SLEPI SI ZATISKAJO OČI Stran 4 ENA TOVARNA, DVE DRŽAVI Stran 17 TEHARCANI NOČEJO SEMAFORJEV Stran 2 NOVI TEDNIK ŠT. 15 - LETO 58 - CELJE. 10.4.2003 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Taljana Cvirn PIŠTOLO MU JE NAMERIL V GLAVO Stran 26 REŠITEV ZA VSE IVANE? Stran 5 ŠESTI SPODLETELI POSKUS Stran 24 2 ■PIOPKI UVODNIK Strah ali zaupanje če je še pred pol let kazalo, da ni nikomur mar za usodo malega člove- ka, ki ga je življenje zaznamovalo z neozdravljivo boleznijo, bi danes to težko trdili. Ob spremljanju življenja bolnika z aidsom iz celjskega obrobja smo zgro- ženo na vsakem koraku ugotavljali brezbrižnost, nemoč tistih, ki bi ven- darle radi pomagali in vseprisoten strah pred takšnim bolnikom. Nez- nanja, ki botruje strahu, se še nismo rešili, a nekaj se premika, spreminja na bolje. Ivan, ki je postal sinonim za nemočne, je sicer še vedno v bolnišnici. A zadovoljni smo lahko, da ga niso po- slali domov, da skrbijo zanj, da mu skušajo najti negovalno posteljo v katerem izmed (za državo) cenejših pobolnišnič- nih oddelkov ali socialnih zavodov. Čeprav ga niso še nikjer sprejeU, pa so marsikje pričeli razmišljati. Veliko jih je, ki so ob tem spoznali, da si ne morejo več zatiskati oči in si umivati rok. Pričeli so se pripravljati. Da sprejmejo v svoje varstvo Ivana ali v prihodnosti bolnika z drugim imenom, a enakimi potrebami. Tudi država ni pozabila na danes še v obrobje odrinjene skupine bolnikov, ki potrebujejo stalno strokovno nego. Re- ševanje posameznih problemov naj bi sčasoma zamenjal sistem, v katerem bo vnaprej predviden prostor za mlade invalide, za starejše dementne ljudi, za tiste, katerih živ- ljenje je odvisno od aparatur, za bolnike z aidsom... Potem ne bo več potrebno trkanje na srca odgovornih in v skrajni siU na vrata ministrstev. Kaj pa, če se načrti sfižijo? Ostali bomo pri reševanju po- sameznih, najtežjih primerov. Ostali bodo prepuščeni sami sebi oziroma svojcem. In njihovim denarnim zmožnostim. Za denar se namreč tudi pri nas že vse dobi. Odlična oskr- ba v zasebnem domu, negovalka in fizioterapevt v lastnem domu... Le da naši Ivani nimajo toliko denarja. Kaj jim ostane? Strah ali zaupanje v družbo, v državo? MILENA B. POKLIČ Teharčani nočejo semaforjev Če pred začetkom obvozov ob gradnji Mariborske ne bo krožišča, bodo i zaprli cesto Na Teharjah je spet vro- če. Potem ko so krajani iz medijev izvedeli, da bo to- vorni promet v času izgrad- nje III. faze Mariborske ce- ste v Celju najverjetneje spe- ljan skozi njihov kraj, so na zboru krajanov protestirali proti premočnemu prometu in zagrozili z zaporo ceste, če država in Mestna občina Celje ne bosta izpolnili zdaj že dolgobradih obljub, da bo- sta v osrednjem križišču za bolj gladek pretok prometa zgradili krožišče. »Po zamisli občine bi pre- ko Teharij potekal predvsem tovorni promet, kar pa bi moč- no poslabšalo življenje kra- janov, ki že tako živimo v de- gradiranem okolju,« je pove- dal predsednik krajevne skup- nosti Franci Kač. »Ves čas smo opozarjali, da ni primerno, da bi ta obvoz tekel preko Te- harij. Ko smo dobili odgovor, da druge rešitve ni, smo to sprejeli, nikakor pa ne prista- jamo na predvideno, čeprav le začasno semaforizacijo kri- žišča,« je stališča krajanov predstavil Kač. Zahteva Teharčanov je več kot upravičena. H križišču, ki je v središču kraja in na vrhu klanca, vodijo ceste iz treh smeri - vse v klanec. Sema- forji bi povzročili, da bi to- vornjaki pri vožnji v klanec in pri čakanju na zeleno luč kraj dobesedno ovili v meglo plinskih izpustov, močno pa bi se povečal tudi hrup. Pro- met bi bil mnogo bolj tekoč skozi krožišče, ki ga na tem mestu država načrtuje že vr- sto let. »Kot krajevna skupnost smo na ta problem ves čas opozar- jali državno direkcijo za ce- ste. Že pred leti smo sprejeli peticijo o problemih prome- ta na Teharjah, ki so jo pod- pisali praktično vsi Teharča- ni, preko 250 krajanov. Peti- cijo smo naslovili na mini- strstvo za promet, na vlado ter na Mestno občino Celje, ki je z enim krakom občin- ske ceste navezana na to dr- žavno križišče. Za rešitev problema je odgovorna direk- cija za ceste, sofinancer pa bi morala biti občina,« trdi Kač. Kdaj V čakalnico Do končne odločitve se zdi še daleč. Čeprav je občinski zavod za planiranje in izgrad- njo že pred leti zagotovil, da bo v najkrajšem času izpeljal vse postopke za pridobitev lo- kacijske dokumentacije za bo- doče krožišče, gradivo še ni ugledalo seje mestnega sve- ta. Prav urejena dokumenta- cija pa je pogoj, da se krožiš- če sploh uvrsti v čakalnico po- dobnih projektov državne di- rekcije za ceste. »Če v roku enega tedna ne bodo upoštevane naše želje, bomo pričeli vse uradne po- stopke za zaporo ceste. Zah- tevamo izgradnjo krožišča po ureditvenem načrtu Ledina, o čemer sem minuli petek go- voril tudi z ministrom za pro- met,« je povedal Kač. Minister Jaka Presečnik je potrdil, da je bilo med njego- vim petkovim uradovanjem v celjski ministrski pisarni naj- več govora prav o težavah z ureditvijo obvozov v času re- konstrukcije Mariborske ce- ste. »Izvajalec in investitor si bo- sta prizadevala, da bo čim več prometa v času gradnje teklo ob gradbišču. Dogovorjene so poti za avtobusni promet do avtobusne postaje, osebni pro- met se bo razdelil po Celju, problem pa ostaja tovorni pro- met. Nekaj ga bo možno spe Ijati ob gradbišču, večina p; bo šla preko Teharij. Izvaja lec bo poskrbel za potrebm protihrupno zaščito, Pocajtr most bo razširjen in obnov Ijen, problem pa ostaja kri žišče na Teharjah, kjer postop ki za gradnjo krožišča tečejc že kar nekaj let. Krožišče, zaen krat trokrako, v perspektiv pa štirikrako, s povezavo ni štorsko naselje Lipa, bo zgra jeno. Dokončna ureditev te ga krožišča pa do začetka ol> vozov ne bo mogoča, ker še ni ureditvenih načrtov. Išče mo vse možnosti za začasne, zasilne rešitve,« je bil jaseB Presečnik. Krajani Teharij s tem zanes^ Ijivo ne bodo zadovoljni, ali bodo res posegli po najboi ostrih oblikah protesta, tud: z zaporo ceste, pa bomo vi deli v kratkem, saj naj bi de lavci CM Celje že proti kon cu maja zaprli Mariborsko ce sto in pričeli graditi podvoz pod železnico. Je pa iz pogi> vora z ministrom Presečni kom mogoče sklepati, da oOvir, da bi sprejeli bolnika z aid- som, ni, vendar zaradi tega nihče ne bi smel biti ogrožen,« je še ena izmed izjav. Če povzamemo odgo- ^'ore odgovornih v domovih upo- l^ojencev, bi torej Ivana bili priprav- ljeni sprejeti, če bi zanj imeli pro- stor, ustrezne pripomočke za nego 'n tudi ustrezno znanje. In seveda, to je zelo pomembno, če se ne bi Zvedelo, da so ga sprejeli ravno v njihov dom. Strah pred odzivom svojcev stanovalcev je namreč živ 'n vseprisoten - zato tudi ne nava- jamo posameznih izjav, saj kljub skupnim imenovalcem razkrivajo različno stopnjo pripravljenosti za sprejem bolnika z aidsom. Vsi naši Ivani Bolnikov, kot je Ivan, je v Slove- niji veliko. K sreči se večina ne sooča s tako hudimi problemi, pa vendar potrebujejo pomoč. Med nami so mladi invalidi, ljudje, ki so odvi- sni od aparatur, vse več starejših ljudi je dementnih, življenje mno- gih je odvisno od aparatur. Za ne- katere bi še našli prostor v social- nih zavodih, večina pa terja stal- no, zahtevno medicinsko nego. Kdo bo poskrbel zanje? Načrtno in vna- prej predvidljivo, da se ne bi ved- no znova in znova soočali s posa- meznimi »nerešljivimi« problemi. Že pred leti je ministrstvo za zdravje pripravilo projekt negoval- nih bolnišnic, ki bi bile namenje- ne bolnikom, ki ne potrebujejo več vrhunskih zdravstvenih storitev, ampak bolj nego. Zdravstveni svet tega projekta ni podprl, zato so se lotili uvajanja podaljšanega bol- nišničnega zdravljenja. Sprva v Murski Soboti in Sežani. »V tem mandatu je bila imenovana komi- sija za Podaljšano bolnišnično zdravljenje na ministrstvu za zdrav- je, ki bdi nad programom: vpelja- ni so bili tudi vstopni kriteriji. Na te oddelke je lahko sprejet vsak bolnik, ki ima vsaj minimalni re- habilitacijski potencial,« pojasnju- je državni sekretar v ministrstvu za zdravje Dorjan Marušič, dr. med. To preprosto pomeni, da so ti oddelki pravi naslov za vse bol- nike, tudi Ivana in njemu podob- ne, saj »kdaj pa lahko rečemo, da tega pogoja kdo ne izpolnjuje?« Preveč ali premalo? Ker gre za poskusni projekt, za katerega zdravstvena zavarovalni- ca dodatno namenja milijardo to- larjev na leto, je zaenkrat število oddelkov pobolnišničnega zdrav- ljenja omejeno. Prvima v Murski Soboti in Sežani so se pridružile še bolnišnice na Jesenicah, v Novem mestu in v Slovenj Gradcu, ki po- krivajo širše regije. »Program je pregleden in zani- miv tudi za izvajalce. Ali je po- stelj v teh oddelkih dovolj ali pre- malo, bomo ugotovili šele z na- tančno analizo vseh bolnikov v slovenskih bolnišnicah. Vedeti moramo, kdaj se dejansko konča tako imenovana akutna obravna- va in koliko bolnikov potrebuje še pobolnišnično zdravljenje. Tež- ko je na pamet oceniti, koliko ne- govalnih postelj bi neka bolnišni- ca potrebovala (minimum za od- delek je 15 postelj), če sedaj ne pošilja bolnikov v obstoječe re- ferenčne bolnišnice. Šele ko bo- mo imeli ustrezne podatke, se bo- mo lahko odločili, ali takšne od- delke vpeljati v vseh večjih bol- nišnicah, torej poleg v ljubljan- ski in mariborski tudi v celjski, ali ne,« pravi državni sekretar. Bolnikom s celjskega območja je namenjen oddelek pobolnišnič- nega zdravljenja v Murski Soboti. Na 28 posteljah tega oddelka se letno zvrti približno 280 bolnikov. Bivanje na teh oddelkih je načel- no omejeno na 30 do 35 dni, izje- moma ga lahko ministrstvo podalj- ša na 45 dni. »V resnici bivanje v teh oddelkih ni omejeno. Po določenem času potrebo po nadaljnjem bivanju oceni strokovna komisija, saj bi si- cer lahko prišlo do zlorab v želji, da bi bile postelje polne in bi bolnišni- ca zanje dobila plačilo. V praksi pa imajo strokovnjaki vedno možnost, da se postavijo v bran bolniku. Ni- kogar še nismo vrgli iz bolnišnice, kajne?« je odločen Dorjan Marušič. Daleč od svojcev Pobolnišnični oddelki so torej sa- mo v petih bolnišnicah. Nimajo jih ne v Ljubljani, ne Mariboru in ne v Celju. Kot je povedala vršilka dolž- nosti direktorice celjske bolnišni- ce Štefka Presker, so lani in letos Zavodu za zdravstveno zavarova- nje Slovenije prijavili program za podaljšano bolnišnično zdravljenje, a jim ga niso odobrili. »V Celju se bolniški oddelki selijo v nove pro- store, prizadevamo si za zmanjše- vanje bolnišničnega zdravljenja. Prostor in kader torej imamo in ga bomo imeli, pa nam to nič ne po- maga. Ker nam ne odobrijo oddel- ka za pobolnišnično zdravljenje, smo marsikdaj prisiljeno nekoli- ko podaljšati ležalno dobo posa- meznim bolnikom ali pa jih posla- ti v oddaljeno Mursko Soboto. Rav- no oddaljenost je za bolnike in za njihove svojce resen problem. Mar- sikdo, ki bi še našel čas, si tako dol- gih pogostih potovanj ne more pri- voščiti.« Z zdravstveno reformo, ki zame- njuje plačevanje zasedenosti bol- niških postelj s plačili zdravljenja določenega obolenja ali poškodbe, bo zadrževanje bolnikov v akutnih bolnišnicah dlje kot je nujno po- trebno, za bolnišnico izguba. In, kot je dejal Dorjan Marušič, bo še- le tedaj postalo jasno, koliko in kak- šne bolniške postelje kje dejansko potrebujejo. Danes in jutri Država torej išče rešitve. Koliko vode bo še moralo preteči, da jih bo tudi našla, je težko predvideti. Kaj pa ta čas? Kaj pa Ivan? Dorjan Marušič: »Nerešljivih problemov ni. Vedno je mogoč do- govor in vedno se najde prostor. Ali je to akutna bolnišnica, oddelek po- bolnišničnega zdravljenja ali social- ni zavod, je le stvar strokovne pre- soje bolnikovih potreb. Pa na pra- va vrata je treba potrkati!« Doc. dr. Janez Tomažič: »Teža- ve, ki jih ima Ivan pri premesti- tvi z naše klinike, sem predstavil v komisiji za Hiv, ki deluje na dr- žavni ravni. Ker nismo našli dru- ge rešitve, smo se dogovorili, da se po pomoč obrnemo naravnost na zdravstvenega ministra. Kaže, da to ne bo potrebno, saj so v enem izmed slovenskih zavodov zbrali pogum in premagali objektivne in subjektivne prepreke ter bodo Iva- na sprejeli. Počasi, a vendar se pre- mika.« Upajmo, da dovolj hitro za Ivana. MILENA B. POKLIC Foto: GREGOR KATIČ Ivan pred sprejemom na infekcijsko kliniko. Tople postelje in strokovne nege v bolnišnici ali v socialnem zavodu naj bi bili deležni vsi, ki takšno pomoč potrebujejo. Danes je to za marsikoga še vedno le želja. IWIed zdravstvom in socialo Kakšen je odnos ministrstva za socialne zadeve do skupin ljudi, katerih potrebe so na meji med zdravstvom in socialo? Dr. Vlado Dimovski, mini- ster za delo, družino in social- ne zadeve: »Generalne usme- ritve ni. Zavedamo se, da zdravs- tveni rehabilitaciji sledi social- na, zato je sodelovanje obeh ministrstev nujno. V Sloveniji imamo oddelke pobolnišnične- ga zdravljenja, poleg tega bo samo letos naše ministrstvo po- delilo koncesije za 850 postelj v domovih. A samo postelje problemov še ne razrešijo. Opo- zoril bi rad na primer na izra- zito povečano število dement- nih stanovalcev v domovih upo- kojencev. Skladno s staranjem prebivalstva jih lahko pričaku- jemo še bistveno več in tudi za- nje bomo morali najti ustrez- no rešitev. Iščemo tudi rešitev za mlade invalide, za katere ve- mo, da jim sedaj ne preostane drugega kot domovi upokojen- cev. Želimo si, da bi zanje naš- li ne le prostor, temveč tudi us- trezno strokovno pomoč. Tu- di za bolnike z aidsom bomo morali najti rešitev, čeprav tak- šnih, ki bi potrebovali domsko varstvo, v Sloveniji k sreči ni veliko. Pri reševanju njihovih problemov pričakujem, da bo morebitne rešitve predlagala Aids fundacije Robert, ki jo fi- nancira naše ministrstvo. Do- kler odprtih vprašanj ne bomo celovito rešili, bodo tudi naši domovi odprti za različne bol- nike.« Št. 15 - 10. april 2003 6 GOSPODARSTVO Premalo znanja za Evropo Ključ hitrejšega razvoja celjske regije je inovativnost, opozarjajo v območni gospodarski zbornici Območna gospodarska zbornica bo prihodnji četr- tek že tretje leto zapored po- delila priznanja in diplome za inovacije. Na razpis zbor- nične komisije za inovaci- je je prispelo le trinajst pri- jav, ki bodo vse tudi nagra- jene. Med dobitniki priznanj so letos prvič tudi inovatorji iz dveh srednjih strokovnih šol. Kljub napredku v primer- javi s preteklim letom, ko so obravnavali le šest predlogov, v zbornici z letošnjo inova- cijsko bero niso najbolj za- dovoljni. Jože Pušnik je si- cer prepričan, da je v regiji več podjetij in posameznikov, ki bi lahko sodelovali na na- tečaju, »vendar število prijav razkriva, da inovacijska de- javnost na našem območju še ne živi tako kot bi morala. To pa je zelo slabo. Znanje in inovacije so namreč ključni dejavnik za hitrejši razvoj. Ne le naše regije, ampak ce- lotne države. Brez njih ne bo- mo dvignili konkurenčnosti in če želimo v Evropi pome- niti kaj več kot le kolonial- no deželo, ji moramo ponu- diti izdelke z višjo tehnolo- gijo.« Celjska regija sicer nima celovite slike, kako v pod- jetjih vzpodbujajo inovacij- sko dejavnost, vendar rezul- tati gospodarjenja, ki že ne- kaj let stagnirajo, po neka- terih kazalcih pa celo na- zadujejo, jasno kažejo, da je vlaganj v raziskave in raz- voj premalo. Poleg tega je v regiji zelo malo razvojno- raziskovalnega potenciala. Višjo in visoko izobrazbo ima le 6,7 odstotka vseh za- poslenih, po številu študen- tov pa za republiškim pov- prečjem zaostaja za skoraj 12 odstotkov. »Naša podjet- ja, pri tem mislim na celot- no Slovenijo, se bodo po vstopu v Evropsko unijo iz- gubila, saj s svojimi izdel- ki ne bodo konkurenčna. Evropa daje v povprečju za raziskave in razvoj 2 odstot- ka bruto družbenega proi- zvoda, Slovenija le 1,5 od- stotka, s tem da je pri nas BDP bistveno nižji kot v evropskih državah,« opozar- ja Pušnik. GZS bo letos prvič izbi- rala najboljše inovatorje tu- di na državni ravni. Celj- ska zbornica bo predlaga- la Romana Zupanca iz Šol- skega centra Celje, Ivana Še- ligo s Podplata ter Jurija Škorjanca in Andreja Krajn- ca iz podjetja Bosio. Območna gospodarska zbornica je inovacijsko de- javnost začela sistematično spodbujati leta 2000. Poleg nagrajevanja inovatorjev je doslej pripravila še vrsto posvetov in konferenc. Tu- di letošnjo slovesnost bo združila z zanimivim pos- vetom o inovacijah za kon- kurenčnost v Evropski uni- ji, na katerem se bo med drugim predstavil tudi celj- ski Aero kot primer inova- tivnega podjetja. JANJA INTIHAR Direktor območne gospodarske zbornice Celje Jože Pušnik opozar- ja, da je ključ hitrejšega razvoja regije v inovacijah. Od orodij do grafike Ministrica za gospodarstvo dr. Tea Pe- trin je v torek odprla drugi letošnji sejem- ski trojček v Celju, v katerem sta organi- zatorja Celjski sejem in Step združila med- narodne specializirane sejme Forma-tool, ki je namenjen orodjarstvu, Plagkem za plastiko, gumo in kemijo ter prvič pri nas sejem Grafika. Kot je poudarila dr. Petrinova, so vsi trije sejmi odlična priložnost za izmenjavo no- vih znanj, prav nova znanja pa lahko zelo veliko prispevajo k zagotavljanju gospodar- ske rasti. Ta se v Sloveniji v zadnjih nekaj letih giblje med tremi in štirimi odstotki, zmanjšuje pa se tudi zaostajanje za država- mi Evropske unije. Ministrstvo za gospodars- tvo je pripravilo številne ukrepe za spodbu- janje podjetništva in konkurenčnosti, pod- pira tudi razvoj grozdov, v katere se povezu- jejo zlasti orodjarji in plastičarji. Na vseh treh sejmih, ki bodo odprti do 11. aprila in so namenjeni predvsem strokovni javnosti, sodeluje 623 razstavljavcev iz 24 držav, od tega se jih slaba tretjina predstav- lja neposredno. JI, Foto: AŠ Sejemski trojček Forma-tool, Plagkem in Grafika je odprla ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin. Učna ura zaposlovanja S pomočjo Pharovega programa do 150 delovnih mest v Savinjski regiji Pharov program aktivira- nja zaposlitvenih potencia- lov v Savinjski regiji, ki bo zaključen oktobra, je uspe- šen. Pa ne samo, ker bo pri- nesel 150 novih delovnih mest in ker je vanj vključe- nih več tisoč brezposelnih, temveč predvsem zato, ker je že vzpostavil visoko stop- njo sodelovanja in koordi- niranja med vsemi, ki so- delujejo v procesu zaposlo- vanja. To je bila ena izmed temelj- nih ugotovitev na predstavi- tvi projekta prejšnji teden v Slovenskih Konjicah. Pro- jekt, ki sodi v nacionalni pro- gram Phare 2000, izvajajo pa ga na območju celjske in ve- lenjske območne službe Za- voda RS za zaposlovanje, je predstavila njegova voditelji- ca Tanja Pintar Korent. V regiji vključuje 28 projektov, njihovi izvajalci pa bodo sku- šali v nekaj manj kot enolet- nem obdobju (od novembra lani do oktobra letos) zago- toviti 150 novih delovnih mest in vsaj 10 inovativnih zaposlitvenih projektov. Uresničevanje projekta je minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Di- movski ocenil kot učno uro, kot priložnost, da se nauči- mo, kako se takšni progra- mi izvajajo znotraj Evropske unije. Znanje, pridobljeno v Savinjski regiji, bo koristilo tudi vsem ostalim območjem v Sloveniji, je poudaril. Navsezadnje 2,8 milijona evrov, kolikor skupno vlagata v projekt Evropa (1,8 mili- jona) in Slovenija (1 mili- jon), ni malo denarja. V pr- vih dveh mesecih neposred- nega izvajanja projekta Pha- re 2000 v Savinjski regiji sta območni službi zavoda za za- poslovanje v 25 projektov na- potili 3.878 brezposelnih oseb. V krajše motivacijsko inovacijske delavnice so v tem času vključili 2.714 brez- poselnih, v različne progra- me izobraževanja in usposab- ljanja pa 475 brezposelnih. Največ jih prihaja iz občin Celje (22 odstotkov) in Šmar- je (18 odstotkov), kar 40 od- stotkov je starih od 25 do 29 let. Polovica jih ima 5. stop- njo izobrazbe, kjer so očit- no najbolj potrebna dodat- na znanja. MILENA B. POKLIČ Obrtniškim zdraham ni videti konca Bodo celjski obrtniki vendarle rekli končno besedo o tem, ali so bile volitve novega vodstva zakonite ali ne? Celjski obrtniki še vedno niso »poravnali« svojih vrst. Boris Šuštar še naprej opozarja, da predsednik ob- močne obrtne zbornice Mi- ran Gracer ni bil izvoljen na zakonit način, čemur pritrjuje tudi pravno mne- nje uglednega celjskega od- vetnika Konrada Plauštaj- nerja. Pred dnevi je na na- slov celjske zbornice priš- lo tudi pismo, v katerem ko- legij upravnega odbora Obrt- ne zbornice Slovenije (OZS) poziva Celjane, naj zaplet čim prej rešijo. Boris Šuštar je prepričan, da pomeni poziv OZS-ja nje- govo moralno zmago. Ker pi- smo ni naslovljeno na pred- sednika zbornice Mirana Gra- cerja, pa po njegovem kaže, da republiška zbornica ne priznava novega vodstva. V Ljubljani pravijo nekoliko drugače oziroma se do celj- skih obrtniških zdrah ne že- lijo javno opredeliti. »Celj- ski obrtni zbornici nismo ni- česar naložili, ampak smo sa- mo predlagali, naj vse zade- ve, povezane z volitvami, še enkrat temeljito prouči. Če bo pri tem ugotovila kakšne nepravilnosti, jih mora ne- mudoma urediti,« je pojasnil generalni sekretar OZS-ja dr.Vilijem Pšeničny. Pri tem je opozoril, da OZS nima no- benih možnosti niti pravice, da bi se vmešaval v notranje zadeve območne zbornice, saj je ta samostojna pravna oseba, z lastnim statutom in z vsemi ostalimi pravnimi ak- ti. Pšeničny je tudi dejal, da je po oceni vodstva OZS-ja pravno mnenje Konrada Plauštajnerja (mnenje je na- ročil Šuštar) najbolj korekt- no, saj se po njihovem pra- vilno opira le na statut ob- močne zbornice, ki jasno do- loča, da na skupščini veljajo le glasovi prisotnih poslan- cev. To pomeni, kot je zapi- sal Plauštajner, da izvolitev sedanjega vodstva s pomoč- jo štirih že prej izpolnjenih glasovnic, ki so jih prinesli na skupščino, ni bila pravil- na. Predsednik območne obrt- ne zbornice Miran Gracer pravi, da pismu OZS-ja niti ne posveča kakšne posebne pozornosti. »Ne vem, ali je sploh potrebno, da karkoli naredimo. Na nedavni skupš- čini sem poslance pozval, naj ukrepajo, če menijo, da so bile storjene nepravilnosti, vendar se nihče na moj po- ziv ni odzval. Jaz sam ne mo- rem ničesar narediti, saj sem le izvrševalec sklepov skupš- čine in nadzornega odbora. To pomeni, da je vsa zadeva v rokah upravnih organov ob- močne zbornice,« meni Gra- cer. JANJA INTIHAR Brez vode ne bo nakupa Direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek pričakuje, da bodo najkasneje do sredine junija že lastniki Tuhelj- skih toplic. Zaplete se lahko le s koncesijo za vodo. Če jim je hrvaška vlada ne bo dala, bo zdravilišče od naku- pa odstopilo. V nekaterih medijih so se sicer pojavili zapisi, češ da je zagrebško stečajno sodišče prav zaradi zahteve po koncesi- ji že zavrnilo ponudbo Term Olimia, vendar Zdravko Po- čivalšek, trdi, da to ne drži. Je pa res, da je zaradi vode potrebnih nekoliko več pogovorov in pogajanj, ki sicer po- tekajo zelo korektno. »Želimo imeti oboje - objekte in vo- do. Ker smo se edini prijaviU na razpis in ker menimo, da je naša ponudba dobra, pričakujemo, da nam bo stečajni upravitelj pomagal pri pridobitvi koncesije,« pravi Poči- valšek. V Termah Olimia sicer še vedno ne želijo razkriti, kak- šno ceno so ponudili za turistično-rekreativni center, zno- traj katerega so tudi Tuheljske toplice. V prenovo in poso- dobitev pa so do leta 2006 pripravljeni vložiti 7 milijonov evrov. Že letos bi povečali vodne površine, dopolnili go- stinsko ponudbo in uredili okolico. Prihodnje leto bi zgra- dili vvellnes in zdravstveni center, na koncu pa bi posodo- bili tudi hotel in zgradili konferenčni center. Št. 15 - 10. april 2003 GOSPODARSTVO 7 Marjan Prelec ostaja še dve leti ^radi pomembne naložbe so direktorju Cinkarne podaljšali mandat - Letos optimistične napovedi Nadzorni svet Cinkarne e generalnemu direktorju lodjetja Marjanu Prelcu in thničnemu direktorju Vi- iju Raznožniku podaljšal landat še za dve leti. S tem eje, vsaj za sedaj, konča- I borba za Prelčevega na- lednika. V minulih dveh cdnih je bilo namreč med nožnimi kandidati slišati eliko imen, od celjskega iupana Bojana Šrota do To- jaža Berginca iz Teleko- aa, ki je Celjanom bolj nan kot eden od članov iprave bivše Kovinotehne. V osemčlanskem nadzor- lem svetu, kjer je polovica redstavnikov kapitala, polo- ica pa zastopa zaposlene, so eza omejen mandat odloči- i, ker želijo, da Cinkarna še od Prelčevim vodstvom do- »nča eno najpomembnejših laložb v zadnjih letih. Gre za O milijonov evrov vredno po- odobitev, s katero bodo let- 10 proizvodnjo titanovega ioksida s sedanjih 40 tisoč ovečali na 60 tisoč ton. Marjanu Prelcu in Viliju laznožniku se bo »polovič- j« mandat iztekel 30. juni- 12005 in takrat naj bi se oba pokojila. Po besedah ene- lod članov nadzornega sveta D zato na nedavni seji tudi aenili, da bi morali upravo čim prej razširiti, da ne bi čez dve leti vodenje podjetja prevzeli popolnoma novi ljudje. Zato naj bi na skupš- čini konec maja spremenili statut družbe, in sicer tako, da bi poslej uprava Cinkar- ne lahko imela največ štiri člane. Predlog za imenova- nje novega člana so prepu- stili Marjanu Prelcu. Nadzorni svet je govoril tu- di o Prelčevem nasledniku. Zo- pet naj bi omenjali več imen, vendar še vedno za najbolj re- snega T, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica. 8.00 Poroči- 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 loba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Poudarje- 13.30 Mali O, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes. Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kro- k 1745 Jack pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni jjam, 19.20 Pop čvek, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), W Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokal- Mn regionalnih radijskih postaj Slovenije NE PRESLISITE NA RADIU CELJE ČETRTEK, 10. APRILA, OB 24:00: SNOP Pred Eurosongom V noči s četrtka na petek boste lahko izve- deli, kako uspešni smo bili Slovenci na pr- vih izborih evrovizijske popevke. V pogo- voru Simone Brglez s predsednikom OGAE Slovenija Alešem Matkom bomo spoznava- li, kako uspešna so bila šestdeseta, kako sre- brna sedemdeseta in kako črna osemdeseta leta. Veliko ljudi spremlja izbor od razpisa, vseh priprav, vaj in vse tja do velikega tre- nutka, ko izberemo slovenskega predstav- nika. Letos je imela največ sreče Karmen Stavec, ki je zmagala s pesmijo Lep poletni dan. Ji bo uspelo doseči najboljšo uvrstitev? Odgovor bo znan 24. maja v Rigi, kjer bo potekal že 48. izbor za pesem Evrovizije 2003. Aleš Matko zanimivosti ne bo trosil samo v nocojšnji noči, temveč bo za Radio Celje spremljal letošnji izbor tudi neposredno iz Rige. Za tokratni SNOP pa obljubljamo tudi pogovor s Karmen Stavec. Aleš Matko v družbi letošnje zmagovalke Eme Kannen Stavec. NEDEUA, 13. APRILA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM Cvetna pesem s Kozjanskega v oddaji Znanci pred mikrofonom bo gost Miha Zakošek s Pilštanja, ki je predsednik Kulturnega društva Lesično - Pilštanj. Pred- stavil bo zanimivo kulturno življenje na Koz- janskem od cvetne do velikonočne in bin- koštne nedelje, delo na bio kmetiji in še mno- go drugega. Pilštanjski gospodarji, s kateri- mi Miha Zakošek tudi prepeva, pa bodo v oddaji dodali cvetne, velikonočne in binkošt- ne pesmi. Oddajo pripravlja Tone Vrabl. Miha Zakošek SREDA, 16. APRILA, OB 19.20: POP ČVEK Sound Attack predstavlja 24/7 Novi album zasedbe Sound Attack nosi naslov 24/7. Špela Buda je poskrbela za be- sedila, Simon Šurev pa ostaja avtor glasbe in gonilna sila skupine. Na albumu, ki sta ga pripravljala kar dve leti, je osem avtorskih skladb in štirje remiksi. Poleg skladb, ki so v energičnem pop žanru, sta na albumu tudi dve baladi. Sound Attack Metuljček za najmlajše že tretje leto zapored Metuljček Radia Celje 14. junija obljub- lja za najmlajše številna igrala, od tistih na- pihljivih, do toboganov, plezal, avtomobilč- kov, prav tako bodo otroci lahko ustvarjali v številnih ustvarjalnih delavnicah ali se po- mudili v računalniškem kotičku. Vstopnine in plačil igral ter posameznih delavnic ne bo. V delavnicah bodo lahko otroci ustvar- jali od 14. do 18. ure, igrala pa bodo na vo- ljo od 14. do 20. ure. Tudi dogajanje na odru bo pestro vse od 14. do 20. ure. Nastopili bodo številni ustvarjalci za otroke. Predsta- vili se bodo plesalci Plesnega vala. Top Fita, zabavali vas bodo Sten Vilar, Damjana Go- lavšek, Spidi in Gogi, Andreja Zupančič, Ro- nald Mc'Donald, klovnesa Mika Maka, Bo- ris z zmajčkom Jurčkom, Čukec in Rozi, Melita Osojnik, Slepi potnik, Vojo in Plesni forum Celje s Piko Nogavičko, pridejo Pu- pe, pa Mojca s Kaličopkom in še nekateri drugi zanimivi izvajalci. Veliko vlogo bodo imeli tudi otroci celjskih vrtcev. Melita Osojnik: »Veseli me, da so me organizatorji Metuljčka letos spet povabili v Celje. Lepo je, da se bomo na enem mestu srečali najmlajši, željni zabave, glasbe, igre in tisti, ki zanje vse to pripravljamo. Obljubim, da bom za najmlajše pripravila šopek naj- boljših, še vročih novih pesmic!« TUJA LESTVICA: 1. IBeginloVVonder- DannilMInogue (3) 2. Sunrise-SimplyRed (6) 3. Ka-Ching!-ShaniaTwain (4) 4. Comelindone- RobbieVVilliams (2) 5. It's0k-Des'ree (4) 6. Somevvhere I Belong- LinkinPark (1) 7. MoveVourFeet- JuniorSenior (2) 8. BeingNobody- RichardXVs.LibertYX (1) 9. SomethingThatVouSaid- TheBangles (4) 10. When The Lights Go Down - FaithHill (3) DOMAČA LESTVICA; 1. Poglej me v oči- Alenka Godec (7) 2. Ne bom čakala - Pika Božič (2) 3. Ujel si se - Polona (6) 4. Med zemljo in zrakom- Tinkara Kovač (1) 5. Mladost-GameOver (3) 6. Prvič in zadnjič-NušaDerenda (5) 7 Povej naglas - Make Up 2 (1) 8. Zgoraj brez - Ritem Planet (4) 9. Extrasupermegafakinnujno- Zablujena generacija (2) 10.Exploziv(no)-Alya (3) PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: Zakaj ne pokličeš - Sound Attack Hrepenenje-Milan Rudan PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: American Ufe - Madonna We Want Peace - Lenny Kravitz Nagrajenca: Vera Kamenik, Ljubljanska 33, Celje Igor Špeh, Prešernova 23, Velenje Nagrajenca dobita kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. CEUSKIHSplus 1. Mora biti moj-Navihanke (7) 2. Sreča se vrne - Vesele Štajerke (1) 3. Sprehod skozi Celje - Hlapci (4) 4. Na zdravje, prijatelji-Vagabundi (6) 5. Takrat bil majhen sem otrok- Korenjaki (2) Predlog za lestvico: Pet krat po deset - Dvojčici z Janezom SLOVENSKIH 5 plus 1. Bosa-Čuki (8) 2. Prijatelji si vsi bodimo- Ans.Toneta Rusa (7) 3. Morska pravljica - Ans. Petra Finka (1) 4. Jaz sem šef - Vrisk (2) 5. Prikrita resnica- Ans. Bratov Poljanšek (3) Predlog za lestvico: Ko grem na vrh gora - Veseli planšarji Nagrajenca: Jasmina Goleč, Doblatina 11, Laško Milena Goter, Olešče, Laško Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Št. 15 - 10. april 2003 30 NASVETI Ne more se vam ponesrečiti Piše: MAJDA KLANŠEK •Samo tri stvari lahko ogrozijo pripravo vaše hra- ne: slabe sestavine, preveč soli in pozabljivost. Če upo- rabljate dobre, sveže sesta- vine in kvalitetne začimbe, če imate smisel za eksperi- mentiranje, če skoparite s soljo - potem se ne more po- nesrečiti. Hrana mdrda ne bo vedno enakega okusa, pa kaj zato - tako je tudi prav! Zamenjajte sestavine v receptih, dodajajte, naj vas ne bo strah domišljije pri ustvarjanju novih oku- sov. Le tako se uspe za šte- dilnikom. V receptih so na- vedene količine sestavin, vse pa bo odvisno od vese- lja do hrane in teka gostov. Mehiška iazanja Za 10-15 oseb, za omako iz mletega mesa potrebuje- te: 5 čebul, 2 velika stroka česna, čili, približno 1 kg mletega mesa, male kloba- sice, 3 do 4 vejice zelene, 2 pločevinki paradižnika (lah- ko tudi 1 rdeča ali zelena pa- prika), bazilika, pekoč čili- jev prah, origano, prav na koncu, sol, rdeče vino.V me- sne plasti: 600 g skute, 3 jaj- ca, 6 dl naribanega sira (koš- ček sira si pustite za okrasi- tev lazanje), koruzni čips, za okrasitev: olive, rezine pa- radižnika. Na olju zlatorumeno pre- pražite čebulo, česen in či- li. Dodajte meso in klobasi- ce, nato še zeleno, paradiž- nik, papriko in začimbe. Du- šite približno četrt ure. Do- dajte sol in vino po okusu. Omaka mora biti primerno gosta. Sestavine za vmesne pla- sti dobro premešajte. V po- dolgovato posodo dajte na dno polovico mesne omake in jo prekrijte s polovico ma- se iz skute in sira. Potresite s koruznim čipsom, nato prekrijte z drugo polovico mase iz skute in sira. Sledi nova plast koruznega čipsa in prav povrhu druga polo- vica omake iz mletega me- sa. Do vrha napolnjeno po- sodo prekrijte z rezinami preostalega sira in paradiž- nikom ter črnimi olivami. Če je mesna omaka še topla, bo Iazanja gotova po prib- ližno 10 minutah peke pri 250 stopinjah C, pri hladni omaki pa računajte, da jo bo potrebno segrevati približ- no pol ure. Baguette Za 4 kose potrebujete: 50 g kvasa, 5 dl vode, 2 žlici so- li, po želji 50 do 75 g nare- zanih lešnikov, 14 do 15 dl bele moke. Zmešajte kvas z malo vo- de, dodajte sol in morda le- šnike. Vmesite v moko preo- stanek vode, dokler ni testo lepo gladko. Pustite ga vzha- jati 1 uro, vmes pa po prib- ližno 30 minutah dobro pre- mesite. Testo razdelite na štiri dele in oblikujte zelo podol- govate štruce. Po dolžini jih položite v pečico, naredite nekaj poševnih rezov na po- vršini in jih pustite narasti na dvojno velikost. Nato pecite 15 minut pri toploti 275 sto- pinj C. Še vroče premažite z vodo. iUiini pice Za 30 kosov, za testo po- trebujete: 25 g kvasa, 2 dl mlačne vode, 1/2 žličke so- li, 2 žlici olja, 5 dl moke. Zamesite testo in ga naj- manj pol ure pustite vzha- jati. Zelo na tanko ga raz- valjajte in s kozarcem obli- kujte pice premera 5 cm. Iz te količine testa naj bi na- redili približno 30 pic. Pa- radižnikovo mezgo preme- šajte s sesekljano čebulo, poprom in origanom ter s to omako premažite pice. Vsako prekrijte z rezino mozzarelle. Približno 10 minut pecite na 275 stopinj C. Zamrznite jih, ko so do- bro ohlajene. Št. 15 - 10. april 2003 NASVETI 31 Mala moda za velike slovesnosti Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Nobenega dvoma ni, da obstajajo v človeškem živ- ljenju trenutki, ki jih želi- mo počastiti tudi s poseb- no slovesno obleko. To ve- lja tudi za naše najmlajše lepotičke, ki si kdaj pa kdaj želijo biti kot prave prince- ske iz pravljice. Kajpada ne kot iz tistih davnih časov, ko so resnič- ne princeske in dvorjanke izgledale kot prave minia- turne kopije odraslih. Vse do 18. stoletja so namreč v modi kraljevale okorne kri- noline in stezniki, zato se majhni deklici, ukleščeni v takšno mučilno napravo, gotovo ni ljubilo veselo po- skakovati naokrog. Čeprav je bila videti še tako ime- nitno in je bil dogodek še tako vesel... Veselje pa je pogledati slo- vesno modo danes! Male na- vihanke se iz vsakdanje džin- somanije in pisanih majčk, skoraj enakih fantovski mo- di, prelevijo v mala vilinska bitjeca. Obhajila, birme, rojstni dnevi... še posebej pomladni me- seci kar prekipevajo od raz- ličnih veselih dogodkov; od obhajilno-birmanskih, po- ročnih do rojstnodnevnih slo- vesnosti. Če prav te dni razmišljate, kakšno oblačilce izbrati za svojo slavljenko ali gostjo na slavju, naj vam natrosimo ne- kaj svežih idej iz letošnjih pomladno-poletnih kolekcij. Sama slavna kreatorska ime- na so jih podpisala; od Pinca Pallina, Agathe Ruitz de la Prada, Byblosa do Armani Juniorja... Sploh ne visokomodni mi- ni originali, ampak oblačila iz pret-a-porter trendovske ponudbe so za navadne smrt- nike ocenjena z osupljivo neu- lovljivimi cenami. Je pa res, da znajo biti prijazna popot- nica za burjenje domišljije in iskanje modnih izpeljank v domači šivalnici. In rdeča nit slovesne dekliš- ke mode za letošnje tople me- sece? Sladko, sveže, megli- často, nežno - v barvah! Po- leg snežno bele je znova v os- predju svetlo bonbonasto ro- ža, barva fuksije, nebesno modra, nežno zelena, zele- no-rumena. Kroji so udobni, nabrani, slojeviti z več plastmi tan- kih tkanin in asimetirčno odrezani. Ljubki poudarki s pentljami in cvetličnimi aplikacijami prebujajo ro- mantična razpoloženja, dol- žine pa varirajo od kolen do gležnjev. Pa še na uho; ko boste iz- birali oblekico, dovolite de- klici, da sodeluje s svojimi željami. Nenazadnje, le ona jo bo nosila, zato se mora v njej počutiti kot princeska! Št. 15 - 10. april 2003 32 iHIIVTOMOBILISTE Cayenne na slovenskem trgu Porsche je imel dolga le- ta v svoji ponudbi dva av- tomobila, oba dovolj izra- zita športnika - carrero 911 in boxsterja. Po novem se jima pridružuje cayenne, pr- vi terenec oziroma SUV, kot se takšnim avtomobilom v zadnjem času reče. Cayenne ima vehko skup- nega z volksvvagnovim toua- regom, saj školjki teh dveh vozil nastajata v volksvvagnovi tovarni v slovaški Bratislavi. Tam touarega tudi dokonča- jo, medtem ko cayenna pre- peljejo v Nemčijo in tam opra- vijo delo do konca. Cayenne je eden tistih avtomobilov, ki je zbujal izjemno veliko po- zornosti še preden je zapeljal na cesto. Nič čudnega, kajti Porsche se je vse doslej uk- varjal zgolj s športnimi ku- peji. Cayenne ima spredaj luči, ki so značilne tako za carre- ro kot za boxsterja in prav to je ena izmed tistih oblikov- nih značilnosti, ki precej raz- burja avtomobilsko publiko. Model z močnejšim motor- jem je serijsko opremljen z zračnim vzmetenjem, ki skr- bi za samodejno prilagajanje različnim cestnim podlagam ali terenu, hkrati pa sam in odvisno od hitrosti znižuje ali zvišuje svojo oddaljenost od tal. Zraven je seveda stalni šti- rikolesni pogon, ki pa ob po- moči elektronike prenaša tu- di do 100 odstotkov moči bo- disi na prednji bodisi na zad- nji kolesni par. Za povrh je še reduktor, čeprav je vpra- šanje, kdo in kdaj se s cayen- nom odpravi na kakšno brez- potje. Cayenne je na voljo v dveh izvedenkah: S poganja ben- cinski osemvaljnik V-zasno- ve in z gibno prostornino 4,5- litra ter močjo 340 KM. Naj- višja hitrost je 242 km/h, do 100 km/h pospeši v 7,2 se- kunde. Precej zmogljivejša je izvedenka turbo. To poganja enak motor kot cayenne S, le da zaradi turbinskega polnil- nika razvije 450 KM. Glede na to so tudi zmogljivosti ne- koliko drugačne, saj je konč- na hitrost 266 km/h, pospe- šek do 100 km/h pa 5,6 se- kunde. Upoštevaje veliko gib- no prostornino in količino KM je ustrezna tudi poraba, ki je lahko v povprečju tudi od 20 do 22 litrov. Porsche Slovenija kot urad- ni prodajalec teh nemških av- tomobilov pri nas računa, da se mu bo letos posrečilo do- biti kakšnih 25 ali 26 cayen- nov in če je verjeti njihovim zagotovilom, jih bodo skoraj zlahka prodali. Sicer pa proi- zvodnja teh porschejev ne bo gromozanska, saj naj bi jih naredili nekako 25 tisoč na leto. Znani sta tudi ceni za obe varianti: cenejši cayenne je na- prodaj za 16,6, dražji za 27,3 milijona tolarjev. Terenski gizdalin - porsche cavenne Mazda z novo mazdo2 Japonska Mazda je že nekaj časa napovedovala novi mali avto. Mazda2, avto nižjega razreda in konkurent številnim podob- nim vozilom, je sedaj ven- darle nared. Vozilo je ne- kakšen mednarodni avto- mobil, saj nastaja v špan- ski Valencii, za povrh v For- dovi tovarni. Ta povezava ni nova, saj je verjetno dovolj znano, da je Ford pomemben lastnik Mazde. Torej tudi ne more biti nič pretirano čudnega, da je mazda2 narejena na enaki osnovi kot nova For- dova fiesta. V vsakem prime- ru pa je to petvratna kombi- limuzina s skupno dolžino 392 centimetrov. Navzven se mazda2 dovolj očitno spo- gleduje z drugimi mazdami, kar še posebej velja za pred- njo masko, morda je po svoje značilno zadnje okno, ki spominja na ono pri alfa ro- meo 145. Pri Mazdi posebej poudar- jajo dobro varnostno zasno- vo malega avtomobila, ver- jetno bo tudi za slovenske kupce opremljen z dvema čelnima in dvema stranski- ma zračnima blazinama. Motorji so za začetek štir- je, trije bencinski in dizel- ski, kar je za načrte v Evro- pi še toliko bolj pomembno. Povsem prvi in začetni na les- tvici je 1,25-litrski štirivalj- nik s 75 KM pri 6.000 vrtlja- jih v minuti. Sledi 1,4-litrski agregat z 80 KM pri 5.700 vrt- ljajih v minuti, najzmogljivej- ši pa je 1,6-htrski motor, ki razvije 100 KM pri 6.000 vrt- ljajih v minuti. Dizelski mo- tor ima gibno prostornino 1,4- litra in zmore 68 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti. Zanimivo je, da naj bi Evropi letno na- menili vsega 40 tisoč mazd2, kar se zdi razmeroma skrom- na številka. Slovenskim kup- cem bo mazda2 na voljo apri- la, v vsem letu 2003 jih na- meravajo prodati okoli dve- sto. Cene seveda še niso zna- ne, se pa ve, da naj bi stala najcenejša različica 2,2 mili- jona tolarjev. Novi mazdin malček - mazda2 Skromna prodaj jaguarja X type' Britanski in Fordov Jaguar bo nekako za dva tedna usta- vil proizvodnjo svojega mo- dela X type. S tem naj bi se proizvodnja tega vozila zmanjšala za približno 2.500 enot. Lani so naredili 73 ti- soč jaguarjev X type, kar se- veda pomeni, da načrt, po ka- terem naj bi se letna proizvod- nja in prodaja ustavili pri šte- vilki 100 tisoč, ni bil dose- žen. Jaguar X type se relativno dobro prodaja v ZDA, ven- dar je bilo lani vsaj 70 od- stotkov vozil prodanih pre- ko najema in drugih p^ nih finančnih aranžmaji drugi strani naj bi šel avte bo v promet tudi zaraj ga, ker nimajo v ponud zelskega motorja; ti pa i evropskih trgih izjemnf ljubljeni. Letošnji načrt prodaj bi se ustavil pri števili tisoč, čeprav lahko v toi v angleškem Halevvood redijo do 125 tisoč vozi sedanjih izračunih pa je zvodnja rentabilna pri 1 proizvodnji najmanj 80 ij vozil. Jaguar X tvpe se otepa s slabo prodajo. Avstr^a je draga... ^ v sosednji Avstriji imajo, tako kot pri nas, kar vel težav z vinjenimi vozniki. Vendar je njihovo razumd nje tega problema bistveno drugačno od našega. Zgoljj primer: če v Avstriji odklonite pihanje oziroma upora alkotetsta, vas bo to, ne glede na kasnejši izid pregleij stalo skoraj 6.000 evrov! Slabe ocene za mitsubishi pajero pinii v okviru neodvisne organizacije EuroNCAP opravljajo tako imenovane preskusne ^ oziroma trčenja, ki so v zadnjih letih postala pomembna pri odločanju o nakupu voi Končna ocena je skupek ocen različnih trčenj pri različnih hitrostih. Pred nedavnirf opravili takšno trčenje s šestimi avtomobili, ki niso tako pogosti na slovenskem Škoda superb, audi TT, MG FT, opel meriva in BMW X5 so od petih možnih zvezdic dt štiri, medtem ko so mitsubishiju pajeru pinin prisodili tri. Bolj ali manj se ve, da je di^ najvišjo oceno, torej pet zvezdic, dobilo šest vozil, in sicer renaulti laguna, megane in satis, saab 9-3, mercedesa razreda E in C. Škodin superb je na preizkusih trčenja dobil štiri od možnib petih zvezdic. Srebrna in siva najbolj priljubljeni Znani Du Pont je pred časom opravil raziskavo o priljubljenosti barv pri avtomobilih. 1 so ugotovili, da je meti ameriškimi kupci najbolj priljubljena srebrna barva vozila (za te'i mobile se je odločilo 23 odstotkov kupcev). Sledi bela (15 odstotkov) in črna {12 odstotk V Evropi je skoraj podobno, saj sta najbolj priljubljeni srebrna in siva barva (38 odstotkov pa veliko bolj v ospredju modra (25 odstotkov), za črno se odloča 13 odstotkov kupcev. Tu Aziji je dokaj enako, saj je najbolj priljubljena barva srebrna oziroma siva (42 odsto' kupcev), medtem ko bi se za avto bele barve odločilo kakšnih 35 odstotkov kupcev. Št. 15 - 10. april 2003 ŽAAlftOMOBILISTE 33 Vodilni z velikim minusom 0 letošnji marec sloven- itrgovcem z avtomobili linesel posebnega olaj- jali večjega števila kup- V tretjem letošnjem me- lje bilo namreč pri nas anih 5501 novih oseb- avtomobilov, kar je bilo jčlih 0,87 odstotka manj lani. obdobju januar-marec so jali skupaj 14.900 osebnih (Hobilov, kar je bilo za štiri lotke več. Razveseljiva je rja štiriodstotna rast pro- kar se je zgodilo prvič ireh letih. Po drugi strani :animivo, da je marec mjšal prodajo vodilnim 1 - Renaultu, Volksvvagnu »ugeotu. Renaultova mar- ina prodaja je bila namreč 5 odstotkov skromnejša od ice. Nič bolje ni bilo pri [swagnu, katerega proda- je v tretjem letošnjem me- 1 zmanjšala za 18 odstot- medtem ko je bilo pri Peu- lu dva odstotka manj kup- iekakor je zanimivo, da dobro prodaja škod. Češ- ovarno pri nas zastopata Hmpex in Porsche Slove- nija. Večino letošnje prodaje je treba pripisati Avtoimpexu, ki se morda v sedanjih okoliš- činah bolje znajde - tako ali drugače... Dokaj dobro gre letos Hon- di (tudi zavoljo novega accor- da), pa tudi Mazda se ne more pritoževati. Zanimivo je, da je Mercedes Benz marca svoj re- zultat v primerjavi z lanskim popravil za 20 odstotkov, BMW pa kar za 68 odstotkov. Honda accord Fordova triperesna deteljica Ameriški Ford bo čez ne- kaj mesecev praznoval sto- letnico rojstva kot drugi av- tomobilski koncem na obli po številu izdelanih avtomo- bilov. Ob tej obletnici tovar- na postavlja na cesto tudi tri dirkaške izvedenke svojih znanih avtomobilov, mondea ST, focusa ST m focusa RS. Za slednjega je treba re- či, da gre v tem primeru za cestno izvedenko focusa WRC (World Rally Car). Av- to poganja bencinski štiri- valjnik z gibno prostorni- no 2,0-litra in z 215 KM. Žal so naredili le količinsko omejeno serijo in kot pra- vijo pri Fordu, je avto bolj ali manj že razprodan. Fo- cus ST 170 je po moči ne- kaj skromnejša izvedenka. Za pogon v tem avtu skrbi prav tako bencinski štirivalj- nik z gibno prostornino 2,0- litra, vendar razvije 173 KM pri okroglih 7.000 vrtljajih v minuti. To zadošča za 215 km/h in 8,2 sekunde pos- peška do 100 km/h. Se pa avto dokazuje z izvrstnimi voznimi lastnostmi, na vo- ljo je v treh karoserijskih oblikah in petih barvah, naj- cenejša različica pa je na- prodaj za 5,88 milijona to- larjev. Mondeo ST 220 je ta hip najmočnejša različica mondea. V nosu se vrti ben- cinski šestvaljnik, ki ponu- ja 226 KM pri 6.150 vrtlja- jih v minuti (najvišja hitrost je 243 km/h in pospešek 7,1 sekunde do 100 km/h). Tu- di za mondea ST velja, da je naprodaj v treh karose- rijskih inačicah in petih bar- vah in da je najcenejši na voljo za 8,56 milijona to- larjev. Št. 15 - 10. april 2003 34 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 15 - 10. april 2003 ^^^pGUlŠI-INFORMACIJE 35 Št. 15 - 10. april 2003 36 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 15 - 10. april 2003 INFORMACIJE 37 Št. 15 - 10. april 2003 38 ZA RAZVEDRILO Št. 15 - 10. april 2003 VODNIK 39 Št. 15 - 10. april 2003 40 ZANIMIVOSTI Ob polkah in valčkih tudi butare in pirhi Na zadnjem koncertu 8. Avsenikovega abonmaja polk in valčkov v sezoni 2003/2003 v Narodnem do- mu v Celju so se predstavi- li zmagovalci festivala Slo- venske polke in valčka Ve- sele Štajerke, Modrijani in Navihanke, dobitnik srebr- nega grba Mestne občine Celje harmonikar Viki Ašič in humorista Honza in Fon- za, za posebno preseneče- nje pa so poskrbeli Pilštanj- ski gospodarji, ki so pred- stavili Kozjansko. Med koncertom so na odru Ferdo Stopar z ženo in Mari- ja Lupše pletli prave pilštanj- ske butare, v katerih je osred- nji element kozjanska cveto- ča drnula. Na Pilštanj u sple- tejo vsako leto vsaj eno veliko butaro, ki jo na cvetno nede- ljo postavijo ob zvonik domače cerkve, to pa bodo počeli ta- ko dolgo, da bo butara višja od zvonika. Obiskovalci so med koncertom narejene bu- tare dobesedno razgrabili. Meja d.d. Šentjur je poklo- nila več kot 300 jajc, ki so jih dijaki Srednje kmetijsko gos- podinjske šole v Šentjurju spre- menili v lepe pirhe, ki so jih obiskovalci odnesli domov. Ob predstavitvi mnogih kozjanskih prireditev, običajev in narav- nih lepot in zanimivosti so Pil- štanjski gospodarji ponudili tudi znameniti drnulovec, su- ho sadje in pršjačo. Avsenikov abonma je tako prijazno zdru- žil narodnozabavno glasbo s prikazom velikonočnih običa- jev na Kozjanskem. TV Foto: GK Pilštanjski gospodarji (četrti z leve župan Andrej Kocman) so s pesmijo predstavili cvetno, velikonočno in binkoštno nedeljo. Ferdo Stopar z ženo in Marija Lupše (v sredini) so med nastopom spletli več pilštanjskih butar s cvetočo dmulo. Honza in Fonza sta spravila obiskovalce koncerta v smeh in dobro voljo s posebno točko, ko sta s tlačilkama imitirala dunajsko koračnico. Mojster s harmoniko, častni godec Slovenije 2000 in dobitnik srebrnega grba Mestne občine Celje VI s predstavnicama organizatorja Zavoda za turizem Celeia Celje Katarino Kerk in Snežko Gabrov( TRACNU Virtualni kozarček Minister Keber jo j protialkoholnim zal nom zagodel tudi s jim kolegom, ki jim sto ponudijo čast od ranja novih pridobil Tako ministru za d^ družino in socialnei deve dr. Vladu Dinu skemu ob odprtju Ul da za delo v Slovena Konjicah ni preosti drugega, kot da je v a dogodku nazdravil I z »virtualnim« kozi kom. Prava sramota mesto vina! Podeželanj Konjičani so nadvsef nosni na svoje lepo,( ma in v Evropi nagra vano mesto. Pa je ( zadnji priložnosti žu{J Janez Jazbec pričel s' nagovor z besedami: majhnem podeželski mestecu, kot so Slovs ske Konjice...« ZaU šoka nadaljevanja go' ra noben pravoveren f njičan ni registriral. Št. 15 - 10. april 2003