58. številka. >T* (Vjerno lidatg«,) V Trstu, v torek dne 15. maja 1894. Tečaj XIX. „EDINOST" iibujn po trikrat n« tedan v Inatili iz-lian jih ob tovlcflh, Aelrtklh i» sobotikh. /jutranjo izdi.nje u-fcnji« ob ti. uri zjutraj, vet'crno j>n ob 7. uri večer. — Obojno izdanje »tati«: u joilon inesec . t. —izven Avstrije f. 1.40 ».h tri meneč. . „ 2, . 4,— u pol leta . . „ ,'».— . » . H.— z* vae leto . . „ 10 — . . „ Ift,— Na naro&be brei ^■'ilolene naročnine sti re jemlje oiir. Posamičre številko *t» dobivajo v p.ro-dajaliiieab tobak« v Iratu po a nvč., V Oerid po S nvč. Sobotno večerno izdanje V Irttu S ni., v Gorici 4 ni. EDINOST Oglasi se račune po tarifu t petitu; m na*]ov< i debelimi črkami *»■ plačujo matur, ko'lkor obtoka ravadnih vrstic. lNiolana osnirtn ce in j iv nuzahvale, domači o^la-i itil m* rv* imajo p« pogodbi V*i dopisi naj s« peliljajo uredni*tvu : ulica Cuhorm i it. 1:1. Vsako pumo niort biti Crankovitno. k b>ija, poglejte naia druga raalićna društva, katerim jo v prvi vrati uameii, iiriti uaobružbo in kulturo. Da mi Slovenci nimamo druzega nego družbo sv. Mohorja, ponašati bi eo že smeli pred vaam sveto«). Pri tem pa ne auiomo pozabiti, da amo mi vse to ustvarili is sebe, proti volji nuiih državnikov in naSih sosedov. Avstrijski Italijani ne ustvarjajo danes ničesar is sebe, • kar ao proizvajali, ali bolje rečeno: a čemer so se dičili v minulih dneh, prihajalo je is alovanskih možganov. PODLISTEK. Kmetski upor. — SfiUui ltyudt Se.ioa. 1'relošil 1. I', Planinski. — Končno skloni gospod Ambrož burni dogovor, rekoč z zvuiikioi, niirnim giusom : — Da pli uieniti bratje in gospodu ! B g bi ao zjokal, kadar so ozremo nu ostanke tužnih naših kraljevin. Vse se zadeva vanje. Krpo sa krpo nam trgajo a živega telesa. Kaj amo bili nekdaj iu kaj smo seduj P Ali se niso colć največjemu junaku knozu Nikoli Zrinjskemu prisodile te krivice, uli su ni žu večkrat odrekel časti P Iti glejte, iznova nam proti zlo. Turčin so giblje, krši mir. Prokleto zapoljske rano *e iu niso zacelile. A mi ne koljemo uiej seboj kakor volkovi. Zaradi česa P Zaradi golo sebičnosti. Oj domovina, kaj si dočakala ! Peter Erdiidi je junak, ali ban ni, pravica se no kroji s sabljo. Privlekel se je semkaj tudi gospod Tali*. Ali naj vam nažttivain njegova razbojstva P To b* dejstva, ki ležo na dlani; kdor p&znim očesom m^i in primerja gibauje med Italijani in Slovenci, ta mora priti do zaključka, da se mi dvigamo duievno, oni pa padajo. Čudom se te čudimo, da ga mod Italijani ni jednega treznega moža, kateri bi se zavedal ozbiljnoga položenja svojih rojakov. Io ker ga ni, je to zopet dokaz, da oni niti ne morejo več zareano misliti — ampak da jedino kolo, katero ropotajoč goni javno življenje med avstrijskimi Italijani, jo — »lop fanatizem, no poznajoč ni mej dostojnosti ni pravicoljubja. Iti da nismo bili že popred prepričani o duievuom nazadovanju miših Italijanov, danes ne bi dvomili več. Kajti na potu, ki vodi nizdolu, doili so žo do — o č i t e g a proslavljanja laži. Med zdravimi, nepokvarjenimi in Čilimi narodi je rosni ca svitla svesda-rodnic« in resnicoljubje jo kažipot vsemu dejanju in nehanjn ; laž pa je obsovražljena povsodi. Narod slovenski 'zraŽn svojo mržnjo do laži kaj drastično v pregovoru : Kdor laže, ta krade I Naiim narodnim nasprotnikom jo laž no le almpatična, ampak proslavljajo jo celo kot snak k a ) t u r e. N.zko, jakn nizko so Io zlesli naia go?p6da. Da no bi kdo mislil, da se ialimo, podati hočemo tu doslovno porti-čilo, katero jo prinoiel naš „II Piocolo* dno 14. aprila t. I. o pridavanju nekega profesorja v društvu .Minerva*. Čujte toroj in strmite. ,11 Piccolo" pišo: vPovedal je profusor toliko lopih, sijajnih in jako ukusnih resnic, katero bi morali smatrati surovim, du ni bil govornik z last no svojo eleganco govora pokazal v sim-patiiki luči genijalnosti in humora konvon-cijonelne laži iu s tom preprečil Ukor*no-koli si bodi občutuost. L«ž, rekel je, ne sme oo smatrati kat nizko zamolčanje ali izmišljevanju v interesu stvarij, ampak intimna laž — t. j. laž, katoro se v socijalneui občevanju nikakor ne moremo izogniti — jo premetenost človoikega duha, ki ae svija po neznanih labirintih možganov in ki nam samenjuje različnost individuvalnih značajev, kateri bi drugače ostali jednostavni, mrsli, brea zanimanja. Ljudstvo, ki ne laže in ne sna lagati, je barbarsko. Ros, mislimo si mesto, ali le vas, v kateri bi govorili vsi resnico, golo rean:co o vsaki stvari, v vsakem položonju življenju, lahko so prepričamo, da jo laž človeku bolj potrebnn, nogo srule, katerega diie in da bi brez njo človeika družba propadla v kaos. — Koliko antipatije, so-vražtva, krvavih bojev bi provsročiia gola reanica, ako bi jo govorili o vsem in povaudi! Življenj o bilo bi mnogo tožuvnoi^e in ne arečnejie, nego v današnjih odnoiajih. Prav za pravo jo laž temeljni kamen — Vemo sanje, vemo I ogluag so vsi. — Tahi, nadaljuje pedban, bi bil rad z banovo pomočjo gospodar naAi kraljevini, snubi prijatelja in pudkupuje slabotniku. Naj zavlada Tahi in njegu stanka, potem je pri kraji s zakonom, pruvieo in poštenjem. Mar ni že ruiil zakon P Kmotetvo nam gine, obupava. Recite, kur vam drogo, tudi kmet nosi na sebi božjo podobo, ima duiu in sioe. Taro ga turska sablja, bije ga gosposki bič, mori ga lakota. Ako se nam on upre, kje nam je vojska, kje plug, kje novci, kje naša dična domovina P Kuj nas li čaka P Turško robstvo. Tahi bi to priliko uporabil, postul bi beg kakor BoSnjuki in mar naj mi izdamo dom za svojo koriHt P — Nikdar! zu£iu,o goaij<-, a Frančišek Mrnjnvčič odkiuio. — Dobro I Naj st,-pogača lomi. Zurecitno se k najvišjemu sodišču, k zboru. Pojdi vsakdo v svoj kruj, poučuj ljudi, leci jim, ua so Zrinjski in Frsnknpani s iiami, a kadar dobimo banski poziv, pohitimo i listom v Za- fbhtTno človeške družbe. Človeška družba napravila je svoj korak, ko je prvi genij iz-rukel laž; in lagajoč sebi in'drugim dvigal se jo človek po neizmerno dolgi iestvi svo-jega napredka, premagal je svoje sovrage, zverine, zapreke narave in slavno je zuiagal povsodi in čez vse. Žo po rojstvu in svoji vzgoji lažemo vedno, budisi, kor to zahtevajo naii interesi, bodi* zaradi drugih. Otroka učimo, da govori vedno resnico, a zajedno učimo ga legati. Kaj bi rekli o otroku kateremu ne Ugajate, ako vam !o povć naravnost v licu P In konočno niso-li sijajno laži pnsniitvo, glasba, slikarstvo ; mnr ao no laže umetnik, ki vas prestavlja s svojimi umotvori izven svetaP Itd. itd.; k>v bilo bi nemožnn slediti sijajnemu ttiku govorniitovega predavanja, v katerim je združi! gh.boko filozofsko premišljevanju s finim npažovanjem tlušeslovc« in umetnika, končamo, druživii svoje odobravanje s toplim odobravanjem izbranega in mnogoitevilnega občivstva." Kaj pravito k toiuu P O. profesor je pro-slavljal laž kot „temeljni kamen človeške družbe", .izbrano občinstvo" mu je pritrjevalo in itslijunsko časopisje jo podelilo svojo san-kcijo g. profesorja nazorom o potrebi laži. Med zdravimi iu poštenimi narodi jo živo resnic »Ijubjo in žnjim spojeni razviti pravni čut znak kulturo — med našimi Italijani je laž — znak naobražbu. Narod ali stranka, ki odobruje take nazoro in jih oelo iiri po svojem časopisju, mora biti demoralizovaua notri do kosti, tako, da no ume vcČ razločevati med dobrim in slabim. Res lepo evotko poganja tista avita colturn! Prosimo vob, za božjo voljo, prizanesite nam h to svojo „kulturo" in pustite nas v naši uujivnosti in v našem barbarstvu; ne jemljite naiu morda uhotnn ali vendar blažilne vero, daje namreč laž znak popačen osti, ne pa znak kulture. Politiške vesti. Štrajk Iia Moi'AVHken). Današnja poročila iz Moravsko Oatrovice javljajo, da vedno še zasedajo vojaki pokopališče, na kojem so pokopano žrtvo izza 9. t. m. Kljub« tisočem rodbin itrajkujočih dolavcov, zbranih v mestu in okolici, so o binkoitnih praznikih mir ni kalil. Vluda je prepovedala koncerte in javue zabavo. — Položaj jo v ostalem vodno bo jako nejusun. Ravnatelji posamičnih jam so sklonili, da odpovejo stanovanje vsim štrajkovcem, kuteri stanujejo v poslopjih, ki so la»t gospodarjev. Avdijtilicija. Nj. Vel. Cesar vsprejel je dno 14. t. m. v posebno avdijeneijo Voliko-varadinakega nadikofu, kardiuulu Schlaucha. greb na zbor, kjer prisilimo Tahija, da su proseli v svojo iomodsko puščavo. Ali vnm jo po volji, kar nem dejnl P — Da! Vivnt dominus Ambrosiu* ! soori plemstvo. — Dobro, reče Ambrož, jas bom..,. Hipoma se vrata na i/tožaj odpro. V dvorano pribiti poten, zaprašen, brez sape plemeuitaš Ivan Gušić. Vsi osupnejo. — Čujte me, gospoda, izpregovori težko sopg prišloc. Davi sem sel iz Soseda v Zagreb. Imel sem posla pri sodišči. Ko opravim, zavijotu v gostilno. Bilo je ondu čudu oboroženih ljudij — vso pijano. Niso me poznali, niso vedeli, da služim gospć Heningovi. Stisnem se v kot. Slišim, kako kolnejo, kako gioze. Trčim s pijanim nosedom in ga vpia-Aam, kaj jo. A on : „Ej brate, mi smo ban-durijalci. Za dva dni nun pupolju ban na to staro mrcino na Sosedu. Ponesemo seboj tudi veliko puške." — Jaz so na tihem poberem, Ziijahaiu konja, in seduj vam javljam, da se pripravite, dokler ni prepozno. Predsednik zbornice magnatov, varuh krone, Vay, umrl je včeraj v Budimpešti. Ogrska. Rtzni odrski list' trdijo, tla ministerskoga predsednika, bsrona AVekerla, ni bil poklical cesar na Dunaj, ampak da jo isti nameraval ia lastnega nagiba odp itovati tokom minnlega tedna na Dunaj, da poroča cesarju o nakanah vlade. Ker pa jo znal, da oesarja ves biukoitni teden ne bode na Dunaju, odpotovsl je že v soboto. — Danes je menda baron Wokerlo razložit v seji liberalno stranko, kaj namiruje vlada ukreniti vsled dogodkov v zbornici nrtgnativ. Kolikor do snauio o tom iz breojavnih poročil, objavimo med „Najnovcjlimi vestmi". Srbija. Radikalna stranka v Srbiji nameravala jo te dni v raznih narodnih taborih protostovati proti kraljovemu ukazu, kateri priznava razkralja Milana zopot članom kraljevske hiše. Miuisterski predsednik Nikoln-jevič jo sicor prepovedal namerovane shode in ukazal policiji, da postopa kolikor mogoče strogo proti vsem shodom, ki so naperjeni proti dinastiji. Kljubu tej strogi nnredbi iklicnla jo radikalna stranka tabor na prihod-njo nedeljo. Italija. V seji poslanske komoro dim 14. t. m. predlagal jo posl. Brlnetti, da se v prvom poglavju proračuna za vojsko, „Osobjn", briše 50.000 lir. O tem predlogu glasovali je zbornica imeiuma ; 104 poslanci so glasovali za prodlog, 113 proti njomu. Vlada imela bi torej v tem slučaju lo 9 glasov večino, da ne bi se bilo pokazalo, da zbornica — niti ni sklepčna. Pri vseui tem pa je treba pomisliti, da so glasovali o predmetu vsi navsoči ministri in državni podtuj-niki, skupno 15 njih. Ta soja uspravila jo globok utis na vso stranke. Zopet bomba v Parizu. Po noči na 12. t. m. počila jo bomba pred poslopjem izdelovalcu baržuna ftlaasinga v „Avenuo Klebor" v Parizu. Poslopje jo bilo nekoliko poškodovano, ranjen ni bil nihče. Zaprli so nekega Tornomirja, bivšega postroščeka pri poslunski komori, ki je na sumu, da jo po. ložil to bombo. Isti taji zločin in hoče dokazati, da o razpoku niti ni bil na dotičnom mostu. Različne vesti. Nadvojvoda Albreht v Bosni Hercegovini. Vrhovni nadzornik naio vojsko, Njeg. oos, in kr. Vis, nadvojvoda Albreht prišel jo na svojem pnpotuvuiiju zu nudziraiijo vojsko v Bosu -Hercegovini dno 13. t. m. v Suiajevo, včeraj pit v MoiUr. Prebivalstvo sprejelo jo po vseh krajih nadvojvodo najsijajnejse in velikim nuvdušcujom. Po vseh mestih poklonila se ju katoliiku in pravoslavna duhovščina Nj. Visokosti, — II* ! Izdajstvo! raijari se plemstvo. Po dvorani nakano burja. — Go poda ! govori drh'ć Ambrož, pred nekaj dnevi reko! mi je ban, da se no dr-takne moje tašče, češ, nuj teče pravda svojim potom. Izneveril se je besedi. Na nogo, da pozdravimo bana na pol pota! — Na noge, zagrmi plemstvo, raihajaje so iz dvurane. — Stepko, pravi Ambrož, reci tašči, da pojdem ž njo na Sosed, naj so pripravi, a ti pripravi tukaj četo, drugi pojdejo z menoj. Poroči Miliču, naj pride . . . Dvorana se je izpraznila. Zdajci pridni Marta, vsa bloda. — Kaj je, za Boga P vpraša. — Prekršaj, sinaliu, odgovori podban, da res, uli ai rekla materi za Miliču P — Sum. — In ona P — Dojula je : Kaj svojo hčer da bi dalu takemu nemuniču P Nikdar! (Dalje prih.) Ptrtka. Jutri •• poročita gospodična M a r i e a, draieatna h£i natega rodoljuba g. Leopolda Antonovima Itudala, dvornega so-vetnika pri c. kr. naj v lijem sodiiči na Du-naji in blagorodni gosp. Viljelm D o ■ i n k o, učitelj na slovenskem gospodarskem savodu v Gorici. Bivalo srečno novi ti narodni družini ! Bolj« pot IW 8V0t0 Goro. Kakor poroča .Primorec", vdeleiilo se j« procesije na sv. Ooro 95 oddelkov, katere je vodilo okolo 140 duhovnikov (ukolo 120 slovenske in 20 italijansko narodnosti). Komarjev bilo je kakih 50 tisoč. Na svetišču bila je od 9. do 10. uro slovenska propoved, katero je govoril preč. g. Kolavčič, iupnik v Solkanu. 81ove«no sv. maio je daroval prevzv. nadškof goriiki. Med msio bila je kratka italijanska propoved. Konečno maio o poludne je daroval mil. ikof Kriki, tnsgr. Štork. — Kljubu ogromni goječi ljudstva ni ponesrečil nihče in vsa slavnost vriila ae je v najlepšem redu Birma. Kakor vsako leto, takč so tudi letos oživljale o binkoitnih praznikih trialke ulice vesela liea .birmancev* in .birmanio", ki so ponosno korakali poleg svojih botrov in botric, ali pa se in ponosneje vosili v najetem voza. Blažuaa nedolžnost! Komu je fte iaginil spomin na oni blaženi dan, ko je v praznični obleki trepetajo in čistega srca stopil pred visokega duhovskoga pastirja? Ćlovek se nehotć pomladi, videč te simpa-tiike prikaini. Zakrament av. birme podelil je mil. ikof d.r Glavina v nedeljo v stolni cerkvi pri sv. Justu 620 dečkom in deklicam, v ponedeljek pa je nadaljeval v cerkvi pri Jemvitih. V čotrtek bode birma pri sv. Antonu novem, v soboto pri sv. Antonu starem io v nedeljo pri sv. Jakopu. Binkoitnl prazniki. Pravi april sredi tnajnikat V 48 urah prineslo nam je vreme vsega, karkoli si srce poželi: vetra, dežja, solnca, prahu v obili, toplote io hladu, prav na izbero. Kljubu nestalnemu, saradi vetra deloma neprijetnemu vremenu, pa je mnogo ljudij uporabilo ugodno priliko, da ae ismakne mestu in pohiti v okolico. Posebno se ne moreti pritožiti želeinici. V nedeljo popolu-dne izletelo je po drž. želeinid v Boit 732 oseb, v Herpelje 221 in v Divačo 218, skupno torej 1171 ialetnikov, po južni železnici a sabavnim vlakom v Kormin itd. pa 1076 oseb. V ponedeljek popoludne odpeljalo ae je po južni žoleinici v Kormin itd. 389 oseb, po državni železnici pa 676 v Borit, 218 v Herpelje ter 175 v Divačo. — Tudi zabavna vlaka na Nabrežino bila sta polna, isto tako vosilo ae je mnogo ialetnikov po morju v Miramar, Piran itd. Poročilo o poolodnji seji moitnoga ovita, prijavljeno v sobotnem večernem isdanju, nam je io popolniti nastopno: Odobril se je bres rasprave obračuu mestnega užitninskega urada aa leto 1893., katoii k u it) čistega prebitka 208.014 gld. 8 nvč. is točarine ; prav takć se je odobril ob« račun mestne plinarne aa leto 1893. Isti kaio 960.247 gld. 67 nv«. dohodkov in 687.803 gld. 52 nvč. stroikov, torej 272.444 gld. 35 n?č. čistega dobička. Ob 9'/. uri saključil je župan javno sejo in raspravljalo se je potem tajno. Zbor je ustregel proinji učitelja Karla Pontarc, da se ga odpusti ia službe koncem tek. iolakega leta; okrajni načelnik Anton Tavoaanis gre v pokoj in odmeri se mu primerna mirovina; miroviua so določi tudi udovi upravnega nad-aornika mestno blagajnice in kunečuo dovoli se miloičiuu siroti po nekem brivcu v mestni bolnišnici. Tudi Hercogovlna jo .dolelo irrodonta"? Skrajno budulost čitamo v današnjom .11 Ficcolo*. Govorec o pohodu nadvojvodo Al brelita v Mostaru »pozablja se v svoji do tniiljavoBti o vesoljni Italiji tako daleč, da opisuju, kako jo Mostarsko prebivalstvo vspre-jelo nadvojvodo in njegovo »primstvo a ae v v i v •"-klici ! Ubogi lnereieni" Hercegovci I Vam se niti ne sanja o tem, da „Pic colijevi* modrijani nimajo niti pojma o vaiem jesiku, katerega iavostno ne zamenjate proti „dolce favella del »1*, a kljubu neverjetni neumnosti BPiccolijevih* vedeiev ostanu von-dar Bmirua Bosna", iu žnjo posestrima Hercegovina. Banka „Slavija* praznovala jo 12. t. m. pot'ndvajBetletnico svujfgn obstanka h tom, dn je obdrževala glavno skupščino, ki jo bila impozaiitna manifestacija za sedanje vodstvo in aa vse, ki so s istim v sveai. Predsednik grof Harraeh, ki aavaema to mesto že 20 let, otvoril je skupičino s primernim nagovorom. Pisatelj in urednik »Oavčte* proslavljal je aasluge predsednika grofa Harraeh a in drugih članov upravnega sveta, na kar ae j« predsednik zahvaljeval, obljubivii, da je pri« pravljen biti na čelu zavoda, dokler mu sile to dopuste. Generalni zastopnik v Ljubljani, gospod Hribar, govoril ja o tesnih vesih, s katerimi je „Slavija" spojila Čehe in Slovence. Tudi Slovenci da so soustanovniki banko .Slavije" ter se vesele nad vspehi iste. V imenu slovenskih rodoljubov in slovenskih članov dn je pooblađčcn israziti ta čutila ter izreči upravi popolno priznanje. Govor končal je se željo .Vivat, fl >reat, crescat*. Koncem oglasil se je k besedi dr. Milde. V imenu direktorija zahvaljeval se je vsim aa laskavo priznanje. Povdarjal je, da gre prva zahvala zastopnikom, ki sbirajo kakor čebele med za aavod. Spominjal se je v prvoj vrati vrlega slovenskega naroda ter ruvel, da je od tega malega naroda v preteklem letu prillo na življensko-iavaroralnih premijah okolo t milijon 300.000 gld.. a na požarno-zavaroval-nih premijah 160.000 gld. Ko bi so d o-seglo isto razmerje v Čehih k a-kor pri Slovencih, bila bi banka Slavija prvi zavod v Avstriji. Živahno odobravanjo je sledilo tom besedam. Se zahvalo spominjal so je tudi drugih slovanskih narodov ter sklenil z željo, da bi banki „Slaviji* in Slovanom prilla srečna bodočnost. Po nnkaterih pojasnilih cdobrilo ae je poalovno in računsko izvastje ter se je sklenilo izplačati članom prve in druge sekcije is let 1869 do 1888 10'/« dividendo-Upravnemu svetu podelil se je na to abso-lutorij ter so se vriile koncem volitve. Magiotratni uradniki so prirasli tria-ikemu „Mattinu" na arce, odkar jim jo mestni odbor odbil proinjo za povišanje plače in urejonje službenih mest. Ko so jih zapustili „radikalni" listi — ti dosledni zagovorniki modrih sklepov mestnega zbora — vzel jih je pod svoje okrilje nai poluslužbeni list, čei, da ao naši občinski uradniki „preobloženi" a delom, poleg tega pa „slabo plačani*. „Mattino" pripoveduje svojim čitateljem, da morajo te pare po vso noč delati za 50 nvč. Po tem takem bi bilo bolje, da vzamejo metlo v roke ter gredo pometat tlak, za ka« teri posel ae odžkodajejo vsaj po goldinarju na dan. No, mi pa vemo, da ni tako hudo. Uradne ure pri mestnem magistratu trajajo od 9. do 3. popoludne, nsjnižja plača pa znaia 900 gld. na leto. Pač pa bi se morali jeziti mi Slovenci, da vai ti raameroo dobro plačani uradniki ne razumejo ni besedice slovenske, — jezika 50.000 občanov. Mi mislimo povaem drugače, nego nai ljubi „Mattino" — naie skromno menenje j« to-le, da bi se it«vilo uradnikov dalo ce!6 skrčiti, no da bi službeni posli trpeli na tom ter da bi mestna uprava morala pri nameičanju svojih uradnikov ozirati se v prvi vrsti na zmožnosti — to je: da no bi smeli vsprejeti nikogar v službo, kateri se ne iskaže, da bode mogel v njih materinem jeziku občevati z italijanskimi in — slovenskimi občani. Ako ae akrči itevilo uradnikov, zmanjiajo ae tudi atroiki in dosledno tudi doklade; in ako bi zahte« vali od uradnikov popolne sposobnosti v jezikovnem pogledu, ustreženo bi bilo — pravici in avstrijskim zakonom. Do takega na-ziranja so seveda na more povspoti nai ljubljeni „Mattino". Tomufigamožu sploh ni do tega, da bi se razmere zboljiale, ampak zareponči se le tedaj, kadar mu treba malo popularnosti. — Popularittirshasoheroi — bi rekel Nemec. Nomftki gootjo V Trotu. V nedeljo zjutraj priilo je v Trst okolo 240 trdih štajerskih Nemoov, večinoma s svojimi rodbinami, iz L;ubnega, mod katerimi jo bilo okoto 30 pevcev, da priredijo skupno s tukajšnjim nem-ikim pevskim društvom iu sodelovanjem vojaške glasbo koneort v prid zdravniški postaji. Koncert so je vriil v lopi nad Dreherjevo pivovarno. Da je bilo navdušonju tržaških Nemoev neopisno in da je bil na programu neizogibni „Deutachoa Lied", umevno je snmo po sebi. Udeležitev bila jo ogromna, kar povdarjamo poaobno žo zaradi plemenito svrhe, v katero se jo vršil koncert; ljudstvo je kar vrolo proti pivovarni in par stotin ljudij moralo so jo vrniti, ker niso dobili več prostora. — V ostalem razumemo navduše- nje nale .tetke" in trfalfcih Qermait>v sploh, toda a naiega staliiča omenjamo, da nam tiate „krafutrotzende, mnrkige Gestalteo in der malerischcn Steirertracbt" (Žilave postave, polne moči, v slikoviti itajerski noši), kakor jih opisuje nato „tetka*, niso iiato nič isspo-n »»ale. Videli amo mnogo seleaih klobukov in sukenj, mnogo petelinovega perja, a drugega nič izrednega. Danes obiičejo izletniki Škecijansko in Postojinsko jamo. Nooročo. Is sv. Kriia ae nam piše: Tukajšnji prvi posestnik, gosp. Josip Trčak, iel je minoli četrtek v kamenolom „cava romana* pri Nabrežini. Zgrešil je bil menda pot in hjteč vrniti se, teiebnil je v neki 15 metrov globok jarek. To se je sgodilo minoli četrtek, naili so ga pa otroci v soboto, seveda mrtvega. Prenesli so ga v mrtvašnico v Nabrežini, od koder se je minolo nedeljo vršil pogreb na pokopaliiče Svetokriiko. Ponesrečeni je bil 83 let star in kratkoviden. — Radi prenosa zomakih ostankov pokojnika iz Nabrižine v sv. Križ je bilo nastalo dolgo dopisovanje med okrajnim glavarstvom v Sežani in tržaSkim magistratom, ker je pokoj« uik umrl na Goriški zemlji. Pofor. V nedeljo svečor vnelo se je podstrešje hiie it. 24 v ulici Torrente. Ogenj iiril se jo vsled vetra tako pogibeljno, da ae je bilo bati za bližnje hiie. Ljudje, stanujoči v V. nadstropju istega poslopja, niso mogli Vsled gostega dima več do stopnic in v svojem strahu klicali •<> pri oknih na vse grlo v pomoč, nekateri so se oelć hoteli vreči na ulico raz to visočino I Neitevilno množico ljudatva, zbranega pred gorečim poslopjem, preletavala je grosa in atrah o tem prizoru. Srčni gasilci pa so priplezali po lestvih do podstrešja, rešili ljudi in pj trudapoluem delu zadužili ogenj. Požar uničil je streho, ponesrečil pa ni nihče. Poslopje je zavarovano. Na lice mesta prilli so o požarju oes, namestnik vites Rinaldini, dvorni svetovaleo pl. Krekič, magistratni ravnatelj Gandusio, rosni saatopniki civilnih in voiaikih oblaatnij itJ. Stražnikom pomagali so vojaki vadržavati red. Policijsko. 82letnega brezposelnega Josipa Požarja is Vipave saprli so včeraj, ker je prasjačil po Acquedottu, — Isto ae je pripetilo 24letnemu kamnolomeu Karlu Va-lentu is Caneve (pokrajina Videm, Italija), službujočemu v kamnolomu Terrinovam na Vrdeli It. 257, ker je 4 svojim drugom v prepiru nevarno pretil a revolverjem. — 57 letnoga brezposelnega Josip SuŽteriiča iz Vv-likegadola zaprli so v nedeljo zaradi poato« panja. — Ivan Almerigotti, stanujoč v Kja-dinu hit. 121 (ulioa Rossetti) prijavil je po« liciji, da mu je ukradel nesnan tat po noči na včeraj povriejo suknjo, vrodno 30 gld. — Vojaka Jakopa P. 87. peipolka in Ivana Ketoja saprli so, kor sta ae propirala in raz« grajala v Kumarjovi gostilni v ulici del Ronco 1'št. 6, o kateri priliki j« bil lahko ranjen stražar Batagal, ki jo prihitel, da pomiri razgrajalca. — Ivan Bizjak, vrtnar na javnem vrtu v ulici Giuiia domislil se je ie-le včeraj, da mu je dne 9. t. m. odnesel neznan tat novčarko, v kateri je bilo 5 gld. 10 nč. v gotovom denarju. Menda jo hotel vrli vrtnar za binko-itne praznike nekoliko na „zrak* in pri tem opazil, da ni potrebnega ovenka. — Včeraj opoludno odnesli so nepoznani tatovi vratarju Ivauu Semuliču, stanujočemu v ulici Rossetti hit. 2 več parov deloma gotovih, doloma ue-dodelanih čevljev, vrednih 24 gld. Okradeni vratar prijavil je tatvino polioijskemu komi-sarijaiu v ulioi Soussa. Kolodar. jutri (16.) f K vatre. Jnnos Nep., m. — Prvi krajec. — Solnoo izide ob 4. uri 32 min., zatoni ob 7. uri 21 min. — Toplota včeraj ob 7. uri zjutraj 15.5 stop. ob 2. pop. 19 stop. Lotorijlko itovilko, izžrebane 12. t. m. Trat 17, 72, 34, 13, 74. Budimpešta 54. 10, 72, 66, 4. Lino 35, 36, 67, 79, 64. Najnovejše vesti. Dunaj 15. Zidarji vatopili so danos brezpogojno v delo. Štrajk je s tem končan. Ounaj 14. Shod, kateri je sklical delavski vodja Neumann povodom jubileja državnega šolskega zakona, razpustil je navzoči vladni zastopnik radi bujukajočib izjav, na-porjonili proti oblastnijam zaradi dogodkov v Moravski Opraviči. Shoda vdeležilo se je bilo okolo 200 osob. Moravoka Ootrovlca 15. Štrajk sada- ljuje; le neznatno itevilo premogarjev priilo je na delo. Ne moro ae reči, kedaj konča itrajk, ker imajo irajkovci, v protislovja a prejinimi poročili, sredstev sa dva tedna. Bivnateljitvo jam je v veliki sadregi, ker ne more izvrševati naročil na premog. Opava 15. Po zadnjih poročilih zaceli m delati zopet v nadvojvodskih in grofa La-risehs jam,.h. Mir se ni kalil. Colovoe 15. Danes je umrl 83!otni poslanec Nischelwitzer. najstarejii driavai poslanec. Pokojni bil je večkrat starostni predsednik državne zbornice in dalegaeij. SinigagUa 14. Slavnosti v proslavo 100 letnice rojstnega dnČ papeža Pija IX. pričele so danes. Lyon 14. Minister za notranje stvari Rejnald govoril je danes povodom slavnosti telovadcev proti teorijam brazd o m o v i n* skih internacij onaloe v, rekoč da te teorije značijo grdo zločinstvo pri sedanjem stanju Evrope. L&tUch 14. Danes so zaprli tu dva ženski, ker sti sokrivi na zadnjem atentatu. V Amsterdamu so zaprli na zahtevanje tukajšnje policije jednega ruskega dijaka. Dosdeva se, da je isti anarhist ter da je on prtaesel bombe t Lttttich. 8yrakoo 14. Danes je bilo občutiti tukaj močen potres. Rio do Janoiro 14. Predsednik Peixoto vrnil je portugizijikemu poslaniku pooblastila in je pozval braziljskega poslanika, da sa« pusti Lizbo.io. Trgovinski bracjavl. Budimpsita. PJooi.n ta spomlad «80-8-89, sa joitsii 7 07 - 7-09 Koruza z« jali-avgnst 4*96 do 4'97 Oves » jesen 5 80-5 82. BI 5 45 -,v50. Pinnion nova od 71 kil. f. 8 90—8 05, od 78 kil. f. 7 00-7 06, o.l 7» kil. f. 710-715. od 80 kil. t. 7 10-7 20. od 81 kil. for. 7-20 -7-25. loAmsii 8 56-9'- ; proso 9*90—1'30. Siln« ponudbo pšenice, bres vpraisvaaja; Cene padajo neprestano, padle copet za 10 novč. Otrobi se motno ponujajo, toda kupčija mlačna, popolnoma zanemarjeni. HŠ, oves in horuia 10 nvS. ceneje. Na trgu v obče velik pol >m. Vreme lepo. Praga. Nerafinirani sladkor: mirno. Za au^j 15*45. Kova roba »eptember 14'»?. HaVfS. Knva Santo* good avorage za maj loj-—, sn september 98 —, mlačno. Hamburg. Santo* gootl averag« za maj 82 50, septembor 78'—, december 72 25, mirno. Dunajska bona IS. nas^Jaa lOM, danes 19/8 Drtavni dolg v papirju .... 98 55 98 45 , , v srebru .... 98-85 98 85 Avstrijska renta v ilatn . . . 190 80 1SO-20 . .v kronah ... 98' — 97 85 Kreditnu akcijo....... 35490 353 — London 10 Lst........195 18 195 05 Napoleoni.........997'/, 894 V. 100 mark.........81 80 81'95 1<)0 italj. lir........ 44-70 45'- Gostilna „Al Gallod'oro" dslla Paata (Dagasa) Mi i s triko v i n o po 98 nfl„ belo vino po 32 nč„ kvaikl taran, last-nogi priilollra, po 40 »č. liter. V sodičskih od 95 litrov naprej, franko na dom, po cenah, kakor *e dogovorijo — Isburnn kuhinja. Vsprejema se naročila nn obed in večerje po nizkih cenah, — Nadejajo s j obilnega obiska beleU najudanejM V. KovaMt. O |Mk z k a. Vsprejema naroČila na vino na notranje deiele franko ieloinica Trst po 15 gld. hektl. Gostilna „AlVAntico Moro14 ulica Solilario 12, (po domal* pri , PrvačkovcH"), prodaja t'rna in bela vina prve v rute it prvaikih in ilornberikih vinogradov, in ticer: domaće crn* po 32, belo po 36, modra f raukinja po 40 in Urno kratko po 40 ni. liter. Iz vr it na kuhinja. — Driel te getlm: , Rojak k rojaku", pripor ola *t pod pitan i m obil obiek. Anton Foiloptvec, /fontilnUar. Zaloga piva pivovarne bratov Roinlnghaus v Stslnfsldu — Gradič pri 158 A. DEJAKO, junior, y TRSTU Via. d«gli Artlotl it. S, zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Lovant, ponuja p. n. gostilničarjum v Trstu in pu okolico itiaroznauo steinfeldsko eksportno (Ezport), oiujski (MBrzou) in uleiano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po »tokleuioah, pod ugodnimi pogoji. Svoji k svojim! Po naverji'tno nizk h o<-iibh vtluliu mu iiovil vsukuvrnttia KOLESA (Model 1894.) v Viii Pubio Suvero it. 18 na novej cesti bliza tovarno piva. Jaoići ao za vaško koi6 12 mesecev; kdor na sna vositi, nauii sega brrzplaćno. SU v no občiiutvo opozarjam nu mojo novourejeno pakavljo V ulioi oiinga St. 4, v kateri *e do-l>iva sleherni dan svoie pecivo v*akn vrsti. Ub jednom iiaKnunjuin. da sprojonmin naroibe nu Izvrstne KOLAČE za bi v mane e Priporočam se \>om botrom in botram s mohta in dežele sa obilen obisk. Edvard Lampe, Lastnik politično druitvu .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni nrcduik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Duleuc v Trstu.