Poštnina plačana v gotovini
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto VI — štev. 30.	Ljubljana, 21, julija 1950	Izvod 4 din
SKLEPI XII. plenuma Centralnega
odbora Zveze sindikatov Jugoslavije
Sindikalne organizacije so pri izvajanju linije Partije dosegle v preteklih letih in letos znatne uspehe v delu pri krepitvi in nadaljnji graditvi sindikatov, pri nadaljnji poglobitvi in krepitvi demokracije, v izboljšanju sistema dela in načina vodenja.
Sindikalne organizacije so uspešno razvijale socialistično tekmovanje in gibanje za visoko storilnost, mobilizirale so delavski razred za uspešno izpolnjevanje planskih nalog. Z aktivnim udejstvovanjem v političnem življenju države, z vztrajnim delom pri izpolnjevanju nalog petletnega plana, s socialističnim tekmovanjem, s proizvodnimi posvetovanji in drugimi oblikami svojega dela, je delavski razred razvijal svojo so-cialističnio zavest in se usposabljal za samostojno upravljanje gospodarstva.
Plenum pozdravlja sprejetje Zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji s strani delovnih kolektivov, s katerimi si delavski razred zagotavlja svoje pravice v neposrednem upravljanju gospodarstva in ki pomeni nadaljnji velik revolucionarni korak za uresničenje socialistične demokracije v naši državi. Plenum je trdno prepričan, da bo delavski razred z neposrednim udejstvovanjem pri upravljanju podjetij vložil-še več za izgraditev socializma in prispeval k hitrejšemu in vsestranskemu napredku naše socialistične domovine. Pomen tega zakona je le toliko večji, če upoštevamo, da je naš .delavski razred prvi v zgodovini borbe za zgraditev socializma priboril pravice, da prevzame vodstvo nad gospodarskimi podjetji in na ta način pokaže, kako je treba v praksi izvajati nauk klasikov marksizma o upravljanju z gospodarstvom, v nasprotju z revizionistično teorijo in prakso današnjih voditeljev sovjetske države in gospodarstva.
Dosledni nauku marksizma-leninizma, naši sindikati, to pomeni ves delavski razred naše države, toda v skupnosti z ljudstvom, Partijo in tov. Titom, ostanejo čvrsti in neomajni v borbi proti reviziji, izkrivljanju in ponarejanju marksistično-leninistične znanosti, ki jo izvaja CK VKP(b) s pomočjo komunističnih partij vzhodnoevropskih in drugih držav, naši sindikati vztrajajo v borbi za zmago proletarske morale v mednarodnem delavskem gibanju, v borbi za enakopravnostne odnose med socialističnimi državami in delavskim gibanjem v svetu, v borbi proti vojnemu hujskanju in politiki interesnih sfer, ki jo izvajajo agresivni krogi ZDA in hegemonistična kasta v SZ.
Zvesta osvobodilni borbi mednarodnega delavskega gibanja, borbi ga zmago demokracije in miru v svetu, je Zveza sindikatov Jugoslavije nastopila proti izdajalskemu vodstvu svetovne sindikalne federacije, proti pretvarjanju te organizacije V orožje begemonistične politike Sovjetske zveze.
Pravična borba delavskega razreda in narodov Jugoslavije vedno bolj postaja središče pozornosti progresivnega človeštva in dobiva vedno večje simpatije in podporo od revolucionarnih in demokratičnih gibanj v svetu.
*
V	zvezi z revolucionarnimi spremembami v upravljanju z gospodarstvom s strani delovnih kolektivov in nadaljnjo izgradnjo socializma v naši državi je osnovna m najvažnejša naloga Zveze sindikatov, vzgajanje m dviganje milijonskih množic delovnih ljudi v zavestne graditelje socializma in zavestne voditelje proizvodnje v svoji domovini.
Plenum nalaga predsedstvu Centralnega odbora, da prouči, obdela in določi način vzgojnih ukrepov, s katerimi se bo omogočilo hitrejše razvijanje socialistične zavesti delavskega razreda in njegovo usposabljanje za vodstvo v gospodarstvu.
Sindikalne organizacije morajo najširše popularizirati Zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji e strani delovnih kolektivov, seznaniti vse delavce in uslužbence s pomenom tega zakona za nadaljnjo graditev socializma v naši državi in njegovimi določbami, nuditi vsestransko pomoč delavskim svetom in upravnim odborom podjetja in aktivno sodelovati pri volitvah za delavske
6Stodikalne organizacije se morajo še bolj posvetiti organiziranju in razvijanju socialističnega tekmovanja in gibanja za visoko storilnost, okrepiti agitacijo in propagando s politično mobilizacijo množic za zgraditev socializma.
Nadalje je eden izmed pogojev za1 izpolnjevanje teh in ostalih nalog sindikatov organizacijsko izgrajevanje in krepitev sindikalnih organizacij. Sindikalna vodstva se morajo stalno ukvarjati z organizacijskimi vprašanji svojih organizacij, se odločno boriti proti vsem oblikam in pojavom birokracije v sindikalnih organizacijah, razvijati vsestransko agitacijo in propagando za pritegnitev še neorganiziranih delavcev in uslužbencev, stalno zboljševati iti izpopolnjevati svoj sistem dela in način vodstva,
l
O VLOGI IN ORGANIZACIJI POSAMEZNIH SINDIKALNIH ORGANOV
V	zvezi z navedenimi nalogami in za nadaljnjo graditev sindikalnih organizacij, izboljšanje in poenostavljenje vodenja, toda v duhu Statuta Zveze sindikatov Jugoslavije, plenum določa naslednje naloge in organizacije posameznih sindikalnih organov:
Glavni odbori in sindikalni sveti
1.	Glavni odbori in sindikalni sveti na splošno^vodijo in koordinirajo delo sindikalnih organizacij in prepuščajo republiškim in krajevnim odborom sindikatov vsakodnevno opera-tivo iti izpolnjevanje nalog, katere lahko ti organi samostojno rešujejo, hkrati pa' jim pomagajo, da se usposobijo za samostojno vodenje.	.	.
2 Sindikalni sveti bodo posvečali posebno pozornost sodelovanju z lokalnimi organi oblasti za izboljšanje in razvoj komunalne dejavnosti in reševanje komunalnih problemov na splošno (politika preskrbe, graditve in razdelitve stanovanj, izboljšanje prometa, higiene itd.).
3.	V enem kraju lahko obstaja samo krajevni ali okrajni svet. V večjih mestih se lahko za razvita industrijska naselja ustanovijo rajonski sindikalni sveti, katerih glavna naloga bo ideološko politično in kulturno delo ter razvijanje družbenega življenja v delovnih kolektivih.
Centralne uprave sindikatov
1.	Centralne uprave sindikatov vodijo celotno delo sindikatov. Delati morajo kolektivno in vsi člani centralne uprave •o kolektivno odgovorni za delo pri izpolnjevanju vseh nalog.
2.	Centralne uprave sprejemajo sklepe in direktive o važnih vprašanjih e področja svojega sindikata, pomagajo svojim.
organizacijam in prenašajo izkušnje svojega dela in sodelujejo z odgovarjajočimi državnimi organi.
Centralne uprave morajo v tem času posvečati posebno pozornost organizacijski krepitvi in izboljšanju dela republiških odborov in njihovi osamosvojitvi v vodenju organizacij.
V Centralnih upravah se bodo po potrebi ustanovile stalne ali začasne komisije za proučevanje posameznih vprašanj.
Republiški odbori sindikatov
Naloga republiških odborov je, da vodijo organizacije svojega sindikata, da izvajajo sklepe in direktive centralnih uprav in glavnih odborov in da sprejemajo sklepe o vseh vprašanjih s področja svojega sindikata.
Notranja organizacija republiških odborov je istovetna z organizacijo centralnih uprav.
Krajevni odbori sindikatov
Naloga krajevnih odborov sindikatov je, da vodijo podruž niče in da jim pomagajo pri njihovem delu.
Notranjo organizacijo krajevnih odborov je treba izvesti na podlagi konkretnih pogojev vsakega krajevnega odbora, z ozirom na število podružnic in število članov.
Po potrebah in možnostih se lahko v krajevnih odborih ustanovijo stalne ali začasne komisije, o čemer odloča sam krajevni odbor.
Sindikalni odbori v podjetjih
V	velikih podjetjih, v katerih je večje število podružnic, se ustanavljajo sindikalni odbori, ki združujejo delo in vodijo te podružnice ter sodelujejo z delavskimi sveti in upravnimi odbori podjetij.
Sindikalna podružnica
1.	Vsa sindikalna vodstva so dolžna, da še nadalje posvečajo največjo pozornost podružnicam, skrbijo za njihovo organizacijsko krepitev, razvijajo pobudo in jih usposabljajo za samostojno sprejemanje sklepov ter reševanje nalog v duhu osnovne linije sindikatov in sklepov višjih sindikalnih organov
2.	Podružnice morajo še nadalje razvijati največjo aktivnost na polju ideološko-političnega in kulturno-prosvetnega dela in vzgajanja množic ter jih politično mobilizirati za graditev socializma.
3.	Naloga podružnic je, da vsestransko podpirajo delavske svete in upravne odbore podjetij pri izvajanju njihovih sklepov, pri pripravah za njihove volitve, da jim pomagajo pri njihovem vsakodnevnem delu in da uvedejo kontrolo nad delom s strani delavcev.
4.	Boriti se morajo proti pojavom nedemokratičnosti pri delu_ upravnih odborov podružnic, ki se izražajo posebno pri sprejemanju važnejših sklepov brez sodelovanja članstva (ti. pr. sklepov o tekmovanju, o važnejših finančnih vprašanjih, o razporeditvi letnega oddiha, o izpremembah v vodstvu itd.).
5.	Razveljavijo se sklepi četrtega in šestega plenuma Centralnega odbora o obveznem ustanavljanju komisij za. posamezne sektorje.
Upravni odbori podružnic bodo ustanavljali po svojih potrebah in možnostih stalne in začasne komisije. Posamezne komisije lahko zajemajo eno ali več vprašanj'z raznih delovnih področij, kakor so: organizacija, agitacija in propaganda, tekmovanje, tarifna vprašanja, higiensko-tehnična zaščita, socialno zavarovanje in zdravstvena zaščita, oddih, preskrba, stanovanja, fizkultura in šport in Ljudska tehnika.
6.	Dosedanji naziv »pododbore se preimenuje v sindikalni odbore Oddelka, skupine, delovnega mesta, obrata in podobno.
Za razvajanje sindikalnega dela po izmenah je treba ustanoviti sindikalne aktive izmen, kot agitacijsko propagandna telesa m pomožne organe sindikalnih odborov oddelkov in upravnih odborov podružnic.
Sindikalni aktiv sestavljajo člani upravnega odbora podružnice, sindikalnega odbora oddelka in poverjeniki sindikalnih skupin, ki so na delu v eni izmeni in ostali zaslužni delavci ter aktivisti. _
Sindikalni aktivi izmen niso voljeni organi
7.	Posvetiti je treba večjo pozornost delu sindikalnih skupin in njihovih poverjenikov. Okrepiti delo sindikalnih skupin v smeri agitacijsko-propagandne dejavnosti, pritegnitvi neorganiziranih delavcev, rednega plačevanja članarine itd.
V	podjetju, kjer so ustanovljene brigade, se sindikalne skupine ustanavljajo z ozirom na brigade. V večjih brigadah je lahko tudi več sindikalnih skupin, pri čemer je treba upoštevati povezanost delavcev v procesu proizvodnje.
O SINDIKALNIH KADRIH
Posvetiti je treba največjo pozornost izbiri kadrov za vsa • sindikalna vodstva, njihovemu neprestanemu teoretičnemu in političnemu dviganju in usposabljanju za samostojno vodenje sindikalnih organizacij.
Odločno je treba znižati profesionalni kader in se boriti proti tendencam profesionalizma v sindikalnih organizacij ali. Aktivizirati v delu organizacije vse člane sindikalnih vodstev,, povečati njihovo odgovornost, izboljšati kolektivni način dela, in pritegniti v sindikalno delo čim večje število stalnih članov sindikata.
III.
USTANAVLJANJE NOVIH SINDIKATOV
Plenum sprejema naslednje predloge centralnih uprav sin-, dikatov rudarjevJn kovinarjev ter Centralne uprave sindikata delavcev in uslužbencev krajevne industrije in obrti.
1.	Da se ustanovi nov sindikat, ki bo zajel delavce in ueluž-bence metalurgičnih podjetij in ustanov.
Predsedstvo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije bo določilo začasno vodstvo tega sindikata z nalogo, da v treh mesecih po svoji ustanovitvi skliče ustanovni kongres novega sindikata.
2.	Da se, z ozirom na pomen in nadaljnji razvoj obrti v našem gospodarstvu in potrebo, da se obrtniškim delavcem v okviru sindikata posveti večjo pozornost, vsi obrtniški delavci pridružijo sindikatu delavcev in uslužbencev krajevne industrije in obrti.
Da se iz tega sindikata izločijo delavci in uslužbenci lokalnih podjetij in ustanov in pridružijo odgovarjajočim sindikatom. Centralni upravi sindikata delavcev in uslužbencev kra-
(Nadaljcvanje da Z strani.)

ODKUP SE 1E ZAČEL
očem® vojne, hočemo mir!
17. julija je bil v dvorani Ljudske skupščine FLRJ v Beogradu kongres Nacionalnega komiteja za obrambo miru, katerega se je udeležilo veliko število delavcev iz vse naše države. Kongres je imel namen podpreti borbo naprednih ljudi in gibanj za mir v svetu.
Na kongresu je v imenu vlade FLRJ govoril tov Milovan Djilas. ki je med drugim dejal, »da je naša država znotraj čvrsta in združena, v kateri ni med politiko vlade in dejanskimi težnjami ljudstva nobene razlike, ampak da tako vlada kot ljudstvo predstav-Ijata enoten kolektiv v borbi za rair, za ohranitev neodvisnosti, za spoštovanje pravic drugih narodov in pospeševanje vsestranskega enakopravnega sodelovanja med narodi.« Nadalje je tov. Djilas dejal, »da ni sile, ki bi utegnila streti naše narode v borbi
za neodvisnost in prijateljstvo z drugimi narodi, v dosledni borbi za mir med narodi, za enake pravice malih in velikih narodov, zaostalih in razvitih držav.«
Poleg tovariša Milovana Djilasa je na kongresu za obrambo miru govoril tudi predsednik Centralnega odbora ZSJ tov. Djuro Salaj, ki je med drugim poudaril, da se naši narodi na čelu s svojim delavskim razredom močno zavedajo moči pristašev miru, ki iskreno težijo za ohranitev miru v svetu.
S kongresa so odposlali poziv vsem gibanjem in borcem za mir v svetu, da pošljejo svoje predstavnike v Jugoslavijo, ki se bodo prepričali o stanju v naši državi. Kongres je izvolil nov Nacionalni komite za obrambo miru ter sprejel resolucijo, ki jo v celoti objavljamo.
RESOLUCIJA predsedstva Nacionalnega komiteia, predstavnikov vseh družbenih organizacij in javnih delavcev
Nacionalni komite Jugoslavije Za obrambo miru je obravnaval vprašanje borbe za mir in poslušal mnenje predstavnikov množičnih organizacij, javnega in kulturnega življenja Jugoslavije ter je na podlagi tega sprejel naslednje sklepe:
Narodi Jugoslavije posvečajo danes s svojo vlado na čelu največjo aktivnost mirnemu ustvarjalnemu delu za gospodarski in kulturni dvig države, pri čemer grade v njej novo socialistično družbo. Zaradi tega so življenjsko zainteresirani, da se ohrani mir na njihovih mejah, na Balkanu in po vsem svetu.
Naši narodi, ki se bore za mir in podpirajo sleherno iskreno delavnost za ohranitev in utrditev miru, se hkrati bore tudi za spoštovanje načel enakopravnosti med narodi in državami in svoboden notranji narodni razvoj teh narodov. Žigosajo sleherno politiko, ki vodi do povečanja vojne nevarnosti v svetu in obsojajo oboroževalno tekmo. Nasprotujejo uporabi atomske bombe in drugih sredstev za uničevanje. Z besedami in dejanji se bore za uresničitev načel Organizacije združenih narodov, s čimer se aktivno bore in solidarizirajo z željami milijonov preprostih ljudi v vseh državah sveta po nedeljivem miru,
Boreč se za svobodni razvoj in samostojnost, so se Jugoslovani v drugi svetovni vojni uspešno uprli napadu nemških, italijanskih, madžarskih, bolgarskih in drugih osvajalcev. V tej borbi je dal življenje vsak osmi državljan te države. Te velikanske žrtve niso bile zaman, kajti jugoslovanski narodi so si z zmago v.vojni zagotovili svobodo in pravico, da grade svoj notranji red tako, kot to želi velikanska, večina državljanov. Po vojni so državljani Jugoslavije zastavili vse svoje sile, da bi zacelili velikanske vojne izgube in pustošenja, da bi z graditvijo socializma utrdili neodvisnost svoje države in omogočili čim višjo stopnjo svobode ter blaginje slehernega posameznika in vseh svojih narodov, ki so toliko stoletij živeli v suženjstvu, zaostalosti ter bedi.
Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru razglaša pred vso svetovno javnostjo: 1. Da Jugoslavija, ki spoštuje pravico slehernega naroda do svobodnega in samostojnega razvoja, nima in ne more imeti nikakih napadalnih namenov proti drugim državam, da ne bo nikoli prijela za orožje kot sredstvo svoje narodne politike, razen v samoobrambi.
2. Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru meni, da razliko v družbeni ureditvi posameznih držav ne smejo biti vzrok za ogrožanje miru na svetu, temveč da je glavni izvor vojne nevarnosti danes v področjih vpliva, politiki neenakopravnosti med državami, politiki vmešavanja v notranje življenje drugih držav — politiki gospodarskega izkoriščanja.
Odgovornost za hladno vojno nosijo predvsem tisti krogi v posameznih državah, ki si prizadevajo razcepiti svet na dva bloka, pri čemer spreminjajmo številne druge države v navadne satelite bodisi prve bodisi druge strani. Vodijo neposredno akcijo, da bi narodom ogrozili tiste pridobitve, za katere so se borili in so jih deloma dosegli v drugi svetovni vojni. Velesile se vmešavajo v notranje življenje malih držav in celo nekaterih velikih držav, določa se pot za prihod najbolj reakcionarnih vazalnih režimov, ali pa izvajajo politiko podjarmljanja z odkritim imenovanjem generalov — gubernatorjev. Na tujih ozemljih ustvarjajo vojaška oporišča in imajo četo ne le v državah, premaganih v vojni, temveč tudi na ozemljih bivših zavezniških držav.
Ti krogi izvajajo na ta ali oni način v obliki različnih »načrtov« ali »nesebične pomoči« v resnici politiko podrejanja ekonomike posameznih držav, za katere mislijo,_ da spadajo v njihovo vplivno področje. Te politike ne izvajajo več samo proti zaostalim malim državam, temveč tudi proti tako razvitim, kol so evropske države.
Sestavni del politike vplivnih področij, ki stremi še k nadaljnji razširitvi in vodi k vedno globlji razcepitvi sveta na dva bloka, je tudi politika ustvarjanja umetnih pregrad v mednarodni trgovini, kar onemogoča normalni razvoj trgovine. Zlasti v Evropi, povzroča velikansko škodo vsem državam in ruši tiste temelje, na katerih naj bi se razvilo in okrepilo miroljubno sodelovanje med narodi ter državami na svetu.
(Nadaljevanje na 2. strani J
OB DRUGI OBLETNICI
V. KONGRESA KP JUGOSLAVIJE
Danes — 21. julija sta minili doe leti, odkar je začel z delom V. kongres Komunistične partije Jugoslavije, katerega je naša Partija prvič o času svojega tridesetletnega obstoja lahko izvedla legalno, o svobodi, po zmagovito izvedeni ljudski revoluciji, kot avantgarda države, ki gradi novo socialistično družbo.
Še danes so nam o živem spominu predkongresni dnevi, ki so širom po vsej državi potekali o znamenju delovnega poleta in o razgibanem tekmovanju, ki je zajelo sleherni kolektiv in slednjo vas o naši državi. Vsi ti uspehi, katere so naši delovni ljudje dosegli v teh dneh, ko so v počastitev kongresa za sto in še več odstotkov presegali sprejete obveznosti in norme, so bili dokaz velike in neomajne ljubezni naših delovnih ljudi do svoje Partije.
globoke družbene preobrazbe v naši državi, v pogojih graditve socializma, po uspešno zaključeni narodnoosvobodilni vojni, v kateri je naša Partija odlično prestala svoj izpit kot avantgarda delavskega razreda. Poleg tega pa se je kongres vršil prav o dneh, ko se je razplamtela surova gonja voditeljev CK VKP(b) in drugih komunističnih partij — članic lnformbiroja in je zato v tistih dneh predstavljal ta kongres obenem tudi močan odgovor vsem, ki so klevetali našo Partijo, naše partijsko in državno vodstvo in ose naše narode.
Druga pomembna stran Kongresa pa je bila v tem, da je sprejel važne zgodovinske sklepe ter izčrpno analiziral delo Partije o stari Jugoslaviji, med narodnoosvobodilno borbo in po vojni o pogojih obnove in socialistične graditve naše države ter nakazal osnovno linijo strategije in taktike Partije v posebnih pogojih. v katerih se je znašla naša država.
Prav s tem, da V. kongres ni samo zavrnil očitkov in klevet iz resolucije lnformbiroja, ampak je hkrati s svojim jasnim in načelnim stališčem nastopil celo v obrambo načel marksizma-leni-nizma, je pokazal moč. monolitnost in boljševiški značaj naše Partije in tako potrdil pravilnost njene politike in neomajno zaupanje, ki ga izkazujejo njenemu vodstvu in tovarišu Titu delovne množice Jugoslavije.
Med najpomembnejši uspeh dela V. kongresa pa spada nedvomno sprejetje statuta in programa Partije ter sklepov o njenih neposrednih nalogah. Medtem ko je s sprejetjem statuta dobila Partija o roke močno orožje za nadaljnjo okrepitev svojih vrst, je program Partije nanizal vrsto nalog, kako se je treba boriti za zgraditev nove socialistične družbe. Zato je V. kongres odigral tudi »gromno mobilizatorsko vlogo.
Danes, dve leti po sprejetju tako važnih zgodovinsko pomembnih sklepov za našo socialistično graditev, s ponosom gledamo na uspehe, katere so naši narodi dosegli, izpolnjujoč program, svoje Partije. Ti dve leti sta bili leti novih velikih zmag, hkrati pa tudi leti težkih preizkušenj. Naslonjeni predvsem na lastne sile. ne da bi popuščali pred komer koli ali za las odstopali od postavljenih načel, smo ob izredni požrtvovalnosti naših delovnih ljudi neustrašeno in z vero v končno zmago Sli kljub vsem oviram po začrtani poti naprej.
V. kongres naše Partije je imel pred-m dvojen pomen. Vršil se je v času
Nove tovarne, hidrocentrale, industrijski kombinati, doma izdelani novi proizvodi, katere smo nekoč uvažali iz tujine, nove železniške proge in ceste, na tisoče novih stanovanj, namenjenih našim delovnim ljudem in končno širokopotezno izvedena decentralizacija državne uprave, ko prehajajo naloge upravljanja v roke nižjih organov, nov zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji, ko delavski razred dejansko prevzema v svoje roke upravo tovarn in podjetij ter zakon o socialnem zavarovanju, s kakršnim se po svoji naprednosti lahko ponašajo le naši narodi — vse to so dejstva, ki govorijo dovolj glasno in jasno, da gradimo socializem. Zato teh dejstev nobena sovražna propaganda, če še tako kriči, ne bo mogla prevpiti.
Poleg teh uspehov pa je naš delavski razred pokazat svojo predanost Partiji in visoko politično zavest tudi v številnih tekmovanjih, ki so postala množičen pojav o naših rudnikih in tovarnah, v ustanovah in na gradbiščih. Sirotanooi-čevo gibanje za višjo storilnost, ki še je zlasti razmahnilo iansko leto, je našlo silen odmev med rudarji širom po vsej državi. Nov način turnirskega tekmovanja, katerega so sprožili naši tekstilci, že osvajajo tudi drugi kolektivi in je danes postal način tekmovanja, po kate-
rem tekmuje že 1500 brigad. Velik korak dalje pa smo od V. kongresa napravili tudi na kultumo-prosvetnem področju, kjer se je zaostrila borba za idejno čistost in socialistično umetnost. Organizacije Osvobodilne fronte, sindikatov, mladine, AFŽ in druge množične organizacije so dobile nove izglede za svoje delo in dosegle pomembne uspehe. Število kmečkih delovnih zadrug se je v teh dveh letih za nekajkrat povečalo in delovne množice Jugoslavije so utrdile svojo vero v lastne sile, razvile vse svoje ustvarjalne sposobnosti in z visoko socialistično zavestjo pri delu dokazale, da bodo narodi Jugoslavije pod vodstvom svoje Partije zgradili socializem kljub vsem oviram in težavam.
Ko naši narodi ob drugi obletnici V. kongresa ocenjujejo sadove svojega dela, so ponosni na te uspehe. Ena najbolj veličastnih zmag, na katero so naši narodi še posebno ponosni in ki sovpada z drugo obletnico V. kongresa KP Jugoslavije, pa je nedvomno noooddgrajena avtocesta »Bratstva in enotnostu, ki bo ob obletnici tega zgodovinskega dne, na praznik naših narodov, izročena svojemu namenu. Zato bo avtocesta »Bratstva in enotnostit, katero je gradilo 200.000 rok mladega Titovega pokolenja, obenem tudi najlepše in najdostojnejše darilo Titu in Partiji ob tem prazniku!
S turnirskim načinom fekmovanta
pospešujemo graditev socializma
15. julija so se v dvorani litijske predilnice zbrale tkalke in piredilike iz šestih najboljših brigad republiškega tekmovanja. Brigadama »Elan« iz Tržiča in »Jelen« iz PTM so bile na tej slavnosti podeljene prehodne zastave, brigade, ki so v tekmovanju zasedle diru,go in tretje mesto, pa so prejele denarno nagrado in pohvalo. Poleg predstavnikov RO sindikata tekstilcev in zastopnikov Generalne direkcije tekstilne industrije ' LRS, je slavnosti prisostvoval tudi minister generalni direktor generalne direkcije za usnjarsko in tekstilno industrijo tov. Rudolf Jan huba.
Ob preda .ji prehodnih zastav zmagovalnim brigadam, so tkalke in predil-ke obljubile, da bodo še nadalje vlagale vse sile za doseganje novih uspehov, zavedajoč se, da s tem koristijo vsestranski borbi naših delovnih ljudi pri graditvi močne socialistične domovine.
V zanimivem razgovoru je iniciator turnirskega načina tekmovanja tov. ing. Burger govoril o njegovem pomenu. ki ne velja saimo za našo tekstilno industrijo, temveč bodo ta način s pridom uporabljala tudi v številnih drugih podjetjih pri izpolnjevanju proizvodnih nalog.
Za dvig večje storilnosti dela in kakovost proizvodov pa je potrebno, da iščemo vedno novih načinov dela, ki bbdo nedvomno pripomogli k lažjemu izpolnjevanju postavljenih nalog.
Tereza Videtič, ki je uspešno vodila zmagovalno brigado »Elan« v Tržiču, je orisala potek veličastne borbe svoje brigade. Dejala je, da so se v
tekmovanju borile vse delavke v brigadi, pri čemer niso klonile še pred tako velikimi težavami. Tako so tkalke delale 21 dni tudi namesto obolele delavke. x
Občutno pomanjkanje delovne sile v podjetju je bil vzrok, da so tkalke iz brigade »Elan« še krepkeje prijele za delo. V enomesečnem tekmovanju so se potrudile, da so s svojim delom dvignile storilnost, mesečno plansko nalogo pa so presegle s 30,8%. Poleg delovne discipline, ki j® bila vseskozi odlična, so izkoriščale stfoje celo do 92%. K doseženim uspehom so največ pripomogle tkalke Ana Mladič. Anica in Kristina Perko, Ana Benedič, Rozika Škof in Ida Rezar, ki veljajo za najboljše delavke v brigadi. .
Poleg najboljše tkalske brigade so prejele zasluženo priznam j e za svoje uspehe tudi predilke iz zmagovalne brigade »Jelen« tz tovarne PTM. O tem, kako so se predilke borile itn zmagale, je govorila brigadirka Frančiška Jelen. Največ zaslug za dosego prvega mesta imajo predilke:	Milka Zorič, Milena
Može, Justi Podhrastnilc in Tončka Ambrož, ki so stregle svojim strojem in pri tem visoko presegale dnevne norme.
Tkalke in predilke iz najboljših brigad čakajo nove težke naloge. Bliža se september in s tem novo republiško tekmovanje, na katerega se bodo pripravile'že v juliju in avgustu, ko bodo v medsebojnem tekmovanju poskušale najti novih prijemov dela in taiko v novem republiškem tekmovanju ponovno dokazati, da spadajo med najboljše graditelje socializma v naši državi.
Sklepi XII. plenuma CO ZSJ
(Nadaljevanje e 1. strani.)
jevne industrije in obrti se predlaga, da sprejme sklep o izmenjavi naziva svojega sindikata z ozirom na novi sestav članstva.
IV.
INFORMATIVNA IN STATISTIČNA SLUŽBA
Sindikalne organizacije so dol&ie posvetiti največjo pozornost informativni in statistični službi, rednemu pošiljanju in točnemu sestavljanju poročil.
Sindikalna vodstva so morajo čim bolj posluževati inior-macij in statistike za analizo dela in stanja v organizacijah v svojem vsakodnevnem vodenju.
Predsedstvo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije bo predpisalo nove obrazce za osnovne podatke enotne sindikalne etatistične službe.
V.
SODELOVANJE S STROKOVNIMI DRUŠTVI IN ZDRUŽENJI
Uresničiti je treba tesnejše sodelovanje s strokovnimi društvi in združenji in jim pomagati pri njihovem delu, posebno pri aktivizaciji članstva za delo v združenjih in društvih.
Zboljšati je treba sodelovanje z organizacijo upokojencev, posebno s strani glavnih odborov in sindikalnih svetov in jim pomagati pri reševanju njihovih vprašanj ter pri ideološko političnem in kulturno prosvetnem delu.
Predsedstvo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije bo proučilo vprašanje glede vključitve društva upokojencev v Zvezo sindikatov Jugoslavije in o tem sprejelo odgovarjajoče sklepe.	^
FINANČNO POSLOVANJE
1.	Ukinja se dosedanji način razdeljevanja sredstev in
kupovanja članskih znamkic na poštah s strani upravnih odborov podružnic.	,
2.	Centralne uprave bodo v bodoče vsako leto določile orga-
nom svojega sindikata kvote, ki pa ni nujno, da so enake za vse organe.	. .
Centralni odbor bo v dogovoru z glavnimi odbori im centralnimi upravami sprejel sklepe o kvotah sindikalnih svetov, glavnih odborov in Centralnega odbora.
3.	Na podlagi določenih kvot bo sprejel vsak sindikalni organ od upravnega odbora podružnice dalje svoj proračun.
Organi, ki imajo letne skupščine, bodo sprejeli proračune na teh skupščinah, višji organi pa na svojih plenarnih zasedanjih.	.	...
Začasno bodo proračune krajevnih odborov in podružnic potrjevali republiški odbori, republiških odborov centralne uprave, proračune sindikalnih svetov in Oblastnega in Pokrajinskega cribora Zveze sindikatov pa glavni odbori,
Republiški odbori lahko prenesejo potrjevanje proračuna krajevnih odborov in podružnic na pokrajinske odbore sindikatov, oziroma na krajevne odbore za podružnice. Glavni odbor Zveze sindikatov Srbije lahko prenese potrjevanje proračuna sindikalnih svetov na Pokrajinski in Oblastni odbor Zveze sindikatov.
Centralni odbor bo v okviru finančnih določb določal skupne zneske dogodkov in izdatkov za proračune centralnih uprav in glavnih odborov.
4. Plenum določa naslednje razrede in višino sindikalne članarine*
I. razred plačujejo samo učenci v gospodarstvu II. razred dača se za zaslužek do 2000 din								5 din 20 »	
III.	»	>	>		>	od 2001—3000 din		30	>
IV.	»	»		>	>	» 3001—4000	>	40	>
V.			>	>	>	> 4001—5000	>	50	>
VI.	>	>	»	>		> 5001—6000	>	60	>
VII.	>	>	>		>	» 6001—7000	>	70	>
VIII.	>	>	»	»	>	» 7001—8000	>	80	>
IX.	>	>		»	>	» 8001-9000	>	90	>
X.	»	>	»			nad 9000 din		100	>
XI.	>	>						1	>
XI.	razred plačujejo-
a)	Sezonski delavci do 4 mesecev po prekinitvi zaposlitve zaradi zaključitve sezonskih del (gradbeni, kmetijski, gozdni delavci itd.).
b)	člani, ki so na neplačanem dopustu.
5.	članske znamkice se smatrajo za vrednostne papirje.
Vsi forumi so dolžni posvetiti največjo pozornoSt manipuliranju s članskimi znamkicami in voditi točno evidenco o stanju in porabi sindikalnih znamkic.
6.	Novo finančno poslovanje stopi v veljavo 1. januraja 1951.
7.	Organizacijam se priporoča, da blagajnikom v večjih podružnicah, ki opravljajo to dolžnost prostovoljno, določijo primeren odstotek iz sredstev, ki ostanejo podružnicam od vplačane članarine.
8.	Finančna nadzorstva so dolžna posvetiti največ jo pozornost finančnemu poslovanju v organizacijah in redno kontrolirati finančno poslovanje organizacij.
9.	Vse sindikalne organizacije in vodstva so dolžne posvetiti največjo pozornost finančnemu poslovanju, razvijati duha varčevanja in čim bolj zavestno gospodariti 6 sindikalno imovino.
10.	Predsedstvo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije je dolžno, da sprejme podrobna navodila in sklepe za novo finančno poslovanje.
Plenum Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije poziva vse sindikalne organizacije in vodstva, da ee vsestransko prizadevajo za izvajanje teh sklepov.
XII.	plenum Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije je prepričan, da bo izvajanje teh sklepov pomemben korak za nadaljnjo organizacijsko graditev našega sindikalnega gibanja in njegovega usposabljanja za nove naloge, katere bosta predenj postavljala Partija in tovariš Tito, . j .....
RESOLUCIJA Nacionalnega komiteja za obrambo miru
(Nadaljevanje e 1, strani.)
Sovjetska zveza in vzhodnoevropske države so šle v tej politiki še korak dalje in vodijo proti Jugoslaviji gospodarsko blokado, kakršne zgodovina gospodarskih odnosov še ni zaznamovala. Taka politika še bolj ruši mir v Evropi in na svetu.
V opravičilo politike vplivnih področij, ki je tudi dovedla do vedno ostrejše razcepitve sveta na dva bloka, si izmišljajo najrazličnejše nedemokratične in neznanstvene teorije »o prednosti znanosti« in »vodilni vlogic kake velesile, o prednosti »načina življenja« druge velesile, zanikajo kulturne in znanstvene uspehe posameznih narodov, ustvarjajo monopol pri širjenju tendenčnih obvestil in si izmišljajo različne laži za vodenje »hladne vojne«.
3.	Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru meni, da ima vsaka država pravico do obstanka, do popolne neodvisnosti in suverene enakosti, z drugimi državami, kakor tudi pravico, da ščiti in varuje te svoje pravice, svoj obstoj in ozemeljsko nedotakljivost.
Zgodovina je pokazala, da te neodtujljive pravice slehernega naroda in vsake države ne more uničiti nikaka sila, nikako nasilje. V vseh državah, katerih neodvisnost je ogrožena, prav tako pa tudi v ljudskih množicah držav, katerih vodstva vodijo napadalno politiko, se vedno bolj krepe tiste sile, ki se upirajo politiki vplivnih področij in vedno odločneje zahtevajo, da se uresničijo načela, da ima vsak narod pravico do svoje državnosti ia neodvisnosti, da ima vsak narod pravico v svoji državi korakati po tisti razvojni poti, ki ustreza njegovim dejanskim koristim. Stvar miru je neločljiva od borbe proti politiki vplivnih področij, proti hegemoniji katere koli sile nad drugimi državami.
4.	Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru meni, da ima sleherni narod pravico do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do ustvaritve lastne suverene narodne države.
Sodobni razvoj na svetu dokazuje, da more biti spoštovanje te pravice, zlasti, kar zadeva kolonialne in polkolonialne narode, močan činitelj za utrditev miru. Zato lahko politika nepriznavanja rezultatov kitajske revolucije, preprečevanje azijskim in afriškim narodom, da organizirajo svoje države v skladu z željami narodov, samo škoduje stvari miru na svetu. To najočitneje dokazuje primer Koreje, kjer sta tekmovalnost in vmešavanje velesil dovedla do izbruha vojne, ki povečuje nevarnost za svetovni mir in ogroža narodno neodvisnost korejskega naroda. Nasprotno pa je priznanje pravice do državnosti Indiji, Pakistanu, Indoneziji in nekaterim drugim državam na Srednjem ter Bližnjem vzhodu pozitivni element miru in nadaljnjega razvoja teh narodov. Prizadevanje kolonialnih in polkolonialnih narodov za ustvaritev lastnih suverenih narodnih držav se danes vedno bolj uresničuje kljub odporu tistih kolonizatorskih sil, ki so zagrizeni nasprotniki slehernega napredka in spremembe sedanjega stanja v njihovo škodo.
5.	Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru meni, da so sile miru v vseh državah sveta resna materialna sila, ki je sposobna obrzdati zahteve napadalnih krogov, da bi svet znova pahnili v prelivanje krvi.
Dogodki zadnjih let in mesecev so dokazali, da je izzivanje vojnega razpoloženja postalo praksa, tako najbolj reakcionarnih krogov na Zapadu, kakor tudi informbirojevske propagande in političnih groženj, to pa jim v prvi vrsti služi razen za medsebojno podcenjevanje tudi kot sredstvo za nadaljnje razširjenje njihove hegemonije, za dušitev slehernega odpora proti njihovi hegemonistični in napadalni politiki z izgovorom borbe proti imperializmu ali na drugi strani »obrambe civilizacije pred komunizmom«, kajti stvarnost dokazuje, da je sovjetska doktrina »borbe proti imperializmu« v resnici krinka za nadaljnjo razširitev hegemonije ZSSR. Prav tako je tudi zapadna doktrina »obrambe civilizacije pred komunizmom« naperjena proti resničnim silam napredka in socializma v svetu ter pomaga ZSSR pri vodenju hegemonistične politike. Hladna vojna je postala metoda za držanje v absolutni poslušnosti držav in narodov, ki so bili postavljeni v podrejeni položaj, ali pa političnih skupin, ki nastopajo kot eksponenti te ali druge sile.
6.	Ker poznajo razpoloženje množic za mir, skušajo napadalni krogi v tej ali oni velesili prikriti pravi značaj Svoje hegemonistične politike s hrupnimi frazami o svoji miroljubnosti.
Ti krogi se skušajo dokopati do številnih gibanj za mir na svetu, da bi jih spremenili v orožje svoje zunanje politike in izkoristili za svoje nepravične smotre razpoloženje milijonov preprostih ljudi, ki so se iskreno zbrali v številnih mirovnih organizacijah. To velja zlasti za organizacijo Svetovnega kongresa pristašev miru. Jugoslovani so bili med ustanovitelji tega gibanja, ki je zbralo okrog sebe sto in sto tisoč mož in žena v iskreni želji za mir. Odkar pa Jugoslavija ni pristala, da bi se podredila hegemonizmu ZSSR in prodala svojo svobodo in neodvisnost, so organi ZSSR pritisnili na vodstvo Svetovnega kongresa pristašev miru, da se pridruži politiki ZSSR proti Jugoslaviji. Tako je naj večji del vodstva Svetovnega kongresa pristašev miru zanemaril svojo glavno dolžnost borbe za mir, zlorabil svoj položaj in se spremenil v navadni propagandni organ nepravične napadalne sovjetske zunanje politike proti Jugoslaviji in v orodje za prikrivanje nemiroljubne sovjetske politike z miroljubnimi frazami. Naši narodi so popolnoma solidarni z željami in prizadevanji pristašev svetovnega mirovnega gibanja, ki iskreno žele mir, toda hkrati morajo nujno žigosati tiste ljudi iz vodstva tega gibpnja, ki zavestno delajo na tem, da bi mirovno gibanje ideološko in organizacijsko postavili na napačne temelje, o čemer najbolje govori njihovo stališče do naše države oziroma podrejanja tega gibanja politiki Sovjetske#zveze. Edini »greh« Jugoslavije je v tem, da ni dovolila v pretekli vojni in da sedaj ne dovoli, da bi bila objekt katerega koli vplivnega področja^ temveč se bori za svojo neodvisnost, za svojo pravico do samostojnega socialističnega razvoja.
7.	Vrhovni sovjet ZSSR je dal ob mirovni kampanji izjavo, »da bo sovjetska vlada, ki je dosledno nastopala za mir in sodelovanje med narodi, tudi v prihodnje vztrajno vodila to politiko miroljubnih in prijateljskih odnosov med narodi ter izdajala nujne ukrepe po Organizaciji združenih narodov, poslužujoč se tudi vseh drugih poti za zagotovitev miru in mednarodne varnosti«. Ob tej izjavi opozarja Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo, miru borce za mir na vsem svetu, da sovj. politika v praksi nasprotuje tej izjavi: a) taka izjava bi bila resno sprejeta samo v primeru, če bi vlada ZSSR priznala in spoštovala pravico jugoslovanskega ljudstva, da samo izvaja svojo suvereno oblast brez slehernega gospodarskega, političnega in vojaškega. pritiska; b) da preneha gospodarsko blokado proti Jugoslaviji; c) da se vzdrži izzivanja, organiziranja, spodbujanja k terorističnim akcijam zaradi povzročanja neredov na ozemlju Jugoslavije; d) da ustavi izkoriščanje sovjetskih državnih radijskih postaj in drugih propagandnih sredstev, ki so bila dana na razpolago peščici emigrantov iz Jugoslavije zaradi zrušenja zakonite jugoslovanske vlade.
Nadaljevanje pritiska ZSSR in vlad v Vzhodni Evropi, ki so ji podrejene, proti Jugoslaviji, je ena najbolj surovih kršitev načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in eden najnevarnejših virov za ogrožanje svetovnega miru.
8.	Nacionalni komite Jugoslavije Za obrambo mini meni, da je delavsko gibanje glavna sila v borbi za mir, ker je najbolj organiziran, najnaprednejši in najborbenejši element v borbi za ohranitev miru. Zaradi tega pomeni sleherna slabitev sil delavskega gibanja hkrati tudi slabitev celotne borbe za ohranitev in utrditev miru.
Toda vodstvo Sovjetske zveze, ki se je razglasilo za voditelja svetovnega gibanja pristašev miru, razbija enotnost naprednega delavskega gibanja, s čimer ruši na ta način tudi glavno silo, na kateri sloni borba za mir. Taka politika Sovjetske zveze izvira iz pomanjkanja demokratičnosti v notranjem življenju prve socialistične države, kar je dovedlo do stagnacije na vseh področjih družbenega življenja v Sovjetski zvezi.
Zmaga v drugi svetovni vojni, v kateri so dali sovjetski delovni ljudje velikanske žrtve, je še bolj okrepila hegemonistična prizadevanja. voditeljev ZSSR. Številne države v vzhodni Evropi so spravili v vazalski položaj in jih podredili gospodarskemu izkoriščanju, politični ter kulturni nadoblasti ZSSR^ S surovo silo in metodami neposredne okupacije onemogočajo narodom teh. držav samostojni socialistični razvoj. Enake tendence kaže sovjetska zunanja politika tudi v Aziji, tako proti Kitajski, kakor tudi proti drugim državam.. Napredna gibanja na svetu in pa prizadevanja posameznih narodov za združitev izkorišča sovjetska zunanja politika kot sredstvo v borbi proti drugim velesilam za razširitev svoje hegemonije.
Zato je glavna naloga mednarodnega delavskega gibanja v borbi za mir aktivni odpor proti politiki vplivnih področij, ki jo vodijo tako napadalni krogi na Zapadu kakor tudi hegemonistična kasta v ZSSR.
9.	Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru meni, da zavarovanje svetovnega miru .ii monopol ene države, enega razreda, ene politične stranke, temveč je to življenjsko vprašanje vseh poštenih, naprednih in demokratičnih ljudi na svetu: to je življenjsko vprašanje najširših ljudskih množic in vseh narodov.
V tem gibanju je mesto za vse., ki so:
za nedeljivi mir, t. j. da je mir treba zagotoviti tako velikim kakor malim narodom, tako mir med velikimi, kakor tudi mir med velikimi in malimi za sporazumno reševanje nerešenih vprašanj v duhu Ustanovne listine Združenih ' narodov, s sodelovanjem vseh prizadetih držav pri reševanju teh vprašanj, nikakor pa ne s pogodbami med velikimi na račun malih držav, z delitvijo na Vplivna področja, z mirom sužnjev, proti spreminjanju Organizacije združenih narodov v orodje politike te ali one velesile, za dosledno sprejetje načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, proti politiki vplivnih področij in blokov, ra pravico slehernega naroda do neodvisnosti, enakopravnosti in samostojnega notranjega razvoja, proti vsem oblikam politike vplivnih področij, to pa so: umetno vzdrževanje hladne vojne, oboroževalno tekmovanje, grožnja z uporabo atomske bombe in drugih sredstev za množično uničevanje, držanje pod okupacijo bivših sovražnih in številnih drugih držav, zavlačevanje podpisa mirovne pogodbe z bivšimi sovražnimi državami, proti gospodarski diskriminaciji in gospodarski blokadi, za gospodarsko sodelovanje na enakopravni podlagi med vsemi državami in za kulturno sodelovanje na podlagi spoštovanja in enakepravnosti narodnih kultur vseh narodov,	- ------	•	-	.
LJUDSKA INŠPEKCIJA
je važen organ delovnega kolektiva za hitro odpravljanje napak in pomanjkljivosti
Pred dobrim letom je zvezna vlada s polnim zaupanjem v mož in zavest ljudskih množic izdala Uredbo o ljudski inšpekciji, ki je posebno kontrolno telo teh množic, s katerim ee borijo za odpravljanje nepravilnosti pri delu, zlorab, škodljivosti, razsipnosti in sovražnega odnosa do ljudske imovine. Ta ljudska inšpekcija ima dragocene tradicije v množični kontroli, ki so jo prej organizirale sindikalne organizacije v delovnih kolektivih.
Osnovni organi ljudske inšpekcije se volijo v osnovnih frontnih organizacijah in pri sindikalnih podružnicah podjetij (n ustanov. Zato predstavljajo enega iz-toed pomembnih ukrepov za izboljšanje tiela našega gosjoodarstva in upravnega aparata, pri čemer naj sodelujejo vsi delovni ljudje. Poseben pomen ustanove ljudske inšpekcije pa je zlasti v tem, da imajo skupine ljudskih inšpektorjev pri svojem delu možnost neposredno vplivati, da se nepravilnosti tako) odpravijo brez nepotrebnega birokratskega zavlačevanja. Prav zato odigravajo pomembno vlogo pri razvijanju in poglabljanju naše socialistične demokracije.
Pomen in vloga, ki jo imajo organi ljudske inšpekcije, nalaga" vsem sindikalnim organizacijam, da zastavijo vse svoje sile, da bodo delovni ljudje poznali ta pomen in vlogo ter aktivno sodelovali z izvoljenimi skupinami ljudskih inšpektorjev, ker bodo le ob taki široki aktivnosti in sodelovanju množic ter ob stalni pomoči sindikatov le-ti lahko uspešno izpolnjevali vse naloge, kakor jih je postavila Uredba o ljudski inšpekciji (Ur. list FLRJ 28/49).
Toda sindikalni sveti, pa tudi podruž-■fce niso v tern pogledu v celoti izpolnili svoje dolžnosti. Nedvomno je ta pa-rifcnost močno vplivala na aktivnost in uspehe skupin ljudskih inšpektorjev. OJrajni in krajevni sveti zanemarjajo sestanke ljudskih inšpektorjev, s katerimi bi lahko uspešno prenašali delovne izkušnje in dobili največ pregleda, kje bi bila potrebna pomoč. V podružnicah se posebno pogreša, da ljudska inšpekcija delovnemu kolektivu ne prikaže dela in uspehov ljudskih inšpektorjev, s čimer se delavstvu ne daje možnosti, da bi sodelovalo in spoznalo svoje naloge ali celo zamenjalo neaktivne ljudske inšpektorje. Te napake moramo takoj odpraviti, če hočemo doseči večje uspehe v delu ljudske inšpekcije. Brez pomoči sindikalnih organizacij ljudski inšpektorji ne bodo mogli realizirati tistih osnovnih nalog, ki spadajo v njihov delokrog in ki so močno orožje v rokah ljudskih množic v borbi za dvig življenjske ravni.
Prav gotovo pa je velika pomanjkljivost v delu ljudskih inšpektorjev tudi v tem, da ljudski inšpektorji sami ne iščejo pomoči pri sindikalni organizaciji kot organizaciji delovnega razreda, v kolektivu, kjer so izvoljeni. Posebno pri reševanju ugotovljenih pomanjkljivosti in napak bi bila lahko taka pomoč uspešna- Druga pomanjkljivost in nepravilnost pa je, da se ljudski inšpektorji smatrajo za pomožne ali sestavne organe okrajnih kontrolnih komisij in ne za organe delovnega kolektiva, ki jih je izvolil in jim s tem zaupal to pomembno nalogo. Popolnoma pravilno je, da so ljudski inšpektorji prejemali vso pomoč in nasvete okrajnih kontrolnih komisij, toda prvenstveno so dolžni poročati o svojem delu svojim volilcem.
V teh novih pogojih, ko delavci prevzemajo podjetja, bo ljudska inšpekcija izpolnjevala svoje naloge, ki se bodo lahko še več koristila in še uspešneje nedvomno s tem tudi povečale. Dosedanja ozkost, ko so ljudski inšpektorji kontrolirali in odpravljali napake samo v menzah, magazinih, ekonomijah — povsod pa tudi v tem ne, bo treba odpraviti in delokrog razširiti. Poleg nalog v poslovalnicah družbenega standarda je zelo hvaležno področje dela v sami proizvodnih Delovni pogoji, zaščita in higiena dela, izvajanje socialnega zavarovanja, njegovo izkoriščanje, delovna disciplina, organizacija dela, zaviranje pri izpolnjevanju plana, prekomerne zaloge v skladiščih, zlorabe, razsipništvo in uničevanje kolektivne imovine, birokracije itd. 60 torišče dela, pri katerem bo z velikim zanimanjem sodeloval ves kolektiv.
Za izpolnjevanje teh tako važnih in odgovornih nalog je treba zavestnih, najboljših ljudi iz delovnega kolektiva. Ko bomo letos ponovno volili skupine ljudskih inšpektorjev, naj sindikalne organizacije, predvsem pa delovni kolektivi sami kot celota in vsak posameznik, ustvarijo pogoje za uspešno delo ljudske inšpekcije. Zaključno letno poročilo na zborih volilcev v kolektivu mora dati sliko dela in uspehov, pa tudi vzroke neuspehov ljudskih inšpektorjev v preteklem letu, kar naj omogoči delavstvu pravilno oceno, ki bo gotovo mobilizacijska za najširšo aktivizacijo In pomoč pri bodočem delu ljudske inšpekcije.
Sindikalni sveti in podružnice naj takoj ugotovijo, kako dela ljudska inšpekcija pri njih, da bodo dobili pregled, kaj ih kje je treba popraviti in pomagati ter kakšne tovariše naj pri letošnjih volitvah priporočajo za ljudske inšpektorje.	B. M.
V	Prekmurju je zgrajena nova tovarna eteričnih olj
V	Njegovi v Prekmurju je pričela obratovati nova tovarna eteričnih olj, ki ie izdelujejo iz borovih in jelkinih storžev. Prvo tovarno eteričnih olj so zgradili zadružniki v Gornjem Petrovcu in Ee izdeluje olje. Do konca leta bosta v Prekmurju zgrajeni še dve tovarni za eterična olja in sicer v Gornji Lendavi in v Bukovici. S tem se bo proizvodnje eteričnih olj povečala dnevno za nekaj desetin litrov.
Pomen in bogastvo naših GTOZdCV
Naše ljudske republike niso v' enaki meri bogate gozdov, Največjo gozdno površino ima Bosna in Hercegovina — 2,191.034 hektarjev. Na drugem mestu je Hrvatska z 1,581.627 ha, na tretjem pa je Srbija brez Vojvodine in Kosmeta z 1,309.970 ha. Nato sledi Slovenija s 683.231 ha, Makedonija s 550.722 m Črna gora s 442.472 ha. Gozdna površina Kosmeta znaša 356.487, Vojvodine pa 132.699 ha. Skupno ima Jugoslavija okoli 7,250.000 ha gozdne površine.
Razdelitev gozdov v naši državi ni enaka in to ne samo v horizontalni, temveč tudi v vertikalni smeri Količina padavin je zadostna za gozdno drevje. Izvzeti so samo posamezni kraji, v katerih je zemlja propustna. Listnate gozdove nahajamo do 1000 in 1200 metrov nadmorske višine. Nad to višino, približno 1500 nadmorske višine, je pas mešanih gozdov. Nad to nadmorsko višino okoli 2000 metrov je pa pas iglastih gozdov.
Gozdovi predstavljajo veliko gospodarsko bogastvo tako za izvoz kot za naše domače potrebe. Zato si naša gozdarska politika prizadeva ne samo, da bi obstoječe gozdove racionalno izkoriščali, temveč skrbi tudi za zasajanje novih gozdov tudi tam, kjer jih prej ni bilo.
Les se uporablja v gradbinstvu, pri gradnji in vzdrževanju železniških prog, v rudnikih, za telegrafske, telefonske in električne vode, pri ladjedelništvu, za graditev manjših mostov, za razne poljedelske stroje in orodje, v raznih industrijskih panogah, za pohištvo, vžigalice, zaboje, sode itd. S suho destilacijo bukovega lesa se dobiva surov ocet za proizvodnjo številnih koristnih proizvodov. Iglasto drevje daje celulozo za izdelavo papirja ali se predeluje v umetno svilo, celuloid in drugo. Iz hrastovega lubja se pridobiva tanin, ki služi za strojenje kož in v razne druge namene. Gozdovi dajejo tudi velike količine kuriva.
Posebno važna so gozdna zdravilna zelišča. V preteklem letu so samo v reški oblasti zbrali nad 465.900 kg zdravilnih zelišč. Z zbiranjem je v neposredni zvezi gradnja naprav za predelavo zdravilnih zelišč, da bi tako omogočili proizvodnjo zdravil. Celo v inozemstvu so naša zdravilna zelišča zelo iskana.V pogledu vrst in količin zdravilnih zelišč zavzema naša država posebno mesto. Zaradi njene geografske lege rasteta pri nas dve skupini zdravilnih zelišč: kontinentalnega in mediteranskega podnebja.
Med gozdne proizvode spadajo še kupine, maline, gozdne jagode, šipek, smrekovo lubje, igle, češarki in drugo,
Posebno koristen gozdni proizvod predstavlja borova smola, ki kot surovina služi v industriji papirja, laka, terpentina, mila, paste za čevlje itd. Zato je ministrstvo za gozdarstvo sklenilo, da se ne sme posekati niti eno borovo deblo, ne da bi prej pobrali z njega smolo. Za leto 1950 je plan proizvodnje borove smole
povišan za 25.000 kg.
Koristna surovina je tudi borovo lubje, ki služi za impregniranje mrež. Do sedaj borovega lubja nismo pridobivali v velikih količinah, toda v naslednjih letih, posebno v zvezi s smolarjenjem in redčenjem borovih gozdov, predvidevamo pridobivanje večjih količin.
Problem sindikalnih knjižnic
v kranjskem okraju
Ljudska knjižnica okrajnega sveta sindikatov v Kranju je ena izmed sindikalnih knjižnic v Sloveniji, ki se iz leta v leto bolj razvija. Prebivalstvu Kranja nudi v dobro urejeni knjižnici kvalitetne knjige, poleg tega pa je prevzela tudi vlogo organizatorja in strokovnega svetovalca za knjižnice na področju okrajnega sveta sindikatov v Kranju, analizira njihovo delovanje, ugotavlja vzroke slabega delovanja knjižnic.
Tudi knjižnica sindikalne podružnice kamnoloma Kokra uspešno dela, kljub temu, da še nima primernega prostora in da še ni urejena po modernem sistemu. Knjižničar vodi knjižnico z ljubeznijo in razumevanjem in je začela knjižnica že izpolnjevati naloge javne sindikalne knjižnice in bo v bodoče svoje delo lahko še bolj razvila, ob strokovnem vodstvu ljudske knjižnice okrajnega sveta v Kranju.
V Preddvoru v Kranju, kjer deluje več sindikalnih podružnic, so lepo rešili vprašanje javne knjižnice s tem, da so knjižnico sindikalne podružnice Lesnoindustrijskega podjetja izpremenili v javno sindikalno knjižnico, v kateri si izposoja knjige vse prebivalstvo Preddvora in ne samo člani sindikalnih podružnic.
Tudi manjše sindikalne podružnice, raztresene na področju okrajnega sveta Kranj, imajo knjižnice, kot na primer sindikalna podružnica opekarne Bobovk in oljarne Britof. Ti dve knjižnici ne delujeta povsem uspešno, ker je prejšnja knjižničarka knjižnico v opekarni Bobovk precej zanemarila in se je zaradi nezadostne evidence izgubilo nekaj knjig. Obe knjižnici bo potrebno organizacijsko utrditi in ju spremeniti v javni knjižnici.
Primer ljubezni do knjižnice in neprestane skrbi za knjižnico nam nudi sindikalna podružnica Tovarne industrije bombažnih izdelkov v Kranju, ki skrbi za nabavo novih knjig, primernega prostora in tudi za pravilno izbiro knjižničarja. Tudi statistika izposojenih knjig dokazuje, da je sindikalna podružnica upravičena, da obdrži knjižnico, ki jo vodi s tako ljubeznijo. Vendar bo knjižnica kmalu postala premočna za kolektiv dvesto ljudi. Dolžnost sindikalne podružnice je, da prouči možnosti, kako naj bi se knjižnica izpremenila v javno knjižnico Tovarne IBI.
V Kranju pa imamo poleg'dobrih sindikalnih knjižnic tudi knjižnice pri sindikalnih podružnicah (na primer: knjižnica sindikalne podružnice Barvarne »Zvezda«, knjižnica sindikalne podružnice podjetja »Obutev«, knjižnica sindikalne podružnice Lesnoindustrijskega podjetja in sindikalne podružnice »Projekt«), ki so v glavnem še neurejene. Kljub temu, da sindikalne podružnice ne skrbijo za knjižnico in kljub temu, da imajo člani teh knjižnic možnost, da si izposojajo knjige v javni sindikalni knjižnici v Kranju, nočejo oddati knjig v zbirni center.
. , Takšen odnos, posebno pri sedanjem po-po njegovi zaslugi j manjkanju knjig, je nepravilen.
i t.	Knjižnica sindikalne podružnice zdra-
! vilišča Golnik v glavnem dobro deluje. Potrebno je le, da poživi svojo knjižno zalogo z novimi knjigami in da prestavi iz zdravstvenih razlogov knjižnico izven zdravilišča.
Knjižnica sindikalne podružnice tovarne Inteks nudi primer, kako se knjižnica kljub močnemu kolektivu in kljub stalni materialni podpori ne more razvijati, zaradi stalne menjave knjižničar-jev.
Knjižnica sindikalne podružnice Ti-skanina je že lepo delovala. Zadnje čase pa životari, ker se knjižničarji neprestano menjavajo in ker je knjižnica nastanjena v neprimernem prostoru. Dolžnost upravnega odbora podružnice bi bila, da dokončno odstrani te napake in da po možnosti prestavi knjižnico v neposredno bližino tovarne.
Naj omenimo še vprašanje Ljudske knjižnice v Stražišču, izrazitem delavskem naselju Kranja. Ker knjižnica zaradi različnih vzrokov ne izpolnjuje svojih nalog, kakor bi jih morala, je hotel okrajni svet v Kranju prevzeti knjižnico in jo podpreti s potrebnimi sredstvi. Mestni ljudski odbor v Kranju pa se je temu uprl. in še do danes ni ničesar podvzel za poživitev te knjižnice.
Dotaknili smo se nekaterih vprašanj sindikalnih knjižnic v Kranju in bodo lahko knjižničarji ostalih sindikalnih knjižnic pri okrajnih in krajevnih svetih ter upravni odbori sindikalnih podružnic črpali iz teh primerov nekatere smernice pri reševanju vprašanj knjižnic na njihovem področju.	S. M.
,,DELO“ — druga številka
Mobilizirajmo vse sile za spravilo lesa iz gozdov, da bodo naše žage obratovale
s polno zmogljivostjo
Tis<11 s proizvodni! postranskih gozdnih proizvodov ne zaostajamo
Vzporedno z borbo frontovcev in članov sindikatov za kubike lesa, se letos razvija tudi .proizvodnja postranskih gozdnih proizvodov, kakor borove smole, eteričnih olj, smrekovega lubja itd. Nekatere stranske gozdne proizvode smo doslej vse preveč zanemarjali. To velja posebno za smrekovo lubje, kjer smo dosegli komaj 5% izkoriščen;e. V proizvodnji eteričnih olj iz smrekovih, borovih in jelkinih iglic pa smo napravili že lep korak naprej. Tu je treba pohvaliti vodstvo Gozdnega gospodarstva v Kranju, ki je z iznajdljivostjo in malimi stroški izrabilo staro, že zavrženo lokomobilo in destilacijske aparate ter jih montiralo v posebno potovalno destilacijsko napravo, s katero »potujejo* v osrčje gozdov v surovinske baze svojega področja. Bili so že v Šenčurju, zdaj so pri gozdni upravi Jezersko v Preddvoru, imajo pa namen namestiti potovalno napravo tik pod Storžič v vzhodni smeri, v višino cca. 1300 m, kjer bo na razpolago dovolj odpadkov vejevja iglavcev za novo proizvodnjo eteričnih olj. Poleg te naprave, ki zasluži vso pozornost, je v Sloveniji še več stalnih destilacijskih obratov, nekaj jih je pa še v gradnji, tako da smemo pričakovati, da bo visoki plan proizvodnje eteričnih olj tudi izpolnjen. Omeniti je treba, da bodo proizvodi tovarne AERO v Celju, ki ta olja dokončno predelava, razstavljeni na letošnjem zagrebškem velesejmu.
Tudi za smolarjenje so bili v zadnjih letih ustvarjeni pogoji, ki omogočajo večjo proizvodnost. Že lani so bili organizirani tako zvani tečaji za smolarje, da bi posebno mlajše, temeljito strokovno usposobili. Letos se že vidijo prvi uspehi. Plan proizvodnje borove smole je letos sicer zelo visok, dosedanji rezultati pa že dajo slutiti, da bo plan 100% izpolnjen, ne da bi bila pri tem trpela vzgoja in pravilna nega borovih gozdov in nasadov. Za intenzivno smolarienje so prav v tem letnem času najidealnejši pogoji. Gozdna gospodarstva pa so dosegla še boljše rezultate tam, kjer so pristopili .k brigad-nemu'načinu dela in pri tem je doseglo mariborsko gozdno gospodarstvo na področju gozdne uprave v Slovenski Bistrici visok odstotek planske proizvodnje. Prav tako v Prekmurju, Kranju in drugod. S pravilno organizacijo, prepričevanjem ter na osnovi demokratičnega sporazumevanja z interesenti samimi, pa je. uspelo GG Kranj pritegniti k smolarjenju 75% privatnega sektorja. Na drugi strani pa se privatni sektor, n. pr. na področju OLO Gornja Radgona, brani z izgovorom, da bo postal les neuporaben, da bo brez vrednosti in podobno. Tu bo treba sklicati na OLO sestanke s prizadetimi posestniki, strokovnjaki in zastopniki gozdnega gospodarstva ter kmečke posestnike prepričati o koristnosti strokovnega
smolarjenja, saj je vendar znano, da les prav nič ne izgubi na uporabni vrednosti.
Najboljši odstotek izrabe je doseglo GG Kranj in sicer povprečno po 1,57 kg na drevo. V procesu pridobivanja smole in pravilnega izkoriščanja stranskih gozdnih proizvodov pa so zaradi nepoučenosti in birokratskega odnosa delali tudi napake. Razni OLO in njihove uprave za delovno silo posebno v Ptuju in Sežani, niso pravilno razumeli vprašanja izučenih smolarjev, katere so hoteli zamenjati z drugim, nestrokovnim osebjem, seveda pod najrazličnejšimi izgovori. V številnih primerih pa velja graja tudi tistim ljudem, ki ne razumejo ali nočejo razumeti naših prizadevanj in naporov pri izkoriščanju in vzgoji naših gozdov. Mnogi škodujejo tudi zavestno in ponekod pobirajo ali razbijajo smolarske lončke, drugod kradejo žeblje itd. To pa niso delali samo otroci, za katere starši polno odgovarjajo, temveč tudi odrasli. Tu bo seveda treba odločnih ukrepov proti kršiteljem.
(a.)
Pred nekaj dnevi je izšla druga številka »Dela«, glasila Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, ki vsebuje tri važne članke. Prvega, z naslovom »Novi zakoni o socialnem zavarovanju važna pridobitev naše ljudske revolucije«, je napisal Tomo Brejc. V njem razčleni kapitalistično socialno zavarovanje v bivši Jugoslaviji, nato pa preide na naše novo socialno zavarovanje, ki je najnaprednejše na svetu in tudi najbolj socialno, ker nosi stroške zavarovanja država sama in zato izda povprečno dnevno 58 milijonov dinarjev v ta namen.
Rudi Januha nadaljnje in končuje članek »Italija po drngi svetovni vojni«, v katerem zaključuje, da politična linija KP1 ni koristila in ne koristi interesom italijanskih delovnih množic, »temveč jih je samo demoralizirala, vzbujala upravičeno nezaupanje v vodstvo stranke in s tem v socializem sploh ter razbijala enotnost delavskega razreda«. To so seveda izkoristili italijanski voditelji države, kar je dobilo obliko v vprašanju tržaškega ozemlja.
Tretji članek »Pet let Organizacije združenih narodov v luči mednarodnih
nasprotij«, je prispeval Anton Vratuša. Članek ima dva dela. V prvem delu prikaže avtor ves razvoj mednarodnih odnosov od zaključka druge svetovne vojne do današnjih dni, v drugem deln pa ocenjuje uspehe in neuspehe Organizacije združenih narodov do sedaj. Raztolmači tudi vlogo Sovjetske zveze, ki se bori le za vplivna področja, ne pa za enakopravnost velikih, in malih narodov in zmago socializma v svetu. Naša jugoslovanska stvarnost in naša dosledna politika miru doma in v mednarodnem merilu, pravi . avtor, odpira oči poštenim in miroljubnim očem na vzhodu in zapadu. Vedno bolj so številni ljudje, ki obsojajo Sovjetsko politiko in »sovjetski mir«. In ker listina Organizacije združenih narodov postavlja za cilj doseči dejansko enakopravnost in nedeljiv mir, so demokratične množice proti tistim, ki hočejo to organizacijo spremeniti v nadvlado velikih nad malimi narodi.
V rubriki »Kritika« pa je Jože Potrč v članku »Oblika kritike kot si jo želimo« odgovoril na kritiko Rozentalove knjige »Marksistična dialektična metoda« in podal nekaj novih misli in vzpodbud za objektivno diskusijo in konstruktivno kritiko.
VESELI TEATER
Na pobudo Poverjeništva za kulturo in umetnost MLO je bil pred nekaj meseci tudi v Ljubljani ustanovljen Veseli teater, h kateremu so kot sodelavci pristopili znani naši režiserji in igralci, kakor F. Frelih, P. Kovič, B. Podkrajšek, F. Milčinski-Ježek, Bajc, Kovičeva, Stritarjeva, Bojčeva, Zupan itd., ki so s tem, dali jamstvo, da bo veseli teater dosegel svoj cilj: s smehom kazati resnico.
Palčkova tolpa ie prejela zasluženo plačilo
Proti koncu maja so varnostni organi polovili zadnje ostanke oborožene tolpe, ki je strahovala poštene ljudi v okraju Celje-okoliea, predvsem v Ljubečni, Pristavi, Dramljah, Blagovni in Ponikvi pri Grobelnem. Oborožena tolpa je bila pravzaprav ostanek tolpe, ki je bila uničena julija 1947, katero je vodil Mlakar Dušan, ki je bil zaradi notranjih medsebojnih sporov v tolpi, likvidiran.
Pretekli teden se je tolpa za svoje zločine zagovarjala pred okrožnim sodiščem v Celju. Glavni vodja tolpe je bil komaj 23 let star Laubič Ivan, poznan pod imenom Palček daleč naokrog. Laubič je bil že iz mladosti nagnjen k pustolovščinam. V precejšnji meri se za svoj nesrečni konec Laubič lahko zahvali svojemu botru, soobtoženemu Trbovcu Francetu, ki ga je nagovarjal, naj stopi v tolpo, v kateri je bil Trbovc idejni vodja ter jo postavil na politično bazo.
Večji del grozodejstev te bande izvira iz leta 1947, ko je banda začela napadati in ropati in požigati osnovne forume ljudske oblasti, predvsem krajevne ljudske odbore in kmetijske zadruge. Tolpa se je lotila tudi družin, katere je označevala za komunistične, kradla kolesa, pisalne stroje, radio-a p ara te, obleko, denar in drugo privatno lastnino.
Največ zločinov ima za seboj obtoženi Laubič-Palček, ki je deloma sam, deloma na kot tolpin kolovodja delal nasilja. Napade je vedno usmerjeval
proti članom KP, dobrim frontovcem, izdajal se je s člani tolpe za vojsko kralja Petra ter pod geslom »smrt komunizmu*, ogrožal življenje mirnih ljudi.
■ Poleg njega je bil zelo nevaren član tolpe Trbovec Franc, ki je dajal predloge za usmrtitev predanih ljudi, ščuval Palčka k tem dejanjem, ga skrival pred oblastmi ter bil na splošnem duhovni in idejni vodja tolpe. Tudi na sodišču je pokazal pravi obraz zakrknjenca sovražnika ljudske oblasti in pokvarjenca.
Drugi člani tolpe kot Verbič Franc, Kukovič Franc, Lavbič Jože itd. so tudi zagrešili vrsto zločinov in izvrševali jiovelja kolovodje Palčka. Vse te J n tudi ostalih 14, ki so sedeli na obtožni klopi, je vodilo do teh dejanj predvsem sovraštvo do naše države.
Zanimivo je, kako je tolpa, spreminjala barvo z ozirom na razvoj političnih dogodkov v svetu. Spočetka so se izdajali za križarje in kraljevo vojsko in naposled so zakrmarili tudi v in-formbiro jevske vode ter se šteli za Stalinove borce.
Po tridnevni razpravi, je okrožno sodišče na podlagi dokazanega materiala in številnih prič, izreklo pravično kazen nad banditi, ki so toliko časa rovarili in ogrožali življenje in imetje jroštenih državljanov. Zločinci so bili obsojeni: Lavbič Ivan-Palček in Trbovec Franc na smrt z ustrelitvijo, ostali pa na odvzem prostosti od 20 do 2 let, z ozirom na težino zločinov. M.
Cilj Veselega teatra je, da v satirični ali vsaj v veseli, razposajeni obliki prikazuje vse majhne in velike stvari, ki se gode v svetu in pri nas, v tej obliki šiba napake, opozarja nanje, razkrinkuje vse, kar je napak, s tem pa prikrito gradi in vzgaja, saj je vendar humor tisti, ki najde pot prav v vsako srce. Prav zato morajo biti teksti sodobni, aktualni, udarni in jih je treba sproti dopolnjevati, zastarelo izločati, novo dodajati, tako da je Veseli teater živa, hudomušna slika sveta, v katerem živimo vsak dan.
Te dni je »Veseli teater« nastopil s prvim svojim programom. Po uvodni pesmi so se začeli vrstiti razni prizori iz našega življenja, kakor čakanje pred trgovino, ljubezen v parku, okrepljena z našim aktivističnim izrazoslovjem, birokratsko štedenje papirja, s katerim se v resnici papir razsipava, prihajanje diverzantov iz vzhoda in zapada v Jug> slavijo itd., slišali smo šale in kuplete, na koncu pa nas je teater presenetil z raznimi opernimi arijami, združenimi v enodejansko parodija Vmes je nastopal conferencier, ki je povezoval točko s točko in tako ustvaril z vsemi prizori eno samo celoto.
Spored še ni bil na višku. Prav lahko bi pogrešati n. pr. prizor »Vaške straže«, ki je povsem brez vsebine, dasi podan z dobro karakterno komiko, odpadla bi lahko pesem »Ali vam je ta pesmica všeč?«, nekaj neplodnih šal je bilo tudi odveč, vendarle je le predstava dosegla svoj cilj, za kar gre pohvala predvsem režiserju in igralcem. B. Podkrajšek je kot povezovalec kar dober, vendarle se mu še tu in tam zatakne, zato marsikatera duhovitost zgubi ne svoji ostrini.
Po vsem tem je jasno, da se je Veseli teater — čeprav še skromno — dobro vpeljal in prav gotovo je, da bo s takim ansamblom od programa do programa napredoval, posebno Se, če bo stalno spremljal od predstave do predstave — vsa naša in tuja dogajanja in pritegnil ne samo naše književnike, temveč najširše ljudske množice, iz katerih izhaja največje bogastvo resničnega humorja Ln kritike.	" J, K.
Tudi njim petletka
uspešno leče
Po dolini Soče se vali težak dim in opozarja na industrijo v Anhovem, kjer izdelovalci cementa in salonita vztrajno ter požrtvovalno izpolnjujejo svoje naloge petletnega plana.
To dokazuje 119 udarnikov, katere so proglasili 11. julija, do konca leta pa se bo to število lahko še podvojilo in celo potrojilo, saj so v Anhovem številni delavci, ki izpolnjujejo pogoje za dosego udarniškega naslova, le proglaševanje je doslej nekam šepalo. Anhovska tovarna pa je znana tudi po svojih racionaliza-torjih, ki so mnogo prispevali k nemotenemu delovanju tovarne, vendar še doslej niso prejeli zasluženega priznanja in to največ .zaradi birokracije in upajmo, da se bo sedaj, ko je tovarna prešla iz zvezne v republiško upravo, to pospešilo.
Poleg številnih drugih racionalizator-jev in novatorjev, ki so uvedli v tovarni pomembne novosti in racionalizacije, moramo omeniti racicmalizatorja Pilata Franceta in Blažiča Jožeta, mehanika, ki sta izdelala tovarni stružnico, s pomočjo katere sedaj sami izdelujejo ležaje, brez katerih tovarna ne bi mogla obratovati, kajti ti ležaji so sestavni del mlinov za lapor, ki je osnovna surovina anhovske tovarne. Pilat in Blažič sta sama prišla na zamisel, da bi izdelala stružnico, uprava tovarne jima je dala možnosti za izdelavo in tako jim je prihranjenih za nekaj milijonov lir deviz, katere bi morali plačevati za ležaje, če bi jih morali še nadalje uvažati. Zaradi požrtvovalnosti teh dveh racionalizatorjev so se v anhovski tovarni v tem pogledu osamosvojili in zato je treba storiti vse, da bosta požrtvovalna delavca prejela zaslužen naslov in nagrado.
Odkar imajo v tovarni uveden bri-gadni način dela in z odločbami postavljene brigadirje, ki razumejo pomen bri-gadnega načina dela, dosegajo povsod lepše uspehe, pri ekspeditu cementa pa takšne, kakršnih do uvedbe brigad nikoli niso. Danes odpremi brigada 6 ljudi 15 vagonov cementa. Pri delu so povezani in si tovariško pomagajo. Med nakladalci cementa so 3 udarniki in to-Šuligoj Ivan, Golja Ludvik in Bajt Anton, ki so v juniju naložili največ cementa.
Pri rezanju salonita, kjer je treba na rokah prenašati do 40 kg težke kose, dela trikratna udarnica Valentinčič Jožefa, ki je poznana kot neutrudna delavka. Vsega imajo 35% ženske delovne sile, ki je zaposlena največ v oddelku salonita.
V kamnolomu lomijo lapor na nov način, imenovan lijačni sistem, ki je zelo racionalen, saj so z njim prihranili 20 ljudi, pospešili, olajšali in pocenili proizvodnjo, ker je delo bolj mehanizirano. V kamnolomu je najboljša brigada Perfeta Jožeta, ki stalno presega normo. Iz kamnoloma odpremi j o lapor v vertikalni drobilec, potem pa po žičnici v tovarniški silos. Preden gre v peči, ga zdrobijo mlini za lapor. Dobra stran novega načina kopanja laporja je, da tovarni sedaj nikoli ne primanjkuje laporja, kot je bilo to včasih, zlasti ob slabem vremenu.
Pri pečeh delajo brigade brigadirjev Konjeliča Feliksa, Boršnika Ivana in Bol-tarja Mihaela, ki dosegajo najlepše uspehe.
Iz peči pride žgana masa, imenovana klinker, ki ga dalj časa pustijo v bunkerju, da se strdi in ohladi, nato pa ga zmeljejo v fin prah — cement. Pri mlinih za cement se odlikujeta po vestnem delu Štucin Stanislav in Gabrijelčič Rudolf. Brž ko je klinker zmlet, je torej cement tu, le spakirajo ga še, nato pa razpošljejo v vse kraje naše domovine kot neobhodno potreben gradbeni material za velike objekte naše petletke.
Tovarni res primanjkuje delovne sile, vendar zavedni kolektiv ne dopušča, da bi zaradi tega trpel plan. To naj lepše dokazuje dejstvo, da so polletni plan častno in predčasno izpolnili. Pri klinker ju s 24%, cementu 11% in odpravi z 2% presežkom. Do 29. novembra pa bodo izpolnili letni plan, tako so obljubili.
K uspehom je precej prispevala disciplina, ki je v anhovski tovarni na splošno dobra, le oddelek za salonit jo bo moral še izboljšati. Sindikalna podružnica pa bo morala nujno poživiti kul-turnoprosvptno delo, da bodo čimprej izginili vsi sledovi zaostalosti med delavstvom, ki je dediščina dolgoletne fašistične okupacije.
Tovarna tudi na mladi kader ni pozabila, saj vzgaja 46 učencev v gospodarstvu, ki imajo devno po 4 ure teoretičnega in 4 ure praktičnega pouka. Med učenci se jih največ usposablja za mehanike, električno stroko itd.
Izooieoall smo novo vdiha zmago
Z dograditvijo zadnjih kilometrov avtoceste »Bratstva in enotnosti« je naša mladina izbojevala doslej največjo delovno zmago. Delo, ki ga je opravila v dveh letih, je bilo združeno s številnimi napori, ki pa so jih tisoči mladih ljudi premagovali z največjo požrtvovalnostjo in visoko socialistično zavestjo. Tako je v času graditve avtoceste Beograd— Zagreb sodelovalo pri delu nad 350.000
lalo 20.000 mladincev v 710 brigadah. Mladini iz naših tovarn, mest in vasi je tokrat izdatno pomagala tudi mladina iz Jugoslovanske armade, saj je pri gradnji nasipov, cestišča ter raznih drugih delih sodelovalo nad 70.000 mladih pripadnikov naše armade.
Na avtocesti »Bratstva in enotnosti« so mladi graditelji izkopali, premetali in prevozili 11,300.000 kub. metrov zemlje.
Delo na avtocesti
mladincev in mladink. Zgradili so 332 km dolgo asfaltirano, betonsko in kockano cestišče. Pri teh delih je samo leta 1948 sodelovalo nad 439 mladinskih delovnih brigad s 77.000 mladinci in mladinkami. Lani se je število sodelujoče mladine še povečalo.
Na posameznih gradbiščih pa Je de-
V Sostrem pri Ljubi jami je Mia proslava osme ©Metalce
Tomšičeve brigade
14. julija 1942 je bila ustanovljena 1 slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Toneta Tomšiča.
V počastitev tega zgodovinskega dogodka, ki bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega naroda, je bil letos prirejen partizanski tabor v Sostrem pri Ljubljani, katerega so se poleg številnih, še živečih borcev Tomšičeve brigade, udeležili tudi naši državni in partijski voditelji, med njimi sekretar Politbiroja CK KPJ in podpredsednik zvezne vlade tov. Edvard Kardelj, prvi komandant glavnega štaba NOV in POS ter član Politbiroja CK KPJ tov. France Leskošek - Luka, prvi politkomisar Glavnega štaba NOV in POS in sekretar CK KPS tov. Miha Marinko ter člani CK KPS Lidija Šentjureava, Ivan Maček in drugi.
Na partizanskem taboru v Sostrem je govoril tudi tov. France Leskošek, ki je poudaril, da smo s samostojno politiko, ki smo jo vodili že v času NOB, prihajali v neskladje z voditelji Sovjetske zveze. Ker jim nismo bili pokorni, so nam očitali, da smo jim zasadili nož v hrbet. Tov. Leskošek je tudi opozoril na naše sedanje naloge in dejal, da moramo biti enotni in hladnokrvni. ter v vedni pripravljenosti braniti domovino pred komur koli, ki bi poskušal prestopiti naše meje. Hkrati pa je poudaril, da je treba tradicije narodnoosvobodilne borbe še nadalje popularizirati, tako da bodo naši ljudje znali ceniti napore in žrtve za našo osvoboditev.
Pri odkrivanju površinske plasti pa so morali nakopati in prevoziti približno 4,300.009 kubičnih metrov zemlje. Temu moramo prišteti še zemeljska dela
v obsegu 20.000 kub, metrov, ki so jih mladinci opravili pri regulaciji kanalov, rek, gradnji nadvozov, podvozov itd. Tako so v času gradnje največjega objekta Titove petletke mladi ljudje prekopali, prevozili in premetali nad 17,000.000 kub, metrov materiala. Samo iz te zemlje bi lahko napravili 400 km dolg, 20 m širok in 2 m visok zid. Nadalje so mladinci in mladinke pri gradnji avtoceste zgradili 773 mostov, podvozov, nadvozov itd; Omeniti je tudi viadukt pri Novski, ki je dolg 155 m in ima 14 odprtin, ter most na Bosutu, dolg 140 m
Za dosežene uspehe je bilo pri gradnji avtoceste »Bratstva in enotnosti« proglašenih nad 70.000 udarnikov in udarnic. Pri delu na avtocesti je samo leta 1948 sodelovalo nad 1500 mladincev in mladink različnih narodnosti iz vseh kontinentov sveta, ki so prišli iz 16 držav, Gradnja avtoceste »Bratstva in enotnosti« je bila hkrati tudi velika šola naše mladine, saj se je iz številnih gradbišč vključilo v našo lahko in težko industrijo nad 15.000 mladih zidarjev, šoferjev, gradbincev.
Leta 1948 se je nad 3350 mladincev in mladink v tečajih usposobilo za kinooperaterje, knjižničarje, fizkulturne voditelje, zborovodje, dramske referente in predavatelje predvojaške vzgoje, V času gradnje avtoceste Beograd—Zagreb je tudi nad pol milijona mladincev in mladink osvojilo fizkultumi znak.
Naša mladina je s predčasno dograditvijo avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« dokazala, da hoče še nadalje uspešno sodelovati pri graditvi socializma v naši državi ter pri tem izkoristiti pridobljene izkušnje na gradbiščih in deloviščih avtoceste, s katerimi bo prispevala k izpolnjevanju planskih nalog v naših delovnih kolektivih.
P o sl e dni i udari
Pismo z avtoceste »Hvatstva in enotnosti«
»... Naša brigada je prišla na avtocesto šele k zaključnim delom. V brigadi nas je precej, ki smo delali na mladinskih progah, dva sta sodelovala celo pri gradnji proge Drač—Elbasan. Z nami je tudi sanitetni referent čete, naša Mara, bila je s nami na progi Šamac—Sarajevo. Hočem Ti povedati tole: z vsemi močmi delamo na našem podolgovatem gradbišču. Dež nas je lanske jeseni zelo motil. Veter je zavijal okrog barak. In koliko blata je bilo tukaj! Barake so se takoj napolnile z ilovico. Toda odkar gre za zadnje metre, ne gledamo na čistočo, kakor prej. Gesto moramo čimprej zgraditi.
Lanske jeseni so nam prišli v pomoč tudi frontovci, Sami starejši. Kar nekam čudno jih je bilo videti med mladino. Toda, ko so dobili delovne obleke, smo si bili prav enaki. Ob večerih smo plesali skupaj.
Jeseni je bilo najtežavnejše pri Kutini. Sem so prišli na, delo mladinski funkcionarji kajti drugod je že gotovo. Tukaj je močno zašepalo. Delali smo dan in noč.
Naj ti povem kaj o naših. Mara dela sedaj v naši četi. Spomnim se nekega poznojesenskega mrzlega dne. Iz pete čete so se sredi noči spomnili da jim je mrzlo in so se hoteli s plesom segreti. Vstali so, vzbudili harmonikarja. Ta jim je zaigral. Brigadirji so z vso silo zaplesali med barakami. Komandant se ni jezil. Spominjam se, kako je imela Mara neko dolgo oblačilo. Videti je bila kakor dedek Mraz.
Brigadirji se bodo spomnili, da jim kava ob vročini ni prevet ugajala. V pozni jeseni pa so jo komaj čakali. Zjutraj, ko je bilo še vse sveže, rosno in mrzlo, se je iz kotla toplo kadilo. Brigadirji se pogrejejo s kavo. Toda takrat je bilo mrzlo le nekaj trenutkov, potem,
Ive plati razvoja Keramične induslrije
v lilsojaii
Industrija keramike v Libojah je iz-redno pomembna zlasti zato, ker je po obsegu prva v državi in je v svoji proizvodnji popolnoma samostojna, neodvisna tako v pogledu surovin in vsega, kar je potrebno za njeno pravilno delovanje.
Od leta 1945 do danes so se notranji in zunanji videz ter obseg tovarniških objektov popolnoma spremenili. Iz podrtije, ki naj bi predstavljala tovarno, je vstala obnovljena stavba, sezidani so
Obnovljena keramična tovarna v Libojah
novi prostori z veliko pečjo za žganje straniščnih školjk in drugih izdelkov, zgrajeni so novi bazeni za gmoto, postavljeno je moderno veliko skladišče za izdelke, dograjena je nova garaža z mehanično in mizarsko delavnico. V lanskem in letošnjem letu je vzdignjena nova, velika, nad 120 metrov dolga hala, v kateri dograjujejo nad 90 metrov dolgo prodorno peč. Obrat je dobil ogromen obseg. Zaradi velikih zahtev in potreb po novih proizvodih za našo industrijo se planske naloge tovarne iz leta v leto večajo, to pa zahteva novo in novo delovno silo. Nastaja problem stanovanj. V letošnjem letu bo rešeno najnujnejše, vendar še vedno ne zadovoljivo.
Tovarna raste, v njej ustvarjajo nove proizvode, Delovni kolektiv ima vse pogoje, da bo lahko v nekaj letih pokril potrebe. Tu se vzgajajo tudi kadri iz drugih republik, da bodo pridobljeno znanje prenesli v nove tovarne po domovini in s tem pomagali pri izpolnjevanju planskih nalog.
Take zahteve in tak razvoj zahtevajo od vodstva in sindikalne podružnice mnogo naporov, da se ustvarijo delovni pogoji, ki bodo zagotovili tudi dobre delovne odnose. Sindikalna organizacija in bpdoči delavski svet bosta imela v tej smeri še polne roke dela. V tovarni je še veliko pomanjkljivosti, nimajo pitne vode, za številne zaposlene delavce in delavke niso uspeli urediti niti umivalnice, da o kopalnici, ki je v tem obratu sama po sebi razumljiva, ne govorimo, niso poskrbeli za potrebna primerna stranišča, higienski kotiček, za garderobne omarice in še vedno ni rešeno vprašanje 'čistoče in ventilacije delovnih prostorov. Vsa ta vprašanja nujno zahtevajo, da se jih vodstvo nemudoma loti
ko smo začeli delati, smo se segreli. Le da ne bi takrat toliko deževalo! Dež nam je odvzel cele tedne! To je vzrok, da nismo mogli dokončati ceste v prvem roku.
Nekega deževnega dne nam je iztirila lokomotiva. Eh, to je bilo tekanja._ Lokomotiva se je vedno bolj pogrezala v ilovico. Strojevodja je klel, a nič kaj pametnega ni znal povedati. Potem je naša četa vzela dolge hlode. Potisniti smo jih hoteli pod stroj, toda tam ni bilo prostora zaradi velike gmote ilovice. Najprej je bilo treba odpraviti gmoto blata, kar pa je bilo nevarno, ker se je lokomotiva vedno bolj nagibala na stran. Potem je naš Miha stopil k lokomotivi, se po trebuhu priplazil skoraj podnjo in z majhno lopato razkidal ilovico. Podložili smo hlod in dvignili. Toda to še ni bil konec: druga skupina je dvignila drugi konec in po dolgem času smo vendarle uspeli dvigniti lokomotivo na tir.
Tudi ponoči smo delali. Gradili smo most. To je bil zadnji most na avtocesti. Ob priliki je prišel k nam komandant sekcijskega štaba in nam položil na srce nekaj tehtnih besed V nekaj besedah: od tega mostu je odvisen nadaljnji uspešen potek gradnje.
Delali smo v izmenah. Ponoči so brlele pri mostu karbidovke. Okrog nas je bila sama ravnina. Od daleč je bilo videti avtocesto, kakor dolga ravna nit seka Slavonijo. Njive so bile jeseni puste. Samo koruzna stebla so se upogibala v jugovzhodnem vetru. Ko smo delali ponoči, smo videli vlak na progi Beograd— Zagreb. Ko smo se neke noči greli okrog ognja, je Mara dejala, kako bi bilo prijetno sedeti v toplem vagonu z mehkimi sedeži. Saj veš, kako je rada vedno sanjarila ... Vlak bi peljal skozi Slavonijo, Srem, na streho bi deževalo, okna bi se rosila, bilo bi toplo, vlak pa bi se vedno bolj bližal Beogradu. Tam bi nas dočakala delegacija: »Pozdravljeni, pozdravljeni, graditelji avtoceste!«, bi nam čestitali. Potem bi nas sprejel Tito. Dejali bi mu: »Evo, dragi Tito, zgradili smo veliko reč, zvezali smo z gladko cesto Zagreb z Beogradom. Sedaj bo lepo...« In Tito bi potem odgovoril: »Ponosen sem na svojo mladino, pred vsem svetom, sem ponosen, verjemite mi!« in bi Mari stisnil roko ■.. Eh, kar vsem nam okrog ognja je postalo topleje, ko je tako pripovedovala svoje sanje. Pomislil sem: ta bi bila pa dobra pisateljica, knjige bi pisala.
No, na mostu ni bilo nič kaj prijetno. Sprva smo pogrešali motorni mešalec za beton. Takrat smo kar s lopatami prevračali. Nekaj tednov je pihal tod močan veter, da je kar cement odnašal. Polne oči smo ga 'imeli. Vendar eno drži: čim težje je delo, čim napornejše je, čim več je težav, tem upornejši duh . raste v naših brigadirjih. (Hm bolj piha veter, tem glasnejši so naši vzkliki; pojemo, bratec, da nas je slišati vzdolž vse avtoceste.
Nekoč smo pritiskali premražene prste na posodico s toplo kavo. Danes je drugače. Zaradi velike vročine okrog poldneva vse delo poneha. Tukaj tako pripeka, da ti glavo razbeli. Vsi smo zagoreli. Toda iz dneva p dan je pri nas borba bolj mrzlična. Po tolikih napornih dneh, neprespanih nočeh, bo vendarle enkrat avtocesta zvezana. Gradimo zadnje kilometre.
Še nekaj dni, prijatelj.
Veliko stvar smo zgradili. Zdaj, ko se peljemo z avtobusom po široki avtomobilski cesti skozi gozdove, skozi Srem proti prestolnici, ne morem verjeti lastnim očem. Ali smo zares to mi, mladina, zgradili? Resnica!
Nič več nimam povedati. Samo še to: prijetno nam je pri srcu, da smo zgraditi avtocesto »Bralstva in enotnosti«!
Kako smo gradili tri počitniške domove v Rovinju
Kaj zmoreta dobra organizacija in pravilno razumevanje kolektivov za potrebe delovnega človeka, dokazuje zelo zgovorno že uspela akcija, ki so jo izvedli slovenski železničarji iz vseh kolektivov službe za vzdrževanje proge pri obsežnem popravilu in dovršitvi treh počitniških domov v Rovinju.
V tem prijetnem mestecu na zapadni obali Jadrana smo železničarji zastopani že od nekdaj z lično postajico in nekaj tiri i* tako, nam je dohod tjakaj — čeprav ni kratek — bolj priročen kot drugam na morje. Ko smo tako sprva poredkoma, pozneje pa zmerom v večjih skupinah zahajali tjakaj, se je sama po sebi rodila misel, da bi bilo treba vendarle poiskati streho za daljše bivanje, morda kar za počitnice ob morju. Prvi so od teh misli prešli k dejanjem naši signalci, ki so si že leta 1948 preuredili manjšo stavbo sredi mesta in v njej skromno, toda zadovoljno preživljali svoje dopuste, Seveda prostora je bilo malo — komaj za dvajset ljudi.
Letos je bilo za v Rovinj že več želja. In tako se je dvignil drug močnejši kolektiv za vzdrževanje proge. Še v trdi
Najlepši dom železničarjev v Rovinju
zimi je izdelal načrte za tako akcijo in povabil vse članstvo, naj pomaga, predvsem s prostovoljnim delom, hkrati pa tudi s prostovoljnimi denarnimi prispevki za priboljšek delavcem na gradbiščih
bodočih domov. Odziv je bil pre-sene-tljivo
dober. Po približni bilanci je bilo na teh
delih od januarja t. 1. dalje od 150 do 200 delavcev, ki so opravili skoraj 30 tisoč ur prostovoljnega dela v vrednosti nad pol milijona dinarjev. Pa tudi akcija prispevkov je vrgla lepo vsoto, nad 90 tisoč dinarjev, s katerimi so graditelji krili najbolj kritične izdatke za delo na terenu. Vsi, ki jim je bila poverjena naloga, naj do sezone spravijo te hiše v obratovanje, so se zavzeli z vsem poletom. Med njimi so bili tudi taki, ki so storili več, kakor so bili dolžni. Med temi je treba omeniti več zidarjev in tesarjev, prav tako pa tudi nekatere njihove desetarje in ožje tehnično vodstvo. Načelnik Varoga Janez, ki je bil duša vse te akcije, nam je med temi imenoval delavce: Kajnča Franceta iz Ptuja, Ci-glenjaka Ivana iz Poljčan, Medveda Antona iz Zidanega mosta, Kačarja Karla iz Ljubljane, Plevela Venceslava iz Zidanega mosta, Potočnika Jožeta iz Šiške itd. Kot desetarja sta se najbolj izkazala Be-govič Niko in Jenko Anton, tehnična dela na gradbišču, predvsem pa skrb za material — pa so bila poverjena nadzornikoma Mlakarju Albinu in Debenjaku Vladu, ki sta prav tako z veliko požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo premagovala vse težave.
Pred kratkim so bili novi trije domovi izročeni svojemu namenu. Prostora v njih bo — skupno s prejšnjo zgradbo, ki so jo že imeli signalci — za približno 100 do 120 oseb. Najlepša zgradba, ki je vidna daleč po vsem Rovinju in je bila adaptirana najtemeljiteje, je na takšnem mestu, da bo mogoče okrog nje dograditi še vrtič, na katerem bo pozneje tudi oder za večerne prireditve, kjer se bodo lahko vsak večer sestajali vsi železničarji, ki bodo preživljali svoj dopust po domovih v Rovinju. Kakor so se dogovorili v odboru, bodo domovi v kratkem dobili svoja imena po nekaterih najzaslužnejših želez-ničarjih-borcih, ki so v času narodnoosvobodilne vojne žrtvovali svoje najdražje za zmago nad okupatorjem.
Mirno mestece Rovinj bo odslej vsako poletje imelo svojo stalno kolonijo železničarjev iz območja ljubljanske direkcije, ki bodo preživljali svoj zasluženi dopust na morju, hkrati pa tamkaj sčasoma navezovali vedno živahnejše.stike z doma čimi delovnimi ljudmi ter tako utrjevali bratstvo in enotnost treh narodov na tem lepem kraju našega Jadrana in se medsebojno krepili v skupnih naporih za čim odločnejšo in čim hitrejšo pot v socializem.	S. L.
Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik Tone Seliškar - Uredništvo teleton 15-38 In oprava telefon 19-70, Masarykova 14-11 v Ljubljani - Izhaja vsak petek. - Mesečna naročnina din 15.—. Štev ček. položnice 604-90(03-9. — Tiska tiskarna »Ljudske pravice* v Ljubljani.