Zlate besede o cesarjevem rojstneni dnevu. Milostljivi knezoškof Mihael so na rojstni dan Nj. veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa peli ob 9. uri v stolni cerkvi slovesno sv. mnšo, pri kateri so bili vsi višji uradniki, častnikj^Hiestni župan, profesorji in mnogo vernega ljudstva.^^>poldne ob 1. nri so milostni nadpastir povabili k«voji mizi najodlienejše duhovnike, uradnike in časpike in pri tej priliki so napili zdravico presvetlem:i dLrtfcju blizu s temi-le besedami, in ker mislimo, da j||rbodo radostno brali tudi v slednji hiši naše škofije, zamfjrh tukaj objavimo: Veledomoljubno slavnost danes veselo praznujemo prebivalci prekrasnega habsburškega eesarstva. Štiriinšesldeseti rojstni dan je danes tako ljubega in tako dragega cesarja in«-gospoda. Dan 18. avgusta ponuja vsako leto ranogim narodom starega in častitljivega eesarstva dobrodošlo prilož ;ost, da krepko izrazijo svojo navdušeno ljutezen, udanost in spoštovanje do svojega blagega vladarja in do vso cesarske hiše. Toda dane.s ne navdušujetu podložnikov mogočnega cesarstva-kraljestva samo zvesta udanost in nei-remakljiva Ijubezen k sijajnim izkazom, ne, globoko čutena hvaležnost jc, ki njih rrca danes povzdiguje. V resmci! S srčno in resnično zahvalo praznuje nad 40 milijonov Avstrijcev in Ogrov rojstni dan s slavo venčanega glavarja cesarske in kraljevske vladarske hiše, dobro ved6č in trdno prepričani, da je slavno vladajoča habsburško-lotrinška rodovina vedno njihova bramba in zaslomba, njihova tolažba in njihova pomoč v jfsnih in mračnih dneh. Pač robena posvetnih vladarskih rodovin ni po svoji starosti tako častitljiva, po svojih krepostih tako bliščeča, po slavnih delih tako bogata, kakor je stara in častitljiva, čednosti in dejanj polna ona, katera nosi dvojnega ora s križem in mečem v svojem grbu. Temu vladarskemu sijaju, kateri Avstrijca ia Ogra tako močno navdušuje, pridružuje se nadalje misel na osebne kreposti slavljenega deželnega očeta. Kdo jih ne pozna: očetovska dobrotljivost, viteška ijubezen do resnice in pravice, neumorna delavnost za blagor drugih, požrtvovalna naklonjenost do države, zlasti pa občudovanja vredna usmiljenost do ubožcev, udov in sirot, kalerih radostne solze krasnejše lesketajo v cesarjevi kroni in so dragocenejše, kakor dijamanti in žlahtni kamni, kateri jo dičijo. In slednjič, kdo ne pozna in ne slavi, kako Nj. veličanstvo vestno spolnjuje verske dolžnosti? Kak globok utis je vedno na mene napravilo, kadar sem gledal na veliki četrtek, kako so se svetli cesar na kolenib pomikali od enega do drugega dvanajsterih ub ižcev, da bi tem noge umivali in brisali; kadar sem gledal,| kako so Nj. veličanstvo na veliki petek poklek- nili pred na tleh ležečim križem in poljubili rane križanega Zveličarja; kadar som na praznik presvetega Rešnjega Telesa Nj. veličanstvo opazoval, kako so, prešinjeni žive vere, stopali za Kraljem vseh kraljev v podobi kruha in dajali Bogu svojemu Gospodu čast. Res ,,Modro da uam gospodari S svete vere pomočjo." Oziroma na velike kreposti Nj. veličanstva — kaj čudo, da danaSnji dan, cesarjev dan, po vseK avstroogerskih deželah vlada radost in veselje, da so danes mnogi po jeziku, šegah in navadah različni narodi celega širnega cesarstva le jedna velika družina, ki se klanjajoč zbira okoli svojega dobrega (ičeta in zanj t>rosi zakladov nebeškega blagoslova? Naj ta edinost, v kateri je nepremagljiva moč, med zelo nadarjenimi narodi mnogoje/.ičnega cesarstva vlada vedno in vedno! Naj prešine narode duh prave krščanske ljubezni do bližnjika, njihove zadeve uredi, jih n;igne k medsebojnemu povspeševanju blagih namer! Naj se narodi prosto razvijajo in med seboj podpirajo! To je najboljša in najtrdnejša vez cesarstva, je največja moč države. Da so ljudstva narodno med seboj različna, to je posebnost resnično velikanske države, in štejemc se srečne, da smo njeni olroci. Jaz mis^im, dajebožja previdnost v srcu Evrope ustvarila to mnogonarodno državo. Torej kar je Bog zjedinil, tega najj človek ne loči, in na dolgo časa tudi ločiti ne more. 'Zaradi tega bodo se vedno zopet avstro - ogerski narodi približali drug drugemu — v ljubezni, v miru in strpljivosti. Resniea boc'e postala zadnja kitica nedosegljivo lepe eesarske pesmi: ,,Trdno dajmo se skleniti: Sloga pravo moč rodi; Vse lahko nam bo storiti, Ako združimo moči. Brate vodi vez edina Nas do cilja enega: Zivi cesar, domovina, Večna bode Avstrija." Velecenjeni gostje! V pobožnosti smo danes zbrani pri presveti mašni daritvi skupno pošiljali h Gospodu vojskinih trum, mogočnemu pomočniku v sili, svoje najsrčnejše in najgorečnejše molitve za pravi blagor in srečo Nj. veličanstva, najvišjega vojskovodje. Vse naše prošnje so na to merile, naj Nj. veličanstvo še leta in leta n;i maziljeni glavi nosijo cesaisko in kraljevo krono, naj podložniki uživajo blagodare njihovega očetovskoskrbnega vladanja še dolgo in dolgo, in naj se krasna donavska država razvija pod blagodejnim vplivom svetlih krepostij svojega vladarja še v dalnjo bodočnost! Tem pobožnim prošnjam v cerkvi hočemo sedaj pri veseli mizi še to posebno željo pridjati. Gospod vseh cesarjev in kraljev naj ohrani našega cesarja in kralja Franca Jožefa I. pri najboljšem zdravju in varuje naj- prej do slavnosti petdesetletnice vladarskega nastopa, kaiti tedaj bode tak praznik, kakoršnega še Avstrija ni dočakala. V tem smislu, in da mojim besedam ne bode manjkala krona ali glavni namen, prosim velečislane goste, povzdignite čaše in zakličite z menoj: Njih cesarsko in kraljevo veličanstvo, naš piemilostni cesar in gospod in vsa njihova slavna prevzvišena vladarska hiša: živeli!