GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE STKV.-NUMBER 184 IUn sobota, 7. avgusta (August 7), 1926. AImaI „kJI kü UTrOOI N|TVV IKpV Otroci m [ » boj» jo » Ta fakt ' M ima I jaano, r kak liro radarji. Clearfield, Pa. (F. P.) - Za-piaki mri. Richard Gilbert o preiskavi ¿olikih otrok v Hawk Runu ia drugih rudarskih mestih govors jasno kot bali dsn, ds ni vso v rsdu na polju mehkegs premoga. V teh rudsrsklh domovih je najmanj deaet odstotkov podbrSnjsnih otrok. Nekatsri limed njih tehtajo celo 28 funtov pod normalno teAo. Ismed 47 otrok, ki so bili pregledani v. s-nem mesecu, se mors tskoj s-najst operirati ns tonslllh. Richard Gilbert je tajnik 2, dlstrlkta rudarskega okrsjs. Pr-vlkrst js bil izvoljsn lets 1899 in od tegs časa je bil isvoljen vselej. Njegova ¿ena je skrbels zs srojs otroke, doklsr nišo odrasli. Od tlstsga Časa je dala devet let ln pol delu sa obrambo proti jetlki, večinoma med ru-darakiml druftinaml. Hawk Run je ena Ismed onih grdih rudnliklh vsal, kl psdejo takoj tujcu v oči, ko jih zagleda'. Vas leži ob ustju v dolino, kl vodi iz Phllllpsburgs, mesta, kl je fte precej veliko. Hawk Run In bližnji Morrisdale sta sdaj ne-unljskl rudarski vssl. Nekaj ljudi dela, ln v nounljsklh vaseh prejemajo bsje mezdo po lestvici Izss leta 1917. Kompenlja jim je obljubila, da bodo delali vsak dan, da jih je speljala aa led. Zdaj delajo rudsrji le po en dan v tednu. "Kaj nameravate,- včasl vpraša mrs. Gilbert rudarje in njih lene. "Čakati do aprila, ko prične velika borba is tedaj se pridružimo uniji/' Ti rudarji, katero so podJeniki speljali na led, gledajo naprej, ko kepčs rok JscksonvMsk* pogodbe, tedaj se pridružijo bitki. Neki Iš-letnl poljski deček Je šel s mrs. Gilbert v Phllllpaburg na brezplačno zdravniško postajo. Ts dešsk Je u*o tipičen. Njegov gtaa Js zelo hrtpev Vodno je prehlajen In boli ga grlo. N Je-j/o4\ tonslH M morali Mtl izreza-nI. V družini J.h je devet la spe v dveh sSbeh. Od detlaakih let pijejo kavo mesto mleka Kave se zdi eeaejše kot mleto. Goepe- » w (Dalja es a ) Moskva, Ras. — Brsojsvks ls Helsingforsa na Flnslcsm pripo veduje, da Je pet In štirideset članov Socialistične mladinske lige v Abu obsojenih v ješo od enega do treh let. Obtoženi so bili velelsdaje. Sodišče Jo Isda-|o obenem tudi odlok ss rsspust organizacije. Moskovski oflcijelnl listi prinašajo brzojavko Tassove agencije ls Psramarlba, Holandsks Gujana. Brzojavka js šla prek Amaterdama in pripoveduj« o smrti znanega holandskigs komunista ftegona v Ječi. Oflci-jslno poročilo prevlada Js lego-no Izvršil samsmor, priče, kl so videli mrtvegs Begona, ps pravijo, da so bila na ftefoaovem telesu vidna znamenja, kl so govorila, da mu Je bila storjena sila. . Ako bi moralo kaj delava« združiti, da odpuste medsebojni boj In ss združijo v mošno falango, tedaj so dokazi, kl govore, da so delavci preganjani v tre-notku, ko postanejo nevarni po-sedujočemu razredu. * Obsodba ogrskih komunistov. Buda pel ts, 6. avg.—Komuni-, stična voditelje Rakossl ln Weln-burgeg sta bile včeraj obsojena prvi na osfm in pol, drugI pa na k osem let zapora, f red sodiščem ja bilo 63 komunistov. Pvsjsst . Js bilo oproščenih, ostali ps so dobili od snsgs do pet let Ječe, , Ko Ja bila obsodba izrečena, so . obsojenci vzkliknili! 'Tretja In-ternacionale bo živela." ham Zlrllna, kl so bili aretirani v družbi drugih trideset stav* karjev. Maglstratnl sodnik Hrodskjf Je kasneje spustil stavkarje, nakar Je unij« Izjavila, da J« to dokaz, da se višji uradniki ne strinjajo s akcijo Car-modyja. Podjetnlika organizacija Designers Mutuel Aid Je zeproslls za sodnljsko prepoved. Tej policiji Je ugovsrjsl sdvokat Hill-quitt (ako uapešno. de Je sodnik j Isjavll, da si mora atv%r šele do-bro premlallti In preudarltl. Illllqultt Je naglašal, da Je peticijo napravilo le par oaeb v interesu organizacije, v kateri ne bo toliko čleaov prizadetih, kot pri delavski uniji. Peticija ne prihaja od orgenisaclje. ampak seme do per oseb. . nje kapitalistom vsega sveta, da naj znižajo deleveke mezde. Delavci, kl pripadajo k unijam, naj se ogladjo pri svojih lokalnih organisaclJah ia predla, ga jo, da organizacije daruj« z nosek denarja is svoje blagajna v podporo br! takim rudarjem. Delavci, kl nleo strokovno organisiranl ia ki ns vedo, kam bi poelall denar, ga lahko darujejo pri delavaklh orgenlza-cijeh. h katerim apedajo. Ame riška delavska f*olje, drugič pa oni, ki obratujejo premogovnik. Jemanje dvojnega pro-fita od premoga, ki pride iz jame na avitlo, ae pa da najhitreje odpraviti, ako-se premogovniki nacionalizirajo, t J. da postanejo splošna ljudska lastnina. Rudarnka organizacija ac ni mogla nikdar uspešno boriti proti ConaoUdfttlon Coal kompaniji na vsej fronti. L*ta 1922 je rudarska organizacija ustavila delo v premogovnikih te kompanije v okraju Somerset, na Pair-montovem premogoven) polj« v Zapadni Virglnljl in Se-loma v nekaterih drugih krajih. Stavka ae Je Izravnala pollnpol. Za Kairmontako polje je bila sklenjena pogodba, stavka v okraju Sommerset se je pa vlekla skoraj le eno leto. V letu 192T> je pa Consolidation Coal kompanija, kd je zanjo prišla ugodna prilika, odklonila še pogodbo za Fairmontsko premogovo polje. Dne 5. julija letos ao pa bili zopet vsi rudarji na FairmonUkem polju pozvani na stavko. Zategadelj Je v Interesu rudarjev in konzumentov, da ae premogovniki nacionalizirajo ln obratujejo pod kontrolo demokratična premogovniške uprave, v kateri Imajo tudi delavci glaa, t J., da so zaatopanl v nji. PodjetHIki ao čezmerno razvili premogovniško Industrijo z namenom, da lahko obratujejo ene premogovnike, vski 4 wood a. dne 25. julija je bil »rečem, da ii v zgodovini col-naselbine. Vreme je nalašč prirejeno ss to V resnici so nam bogovi naklon )e-. Takoj po h uri zbirati napredno zavedni Slovenci in društva.' katera čutijo v svojih srcih, ds so v njih vrstah napredni delavci. Zavedali so se, da morajo kot taki proslaviti ta veliki dan, nepozabni dan smpo »vojega medsebojnega dels i Takoj nato se je uvričavati povorka pod sod ruga J. F. Durna. kateremu moramo čestitati za njegovo Izvrstno dalo; pokazal e s tem, ds so tudi v vrstah vedno mislečih delavcev izvrstni možje. Povorka je bife v resnici nad vse lepo urejena. Na čelu povor-ke jo — kakor običajno — ko- pa veterani v kroju in za njimi ras-ična društva s svojhnl sestavami, katerih je bilo čez 30, ako ne vcč. Sa društvi so korakale v narodnih nota* dekleta in lene, naprednih iona, katere so ves Čas aktivne sa Slov. del. dom in so nabrale še lepo vsoto sa opravo doma, sa kar jim grp vsa Čast Res prekrasen je bil pogled na te zavedne delavke! Za njimi je korakal diroktorij Slov. del. dpnm in nazadnje sta se pe-jala v krasno dekoriranem av-tpmobilu boter in botrica—«r. Gubane, savoden in ugleden tr-I rovoc, kateri podpira vsepovsod telsvske ustanovo; m rs. Pleš«, ki je soproga snansga našega druga Valentina Plašeč, ter zalo zavedna Žena. Lepo je bilo videti mladino s ameriškimi zastavicami, katero je vodila gospa 'oznUc. Pri povorkl so igrale tri godbe, med katerimi moram priznati, da se je godba Bled odli kovala selo častno la gotovo moramo biti ponosni na snake u spshe. j yy : "v V Pripomniti morem, da je bila povorks in ools slavnost tako si jsjna in nad vse fo», ds s goto- vork in stovnosti slovanski Cleveland Še nI videl. Napredni Slo-yenoi Collinwooda (aa severni strsni) so se lahko prepričali in vidsll v nedeljo $0. julija, da je dofcfo biti, zaveden ln delavsko napreden, ta dan je pokazal jasno, da so colllnwoodski Slovenci združeni v močno, napredno fronto, katera Je sslo previdna n vedno čuje, kaj ss godi. Ceste, koder se jo vila častae povorka, so bile kraano dekorlrane, Is lepih' hll ps so plapolale praznične In ponosno ameriške in slovenske zastave. Zdelo se ml je, da ftumljajo medsebojno, da so tudi one s nami In ponosno praznujejo z nami vred to veliko delo ter vstajenje severnega Collinwooda. Številni napisi, pozdrsvljsjoč prihajajoče goste It vseh rtra-nl, so viseli nsd vsemi dohod* ki vodijo v naša svetišče. Omenim, naj tudi, da Je Vsaml povorkl korakalo čoz 2000 tisoč ljudi In udeležilo se Js te redke slsvno-stl čes 6000 ljudi. Po končsn po vork i ao se as vršile cercmonl Jo polsganja vogelnega kapna, katere Je izvrftll predsednik dl-roktorjja mr. Roftanc, zavod n delavec Slov. dal. doma Nato ao aa zbrala vaa ^društva x zastavami na odru, kateri je bil pripravljen za govornike In zastopnike društev, Jednot in svet. nakar ae Je pričelo vpisovanje Imen v zlato knjigo In govori. Prvi Je govoril brat Somrak. kateri Je navdafteval svojem svvoru fte k zadnjemu ln podvojenemu delu sa «lov. del dom. Nato Je govorfl mestni Me- Sijnlk Damm. Dr. Frank em Je govoril kot zaatopnik S S. P. Zveze. Brat Ludvik Medve-«ak, tajnik Slov. nar. doma develandu. Je zastopal S. N. J. Mr. Mam. predsednik 8)o\ nar. doma v Cltvelandu. Je 90. vorll kot prodaednik Slovenske dobrodelne zvsse. Govorila sta fte Gritl, nrsjstk 'EnakopravneaHrl dovolj, da ga razširimo. Diroktorij je bil selo previden in prero-šetal je dobro, ds se ne zadolži preveč. Vsak delavec ve, da je o njegov krvavo zasluženi dolar . n da se:je nabralo po dolarjih Zato zasluži po vsej pravdi, da imenuje Sblvenski delavski medtem ko Je v drugih stavka. Le če ae premogovniška _ _ __ Industrija nacijonalizira, je mogoča produkcijo ln dUtri-lla brst Trugor. Vrne« Jo zapel fetcijo premoga apraviU na zdravo godlsgo. ^ ^ pevski tbor Jadran par krasnih FlPgVgTl tudi pevski zbor Zarja Iz (jfpelanda. Pripomniti moram, da sU U dva zbora napredna in da zbor Jadran deluje zelo aktivno za SloV. del. dom Zvečer se, Je vršil slavnostni »anket v gtaaešičevi dvorani. Dvorana je bila nabito polno; bilo Jo čes 800 navzočih gostov. Zal, da Je bila dvorana prema> rojakov U se bilo fte udeležilo, pa so morali oditi, ker ni bilo prostora. Upamo pa, da bomo ustregli vsem pri otvoritvi lastnega doma. Na banketa Jc svirala godba Bled v splošno zadovoljstvo navzočih in nas zabavala 40 sgodnjih jutranjih ur. Nastopili so tudi razni govorniki. Prav krasno so zspele obče poznane sestre Lesnik, kvartet pa^eviktti točk in tako udi dobro poznane sestre Mi-ovc. Zabava je bila vseskozi dobra in zelo pefprosta. Smelo rečem, da tako veselih in srečnih obrazov nisem še videt na severni strsni CoIHnvvoods. Vse je bi-0 žsrečih lic, tako da nikdo ni mislil na svoj dom do sgodnjih utranjfli ur. Toraj rečem) da severni CoUinwood vztraja v naprednem duhu, pa to ni še vse: Podvojiti moramo ta duh, delo ni fte dokončano, napeti moramo vse nsše sile, da bo i otvoritev Slov. dai. doma še sijajnejia. Naprej v duhu napredka in bodočnost nam Je zajamčena! Pripomnim, da je bil gmoten uspeh prt tej slsvnosti sijsjen, kakor je bila slsvnost sama. Ksr se tiče doma, moram reči, da ni prevelik in tudi ne premajhen; aa sedaj bo odgovsrja! naselbini, ako pa ne bo, imamo le prostora SOBOTA, 7. AVGUSTA. to ¿enako dovajal v deželo "v nemoralne svite". Bil je zato aretiran par dni po avojem po-vratku in pridržan za deportaci-jo pod obdoflUtvijo, da jefob svojem (ponovnem) vstopov Zdru-šane Države spadal v enega izmed rszredov, ki Jih sakon izključuje; ia zato podvrien de-portaciji. Vsled ugovora dotič-nika je nastala pravda, ki je končno prišla najvišje in-stance, Vrhovne» Sodišča Združenih držav. To sodišče je 1. 1914 potrdilo odlok sa depor-thcijo. Sodišče je med drugtfn izreklo f ') ^ ¡H ' "Po našem mnenju Okolščina, da je Lewis bival v. tej deželi šest let sli več, pri čemur Jc vodno ostal inoaenec, ni spremenila njegovega Statusi, tako da bi bil |zvzet iz pravomočnoati prišeljenlikega zakona; ako je on o^otoval iz te nežele, tudi za kratek čas, in je ob povrat-ku privedel žensko v svrho pro-stitucije sli v druge nemoralne svrhe, se je podvrgsl poslcdicam bisk, na pr. za šest mesecev, pri femur je imčl veilno namea, da se čim prej povrne, naturaliza-cijska sodišča spregledavajo tako začasno odsotnost, kadar treba dokazati, da je prosilec stanoval v Združenih državah pet et pred vložitvijo prošnje. — F. t S. Zborovaiji |Milp faiisfHMh «fertpft-Rih or^aiM Inozemec, aastahjen v Združenih državah, je Ob svojem po-vratku po začasni odsotnosti v nozemstvu podvržen Istim Izključujočim določbam priseljeniškega zakona, kakor vsak drugi inozemec. Pod izključujočimi določbami razumevamo one do-očbe splošnega priseljeniškega zakona, ki is enega ali drugega vzroka zabranjujejo inozemcem vstop v Združene države. Vssk nozemec je njim podvržen, naj prihaja kot priseljenec v kvoti ali isven kvote ali pa kot nepri-seljenec na začasen obisk. Dve zjem manj vslnegs značaja, ki Veljata sa povratnike, smo opi-«ali v prejšnjem članku. Na lati način j* inozemec, 14 ae Je povrnil v Združene drŽave, podvržen daportacijakim določ-baspu priseljeniškega zakona, ravno tako kot da je prvič prišel v Združene države. Prejšnje bi vanje v Združenih drŽavah, pa nai Je bilo fte tako dolgo, mu ne daje nlkake imunitete. Smatra ss, kot da Je začel navo dobo bivanja, začenši od avojega po-vratka. Is nekateri)^ vzrokov znaša rok za deportacijo tri leta Is drugih vzrokov pet 1st po vstopu v Združene Države, v nekaterih slučajih pa sploh al al-kskega roka, marveč Je inozemec podvržen dcportadjl vsak čas. V onih aluČsjih, kjer je de-portacijs omejena na gotov rok po prihodu, inozemec ne more biti več deportiran po preteku tak«roka. All, ako on odpotuje Is Združenih Držav tudi za najkrajai čas, ss smatra kot da bi bil prvič prišel ln rok sa deportacijo začne znova potekati. V tem pogledu Je pomembna odločba Vrhovnega Sodišča v prav di Uwis V. Frisk. Lewis, rojen na Ruskem, Jo prijel v Združene DrŽave i. 1904 £iv< t je tukaj nepretrgoma do I. 1910. Onega leta je is De-troita. kjer Jo stanoval odftol v Windsor na kanadski strani onstran De troita. gjer J« ostal približno en daa. Ob svojem povratku J« privedel s seboj neko iMudin, o kateri Je tnUI. da Je ajegeva neporočene žena (eessssoa law wtfe). PriaeiJeaUke oblasti so imele raslog sa domnevo, da ta-mu ni bUo tako, marvel da je zakonite določbe, ki se nanaša na izključitev in deportacijo ino-semdev, ravno tako, kot da ni poprej nikdar bival v Zdruiei Državah. Skratka, triletni n predpisan po zakonu (sedaj je pot let), ne začenja plakati od dneva, ko je inozemec prvič pri-ftel v Združene države, marveč od dheva njegovega prepovedanega vstopa, to je, v tem slučaju, od dneva, ko je Vstopil spremstvu dotične ženske/* Ns to določbo so se sodiftča nanašala tudi v drugih poanej-ftih slučajih. Nedavno sodnij-ska odločba v tem pogledu je bila v pravdi Gujmont v. Howes Guimont in njegova žena, rojena oba V Kanadi, sta prišla v Združene države 1.1906 oziroma 1909. Od tedsj sta tukaj bivala nepretrgoma. Imata štiri 0-troke, rojene v Združenih dr žavah. Guimont je bil dvakrat aretiran radi kršitve prphibicij skega zakona in obsojen v zapor. Ob obeh prilikah je njegova družina za časa njegovega «apora dobivala podporo is Javnih skladov. Po njegovi drugi obsodbi so ottsstl uvidele de-portscl jsko postopanji /i proM nJemu Ih njegovi ženi iz razlog« ds » časa svojega vstopa v deželo **ta spadala vršnega sli več rszredov, ki so po zakonu izključeni". Z drugimi besedami ker sta enkrat padla na brem^ Javnega dobrodelstva, Je bila u-temeljena domneva, da ata "likely to become a public charge" To postopanje proti njima je posUlo mogoče, ker sta Guimont ht njegova žena I. 1924, vmes med prvo in drugo obsodbo, odšla na kratek obisk v JCanado Qb svojem povratku eo priseljeniške oblasti bilo vpravičene izključiti ju kot inozemes, ki u tegfteta paati na breme javnega dobrodelstva (likely to become a public charge.) BHa eta pri-puftčena, ali iakon- predpisuje, da je inozemec podvržen deportaciji tekom pet let po svo. Jem prihodu, ako Je oto svojem pribodu spadal n enega izmed izključenih rssredov. Zakonska Guimont sta se 'uprta proti deportaciji potom takosvanega habeas corpus postopanja. Toda District Court sa Maine, S. D., je zavrgla njuno pritožbo in ju predala priaeUeniftkim oblastim. Sodiftče se je sklicevalo na zgoraj omenjeno odločbo vrhovnega sodiftča in med drugim isrelflo; . "Jasno Js, ako bi bHa prito-iitelja ostala v tej deželi, potem ko sta prišla sem pred mnogimi leti, bi ju priseljeniška Oblast ns mogla sedaj doporti-rati, ali Jasno je tudi. da j« h^t^Td^očatl da tudi povratek po začasni odsotnosti Is to dežele se ima smatraU kot *vatop' (entry). Zato rok sa deportacijo začenja potekati od časa po- London, (I. I.) — Ob priliki mednarodnega delavslcegsJport-nega in telovadnega turneja na Dunaju je bUo tudi zborovanje mednarodnih ¡protifašističnih (Anbrabnih organizacij. - Konferenci se je vršBe 10. julljs in zastopane so bUs naslednje države: Belgija, NemčiJ* Jugoslavija (delegata Pavalec in Toplak), Letvi ja, Avstrija, Polj-ska, Švica, Ceho^lovakija, (delegati za Cehoaflovake in ZA Nemce) in Ogrska. Iz (poročil posameznih zastopnikov oziroma delegatov je ras-vidno, kake težavo imajo povsod delavci v obrambi proti fSšizmu, ki se jf pričel širiti po vseh evropskih držsvah. Fašizem podpirajo v vseh državah kapitalisti in militaristi, in Jc mednaroden. Vsled tega so povdarjali vsi zastopniki, da se morajo delavske obrambne organizacije tudi organizirati mednarodno, da bodo kos nara« ščajočemu fašističnemu gibanju, in da^norajo vae delavske organizacije in stranke, pridružiti se tej internacij onsfli za boj proti fsčizmu. Za Jugoslavijo je poročal delegat Pavalec; iz njegovega poročila Začasna odsotnost ne prekinja p«» tir t ne nastanjeno« t i v tej dcšeU prod vložitvijo prošnje sa natoralisacijo. kakor Jo sakon prcdpinuje. Kaj ae Ima smatrati 'ta začasno odsotnost ki nI prekinila te nastanjeno-•U. Je vae odvisno od mne-aja aaturalizacljskega sodnika Ali sploh SS lahko teša. kjer ja očividno, da ae |e iaotsmec po-dal v InoaMStvf ga začasen o- je razvidno, da fsšisem orjuna, hanao in srnao, kot ae imenuje tri frakcije — dobi Va vso pomoč od reškcijonarjev in industrijcev; akoravno so medsebojno v prepiru, vendar so pa združeni v boju proti delavskim organizacijam. Vsled tega se je tudi organiziral delavski obrambni kor, ki je zelo vspežen v boju proti vsem trem Mističnim organizacijam Na podlagi poročil posameznih zastopnikov je konference odobrila naslednje: Ustanovitev mednarodne komisije aa obrambo proti fašizmu; glavni stan je na Dunaju in vse delo tega ura da izvršuje tajništvo a^trij skega delavskega rOpubgkan skega obrambnega kora; za predsednika te komisije Je izvoljen Juiiua Deutsch iz Avstrije; ta mednarodna komisija za obrambo proti fašizmu stopi takoj v direktne stike s vsemi delavskimi internacljonalami, posebno pa s delavsko in socialistično (nternacijonalo, Lucern' ako športno delavsko internsci jonalo in mladinsko socijslistlč-no lnternacijonalo. Zborovanj^ mednarodnih protifašističnih obrambnih organizacij Je pričelo 10. julija in vršilo se je v največji dvorani, katero ao je moglo dobiti na Du naju. Prisoetvovsli so razn delavski voditelji in zastopnik dalavakih organizacij; navzoč Je bil tudi Otto Bauer, ki je imenu socljalistične internacijo-nale pozdravil navzoče Sboro-vsdce. imel je dolg govor, v katerem je navzoče zastopnike teh organizacij «vzpodbujal k dda| katerega so pričeH, kajti "rešitev delavstva mora priti od delavcev samih, ln ni treba pričakovati nobene pomoči od lcogs drugega." Spominjal ja na žrtve ki eo padle v boju sa oNvobodi tev delavstva v Italiji, Nemčiji. Ogerski, Avstriji, in drugod Ne smejo se straliU žrtev fte manj p* truda in poirtvovanja v boju za pravično stvsr, sa o-«voboditev delavstva ispod Jarma. reakcije pooesbljeae v kapi talizmu in njegovem isrodku fašizmu. Navzoči so pesno slodfl vsem Kovornikom. Delavske obrambne organizacije sa bo j proti fašizmu so se organizirsle domalega #1 deželah Evrope in v marsikateri deželi vodijo boj proti ttfizmu selo vspeftno. In slcoro izključeno Je, da bi fašisti imeli sedaj tolllt vspeh, kot eo ga Imeli v Italiji, ker delavci so drugače sedaj organizirani, kot so bil v Ra Mfc Glasujejo kakor molijo. Listi poročajo, da prečastita gaspe" Aimee Semple M. Pherson, duhovnica Angel u« da, kontrolira 85,000 volil, cev v Los Angelesu. Duina pastirica zdaj gnozi, da njeni volilci vržejo državnega pravd-nika na cesto, ker noče verjeti njeni besedi, da Je bUa "odpeljana« v Mehiko. Glory, glo0! , Halo, demokracija! ♦ • • Kompetenti prihajajo. Petdeset kandidatov se je ie tirijavilo do srede večera za službo ječarfc čikaške okrajpe jece. Med njimi je tudi neki Tomo Ogrizovič. Fantje imajo koraj- žo in velike luknja v žepu. • » • Živela zlata a^oboda! Visoki vitez Kolumbovega reda in župnik iz Hot Springsa, Va., Je na konvenciji v Philadelphia! grmel, da mehiški poslanik Waahingtonu vodi protikato-liško propagando v Ameriki in zato mu Je treba samašiti usta in ga poslati nazaj v Mehiko. -Sploh bi morala ameriška vlada prekiniti vse vezi is brertožno mehiško vlado. Taka je klerikalna svoboda vere, vesti, misH, govora in tiskal Ta bi bila lepa, če bi kak vitez sedel na predsedniškem stolu v Washingtonu! v | • • • Prekleti socialisti! Oficljetoo pordSilo iz Lansin-ga se glasi, da je v Michiganu fttevilp porok v preteklem letu padlo za sedem odstotkov, število razporok pa je naraatlo za dva odstotka. In komentar se glasi: "Ako pojde tako naprej, bo v eni generaciji več parov razporočenih kakor bo poročenih." Z drugimi besedami: Ako pojde tako naprej, ne bo v eni generaciji nobene družine več, da bi jo socialisti rasdrU, ko pridejo ns krmilo. • se f.; Pod ničlo. fienjeni Zarkomet! Ifa pčr-tlnentno vprašanje v 174. ftt. Prosvete, koliko je tempersture v Wyomingu, odgovorim: Tu v Subletu, kjer smo. v hribih, je ens nad ničlo, drugje ps je, mi* slim, še vse pod ničlo. — Cits-telj Zarkometa, Sublet, Wyo. 0 * • J Naprej, armada sveta! , •Poročevalec iz Mexico Cityja javlja, da ondotnl duhovni Wu-fajo nevedno katoliško maso, da pride iz Amerike "velika katoliška armada" v Mehiko in "o-svobodi" njihovo fcerkev. V Združenih drŽavah Je dvajset milijonov katolikov — pripovedujejo podreti svojim vernikom, ki nikakor ne bedo dovoUli, da bi grdi Calles pohruetal sveto vero in ftkofe. Verniki se sdsj ozirajo na severnovzhod in potrpežljivo čakajo "velike armade", ki pade, vsaj saaje, is oblakov. ; - f. j " % ' Well, vers v veliko srmado Je že dostikrat pomagala, bojhn .se pa, da tokrat, bo t» lepa vera prazna. Ubogi zapeljani ljudje! * * • Ettška kronika. U Nekaj sem pa spet opazil, da se bom prav israsil: Rojaki tu na Ely spet po grbi so dobili. Doktor Mak je trumo vodil, sa vodjo sam ao Je izvolil; naši so fantički se prepirali, po tri grofte sanj ee agitirsii. Mali so fantički veseli bili, dosti "candy" so dobili od dobrega načelnika, doktorja Maka. predsednik Modrost Je pač velika pobrat naslove iz imenika. Ce prav vam ni, se ne jesite. Meša drugega si izvolite. Gajžla, Ely, Minn E.T.S» Kim, Ion, ameriški finančni tajnik. Je včeraj poeetil MussoUniJa v pa lači Chlgi tn z nJim koaferiraJ pel ura. Kaj sta govorila, al znano, ker Mettoa pravi ds js bil sestanek piivatea« . SOBOTA, 7. A1 wvfT1 Vesti iz Jugoslavije j preiskovalni ra o korupciji vah ▼ HHnoi- Krartaraki delavci v Atlantic City ja ae (Kaiegii, kar ao v Now Yorkuv—1To m je xgodilo bne starke. Mreni Ujniki in drugi ssstopni-k^MJ«terih lahko pUč«U Naročnina/ia celo leto Je $5.00 In a pol leta pa $2.50. člani S. N. P. J. doplačajo za pol leta $1.90 In fa eelo lete $3.80. Za meate Chlcago In Cicero na leto $$.50, pol leta $3.25, z« L t a « k o ODVAJANJI f , pookulajte Santal Midy Naprodaj ▼ VMhl i«OBt»T* (■ NESMISEL VERE V BOGA ^Konstruktivni laUjnMi po rasgaljsuju In jočesno eo bUe te líjeme veliko bolj navadne kakor eo danes. bi zanikal boga: kupg trideset let nsslsd za vso trpljenje. V vaškem o- Kavnotako reševanja problemov ne zaupajo več bogu tam, kjer ao napredovali. V Ženevi, kjer razpravljajo o najbolj važnih svetovnih vprašanjih, nimajo pri raspravah niti najmpnj v mislih boga. Nepoznan Je bog v uradih za zunanje zadovs velesil. Malo obliko božjega vodstva imajo še pri vladnih zadevah v Washingtonu in West-minstru, toda aH js ta oblika 'rasna? Ali naši najvišji sodniki molijo, prodno ee odloČijo v važnih razsodbsh? AH ss naši vodilni zdravniki posvetujejo s bogom ali z zdravstvenim! usta. novami? No. bogs so vrgli U posvetovslnic in kongrssev, Iz šol in sodišč in skoraj tudi h domov. Boga so zaprli izključno v cerkev. Čuden Je pojav. kako lahko moderni svet zavrača boge. Po velikih mestih v Evropi pohaja v cerkve samo mala manjšim prsblvalstve. Nedvomno Je rev notako v Ameriki. Škofje epi-skopski« oerkve v Ameriki «o mod svetovno vojno napravili Statistiko in dognali, da v Ameriki hodi v cerkev rsfrnotoko malo ljudi kakor na Angleškem, namreč samo eden od desetih. Pogledamo lahko tudi v ljudsko štetje, v katerem pronejdo-mo, koliko ljudi Je, ki nikoli ne gredo v cerkev. Teko eo storil v Londonu in Psrizu. Tods nobenega ljudskega štetja ni < iskrenih mnenjih to ne vemo koliko teh ljudi, ki ne hodijo v cerkev» še veruje v boga. Eden najbolj resnih škofov na Angleškem Je rekel: "yera v boga je na Angleškem umrla." To je kajpada veliko pretiravanje, toda pri dnevnem atiku s ljudski kmJ množicami človek pronajde, W je po naših mestih milijone ljudi, ki ne verujejo več v boga, sfi so ps tako brezbrižni, da ne morejo reči. ali verujejo ali ne Radi drugi» osnovne vere neomrtnoet, so ljudje, desl so se obrnili .proč od krščanskih ver, v nekškem sporu. Tu najdemo ipiritlsfm, toozofije (bogomo-drost) in krščansko znanost. Toda izven krščanskih cerkev se jih mslo sklicuje na bogs. Vera polagoma umira. In bog še vedtoo molči. Ponoči bi lahko v ognjenih črkah žaptral in mi bi se povrnili na naša kolena. On molči! \ vsn j"°ksi^i h* j™bUo'kds j^znsj-denih, je tisto, ki pravi, da samo ljudje s grobim razumom nočejo verovati v boga. Resnice js, ds so ljudje, ki s silo izpodrinejo vero Iz sveJih misli In liv* r*Mno. T. ee We»e. 8v»- žiru je moderni skeptik popo! nome pravi skeptik. /Njegova revolto je razumska in čustvena in samo flnejša čustvovanje povzročajo. da zavrača vero v boga. Alf vam je zagonetno? Spom-nitp ss ns to. kako dolgo je mol čs» bog, o katerem govorim. Kr vave človeške zablode so samo m si del splss. Človek ni ustvaril kilo device in ošpic, dasi je v svoji nevednosti takorekoč napravil valilnice zanje. Skozi nešteto 'miljone let so smrtni zajedale! tisočerih vrst srkali ali zaetrupljali kri vssh Šivih stvari. Vaš rpxum morda zagotov Ija, da je to Čudež, a vašo erce je pripravljeno reči, da čudeža nf: slepe narava, nezavesten smoter je mor si zspočeti te stvari. Srce ni na strani boga. Toda misel ima lahko vzroke, itorih srce ne pozns. Mislita si lahke, da sto zmožni udušiti u-por srca s tem, ds doprineoeto celo kopo dokazov o bogu. Ns vprsšsvsnjs po dsjstvu se more vaše srce podati glsvi Nastsne pa druga težava. Med stimi, ki so najbolj zmožni mi JenJa, nI niti najmanjšega sporazuma glede "dokazov", da je bog. To je dodaten ozir k problemu o molčečem bogu, Izza dobe Platona, od dol Joba sem. so si misleči ljudje napenjali možgane/ds najdejo ali sests-vijo dokaz, da je bog. ■■ V s E 1 N I K V \ (Dalje.) Katoliški pečat pritiskajo tudi dolom, U 00 odrodjo dobička, In to Je tudi ostudno v.očeh božjih. Pridigajo pravično rasdolitev bgsstvs, in to Js prsv, a preveč pozabljajo pridigati obenem uboštvo srca i če ps to s preml-slskom opuščajo, ker sodijo, ds js boljo tako, Jo to ostudno v očeh bCJih. Pokličite k posebnim delom pravičnosti Ig ljubezni ras ljudi do-bre volje, ki so ssdovoljni. da ste Itpodbud-niki dela. Pridigajte bogatim in ubogim, s besedo In zgledom, uboštvo srca," Poslušalstvo je fcevelovUo* v zmešnjavi, prerivajoč se ns rszne strsni. Benedetto ss je sa trenutek zbral in okril obraz v dlani. "Vprašali sto me, kaj vam je storiti," Je rekel ter odkril obraz. Pomislil Jo še mdto In je povzel: bodočnosti vidim IsJIške kstollčsne, goračnlks Krists In RsSnice, ki'bodo vedeli ono-veti drugačna udrulenja, nogo so dsnsšnjs. Oborožijo ss nekega dne vitezi svetega Duha v združeno brambo Boga in krščanske nravnosti ns tnanstvenem, umetniškem, prosvetnem in družabnem polju, sa adrušeno brambo po-stovnih svoboščin ns polju vere, s nekimi po-Mbnlml obveznostmi, ki ps no bodo vsebovale dolžnosti skupnegs življenje, niti cslibsta, iz-poploojevall bodo službo kstollšksga duhov-ništve, Id ne bodo od njega ssvisni kot rad, tomvsč samo kot oeebe v poedlnstvenem izvrševanju katoličanstva. Molite, da se božja vo-IJa glede tega dola razodene v dušah, ki ga za-miši jejo; molite, de se to dušo s veseljem Izb»-bljo ugodja na tem, de so gs zsmisllle, in ups-njs, ds gs bedo videle kdsj dovršenegs, če se Bog razodene temu delu besprotnsgs. Cs se leg razodene nakloajenegs. molite, da bodo ljudje umell delo voeetransko dobro urediti v eievo NJemu in v elsvo osrkvi. Amen." • Končsl Jo, s nihče ss nI zgsnll. Vse oči so so plsšno upirale vsnj, šeljne še drugih besed po nepričakovanih sadnjih, ki so donele temno in vsvišeno. Mnogi bi Mil rsdl prekinili molk, e 00 niso upali. Toda ko Je Benedetto vstal in eo se mu vsi približali ter ga apošUjivo obdali v kolobarju, Je vstal tudi stari gospod s rdečim obrazom in belimi laami in rekel z glasom, ubitim od gsn jen osti: "Obslpsll vas bodo a psovkami In udarci, e trni vas bodo venčall In napajali s žolčem, za-emehovall vas bodo farizeji in pogani, bodoč-eooti, ki ti J« telite, ne boate videli, tods bo-dočnoat je vsšs, učenci vsših učeneev Jo bodo Objel Je Benedetta ter gs poljubil ns čelo. Dve sli trije bliftnjiki so boječe ssploaksll s ro-MJi. hrumeče plosksnje Je zsgrmelo po dvora*. Benedetto Je hudo zmeden pomlgnll In pri-SŠS k njemu, nsravnost Žareč v obrsz od gs-aetjs in rsdosti. Nekdo Je istepetaU ' . . "Učenec." Nekdo drugi Je tiho pristavil: drz-gla- »e bonis ničesar ■ vetóte see učitelja," Je odvrnil Bo- T nedetto še vos zmeden; "prooito luči za te mladeniče, zs nsše pastirje in tudi zame." Ko Je odšel iz sobe, Js po dvorani završalo prasketanje tresočih ss, krstklh in slabotnih gtoeov, ksr Je začudenja še vedno pritiskalo na ganjene duše. Nato je ganjenost šiloma izruh-nlla, prodrla je vsepovsod, izrazi občudovanja so se ssdevsll drug ob drugega, poveličujoč te ali one beeede, to sli ono misli govora, naglas aH pogled«govornikov ali duh svetoeti, ki Je bil rhzlit na njegovem obrasu in Je dihal tudi iz njegove roke. Toda hišni gospodar Je odslovil gosto, z obilnim opravičevanjem, ree, In z mnogimi eloveonlml besedami, toda z neko skoro nevljudno naglico. Ko js ostal s4m» Js odprl vrata, ki so bUa zaklenjena s ključem, ter se priklonil v odprtini. "Gospo 1" je rake) in odprl vrata na otežaj. Roj gosps se je vsul, v presno dvorano. Priletna goeppdična jo planila e sklenjenimi rokami naravnost proti mladeniču ln vzklikni la: "Ah, kako smo vsm hvaležne! Ah, kako svet mož1 Toliko da nismo pritekls vss ven in gs objele!" * "Draga," Je rekla neka gospa 1 ironično benečansko lenobo, z nasmehom v velikih Ippih očeh, "vrata so bils ns njsgovo srečo zaklenjena o ključem." Bilo Jo dvanajst gospe. Hišni gospodar, profesor Guardnaool, sin generalnega opravite. Ija ene Izmed njih. rimljaneko markize Permi, je bil tej pripovedoval o sestanku, ki se Je Imel vršiti v njegovi hiši, In da bo pri tem imela govor ona nenavadna osebnost, ki so v Rimu šs govorili o njsj kot o verskem agitetorju, sntu-sljastu In čudodelnlku, splošno snsnsm v mestnem delu del Testsoclo. Markiza si Je _ bila v glavo, da ga hoče slišati, ne da bi Jo on videl. Ko se Je domenila s Guarnaccijem, Je v •eroto pritegnila še tri sli štiri prijateljice in vsaka teh Je sopet izpoelovala. da si Je smola pridružiti nekaj pritiklin. Bila Je to čudna mešanica, če jih Jo človek 1 »ogledal. Mnoge so bile v družabnih toaletah, a sta bili oblečeni celo kot kvekerici, ona ea- 0 nosila črno obleko. Obe kvekerici, tujki, 00 Jo zdelo, da blasnlto od navdušenja, rezgetali sta sopsr markiso, skeptično, nskoliko sarkastično starko, ki Je mirno rakla: "Da, govoril je dobro, vendar bi bila rada vldsls njegov obraz, medtem ko Je govoril." In po ikjavi, da zna preoojatl ljudi bolje po obrazu nego po besedah, Je stara markisa delale Gusrnpkiju očitke, ker nI bil nsvrtol luknjice v vrata ali vsaj potegnil ključa la kiju-Čavnlce. », "81 preveč svet," Jo rekle. "Ne posneš žensk." ¡1 Guarnsoci se Je zssmsjal, opravičil ss s upoštevanjem, ki ga Je bil dolžan Izkszovsti gospodarici svojega očeta, in sstrdll, da je Benedetto lep kakor angel. Toda mlada, malo brosokueaa gospa, ki Je bila prišla — ate el besno mislili kvekerici — Bog vedi sekaj. Je docela mirno Isustils. ds gs Js žs dvakrat videla In da Js grd. "Trebalo bi prej poznati vaše nasora o le-poti, gospa," Je*okla trpim ena ismed kveke- ric. In druga kvekerlca Je brž strupeno priteg- nlla. toda potiHoam, da bi zlobnOet prav po»eb-no prloatrilai "Natarellementr (Seveda). Bresokuona gospa Jo odvrnila, nekoliko zardela, napol v zadregi, aapol Is kljubovanja, da Je bled la suh; kvekerici sto ss spogledali ter ee naamehaiii v molčečem preairanju. Tods kje ga Je bila vidsls? To hI blls druge izvedele od brsaokusnlce. ' 9 ¿1 Msss človeška je kajpada bito in je priproste. Neki stovni pridigar, s prisrčnim odobravanjem navija beeede Arebee v puščavi, ki jih je odgovoril skop. tiku, kateri ga jo vprašal, kako more vodsti. da Alah živi. "Kako jaz vem, da je kamele šla po tej potir.je vprašal v odgovor in pokazalna stopinjo v peske, Čudno,-kajne, da je tako pri-prooto se Arabca, sa kmeta in ss duhovnflu, toda tako brez-danje težko za mislecsl Čudno Je. da čimbolje Je r$sumsko oko človeka izobraženo, toliko manj jssno vidi tiste sledove v pesku. Veliki gršlti mislec Plantón Je pred dva tisoč in tristo leti dal svetu to, kSr so ljudje smatrali za najbriljantnejše dokaze o obstoju boge» Toda dvomljivo Je, da v tistih dokazih danes kdo vidi khko moč. Aristotel, še večji mislec lato dobe, je dal druge in zelo dregašne dokaze. Težko, da hiu danes kd o sledi Sveti Av guštin jo poiskusil pozneje, a njegovi argumenti so istotako starodavni. Od takrat pa do denos so ljudje skušali pronajtl vodno'nove' argumente — raz-motrivsli jih bomo1— toda nikjer nI soglasja v njih. Večine naših najboljših mislecev, naših filozofov, ne veruje v obstoj o* sebnega boga. Niti eden ismed njih pe ne prizna "lis v kateremkoli popularnem argumentu za boga. Vprašam vse, da priznate, da stvar ni teko enostavna kot ste mislili: ds ne vernik ni r^vno norec, kakor ga oipisuje hebrejski psalmiet. To je velik problem. Niti vzroka ne morete razumeti, sskaj večina verskih mislecev današnjega dne veftije v boga, ako prej ne pogledate v najtežjo vyeh znsposti — filozofijo, Študirati boste mondi leta, če btthtfe hoteli prav rasu-meti pozicijo boga v moderni miell. In Mg molči. Saj pišem Se za filozofe! Pri-prosto bm pripovedoval pozneje, ksj pravijo filesofi, toda v glavnem v Jiočem raziskovati ygroke, zakaj čitatelj sli njegov veraki sosed veruje v boga. Tisoč milijonov ljudi Še veruje v boge in večinoma radi istih vzrokov. Toda težko bi bilo naj ti misleca nŠ o vetu, ki bi rekel, da so ti vzroki le mslo logični. Bog pa molči. Kdo je netvaril ovet^ Ns švojih številnih potovanjih nisem nikoli vsiljeval svojega mišljenje glede religije, Jss mnenja gšem In predavam o njih In tisti, ki hočejo, Jih leh-ko berejo sU Slišijo. Drugih né nadlegujem. Tods ko vedo moje mnenje, mi ljudje govora o bogu in bi radi rasumell, zsksj jss nočem priznati, da je bog. Povedo mi, sekaj verujejo v boga in ss najbolj čssto sklicujejo na običaj po vprašanje: Kdo pa je ustvsril svet, če ne bog? ■čitatelj Ima mogoče drugačno izkušnje kot jaz, dasi so težko te izkušnje bolj obširne in rmdlčne kot moje. Moški In sks, mladeniči in dskleto, duhovniki in advokati In trgovci so mi povodaM o svoji vsri v boga s zastavljanjem vprsšsnjs o ustvarjenju. In keko slsvno so ssetevili to vprešenjel Teko enostavno jim je bilo kakor odgovoe o kamelinih stopi njsh v pesku. In vodeči (aH ve-rujoči), da sem človek nekake srednje inteHgenee, 00 ee v niči čudili, ka( Jim bom odgo-vori L In odgovor, ki pa v reenlci ni odgovor, kov je vprašanje neumno. je smrtouooen. VI tote, kdo Je uotvari) »vet, soknj ne vprašate» kaj je ustvarilo svet* Posnele I IJal tudi o tem argumentu, toda sa osdaj rešimo vprašanje. To napravimo g drugim nJem: Kake pn de vi veste, da Je bil evet sploh ustvarješ? Ne pripoveftejto ml eedaj. ds tako pravi človeški razum. Naj-večji zastopniki rasama ao da-nss fllosoft |n snanstveniki In Jse ns verujsss* da je med njimi denoe samo eden. ki bi vera vsi. da Js bil svol ustvarjen. Mor-da se motijo, toda bsq gotovo Je. da ee motite vi e stvarjon aH grajan. Ni treba natančno določiti, kaj mislimo s beeede "svet" in kaj z besedo ustvariti" aH "narediti". Mi mislimo univerz ;att (če je več univerzov, kakor Materi astronomi trdijo) vse uoiverzume. Zagotovo smatrate,. da nekoč vesoljstva ni bilo in da je na besedo boga nenadoma nastalo ve-soljstvo. Ravno pri tem pridete na napačnd pote. IVkv nobenega dokaza ni, da je svet imel kak začetek. I Mogoče boste takoj spoznali, da h imate prav nobenega določnega vzroka smatrati, da je svet imel začetek. Veakdo smatra zato, ker so ga teko učili, kakor ^učijo že stoletja o ustvarjenju sveta, in zato tako trdi. Pozneje bomo.videli, kaj to pomeni t in koliko je vredno». Besede božje tudi ne morete navajati, dokler niste dokasaH da sploh je beg. In rasen Genesis (pripovedke o ustvarjenju sveto) ni podlage za trditev, da je evet imel kak. začetek» torej tudi ni mete vzroka zastavljati tptaša-nje, kdo Je naredil evet. DA 8KUHA8 _ VO, piafo] NASm NAROČNIKOM Članica In sestra Omshne je sedaj ha potovanju v državi Pennsjdvaniji kot zastopnica sa list Prosveto. Ona je pooblaščena pobirati naročnino sa Ust Prosveto, prodsjsti knjige Knji^Vne Ifstice S. N. P. J. in vee posle spadajoče v področje listo. Roj akom In članom S. N. P. J: jo priporočamo, da ji gredo na roke in ae naroče na list Prosveto, ter da nakupijo od kl ^ dobrih knjig, katere Je izdala S, N. P, J. Ni to za pil S. N. P. J. $1.90 to sa BliP^- JNs severozapadu je na potovanju naš član Thom Celik, ki je Isto tako pooblaščen nabira» ti naročnike za Ust Prosveto in prodajati naše C'N, P. J. knji, ge, želimo, da mu rojaki in členi - Vmnm . pomagajo pri agitociji. Naš član Vnak Lukančič je J*^ *}*!*™ gYrl^- *L1± istotako na agitaciji aa list Pro- %;mm "op^eeaja aamo BOc sveto v državi Ohio Jn W. VirgB niji. Naš član in dobro poznani An» ton Jankovieh Jo na agitaciji v mestu Ctevslsndu in oklici, ter bližnjih mestih Clevelanda sa Prosveto.! tudi Upravništvp priporoča vss za-stopnflco, rojakom in članom v obče, da ee od njih naroče na list Proeveta in ai nabavijo knjig Književne Matice S. N. P. J. Filip Gedlna, upravitelj. aH FRANK oglar, mm Qg^U-J šglHrsJIs zs MPrstvsls,f! tetükl S^.m^í1 TWtnIee' toSf^ koledarje, ¡Si1jttíTSjg; ■toTtíkem, mm, nemškem, »f ■ J., M nSKOHHE MSROŠS « mil TKKARII cbnb zkürne, unusko delo pkvs vrste vsa pojasnila daje vodstvo flskal mis SE «Hito P* informacije na naatorl S. N. P. J. PRINTERY mi* Sootk Lawndalo Am**, Clta^ SL dobe na Zeljo tudi vsa «stmena pojasnila »«daj knpite kipotekarne bonde prre «knjiibe (mort-ra«o), katero vam nndi ta (»Mno priznana bantea trd- njara an^rUUk Storanor. •»u «á m- nI Ko rirtartt* no), aj«, hu trate, da Je M n kondl ao aararorani proti liinliam a _____ umi. U 00 dobro ocenjene in m nahajajo t lepihdttik MSP« ASEtKM STATE BMK i»eo BLUB IfLAND Afir" . r ill. iwbtogs imovina hmm^mjí