piše, kako je še na Škofljici iskal po- doben spomenik in poda njegovo zani- mivo zgodbo. Posvetil pa se je tudi prikazu knjižnice na gradu Boštanj in se o njej razpisal ter v nadaljevanjih objavil v Mittheilungen des Musealvereines für Krain v letu 1903. Pred objavo o bogastvu knjižnice se je večkrat posvetoval tudi z duhovni- kom in bibliofilom Ivanom Vrhovnikom, trnovskim župnikom. Naj se tu omeni le Črnologarjevo navdušenje ob redki pu- blikaciji, ko mu piše: »Naznanjam Vam, da sem danes v Bo- štanji našel popolno ohranjeno Dalma- tinovo Sv. Pismo, 1584. Samo naslovni list je odtrgan, pa ga je nekdo doslovno prepisal na prazen list pred naslovom: "Biblia Slovenska, tu je, vse Svetu Pismu etc….« (Avgust 1902). Vrhovniku je tudi pisal, da je v knjižni- ci več del Svetokriškega in druga slove- nika, čeprav je bilo največ teoloških del, precej pa tudi geografskih. Saj je to bila za tedanji čas bogata grajska knjižnica, ki je obsegala okoli 1200 naslovov v 2000 zvezkih. Črnologarja je knjigoveško znanje spremljalo pri opisu knjižnega bogastva, zato knjižnim opisom dodaja oznake o vezavah, obrezah, ekslibrisih in noticah. Tudi zato je v Malih Pecah v platnicah misala zasledil liste Trubarjeve Hišne po- stile. Centralna komisija za umetnost in zgodovinske spomenike ga je spomladi 1904 poslala tudi narisat cerkve pri Treh farah pri Metliki, v Rosalnicah. Ob vrača- nju se je na poti čez Gorjance prehladil in prišel bolan domov, kjer je čez dva dneva umrl. Ob njegovi smrti je bilo objavljenih več nekrologov, ob katerih je dodana tudi fotografija in risba. Za ta portret pa je bil gotovo povod v njegovem članku o zgodovini italijanske opere v Ljublja- ni konec 18. stoletja, ko je v boštanjski knjižnici našel knjižice libretov, ki so izšli v tedanji Ljubljani. O zgodovini knjižic je spraševal prijatelja, župnika in bibliofila Ivana Vrhovnika, gotovo pa potem tudi skladatelja Frana Gerbiča, katerega sin Hugo Viktor Gerbič ga je nato portreti- ral. Podoba je izšla v Domu in svetu ob nekrologu. Po številnih nekrologih je soditi, da je bil cenjen učitelj, ki je presegal šolske programe in bil izjemen poznavalec umetnostnozgodovinskih spomenikov. Njegovi topografski opisi pa so še danes pomembno izhodišče umetnostnozgo- dovinskih raziskav. Nam pa je zapustil dragocene podatke o tedanjih arhitek- turnih spomenikih in edini opis tukaj- šnje grajske knjižnice, ki kaže na interese plemstva in njihovo prepletenost z na- šim okoljem. Obe ilustraciji sta iz zbirke v Indok centru za dediščino na Ministrstvu za kulturo. Zbral Drago Samec Bližnji grad Turjak v dveh knjigah Minula jesen nas je s koronskimi ome- jitvami prikrajšala za velik del običajnega življenja, k temu pa je navrgla tudi manj- šo ponudbo novih knjig. Vseeno pa je iz- šlo nekaj knjig, ki ne bi smele neopazno zdrseti mimo našega zanimanja. Med njimi izstopa impozantna mono- grafija v dveh zajetnih knjigah z naslo- vom Grad Turjak, ki je nastala kot skupni projekt Zgodovinskega inštituta Milka Kosa in Umetnostnozgodovinskega in- štituta Franceta Steleta ZRC SAZU, izšla pa je pri Založbi ZRC v septembru 2020. Uredniki so povezali 21 raziskovalcev in strokovnjakov, ki so podrobno predsta- vili obravnavane tematike. Več prispevkov sega v naše obližje, saj je gospoščina Turjak pokrivala tudi bližnje gradove in naše vasi Boštanj, Ču- šperk, pa Grosuplje, Stransko vas, Gati- no, Luče, Malo in Veliko Loko itd.; najbolj povezan kraj pa je bil Škocjan, saj je bil dolgoletni sedež župnije. Med uredniki je zgodovinar dr. Miha Preinfalk, ki se je v novejšem času najbolj ukvarjal z zgodovino Turjaških, saj je leta 2005 izdal temeljno delo Auerspergi: po sledeh mogočnega tura, in uspel je pregledati obsežni turjaški arhiv. Njegov prispevek ima naslov Grad Turjak in rod- bina Auersperg (Turjaški). O rodovini in njihovih povezavah so prispevke doda- li še raziskovalci in doktorji zgodovine Matjaž Bizjak, Boris Golec, Stane Granda, Miha Kosi in Peter Štih. Umetnostni zgodovinarji pa so do- dali razprave z naslovi Po umetnostnih sledeh srednjeveških Auerspergov, Por- tretne galerije Auerspergov na gradu Turjak in Nekdanja pohištvena oprema na turjaškem gradu, Stara grajska kapela na Turjaku, pa Arhitekturno-zgodovinski oris gradu Turjak, če omenimo samo te. Grad Turjak je povezan še s sodobno zgodovino v obdobju druge svetovne 36 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Kultura Šmarje, smučarska vas in letovišče? vojne, zato bo gotovo zanimiv prispevek zgodovinarja Damijana Guština »Sloven- ski Alcázar«, grad Turjak sredi slovenske državljanske vojne septembra 1943, saj prikaže tukajšnji spopad med partizan- sko vojsko in Slovensko narodno vojsko, deloma pa tudi nadaljnjo usodo zajetih. Razpravo Auerspergi in reformacij- sko gibanje v Škocjanu pri Turjaku pa je prispevala zgodovinarka in arhivistka Barbara Žabota, v kateri poda živahno sliko dogajanja v času Herbarda Turja- škega (1528–1575), ki je bil ubit v bitki pri Budačkem, pa do zatona protestan- tizma ob koncu 16. stoletja. Dobimo še vpogled v delo tedanjega škocjanskega župnika Jurija Dalmatina in predikantov Jurija Mačka, Marka Hylandra, Andreja Savinca in Janeza Znojilška. Savinec je celo prispeval prvi zapis gradu Turjak v slovenskem jeziku, ko je v (Luthrovi-Tru- barjevi) Hišni postili (1595) v predgovoru zapisal: »pisanu per Sankt Kocjanu raven Turjaka«. Konservator Robert Peskar je predsta- vil cerkev sv. Ahaca nad Malim Ločnikom pri Turjaku, kjer je upošteval delo teda- njega šmarskega dekana (1902) Mateja Sitarja, ki je objavil prvi samostojni sesta- vek o cerkvi, v katerem je ob opisu podal še razlago o problematiki patrocinija in cerkveni prostorski zasnovi. Risbam ne- katerih detajlov je dodal tloris stavbe, ki daje osnovo za nadaljnje interpretacije in navaja, da je bil glavni oltar postavljen leta 1715. Dolgoletni škocjanski župnik dr. Edo Škulj pa je prispeval razpravo z naslo- vom Ustanovitev župnije Turjak. Turjak je dolga leta spadal pod župnijo Ško- cjan, z letom 1790 pa je iz nje izšla sa- mostojna župnija, za župnijsko cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije pa so povišali prejšnjo grajsko kapelo. S 1. januarjem 2020, po 230 letih, pa je bila župnija Turjak ukinjena in znova priklju- čena župniji Škocjan pri Turjaku, z njo pa tudi podružnici grajska kapela Brez- madežnega spočetja in cerkev sv. Ahaca nad Malim Ločnikom. Prispevki, po številu jih je kar 26, so obogateni tudi s številnim in kvalitetnim slikovnim gradivom, ki v veliki meri izha- ja iz zasebnih arhivov. Knjigi zaključujejo skupni seznami ar- hivskih virov in literature ter osebno in krajevno kazalo. Monografija prinaša pestro gradivo o naši soseščini, s čimer so obogatili tudi vedenje o naših krajih in ljudeh ter so- dobnost povezali s preteklostjo. Drago Samec Iz zaprašenih arhivov Ob zgornjem naslovu se bo marsikdo posmehnil. Le kaj se gredo ti Šmarčani? Kakšno letovišče, res da so bili nekoč ob- čina, a vendarle …. Turistično društvo Šmarje-Sap se v okviru svojega poslanstva trudi ohraniti zgodovinski spomin na življenje in delo v domačem kraju. V teh negotovih časih izkoriščamo svoje zmogljivosti za iskanje informacij po različnih pisnih virih. Eno izmed znamenitosti vam podajamo. V Krajevnem leksikonu Dravske ba- novine iz leta 1937 zasledimo zanimiv opis občine Šmarje in njenih vasi. Med drugim piše: »Občina zavzema nizko in valovito triadno gričevje, ki obroblja JV rob ljubljanskega barja, in podolgovato dolino, ki se vleče vzdolž državne ceste Ljubljana–Zagreb in dolenjske železni- ške proge v JV smeri, nakar preide v do- kaj obsežno Grosupeljsko kotlino. Ves predel je naseljen precej enakomerno, prevladujejo manjša gručasta naselja, ki leže večinoma na terasah, dočim je rav- ninski svet izrabljen za polja, v mokro- tnih predelih pa za travnike in pašnike. Prevladuje kmetski značaj, vendar pa je občina v prehrani pasivna in je potreben dovoz, zlasti žita. Poleg kmetijstva se lju- dje preživljajo z dnino, z delom pri žele- znici in v tovarni motvoza na Grosuplju. Vendar pa bližina ljubljanskega trga, ka- mor dovažajo različne kmetijske pridel- ke (perutnino, jajca, seno), v neki meri krije gospodarski primanjkljaj. Ob- čina ima mnogo obiskovalcev, tako letoviščarjev kot smučarjev. Smučar- ski tereni so v Šmar- ju, Lanišču, Podgo- rici in Zalogu. Vas Šmarje je obcestno naselje, ima vodovod, ka- nalizacijo in elek- trično razsvetljavo. Tekom let se je kraj razvil v priljubljeno letovišče. Bližnja okolica nudi pozimi pripravne smuške terene (Farovški, Šormov hrib, Lušče itd.). Vaščani se ba- vijo s kmetijstvom in obrtjo, nekaj pa jih hodi na delo v Ljubljano in na Grosuplje v tovarno motvoza«. Podobno informacijo podaja tudi Krajevni leksikon iz leta 1971, ko pravi da je kraj prijetna izletniška postojanka s smučarskimi tereni v okolici. V leksikonu ne najdemo odgovora, kaj je omogočilo razvoj kraja v priljublje- no letovišče s smučarskimi zmogljivost- mi. Zapisov iz tega področja, vezanih na Šmarje ali okolico, nam ni uspelo prido- biti. Odgovor pa nam nedvomno ponu- jajo naslednja dejstva: • železniški prevoz je bil relativno poce- ni in je zato omogočal tudi manj pre- možnim meščanom in njihovim dru- žinam poceni izrabo prostega časa na podeželju na obrobju Ljubljane; • v Šmarju je pred drugo svetovno vojno delovalo 9 gostiln, od tega 4 v samem središču kraja, v neposredni Nekdanji smučarski tereni v Šmarju - Sapu GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 37Kultura bližini smučarskih terenov, da so za- gotavljale smučarjem ustrezno turi- stično podporo; • smučarski tereni so bili na travnatih pobočjih, proge (Farovški, Šormov hrib, Smoletov hrib, Špančev laz, Lazi, Podgorica) relativno kratke, kar je omogočalo hojo na smučeh navkre- ber (štamfanje) brez vlečnic. V obdobju po 2. svetovi vojni so na omenjenih terenih smučali domačini, predvsem šolarji iz domače osnovne šole, samostojno ali v okviru šolskih de- javnosti, ter srednješolska mladina. Ob- močja, primerna za smuko, so se zaradi posegov v prostor in predvsem hitre ur- banizacije zmanjšala. Ob dobrih snežnih pogojih je po letu 1990 do začetka nove- ga tisočletja delovala na Šormovem hri- bu vlečnica (na elektriko in kasneje tudi na bencinski pogon), kjer so se smučali domačini in turisti. V tem času je tudi nekaj zanesenjakov vzpostavilo krožno progo za tek na smučeh od Sapa do Sel. Po prvi svetovni vojni je zanimanje za smučanje naraščalo med vsemi sloji pre- bivalstva. Kot najbolj aktivno deželo na področju smučanja v nekdanji kraljevini je bila Slovenija, zato so Slovence kmalu označili kot smučarski narod. Smučanje je zaradi popularnosti kmalu obveljalo za "nacionalni šport". Popularizacija zim- skih športov je pripeljala do ustanovitve Jugoslovanske zimskošportne zveze leta 1922, ki je s svojim ugledom v državi celo dosegla določene ugodnosti za svoje člane. Večje skupine smučarjev, ki so se vozile z vlakom na smučanje, so bile de- ležne popustov pri nakupu voznih kart. Že konec 60-tih let sta smučarsko zna- nje in oprema povprečnega odraslega smučarja prerasla raven »štamfanja« za vaške hribe. Vse več se jih je odpravljalo na urejena smučišča z vlečnimi naprava- mi. Na območjih blizu naselij se sankajo in smučajo neorganizirano predvsem šolska in predšolska mladina. Zaradi prej naštetega, zaradi zim z malo snega in spremenjenih varnostnih zahtev po- stajajo taka »vaška smučišča«, kot so v Šmarju, del narodove zgodovine. Za konec pa le še: SMUK! (Stari sloven- ski smučarski pozdrav). Viri: Krajevni leksikon Dravske bano- vine, 1937; Krajevni leksikon Slovenije, 2, 1971; P. Mikša (ur.), Rudolf Badjura- Ži- vljenje in delo, 2014 Jože Grozde, Turistično društvo Šmarje - Sap Mladostniški pogled na zdaj in tukaj Na mladih svet stoji, je že ponarodel izrek, ki je ob prilikah vključen predvsem v tematikah, ki zadevajo izobraževanje. Včasih pa nam morda zmanjka časa za potrditev dosežkov mladih ustvarjalcev in njihovo usmerjanje na trenutni poti. Maruša Lapajne Škrjanc je dvakratna dobitnica priznanja ZŠO Grosuplje za udejstvovanje na svetovnem in evrop- skem prvenstvu modernih tekmovalnih plesov. Svoje literarne začetke je nare- dila v OŠ Brinje, kjer je bila v tem času dvakratna dobitnica nagrade natečaja SNG Drame za svoji dve dramski besedili in kot soavtorica dramskega dela »Želim si«, ki je bilo tudi uprizorjeno na velikem odru SNG Drame. Kot dijakinja Gimnazi- je Vič svojo literarno pot nadaljuje z vsa- koletnimi objavami svojih del v različnih publikacijah. Lansko leto je objavila dve kratki zgodbi in esej »Kriza identitete« v zborniku ljuBITI Gimnazije Vič. V njih od- stira pogled v dušo in razmišljanje odra- ščajoče mladine, ki se ne spopada samo z razvojem svoje lastne osebnosti in po- sledično vrednosti, temveč širšimi druž- benimi in socialnimi dilemami. Avtorica z impresionističnim slogom v zgodbi Sonder z mestoma šaljivim pristopom izpostavlja trenutno hlepenje družbe po hitrih rešitvah za doseganje oseb- ne sreče (»…generični nasveti raznih ‘razsvetjenih’-vsako-jutro-si-vzamem- -uro-za-jogo-potem-popijem-zdrav-ze- len-smuti guruji”) in stisko najstnikov (“In del najstništva naj bi bil najti svojo nišo, mesto, vlogo. Jaz se sprašujem, kaj če zame ni mesta?”). Problematika, ki je še posebej v dobi covid-19 postala ne zgolj aktualna, temveč tudi pereča. Avto- rica načenja vprašanja glede meja oseb- ne sreče, zadovoljstva in na drugi strani pričakovanja družbe. V zgodbi O nas pa izpostavi družbeno iskanje receptov za zabavo, ki so predpisani kot računalniški algoritmi, ki v resnici ne upoštevajo člo- veka kot edinstvenega čutečega bitja. V zgodbi “Malo o osebnem razvoju ob kavi in klicih pred testi” pa se Maruša s pikrim humorjem loteva vprašanja meja su- bjektivnega in objektivnega dojemanja stvarnosti. Rdeča nit vseh treh zgodb je iskanje meja med osebnim in trenutno aktualnim družbenim modelom človeka v danem socialnem kontekstu. Marušine zgodbe, kot del celovitej- šega zbirke mladih ustvarjalcev, nam pomagajo odkrivati pogled odraščajoče generacije v tem posebnem zgodovin- skem času. Nadejamo se novih ustvarjal- nih del, ki nam bodo pomagali razumeti svež najstniški pristop in tudi njihove re- akcije, pa tudi morda nove čase. Marija Škrjanc 38 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Kultura Stare fotografije Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti na Polici V župnijskem arhivu sem našel fotografijo bohinjske na- rodne noše iz leta 1912. Naredil jo je Hans Saitz (Zajc) na Duna- ju. Na sliki je zadaj zapis: "Ude- leženci iz Boh. Srednje vasi na evharističnem kongresu na Dunaju leta 1912." V sredini je Ivan Kogovšek, ki je bil takrat kaplan v tej župniji. Ko je leta 1923 nastopil službo župnika na Kopanju, je sliko prinesel s seboj. Janez Kebe, kopanjski župnik V soboto, 26. decembra 2020, na dan samostojnosti in enotnosti naše države Slovenije, je v župnijski cerkvi na Polici potekala sv. maša za domovino, ki ji je sledila krajša slovesnost ob državnem prazniku. Sv. maše s slovesnostjo se je udeležil tudi župan dr. Peter Verlič. »Kakor vsako leto, imamo na današnji dan na Polici slovesno sv. mašo za domo- vino, pri kateri Gospoda prosimo, naj po- šlje svoj blagoslov in svojo milost našim voditeljem, mnenjskim voditeljem, vsem državljankam in državljanom, posebej na- šim družinam. Da bi vsi, kot posamezniki in kot skupnost, živeli odgovorno svoje po- slanstvo, odgovorno svoje državljanstvo in odgovorno tudi svojo vero. Da nam ne bi bilo vseeno, kaj se z našo domovino in z našo državo dogaja. Letos, čeprav v ome- jenem in okrnjenem številu zaradi pan- demije, prosimo ob 30-letnici plebiscita Gospoda za blagoslov še bolj srčno, še bolj močno, kajti čutimo in doživljamo, kako v naši domovini stvari ne gredo tako, kot smo si domišljali, sanjali in upali leta 1990, ko smo se na plebiscitu s tako veliko veči- no odločili za samostojnost in neodvisnost naše domovine in države,« je zbrane drža- vljanke in državljane naše samostojne in neodvisne Slovenije nagovoril tamkaj- šnji župnik dr. Jože Plut. V mnogih krajih naše domovine, ko je na ta dan v preteklih letih tudi bilo veliko bogoslužij, prošenj, molitev in tudi slo- vesnosti v čast samostojne in neodvisne Slovenije, jih letos ni bilo, ker dogodka ne moremo narediti tako, kot smo ga si- cer. A lahko ga naredimo takšnega, kot ga je mogoče, pa je vseeno slovesen in GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 39Kultura čudovit. In Gospoda lahko prav tako pro- simo za blagoslov naše domovine ter se mu zahvalimo, da imamo državljani že 30 let v sebi toliko moči, vere in hrepe- nenja, ki izhaja še iz tistega obdobja, da smo sposobni in si zaslužimo živeti v sa- mostojni in neodvisni državi. Tisti, ki so bili takrat že dovolj stari, so se leta 1990 na plebiscitu, ki je bil 23. decembra, množično odločili, da bomo zaživeli v samostojni in neodvisni državi. 26. decembra je naša takratna skupščina to tudi razglasila. Župnik dr. Jože Plut je ob tem izpo- stavil še eno pomembno razsežnost, za katero smo se takrat odločili v polnosti, pravzaprav že prej, s pojavom več strank na volitvah, da želimo živeti tudi v de- mokratični državi. Kajti samostojnost in neodvisnost in demokracija gredo z roko v roki. Ko torej razmišljamo o 30-letnici ple- biscita, še vedno občudujemo navduše- nje takratnega časa, da je možno stvari spremeniti. Spremeniti na boljše tako, da bo v samostojni državi dovolj prosto- ra za vse, različnih miselnosti, nazorov in ver, ter da bomo hkrati združeni v priza- devanjih za skupno dobro vseh državlja- nov, da bomo živeli v družbi, v kateri bo prostor za razcvet, ne samo materialni, bolj temeljni je duhovni razcvet, intelek- tualni razcvet, kulturni razcvet. In danes po 30 letih, ko nas kot narod in ves svet zaznamuje ta pandemija in ko tudi obletnico našega plebiscita ob- hajamo v omejenih oblikah, nam toliko bolj, tudi ob klimi v naši slovenski družbi, prihaja na misel dejstvo, kako smo bili leta 1990 navdušeni, odprti in odločeni za skupno dobro in kako po 30 letih do- življamo stanje drugačne klime. Kakor da je duh pri mnogih usahnil in se je v naš narod nalezla in razlezla neka melanho- lija, vseenost in izgovarjanje, da morajo drugi narediti, tisti, ki so na odgovornih položajih, mi pa imamo seveda pravico od te skupne države samo prejemati in jo ožemati. »Taka drža ni ustvarjalna. In država, v kateri večina državljanov tako razmišlja, nima prihodnosti. In narod, ki tako razmišlja, nima prihodnosti. In če smo se katoličani, ki še vedno predstavlja- mo v tej naši domovini večino, tej miselno- sti pridružili, pa vemo, kaj bi morali biti po našem krščanskem nauku, po evangeliju, luč in kvas in sol, če smo se torej pridruži- li taki miselnosti, smo se odpovedali svoji temeljni krščanski drži in morda tudi veri, čeprav se imamo morda še za katoličane,« je ob tem razmišljanju dodal. Župnik dr. Jože Plut je še povedal, da torej danes, po 30 letih, živimo v času, ko smo preizkušani. Od nas je odvisno, ali bomo iz te preizkušnje izšli z obiljem ali pa se bomo temu odpovedali. Od nas je odvisno, ali bomo in kako bomo priho- dnost živeli v državi, ki obhaja 30-letnico plebiscita in bo drugo leto obhajala tudi 30-letnico formalne samostojnosti ter razglasitve in ubranjenja te razglasitve samostojnosti tudi z vojaško silo. Zbrane krajanke in krajane Police, ob- čanke in občane občine Grosuplje, Slo- venke in Slovence je ob tej priložnosti nagovoril tudi župan dr. Peter Verlič. Razmišljal je, da verjetno tudi pred 30 leti politika ni bila povsem složna, ampak je očitno takrat zmogla toliko politične enotnosti, da se je odločila za plebiscit. In še danes, po 30 letih, smo Slovenci najbolj ponosni na to, da smo takrat s tako večino izglasovali samostojnost. Danes nas je doletela ta pandemija, ki ni bolezen ne levih, ne desnih, ni bole- zen Slovenije, ampak je svetovna nadlo- ga, zato bi se morali v hramu demokraci- je, torej v državnem zboru, poenotiti in pomagati vladi, da skupaj premagamo to bolezen. »Ko smo bili enotni, takrat smo zma- govali. Ko smo se delili, takrat pa je šlo vse narobe. In še nekaj opažam, da skušajo nekateri priti na oblast, ne da bi vprašali ljudi,« je ob tem dodal župan. Pametno bi bilo počakati, da prema- gamo bolezen, in potem oditi na voli- tve. »Takrat pa, dragi državljani, moramo iti na volitve. In jaz imam veliko upanje v mlade, ki ste naša prihodnost. Iti na volitve je moderno. Prepričevali vas bodo, da ne iti. Ampak iti na volitve je moderno, tam oddati svoj glas, tam se odločiti za tistega, za katerega menite, da bo nekaj naredil dobro, in ga potem tudi spremljati. To je moderno,« je dejal. To bo Slovenijo popeljalo v nove zma- ge. »S to samostojnostjo in enotnostjo, s to neodvisnostjo je Slovenija postala država zahodnoevropske civilizacije, smo samo- stojni del Evropske unije, njen tvorni del. In zato, ker smo samostojni, danes tako kot vse članice Evropske unije, istočasno dobi- 40 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Društva Kontaktiraj nas in poslale ti bomo povezavo, preko katere lahko z nami zapoješ. zpz.biser@gmail.com fb.com/zpzbiser Groševci smo zaključili še eno uspešno leto December se je v letu 2020 v Študent- skem klubu GROŠ kar precej razlikoval od prazničnih dni predhodnih let. Zaradi vsem znane situacije smo bili v praznič- nem mesecu primorani odpovedati kar nekaj tradicionalnih dogodkov. Omejitev gibanja na občine nam je onemogočila ogled v novoletni čas oble- čenih evropskih mest. Prav tako smo bili, zaradi prepovedi množičnega zbiranja, ob dnevu samostojnosti in enotnosti primorani opustiti vsakoletni pohod na Magdalensko goro. Kljub vsemu pa konec leta 2020 ni minil v popolnem mirovanju. V varnem zavetju svojih domov smo širili znanje v okviru projekta Učenje za življenje. Ta sklop osmih webinarjev ob četrtkovih popoldnevih smo zaključili v sredini ja- nuarja. Prav tako je bil uspešno izpeljan projekt Groševe štipendije, kjer je bila podarjena denarna pomoč lokalnim študentom in dijakom, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin ali se jim je zaradi izbruha koronavirusa spremenila finančna stabilnost. V decembru je pote- kala tudi otvoritev fotografske razstave Uglaševanje tišine, ki je nastala v sodelo- vanje z Mestno knjižnico Grosuplje, eno- to Ivančna Gorica. Če si razstave še niste ogledali, lepo vabljeni k ogledu, razstava bo okna ivanške knjižnice krasila do kon- ca februarja. Minulo leto je bilo za aktiviste našega kluba posebno in polno izzivov. Splošna zdravstvena situacija je delovanje kluba in klasične ter že nekatere tradicionalne dogodke preselila v virtualni prostor. Kljub številnim oviram, ki so nas doletele med letom, smo izpeljali številne uspe- šne projekte. Kot že nekaj lanskih dogodkov nam bo korona najverjetneje odnesla tudi organizirane smučarske izlete. Vendar obljubimo, da bodo v tekočem letu sle- dili še številni projekti. Upamo, da se sre- čamo na čim več dogodkih! Več informacij o prihajajočih dogod- kih najdete na spletnih omrežjih, zato vas lepo povabimo k spremljanju objav na naših facebook in instagram profilih ter spletni strani www.klub-gros.si, pre- ko katere lahko pridete tudi do infor- macij o včlanitvi na daljavo. Uradne ure ostajajo v elektronski obliki, prevzem morebitnih tiskovin pa bo mogoč ob petkih, v času uradnih ur, v prostorih klu- ba na Industrijski 1g, Grosuplje. Groševcu ni nikoli dolgčas! Tjaša Bregar, ŠK GROŠ Obisk dedka Mraza na Spodnji Slivnici Naše najmlajše je obiskal dobri stari dedek Mraz in jim pričaral prav poseben trenutek. Organiziral je video srečanje in se jim oglasil preko računalnika. S svojo to- plino in igrivostjo je razveselil otroke, z njimi prepeval in jim pustil darila kar pred vrati njihovih domov. KD Spodnja Slivnica se zahvaljuje vsem donatorjem (Urška Puš, s. p., Elektro Šinkovec, d. o .o., Eko pretok, d. o. o., Vovk, d. o. o., Elstab, d. o. o., Gazi, d. o. o.), ki so prispevali čudovita darila za otroke. Zahvala tudi Urški Šteh, Emilu Kovačcu in Kseniji Kovačec Marin za izde- lavo in montažo videoposnetka, ki smo si ga ogledali v času video srečanja. Maruša Trofenik vamo cepivo, ki bo premagalo to pande- mijo, in dobivamo nazaj svojo prihodnost. In prepričan sem, da bomo naslednje leto tukaj na Polici dan samostojnosti in eno- tnosti ponovno praznovali v polni cerkvi,« je še dejal župan ter vsem zaželel lepe praznike ter srečno, uspešno, zdravo, predvsem in zlasti zdravo, novo leto. »Bodimo ponosni Slovenke in Slovenci. Bog živi Slovenijo!« Prazničen pridih dogodku so s pe- tjem, glasbo in recitacijami dodali kra- janke in krajani Police. Jana Roštan, foto: Brane Petrovič GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 41Šport Atletika preko zooma ali atletika malo drugače - Atletski klub Špela Koronski čas in z njim prepovedano izvajanje treningov na stadionu je tudi člane Atletskega kluba Špela spravil v kočljivo situacijo. Poiskati smo morali način, kako bi kljub razdalji ostali po- vezani in seveda čimbolj aktivni. Sre- čevanje in izvajanje treningov nam je omogočila povezava preko zooma, ki jo redno uporabljamo že od 16. novembra in nam je zelo hitro stekla. Na začetku se je bilo sicer potrebno vživeti v druga- čen način dela, vendar pa so bili odzivi vseh naših atletov, tako najmlajših kot tudi najstarejših, pozitivni, kar nas je spodbudilo k nadaljnjemu delu. Vemo, da od atletov v tem načinu dela zahtevamo še več discipline, aktiv- nega poslušanja in tudi večjo osredo- točenost na vaje, ki jih pokaže trener. Posebej pri najmlajših atletih, starih od 6 do 10 let, je pomembno poslušanje, Božiček obiskal mlade košarkarice Izteklo se je nenavadno leto 2020. Leto, ki si ga bomo vsi zapomnili, čeprav bi ga najraje pozabili. Spomladi se je ustavil ves šport, od jeseni je lahko na parke- tu vsaj naša članska ekipa. V ŽKK Grosuplje že zelo pogrešamo razigranost deklet naših mlajših selekcij. Ne glede na vse omejitve pa ohranjamo pozi- tivne misli in energijo. To namreč na koncu loči poražence od zmagovalcev. Rekli smo si: »Kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgo- vor.« Skupaj z Božičkom smo se podali na pot do naših deklet. Pričarali smo veliko nasmehov in zanetili številne iskrice v očeh ter tako poskrbeli, da še naprej ostajamo tesno povezani z igralkami in njihovimi družinami. Vsi skupaj si želimo, da se z dekleti čim prej vidimo na igri- ščih ter da se nam pridružijo tudi druga grosupeljska dekleta, ki imajo rada šport. ŽKK Grosuplje 42 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Šport V decembrski številki smo strokovnja- ki s področja športa in gibanja svetovali in ozaveščali prebivalce Grosupljega o pomenu telesne vadbe za kvaliteto ži- vljenja v mladosti in odrasli dobi. Enake smernice veljajo za starejše, ki bi morali ohranjati osnovno telesno pripravljenost za kvalitetno, zdravo in varno življenje v tretjem življenjskem obdobju, v Sloveni- ji nekje po 65. letu starosti, seveda pa je meja individualno odvisna od počutja in splošnega zdravja posameznika. Staranje je povezano z zmanjšanim telesnim, duševnim in psihičnim zdrav- jem. Opazimo lahko spremembe v bio- mehaniki gibanja, morfološke, fiziološke ter kognitivne spremembe. Za skupino starejših je najbolj tipična izguba mi- šične mase ter povečevanje maščobne mase. Povišan delež maščob tudi zaradi neprimerne prehrane privede do upada splošnega zdravja ter pojava prekomer- ne telesne teže oz. debelosti. Starostniki so nagnjeni k pogostejšim zlomom ter padcem. Upad splošne telesne zmoglji- vosti povzroči manj kvalitetno življenje, izgubo samostojnosti ter zaupanja v svoje sposobnosti, ki je pri starejših še toliko bolj pomembno. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS je v Sloveniji 60 % starejših oseb od 65. let telesno nedejavnih in ne dosegajo minimalnih priporočil o telesni dejavnosti (vsaj 150 minut zmerne tele- sne aktivnosti na teden). Zaradi narašča- jočega deleža starejših oseb se bo delež v Sloveniji še povišal, če ne bo konkre- tnih sistemskih sprememb na področju zdravstva, prav tako pa z ozaveščanjem prebivalstva, kajti z redno telesno ak- tivnostjo in kvalitetno prehrano lahko za splošno zdravje veliko naredi že vsak sam. Zaradi zanimanja za področje gi- banja starejših sem lansko leto med decembrom 2019 in februarjem 2020 opravil tudi magistrsko raziskovalno nalogo, v kateri sem preučeval vpliv vadbe na telesno sestavo in gibalne sposobnosti starejših občank. Raziskava je bila opravljena v okviru ŠD Grosuplje, kjer vodim vadbo za starejše. V raziskavi je sodelovalo 15 starejših občank, kate- rih povprečna starost je bila 73,7 let, ITM 26,9 kg/m2 in v večini so bile brez bolečin ter zdrave. Raziskava je pokazala minimalno iz- boljšanje spremenljivk telesne sestave ter ogromen napredek starejših občank na področju splošne moči nog, rok in aerobne vzdržljivosti. V moči spodnjega dela telesa so v testu vstajanje s stola na- predovale za 9 %, na področju splošne moči rok so pri testu upogib komolca 2,3 kg uteži napredovale za 11,8 %, ter na področju aerobne vzdržljivosti, kjer so pri 6- minutnem testu hoje napredovale za 10 %, kar v številki pomeni 58 metrov več. Omenjene rezultate so dosegle v le 8 tednih 1- krat tedensko redne in na- črtovane telesne vadbe. Po programu vadbe so imele več moči in energije za vsakodnevne aktivnosti ter se neprimer- no bolje počutile, izboljšala se je tudi njihova kvaliteta spanca. Raziskava kaže, Vadba za starejše – zakaj biti telesno aktiven? pogovor ter tudi čim boljša povezanost, saj morajo čutiti, da smo jim v oporo. Zato smo še toliko bolj veseli, kadar nam starši napišejo, da so njihovi otroci po treningih še bolj motivirani za aktiv- nosti, kot so tek in atletske vaje, ki jih izvajajo tudi sami. Treningi so seveda povsem drugač- ni, kot bi potekali zunaj, vendar smo se tako trenerji kot tudi atleti na ta način dela zelo hitro prilagodili. Treningi, ki potekajo preko zooma, so bolj osre- dotočeni na vaje za moč in gibljivost, trener pa ves čas skrbno spremlja mla- de atlete ter jim kaže pravilno izvajanje vaj. Po končanem treningu jim trener tudi posreduje, katere vaje, namenjene ohranjanju kondicije, naj delajo še na- prej sami doma ali zunaj v naravi. Ponovnega srečanja na stadionu pa si vsi zelo želimo in upamo, da se bo to zgodilo čimprej in bomo lahko nadalje- vali s treningi, kot smo jih vajeni. Do ta- krat pa ostajamo aktivni na novo odkriti način in smo kljub tej čudni situaciji, v katero smo ujeti, še vedno povezani s treningi preko zooma, v naravi in doma. Hana Dorotea Merzel GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 43Šport Zaposlitev in šolanje v policiji Kako se nam lahko tudi vi pridružite? Če si želite postati policist ali policistka, se lahko po zaključeni srednji šoli vpiše- te na Višjo policijsko šolo v Tacnu. Vpisi bodo potekali enako kot na ostale višje šole, razpis pa je predviden februarja 2021. To šolsko leto bomo iskali med 150 in 200 novimi policisti in policistkami. Seveda se morate najprej vpisati in če ste sprejeti, dobite pravo pogodbo o zaposlitvi. Takoj vam začne teči delovna doba, začnete dobivati plačo, študij pa je brezplačen. Imate možnost nastanitve v Tacnu v Policijski akademiji, kjer vam ponujamo tako bivanje kot tudi izobra- ževanje, šport, knjižnico, plačo, delovno dobo, praktično vse, kar boste potrebo- vali v dveh letih študija. Ko uspešno zaključite prvo leto, se vpišete v drugi letnik, pogodba se vam podaljša. Ko opravite vse študijske obve- znosti, se z vami sklene delovno razmer- je za nedoločen čas in pričnete z delom na eni izmed policijskih postaj. V razpisu so navedeni vsi pogoji, ki jih morate izpolnjevati, temu pa sledijo še fizični in psihični testi. Na spletni stra- ni policija.si si lahko vse te pogoje tudi pogledate in se z njimi podrobno sezna- nite. Za podrobnejšo in neposredno se- znanitev z delom policistov vam nudimo tudi možnost obiska policijske postaje. Na policijski postaji vam bomo predsta- vili delovnik policista, pokazali opremo in vam z veseljem odgovorili na vaša vprašanja. Vprašanja lahko naslovite tudi na ele- ktronski naslov zaposlitev.pulj@policija. si. Na ta naslov lahko tudi sporočite željo po obisku policijske postaje, lahko pa se tudi sami zglasite na najbližji policijski postaji. Veliko našega dela je predsta- vljeno tudi na facebook strani Policijske uprave Ljubljana, kjer smo vam prav tako dosegljivi. Če se boste odločili za delo v policiji, ne zamudite vpisa na študij in se nam pridružite. S čim vse se boste v službi srečali: S svojim delom boste pomagali lju- dem in skrbeli za varnost državljanov, imeli boste dinamično delo, ki prinaša veliko izzivov. Na začetku je to predvsem delo na terenu kot policist na policijskih postaji, kjer boste opravljali naloge v patruljah, preiskovali boste različna ka- zniva ravnanja, obravnavali prometne nesreče, obravnavali različne dogodke, izvajali intervencije ob različnih dogod- kih, skupaj z občani skrbeli za varnost v lokalnih okoljih in nabirali izkušnje za vaše nadaljnje delo v policiji. Seznanili se boste še, kako funkcionira interventna številka 113, delo kriminali- stov, vodnikov službenih psov, konjeni- kov, posebne policijske enote, specialne enote, letalske policijske enote, enote za nadzor državne meje in delali predvsem z ljudmi. Z leti boste lahko, ob prizadevnem in zavzetem delu, dodatnem usposa- bljanju, pridobivanju delovnih izkušenj ter izkazanem interesu, postali del teh specializiranih enot tudi sami. Možnosti za napredovanja oz. premestitev na de- lovna mesta, ki bodo vas še posebej za- nimala, je zares veliko. Možnosti so tudi za delo v tujini, tako v mirovnih misijah na različnih koncih sveta kot tudi pomoč drugim policijam po svetu. Lahko boste tudi član ali članica po- sebne policijske enote in boste opra- vljali zahtevnejše naloge ob različnih dogodkih. Taki dogodki so zlasti večje športne prireditve, demonstracije, pro- testi, kjer se pričakujejo večje kršitve jav- nega reda in miru, večje iskalne akcije. Za opravljanje tovrstnega dela se boste posebej usposabljali. da je vadba za starejše smiselna, potreb- na in lahko veliko pripomore k kvaliteti življenja starejših oseb, tako moških kot žensk. Ob tem bi se še enkrat zahvalil vsem starejšim občankam (zgoraj na sliki) za sodelovanje, redno prisotnost na vadbi, neizmerno prijaznost, predvsem pa so na vadbi vedno delale po svojih najbolj- ših sposobnostih ter napredovale iz te- dna v teden, zato vsem še enkrat VELIKA HVALA. Vadbe za starejše naj vključijo vadbo moči in vzdržljivosti vsaj 2- krat teden- sko, ob tem pa ne gre pozabiti na razvoj ravnotežja, koordinacije in gibljivosti, kjer je poudarek na ohranjanju pravilne telesne drže in zavedanju svojega telesa. Vsem starejšim občanom svetujem, da se v čim večjem številu vključijo v redne in organizirane vadbe na tedenski rav- ni, ko bodo razmere dovoljevale, saj bo dolgoročno izboljšalo njihovo zdravje, zmanjšalo število bolezenskih stanj ali omililo njihove posledice, predvsem pa vadbe predstavljajo tudi možnost social- nega druženja, ki ga je pri starejših po- trebno spodbujati. V teh časih poizkušaj- te čim več časa preživeti na sprehodih v naravi in večkrat vstanite s kavča, že to je kdaj dovolj. Za več informacij ali vprašanj me kon- taktirajte na nal.dobnikar@siol.net. Nal Dobnikar 44 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Spomini in zahvale ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame ANE GRUM (1938–2020) s Plešivice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Šinku za lep poslovilni obred. Hvala tudi pogrebni službi Adamič ter Domu starejših občanov Trebnje, kjer so zadnja leta njenega življenja lepo skrbeli zanjo. Mama, počivaj v miru in hvala ti za vse. Žalujoči vsi njeni Spomini in zahvale Poslovili smo se od prijatelja Vinka Trontlja, ki je bil rojen v Spodnjih Du- plicah, z družino pa je živel na Gatini. Vedno se je veselil pohodov v gore, v naravo, druženj s prijatelji. Na njego- vih poteh smo se mu pohodniki ve- dno radi pridružili. Že v začetku mese- ca nas je obveščal o pohodih za tekoči mesec. Tudi če se nismo vedno odzva- li, nas je razumel, njegova udeležba pa je bila vedno zanesljiva. Z njim je bilo vedno prijetno, skupaj smo odkrivali lepote naše dežele, krepili prijateljstvo in se večkrat veselili tudi ob zvokih njegove harmonike. Nepozabni so bili vsakoletni nočni pohodi na Brezje, redni obiski kulturnih in novoletnih pohodov. Vedno se bomo spominjali srečanj za njegov osebni praznik. Za 50. rojstni dan smo skupaj nazdravili s šilcem žganja 'tete Mance' na vrhu Tri- glava. Za 60. rojstni dan je opravil 60 pohodov po Sloveniji in dokazal, da zanj ni ovir. Skupaj smo doživeli veliko lepega in ostali nam bodo lepi spomini. Žal nam je, da ga je bolezen prehitro in nepričakovano vzela iz naše sredine. Zadnji dan v letu 2020 smo ga zadnjič pospremili na poti v prerani grob ob domači cerkvi na Gatini. Na naših po- hodih bo še vedno prisoten v naših mislih in spominih. Naša skupna pota so se začela na romarskih pohodih na Brezje in zagotovo bomo to tradicijo nadaljevali v njegov spomin. Hvala Cenetu, da je svoj življenjski optimizem delil z nami. Pohodniška druščina V spomin Vinku Trontlju - Cenetu (1955–2020) Del posebne policijske enote je tudi Gorska policijska enota, kar je kot nalašč za vse, ki imate radi gore in boste skozi posebno usposabljanje pridobili znanje za izvajanje nalog policije v visokogorju. Tu gre predvsem za obravnavo nesreč v gorah, sodelovanje v iskalnih akcijah, pa tudi preventivno opozarjanje obiskoval- cev gora o ustreznosti njihove opreme in na druge nevarnosti v gorah. Pri tem delu boste tudi večkrat sodelovali z letal- sko policijsko enoto in boste pri izvaja- nju nalog neposredno sodelovali kot del ekipe v helikopterju. Postanete lahko policist postaje pro- metne policije, kjer bo vaša osnovna naloga skrb za varnost udeležencev v cestnem prometu, obravnavali boste prometne nesreče in druge dogodke v cestnem prometu. Svoje naloge pa bo- ste lahko opravljali tudi na motorju. Če vas veseli delo z živalmi, se boste lahko usposobili za vodnika službenega psa ali policista konjenika in policijske naloge opravljali s pomočjo službenega psa ali konja. Svojo kariero boste lahko gradili kot kriminalist pri pregonu storilcev najhuj- ših kaznivih dejanj. V okviru kriminali- stične policije se boste lahko specializi- rali za preiskavo splošne ali organizirane kriminalitete, obravnavo kriminalitete s področja gospodarstva, računalništva, lahko pa postanete tudi kriminalistični tehnik, forenzik, bombni tehnik. Če imate odlične psihofizične spo- sobnosti, lahko postanete tudi član spe- cialne enote policije, ki je namenjena za izvajanje najzahtevnejših nalog policije. Lahko se usposobite tudi za varova- nje najvišjih političnih predstavnikov tako doma kot v tujini. Delo policista je predvsem delo z ljudmi, zato tudi velikokrat izvajamo predavanja v šolah o aktualnih temah, sodelujemo na sejmih in preventivnih aktivnostih, obiskujemo vrtce in osnov- ne šole, kjer je vedno dobra energija in kamor se vedno radi vračamo. Skratka, policijsko delo je dinamično, raznoliko in tudi zelo zanimivo, ponuja vam ogromno možnosti, tako da vam pri tem delu ne more biti nikoli dolgčas. Vabljeni k vpisu! Bojan Petek, komandir policijske postaje, višji policijski inšpektor III. GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 45Spomini in zahvale Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA V 87. letu starosti se je od nas poslovil ALOJZIJ JANEŽIČ iz Grosupljega. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku Martinu Golobu za lepe poslovilne besede in opravljen obred. Zahvala gre tudi g. Adamiču za organizacijo pogreba. Posebno zahvalo namenjamo osebju DSO Grosuplje za vso skrb in nego v zadnjem obdobju njegovega življenja. Oč, hvala za vse, vedno boš z nami. Vsi tvoji »Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je …« T. Pavček ZAHVALA Od zemeljskega življenja se je v miru poslovila naša draga mami, sestra, babi, teta in svakinja AMALIJA SKUBIC (4. 7. 1940–4. 11. 2020) iz Grosupljega. Bila je delovna, poštena, dobra in skrbna mati. Praznina, ki je ostala, je boleča. S toplim nasmehom je vedno znova ogrela naša srca. Zelo jo bomo pogrešali. Ostajajo lepi spomini. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje v trenutkih neizmerne žalosti, za podarjene rože, sveče in darove za svete maše ter cerkev. Hvala vsem, ki ste bili z nami v mislih ob nepričakovanem slovesu. Še posebej hvala g. župniku Martinu Golobu za opravljeno bolniško maziljenje, čuten pogrebni obred in nepogrešljive besede utehe. Iskrena zahvala požrtvovalni glavni medicinski sestri in dobrim sestram Doma starejših občanov Grosuplje, ki so za mamo skrbeli v zadnjih letih. Nenazadnje zahvala g. Adamiču za nenadomestljivo pomoč pri organizaciji pogreba. Žalujoči sin Marjan in hči Tatjana z družinama ter ostalo sorodstvo Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne ... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta in dedija JOŽEFA VIRŠKA (25. 8. 1944-30. 11. 2020) iz Male vasi pri Grosupljem, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja in vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Hvala tudi g. Adamiču, JKP Grosuplje in župniku Boštjanu Modicu za besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila - za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do tebe - se bo polnila. ZAHVALA V 78. letu se je od nas za vedno poslovil dragi oče in dedi JANEZ VIRŠEK (23. 12. 1941–1. 12. 2020) iz Male vasi pri Grosupljem. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Boštjanu Modicu za poslovilni obred ter gasilcem veteranom PGD Ponova vas za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, a na njo spomin bo večno ostal. ZAHVALA ob izgubi naše mame in stare mame MARIJE ŽITNIK (1933–2020) iz Čušperka. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali na njeni življenjski poti. Hvala vsem sosedom, hvala gasilcem za pomoč pri pogrebu. Hvala g. župniku Janezu Kebetu za obred. Hvala vsem za izrečeno sožalje. Počivaj v miru! Vsi njeni ZAHVALA ob izgubi mame ŠTEFANIJE KEBER (25. 12. 1939–30. 11. 2020) s Spodnjega Blata. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom za izrečena sožalja, predvsem pa g. Tonetu Adamiču za organizacijo in izvedbo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni 46 GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 Spomini in zahvale Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni … Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni … ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre ANTONIJE VIRANT (13. 3. 1932–3. 12. 2020), rojene Jeršin iz Škocjana 15 pri Turjaku, nazadnje oskrbovanke v DSO sv. Terezije, Videm-Dobrepolje, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti. Hvala vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala izvajalcu Tišine. Hvala Domu starejših občanov sv. Terezije, Videm-Dobrepolje, za skrbno nego in prijaznost v času njenega bivanja. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. VINKO TRONTELJ (29. 7. 1955–28. 12. 2020) Z Gatine Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica Vinkota se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste ga za časa življenja imeli radi, ga spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam izražali podporo. Hvala za darovane sveče, maše in izrečena sožalja. Zahvala tudi PGD Gatina, ki ste v tem, s čustvi nabitem času, lepo izpeljali pogrebno slovesnost, župniku Martinu Golobu za lep cerkveni obred in poslovilne besede ter grosupeljskemu kvartetu za skrbno izbrane in zapete poslovilne pesmi. Predvsem pa hvala vsem, ki ste mu darovali svoj čas in mu s tem bogatili življenje. Žalujoči vsi njegovi: žena Majda, hčerki Petra z Blažem in Polona ter vnukinji Gloria in Klea Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi ZVONETA VIDMARJA (30. 11. 1963–29. 12. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno in napisano sožalje, darovane sveče in svete maše. Hvala g. župniku Jožetu Plutu s Police za ganljive besede slovesa, sosedom za pomoč pri pogrebu, osebju DSO Grosuplje, Teniškemu klubu Grosuplje in cvetličarni Žurga iz Ivančne Gorice. V tihem spominu. Žalujoči vsi njegovi Ko novo življenje prišlo je na svet, nas je oblila žalostna vest. Nekdo je nad nami, vzel te nam je, k sebi poklical in rešil te je. Tam ni bolečine, tam sinko je tvoj, tam vsi nasmejani bodo živeli s teboj. Zdaj skupaj užijte srečo neba, za nas molite do konca sveta. ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete STANISLAVE KASTELIC (6. 4. 1945–20. 11. 2020) iz Predol se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pogrebcem, prijateljem in vaščanom, ki ste se v teh težkih trenutkih od nje poslovili in nam stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem za darovane sveče, cvetje, svete maše in darove za cerkev. Zahvala g. župniku Janezu Kebetu za poslovilni obred. Lepa hvala tudi vsem gasilcem, pevcem, Petru Frantarju za poslovilni govor in Tadeju Cimermanu za zaigrano Tišino. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … Žalujoči vsi njeni GROSUPELJSKI ODMEVI | Januar - februar 2021 47Oglasi GRATIS IZPOSTAVLJAMO C60 M0 Y100 K0 C67 M29 Y87 K0 C18 M95 Y77 K13 (notranji) C0 M71 Y100 K0 (notranji) C0 M100 Y0 K0 (napis in okvir) C0 M90 Y75 K0 (zunanji) C0 M55 Y88 K0 (zunanji)NOVO Vsebuje min. 15 mg/ml flavonoidov iz propolisa Vsebuje min. 30 mg/ml flavonoidov iz propolisa Propolis kapljice 300 in Propolis pršilo 150 Alkoholna raztopina suhega izvlečka propolisa, standardiziranega na flavonoide Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Izdelka sta na voljo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL Viva in Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si. Poskrbi za dobro počutje, poskrbi zase. DRUŽINSKO ZASEBNO ZOBOZDRAVSTVO NA ŠKOFLJICI NUDIMO VSE STORITVE MODERNEGA ZOBOZDRAVSTVA IN SE HKRATI PRILAGAJAMO VAŠIM ŽELJAM IN POTREBAM. DOBRODOŠLI STE VSI: OTROCI, ODRASLI IN STAROSTNIKI. PRIPRAVLJAMO POSEBNE PREVENTIVNE PAKETE. POKLIČITE! CESTA OB BARJU 68, 1291 ŠKOFLJICA T: 031 272 398 E: INFO@DENTA.SI WWW.DENTA.SI CESTA OB BARJU 68 1291 ŠKOFLJICA : 031 272 398 E: INFO@DENTA.SI WWW.DENTA.SI PRIPRAVLJAMO POSEBNE PREVENTIVNE PAKETE. POKLIČITE! T: 08 385 04 81 / 86, E: info@partnergraf.si > NAROČILA T: 08 385 04 84, E: info@partnergraf.si > GRAFIČNI STUDIO T: 01 7861 177, E: tajnistvo@partnergraf.si > RAČUNOVODSTVO GRAFIČNI STUDIO PRIPRAVA TISKOVIN OFFSET IN DIGITALNI TISK POSLOVNIH IN MARKETINŠKIH TISKOVIN TISK ZA PREHRAMBENO INDUSTRIJO IN GOSTINSTVO TISK Z VAROVANJEM DIREKTNI MARKETING PERSONALIZACIJA PARTNER GRAF zelena tiskarna d.o.o. Gasilska cesta 3, SI - 1290 Grosuplje www.partnergraf.si »Vsi cvetovi bodočnosti, so semena sedanjosti.« (kitajski pregovor) notranja_reklama_PG_Odmevi_90x127.indd 1 23. 01. 2020 07:08:37 #OstaniZdrav