Za Ameriko 8 dolar. 4 dolarja 2 dolarja celoletno polletno četrtletno Novi naročniki na- posiijajc ^'"'-^oinino do nakaznici. acanaio po jsioiu m sicer [j ,. tet 55 mm za čakra« 2 K .rai aoonst 138. štev. V Ljubljani, nedelja 12. junija 1921. »6C,<,vi,’L IV. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto K 360-— pol leta . . . „ 180'— tetri leta . . „ 90-— ta mesec . „ 30— Za inozemstvo: telo leto . K 480'— pol ieta . . „ 240-— četrt leta „ 120-— ca mesec . . 40 — Uredništvo je v Ljubljani, F rsnčiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Uprevništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telelon štev. 44......................................................................... Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica aK znamka. — Dopisi naj se trankirajo — — ............. Rokopisi se ne vračajo. - Burna seja konstituante. Pretep med poslanci. Vlada se umika. Nase stališče. Beograd, II. junija. (Izv.) Včerajšnja seja konstituante je bila zelo burna. Na dnevnem redu so bile Interpelacije. Seja »e bila dvakrat prekinjena, a nazadnje vendar ni prišlo do nikakega sklepa. Razpravljalo se je o interpelaciji zemljoradniškega poslanca dr. Stajiča radi prepustitve topčidar-ske ekonomije poijoprivredni fakulteti. Va koncu njegovega govora, v katerem ie posebno ostro napadel bivšega ministra za poljedelstvo, dr. Jankoviča, mu je zaklical radikalec Gojkovič, ki je zet dr. Jankoviča, da le lažnik. Nato je skočil dr. Stajlč proti njemu ter ga udaril po glavi. Predsednik dr. Ribar je takoj prekinil sejo (ob 6. url), ki Beograd, 11. junija. (Izv.) Na današnji seji konstituante je v imenu komunistov poslanec Filipovič prečrtal izjavo, da komunisti zapuste konstituanto. Oni da ne morejo sedeti v parlamentu, ki trguje z ljudskimi interesi. Nato so vsi komunistični poslanci zapustili sejo. Pašič ie opravičeval svoje postopanje na-oram komunistom. V imenu zemljo-radniškega kluba je nato poslance Moskovlievič protestiral proti postopanju predsednika, nakar so tudi ze-mlioradniki zapustili sejo. nakar so Beogiad. 11. junija. (Izv.) Kraljevo zdravstveno stanje se }e od včerajšnjega dne znatno poslabšalo. Beograd. 11. junija. (Izv.) Zaradi opasnega zdravstvenega stanja Njeg. sc je nato od 7. ure naprej nadaljevala. Govoril je komunist Knožlč, ki je istotako ostro napadal ministre, ki jim je očital, da uživajo iz topčiderskega veleposestva razne ugodnosti. Ker se je minister Pribičevič radi teli napadov razburjal, je nastal ponovno velik hrup in nemir, tako da se je morala seja vnovič prekiniti. Po pavzi od 10. minut je predsednik dr. Ribar zopet otvoril sejo ter jo obenem tudi zaključil, kar je izzvalo pri opoziciji veliko ogorčenje. Komunist Knežlč !e kljub temu da je bila seja zaključena, zopet pričel govoriti ter je Izjavil, da so vlada umika, ker nima večine. se takoj sestali h klubovi seji. Trdi se. da so na kinbovi seji sklenili, ne udeleževati se speciialne debate o ustavi in glasovati na koncu »proti«. Beograd. 11. jun. (Izv.) Na današnji seii zemljoradniškega kluba se je sklenilo, da se sestavi izjava, ki se bo prečrtala na pondeljkovi seji kon-stituante. Tudi zemljoradniki nameravajo v pondcljek zapustiti konstituanto ter pustiti tam le nekaj svojih poslancev, da prisostvujejo nadalj-nim sejam konstituante in dajejo imenom kluba potrebne izjave. Veličanstva kralja Petra so odpotovali sinoči iz Pariza regent Aleksander. princezinja Jelena, princa Arse-nije in Pavel. _____ v Gornji Šleziji. že pasirale Opole. V severnem odseku se Poljaki umikajo. V splošnem je vojna ponehala. London. 11. jun. (Izv.) Francija se je pridružila angleški zahtevi, da se da medzavezniškim četnim poveljnikom nalog, da pošljejo svoje čete po potrebi proti Poljakom. Berlin, 11. jun. »Vossische Zei-ttuig« doznava. da so angleške čete v Gornji Šleziji v zadnjih dneh dobile znatna ojačenja. Vojaške operacije vodi angleški general Hermecker. močjo prostovoljcev. Železnica, pošta. električne in vodne naprave ne stavkajo. Redarska in državna bramba imata povečano pripravljenost. Meščanski listi ne izhajajo. Včerajšnja številka lista »Kampf« je bila zaplenjena zaradi hujskajočega članka. Ministrski svet se je sestal k posvetovanju. Tudi v Augsburgu so levičarske stranke proglasile splošno stavko od danes ob enajstih do ponedeljka opolnoči. SLOVENSKI VOJNI UJETNIKI V SIBIRIJI. Moravska Ostrava. 11. jun. (Izv.) Iz niškega ujetništva se je vrnil vojni ujetnik Breuer. ki je bival zadnje čase v Semipalatinsku v Sibiriji. Po njegovi navedbi se nahaja tamkaj še nekaj slovenskih vojnih ujetnikov, med njimi A. Kover (?) in Fric Šmi-dinger iz Ljubljane ter Rudolf Černe iz Kočevja. Komunistični župani ne bodo potrjeni. POMOČ KAMNIŠKEMU OKRAJU. Beograd. 11. junija. (Izv.) Ministrski svet je imel danes popoldan sejo. na kateri je odobril odredbo ministra Pribičeviča. da se v Sloveniji v nobeni občini ne pripusti komunističnega župana. Nadalje je ministrski svet odobril rešenie ministru Puclja, da se izplača iz prihoda 80.000 K za nabavo semen in drugih potrebščin za po toči oškodovane kraje v kamniškem okraju. KOMUNIKE MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 11. jun. (Izv.) Na današ-ni seji ministrskega sveta se je sklenilo. da se izda komunike povodom neresničnih vesti, ki jih prinašajo nekateri časopisi, da sc je v Italiji pojavila struia. ki zahteva revizijo ra-pallske pogodbe. Komunike bo pojasnil tudi naše stališče glede Reke in Baroša. (Mari bodo hoteli utajiti fašiste?! Op. ur.) VPRAŠANJE BAROŠA. Beograd. 11. junija. (Izv.) Z ozirom na predlog italijanske vlade glede Baroša in delte Reka za upravljanje po skupni komisiji za dobo 12 let se bo sestavila posebna en-keta. da to vprašanje iz vseh vidikov preštudira. NETOČNE VESTI O PREDLOGU SKS O UPRAVNI RAZDELITVI DRŽAVE. Beograd, 11. jun. (Izv.) Kakor doznava vaš poročevalec, so vesti »Jutra« In »Slov. Naroda« o zahtevi kluba SKS po administrativni razdelitvi Slovenije na 2 okrožll, in sicer ljubljansko in mariborsko, netočne. Ta predlog je stavil dr. Vošnlak sam brez odobritve kluba samostojnih kmetov. To je bila samo pobožua želja demokratov. GRŠKO-TURŠKA VOJNA. Pariz. 11. jun. (Izv.) Grške vojne ladje, ki so odplule v Črno morje, so dobile nalog, pod vsakim pogojem preprečiti nadaljne pošiljatve orožja in municije nacijonalistom od strani sovjetske vlade. Kralj Konstantin se je podal v Smirno. Neka grška tor-pedovka je obstreljavala Heraklejo. GOSPODARSKA POGAJANJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MADŽARSKO. Budimpešta. 11. junija. Minister za zunanje posle grof Batiffv je danes sprejel češkoslovaške delegate, ki so dosneli h gospodarskim pogajanjem. Moritorna posvetovanja se prično iutri. GROZEČA STAVKA V PAPIRNI IN TEKSTILNI INDUSTRIJI NA ČEŠKEM. Bratislava, 11, junija. (Izv.) Danes so se vršila pogajanja oziroma posvetovanja delavskih strokovnih organizacij, tovarnarjev in vladnih zastopnikov radi grozeče stavke delavstva v tekstilni industriji. Zaenkrat se ni dosegel nikak sporazum med prizadetimi In se bodo pogajanja nadaljevala. Zastopniki delavcev so se izjavil) za kratko ustavitev dela v Rosenbergovl papirni tvornlel. Z delorn na} bi se po kratkem času zopet pričelo, ako bi bilo upati na ugodni potek nadaljnlh pogajanj. — Delavstvo Je bilo po svojih zastopnikih o težkem položaju obveščeno. STAVKA V ANGLIJI. London. 11. jun. (Izv.) Število stavkuiočih je koncem tega tedna doseglo 2,700.000, katerim so se pridružili še delavci strojne in volnene Industrije, tako da znaša število vseh nezaposlenih čez 5 in tričetrt miljo-nov. Loudon, 11. junija. Konlercnca rudarske zveze, ki je sklenila predložiti ponudbo lastnikov rudnikov delavcem v glasovanje, je s pretežno večino odklonila predlog, naj se delavcem nasvetuje odklonitev predlogov. Prejeli smo: V M -!• accessit sponsuan XV solls occasus K M XI Volilna borba s svojimi gesli hi demagogijo je za nam), čas resnega, vstvarja-jočega dela prihaja. One, ki so prevzeli na svoja ramena odgovornost za bodoče občinsko gospodarstvo, čaka težko, neizmerno težko delo. Ker bo treba obračunati s preteklostjo in graditi bodočnost. Ne strašimo se niti dela niti ovir od strani nasprotnikov — obojega smo vajeni. Zmagali bomo nad obojim, ker gremo na delo s pošteno vero in prepričanjem v srcu, da le naša pot prava in da bo naše delo' rodilo sadove. Nam danes ni šele treba iskati potov, k) naj po njih hodimo. Lahko bi ves naš program skoraj začrtali v enem samem stavku; za socialno pravičnost In proti materializmu ter izkoriščanju politične moči. Na tem svojem potu ne poznamo strankarstva. Politična moč nam bo služila, Ja kot zvesti služabniki svojega naroda podpiramo vse, kar je zdravega In dobrega. Razširjali bomo vedno zvesto misel edinstvene narodne ideje In pri tem delu nas bodo vodili predvsem kulturni vidiki. Predvsem naj povdarimo: Ne smemo nikdar pozabiti, da ječi skoro polovica našega naroda slovenskega Imena pod tufim jarmom. Nasilju tujcev bo naš neodrešenl narod kos le tedaj, če bo ImU vsaj v kulturnem oziru oporo v odrešenem delu naroda. Ta odrešeni del mora biti zanj video In biti mora tak, da bo nanj lahko neodrešeni ponosen ln tu je ena glavnih nalog bodoče Ljubljane, kot centruma Slovenije. Kulturnobojnlh načrtov nimamo. Smo pa proti vsaki zlorabi verskega čuta v Svrho pridobivanja. poUtične moči. Pomen verstva za nravnost znamo ceniti, četudi ne misli- Moskva. 11. jun. Boljševiški voditelj Rikov je sklical zasebno posvetovanje strokovnjakov tekstilne in blagovne industrije. K tej seji je prišel nepričakovano tudi Ljenin. ki ie prosil za besedo in tekom svojega govora izjavil: »Ko sem zvedel, da je moj tovariš in pomočnik Rikov sklical to posvetovanje, sem prišel sem. da izjavim, da Vam bodo sovjetski ljudski komisarji v tem težavnem času brez ozira na mišljenje posameznika vedno in povsod šli na roko. da se povzdigne zopet domača industrija, ki je tekom večletne dr- Lvov, 11. jun. (Izv.) Med Har*ovom in Poltavo so ukrajinski vstašl napadli ruski sovjetski vlak, v katerem se je voullo 149 boljševišklb agitatorjev v propagandne svr-he v Ukrajino. Vstašl, ki pripadajo skupini atamana Šuke, so vseh 140 agitatorjev po. streli!!. BIVŠI PREDSEDNIK UKRAJINE OBSOJEN NA 8 LET JEČE. Lvov, 11. Jun. (Izv.) Bivši ministrski predsednik ukrajinske ljudske republik« za časa centralnega sveta ter svoječasni ukrajinski odposlanec pri mirovnih pogajanjih v Brest Lltovsku, Ilolubovič je bil v Harhovu radi protlboljševiške propagando od sovjetske vlade obsojen na S let težke ječe. MEDNARODNA PODONAVSKA KONFERENCA. Pariz, 11. jun. Mednarodna podonavska konferenca je na svoji včerajšnji seji določila sedež mednarodne podonavske komisije In nato pričela razpravljati o dogovorih, ki spadajo pod naslov »Splošna določila«. MLADOTURŠKA VLADA SE NE DRŽI POGODBE Z ANGLIJO. London, 11. junija. Angorska vlada je britanskega zastopnika v Carigradu obvestila, da je izpustila 10 angleških ujetnikov in da jih bo poslala domov. Listi poudarjajo, da angorska vlada mnogo drugih ujetnikov ni izpustila in da bi bila po določbah pogodbe z Anirleško morala odvesti osvobojene v Carigrad in ne v druga pristaniška mesta. mo, da bi nravnost brez verstva ne mogla obstojati. Med nami so ljudje, polni notranje Ml6 in poštenosti, k] pa jlb ubija današnja, skoro splošna, politična, gospodarska ln socialna nemorala. Te ljudi osvoboditi iz okov, ki Jih vežejo In jim ne dado razviti nilhovh duševnih sli, te Uudl privesti nazaj med delavno ljudstvo k resničnemu deiu za blago-bit celega naroda in države, je naša naloga. Ravnotako pa je naša naloga Iztrebiti radikalno med ljudstvom in pobijati vse, kar Je gnilo in vse, kar živi kot parasit od ljudske krvi. Pri vsem svojem delu pa se popolnoma odrekamo vsakemu nasilju. Prepričani smo, da vsako nasilje rodi le reakcijo, *l je zopet le nasilje. Naše delo v političnem« nravnem in kulturnem vprašanju bo predvsem vzgojno. Trajno in neutrudljivo mora vesti končno k uspehom, k zboljšanju razmer. ki ga nasilstvo nikdar doseči ne more. Poleg tega čakajo nas vse težke naloge na gospodarskem polju. Delati moramo pred vsem na to, da se bo dvignilo splošno blagostanje, organizirati samopomoč delavnega ljudstva In s tem onemogočiti vsako izkoriščanje. Oprostiti široke vrste našega ljudstva duševnih vezi materialističnega naziranja, dvigniti ga k politični zrelosti, da bo videl« v politični moči ne cilj temveč le sredstvo svojega udejstvovanja v boju za socialno in politične pravice naroda, pripravljati z vztrajno vzgojo ln Izobraževanjem svol narod k pravilnemu razumevanju narodnosti in socialne pravičnosti ter dvigniti ga v gospodarskem oziru kar najvišje —. to la delavni program, to naša pot v bodočnost Usp*h nam fe gotov In če se prav n« pokaže takoj. žavljanske vojne toliko trpela. Žal se najdejo med nami še sedaj ljudje, ki bi radi z enim udarcem sekire presekali gordijski vozel, to pa v nepopolnem poznavanju in enostranski presoji današnjih razmer. Vse to pa zelo Skoduie naši industriji, katero moramo čimprej zopet vzpostaviti. Pričakujem. da bo skupno delo vseh nas rodilo obilo uspehov za splošni blagor. ki je blagor posameznikov.« — Po tem govoru, ki je vzbudil veli-i kansko zanimanje, je zapustil Ljenin zborovanje. SVETOVNA RAZOROŽITEV. Washington. 11. jun. Amerikan-ska vlada, ki je pred kratkim odposlala več vladam neformelno povabilo k mednarodnemu posvetovanju glede razorožitve, je sedaj od dotič-nih vlad sprejela neformalne odgovor re v precej ugodnem zmislu. NAČELNIK ANGLEŠKE MISIJE NA DU-NAJU ODSTAVLJEN. Dunaj, II. junija. (Izv.) Načelnik an* gleške vojaške misije na Dunaju je odpoklican. Vzrok njegove odstavitve je povzročil nekorektni nastop nekega zavezniškega častnika pri hišni preiskavi v nekem konzumnem društvu. VFLIKA NESREČA NA MORJU. Atene, 11. Jun. Grška križarka »Lem-nos« javlja, da Je na odprtem morju rešila dva potnika parnika »Bambollno«, ki je zadel ob miao. Podrobnosti o katastrofi niso znane. Boje se, da je utonila vsa 29 mož broječa posadka in veliko število potnikov. BORZNA IN TRŽNA PORODILA. Curih: Devize: Berlin 8.70, Holan- dija 195.75, Newyork 595, London 22.25, Pariz 47.25, Milan 29.25, Bruselj 47.25, K idanj 101.50, Stockholm 131.50, Krlstlanlla 86.75, Madrid 76.25, Buenos Aires t«0, Praga 8.30, Varšava 0.50, Zagreb 4.10, Budimpešta 2.37 In pol, Bukarešta 9.30, Dunaj 1.30, avstr, krone 0.95. Beograd ln Zagreb: Borza zaprta. Praga in Dunaj: Borza zaprta. VSI NA DELO ZA .JUGOSLOVENSKO MATICO«! Ultimat antante Nemški in poljski vstaši morajo izprazniti glasovalno ozemlje. Boji v splošnem ponehali. London. 11. jun. »Times« javljajo iz Opolj: Nemške čete južno od Glivic so dobile povelje, nai se umaknejo zapadno od Odre. Istotako se noraio Poljaki v istem sektorju umakniti k severni meji Rudnik in Pština. Ta izpraznitev se mora izvršili do nocoi ob 22. Tako bodo jutri zjutraj vsa okrožja glasovalnega ozemlia prosta oboroženih civilistov. Pariz. 11. jun. Po vesteh iz Gornje Šlezije je v Gliwicah mir. Trno-; vice so Poljaki izpraznili. Angleške čete so na pohodu v nevtralno cono Splošna protestna stavka na Bavarskem. Energične protiodredbe policije. Mtinchen. 11. junija. (Izv.) Vsled umora socialističnega poslanca Ga-raisa so vse tri socialistične stranke sklenile prirediti protestna zborovanja pod milim nebom. Dasi jim policijsko ravnateljstvo tega ni dovolilo, sc socialistične stranke niso udale in so proglasile tridnevno protestno stavko in sklicale skupno protestno zborovanje za nedeljo popoldne. Policija ie nato pretrgala vse telefonske zveze s Strokovnim domom, kjer je vodstvo splošne stavke in dom sam preiskala ter konfiscirala vse letake, ki poživljajo na stavko. Raznašalci teh letakov so bili aretirani. Kot odgovor na to nasilie so pokrajinska vodstva socialističnih strank odgovorila s proklamacijo splošne stavke za celo Bavarsko. Monakovo, 11. junija. Splošna stavka se ne izvaja popolnoma. Stavkajo samo veliki obrati, srednji •n mali pa delnio. Cestna železnica obratuje v omejenem obsegu s po- Odhod komunistov iz konstituante. Tudi zemljoradniki se ne bodo udeležili debate. Kraljevo zdravje se je poslabšalo* Regent že na povratku. Lenin se spreobrača. POSTRFLJENI BOLJŠEVlSKI AGITATORJI. Stran 2. V-""' "r" '— ■ - r " Volilno gibanje na Koroškem. Danes teden se vršijo po celi Koroški. kolikor je ne pripada Jugoslaviji. volitve v koroški deželni zbor. obenem Pa tudi v dunajski parlament. Volilno Ribanje je prikipelo na vrliunec. Z največjo žilavostio delajo sociialni demokratje. z največjim terorjem pa Vsenemci in njihovi tajni zavezniki »Bauernbund« in krščanski socijalisti. dočim nastopajo Slovenci mimo. dostojno, a vendar samozavestno. Izid koroškili volitev bo Imel obenem pomen ljudskega glasovanja za Veliko Nemčijo. Vsenemci. bau-ernbiindlerji in krščanski socijalisti so po svojih programih za spojitev z Nemčijo, česar pa sedaj ne upajo in-scenirati. ker jim visi nad glavo an-tantin meč. Z zmago pri volitvah pa bi te tri stranke izvedle tih plebiscit. Socijalni demokratje. ki so se v Gradcu prilagodili ljudskemu glaso-vaniu. pa nastopajo na Koroškem pri volilnem boju kot odločni nasprotniki priklopitve k Nemčiji. Ali ie njihova taktika odkrita? Proti nemškim strankam nastopajo sociialni demokratje med proletariatom uspešno z očitanjem, da so njihovi zastopniki v parlamentu oprostili bogate samostane od enkratne oddaje premoženja. Koroška slovenska stranka gre v volilnem boju čisto svojo pot. V svojem oklicu obeta povzdigo kmetijstva; agrarna reforma se mora izvršiti pravično: kmečki delavci in kočarii morajo dobiti od velekapitalistov kmetije, nazaj odpraviti se mora državno gospodarstvo z živili po centralah, odpraviti se morajo re-kviziciie. meje se morajo odpreti ln uvesti se mora prosta trgovina. Stranka bo zahtevala železniško zvezo med Rožem in Podjuno preko Borovelj. V narodno-polltičnem ln kulturnem oziru hoče stranka pribojevati slovenskim rojakom popolno enakopravnost. Pri oddajanju javnih občinskih, deželnih in državnih služb mora Slovenec ravno tako prihajati v poštev kakor Nemec. Na slovenskem ozemlju bo stranka zahtevala take duhovnike, učitelje in uradnike, ki z našim ljudstvom čutijo in znajo njegov Jezik govoriti In pisati. V ljudskih šolah se mora prva leta vršiti pouk le v materinem jeziku, pozneje šele tudi v nemškem. V St. Jakobu bo zahtevala stranka slovensko gospodarsko, v Velikovcu pa slovensko gospodinjsko šolo. Gotovo lep in socijalno v veliki meri pravičen program, ki pa je še daleč do uresničenja, četudi bodo Slovenci prodrli z vsemi svoilmi kandidati. Toda eno je hvalevredno: slovenskim voditeljem ne manjka poguma in trdne, resne volje. Protestu stavka radi umora poslanca Oaralsa. Dopisni urad za Južno Nemčijo javlja'. Izvrševala! odsek obratnih svetov bi treh socialističnih strank Je sklenil nocoi splošno stavko, ki se začne še to noč In ki naj traja do ponedeljka, dne 13. t. m. do 24. Cestna železnica ne bo vozila. Železničarji se še niso odločili o svojem postopanju. Kakor se govori, bodo žlvljenska važna podjetja med stavko obratovala. Vnočevalnica m živino in mast. Iz verodostojnega vira smo prejeli vest. da se namerava danes prodati ljubljanska vnovčevalnlca za živino in mast skupini ljubljanskih mesarjev. da bi na ta način to dosedaj državno podjetje, ki je za prehrano mestnega prebivalstva največje važnosti prešlo v privatne roke. Ce je ta vest resnična, moramo proti tel nakani najostreje protestirati in merodajne činitelje odločno posvariti, da ne store tega koraka, dokler se ni izjavila ljubljanska občina ali prevzame nodietie v svojo upravo. Početkom aprila so bili kot zastopniki zasebnega uradništva ln »Splošne gospodarske zadruge pri g. dr. Senekoviču, ravnatelju prehranjevalne zadruge gg. Oliter. Zupan in Orehek in Ietem je g. dr. Senekovič obliubil. da pridejo kot kupci za vnovčevalnico v poštev predvsem mestna občina ljubljanska. Splošna gospodarska in šele nato zasebniki in da se bosta prva dva Interesenta na vsak način pravočasno obvestila, da se lahko izjavita ali ponudbo sprejmeta ali ne. Dosedai pa ni Splošna gospodarska dr. sprejela še M-kakega obvestila in zdi se. kakor da bi gospodje, ki so zgubili mestno občino ljubljansko iz svojih rok. hoteli sabotirati koristi ljubljanskega prebivalstva in vnovčevalnico kar pod roko prodati, ne da bi počakali preje ali pod kakšnimi pogoji bi bila pripravljena prevzeti omenjeno podjetje ljubljanska občina. V zadniein treno-t I ku resno svarimo pred tem korakom, ki bi tako zelo oškodovalo Interese ljubiianskeea prebivalstva. bilo. če bi Francija spoznala, da vodi njena zveza s Poljsko k še večji osamitvi na svetu in jo za bodočnost poglablja.« Ta razprava Kucharzevskija je vzbudila v poljskih listih celo vrsto polemik. Pisava skoro vseh listov pa izveni v resno bojazen glede položaja. ki se v njem danes Poljska nahaja. Pbljska živi danes v ozračju neizmerne politične nevarnosti, ki vsled neurejenih notranjih poljskih razmer lahko znova privede k akutni krizi mednarodnega značaj. POŠLJITE NAROČNINO! Poljska zunanja poli-1 tika. V Poliski sami se vedno bolj množe glasovi, ki opozarjajo na skrajno kritični položaj poljske države In svare pred preveliko eks-ranzlvnostio njene zunanje politike. Vso poljsko časopisje se intenzivno bavi z odnošaii Poljske do njenih sosedov ln bivši poliski ministrski predsednik Kucharzevskl ie objavil o tem vprašanju v »Tvdjeni Polski« jako pesimističen članek, ki v njem prav! med drugim: »Poljska ima danes med svojimi sosedi celo vrsto nasprotnikov: Nemce. Cehe. Rusine In Litavce. Nadalje ji nasprotujeta v važnih živ-ljenskih vprašanjih (Gornja Šlezija), Anglija in Italija, kakor tudi javno mnenje v večini nevtralnih držav. Poljski nasprotujejo skoro vsi upliv-ni internacionalni faktorji, ki v drugih vprašanjih sicer ncedini nastopalo proti niei enotno. Tu pridejo v poštev predvsem vse tri internacionale, prostozidarska zveza, judovska, bolj-ševiška in ruska svetovna propaganda. internacionalna akciia protestantov in znaten del zapadnih katolikov. ki zavzemajo, kakor se zdi, v konfliktu Poljske z Nemčijo. Lltav-sko in Ukrajino Pollakom neprijazno stališče Ta silna nelevolia. ki jo je zbudila državno organizirana Poljska na svetu, ni v nikakem razmerju z našo lastno politično močio.« Nadalje se peča avtor s polisko- francoskim razmeriem in konča svojo razpravo: »Slnbo znamenie za bo- dočnost poljsko-franooske zveze bi Afganistan, Anglija in Rusija. Afganistan je država centralne Azije, ki ni igrala dosedaj posebne vloge v svetovni politiki. Pred svetovno vojno sta se borili za gospodarstvo nad to deželo Anglija in Rusija. — Ko je bila leta 1917. vojaška moč Rusije deloma zlomljena, je bila Anglija gotova, da osvoji Afganistan. Potegnila pa je napačno potezo 1 Leta 1919. je napovedala afgan-skemu emirju vojno, ki pa je končala z njenim popolnim porazom. Skleniti je morala mir v Ravalpindi in Afganistan se je oprostil njenega pokroviteljstva. To zmago je hotel Afganistan izkoristiti in doseči svojo samostojnost. Obrnil je svoj pogled na sovjetsko Rusijo in zadel nevede na dobrega zastopnika svoje neodvisnosti. Že koncem 1919. leta je poslala sovjetska vlada padišaliu carstva Afganistana pismo, v katerem potrjuje afgansko samostojnost. In tako je danes Afganistan na celem svetu edino neodvisno islamsko carstvo, ki sl nalaga veliko nalogo. da osvobodi s časom vse podjarmljene narode Islama. Rusija, ki ima tudi gotove težnje do azijskih »deželic« je skušala na vse načine Afganistan prepričati, da ji leži njegova neodvisnost globoko v srcu. In res je Afganistan stopil v tesno zvezo s sovjetsko vlado. Anglija je začutila v tej prijateljski zvezi neko poiemanie svojega unliva nad Afganistanom. Zato ie pozvala v letu 1020. afcanske zastopnike v Musuru (Indija), da sklenejo med sabo pogodbo. Ta pogodba pa je iz neznanih vzrokov izostala. Medtem pa je Rusija poslala v Kabul (prestolno mest9) poslanika Suriča. kateremu se je posrečilo, da je vpostavil med Moskvo in Kabulom definitivno prijateljske odnošaje. Sovjetska vlada jim ie obljubila 1 mi-Hion zlatih rubljev in sodelovanje pri zgradbi afganistanskih železnic po svoiih inženerjih. S tem je dobila r-o ■»»erijalističnl Angliji niti naj-mani ne unaia — Takoi po afgansko- ruskem dogovoru je prišlo med Afganistanom in Angoro v Moskvi do konvencije obrambne zveze. Ker je bil pa med Angoro in sovjetsko vlado že preje dosežen sporazum, dobimo. upoštevajoči te momente. Jasno sliko o trozvezi Azije. Proti kateri evropski državi je ta zveza naperjena, se ne da z gotovostjo sklepati, vendar pa ie gotovo, da zadenojo posledice tesne vezi teh treh držav najbolj Anglijo, za njo pa Francijo. Cilj te trozveze je prebujanje in osvobojenje orijentalskih narodov, ki vzdihujejo pod pokroviteljstvom zahodno-evropejskih velesil. V Aziji začenja narodni pokret. proti katere- mu Anglija vsled pojemanja svoje moči v Indiji, ki je dosedai vztraho-vala centralno azijatske nemire, ne bo mogla odporovatl. In tako se bliža Islam v Aziji svoji zaželieni emancipaciji. svoji tako pogrešani samostojnosti. ’ Beležke. Komu boste zaupali Ljubljano? »Ali Ogrinu? Ali Vencajzu? Ali celo Pesku?« Tako so spraševali demokratski lepaki pred občinskimi volitvami. Volile! so odgovorili: cčlo Pesku! Gospodarstvo. ZAŠČITNE CARINE ALI SVOBODNA TRGOVINA? To vprašanje dandanes ni Izključni monopol upraviteljev državnega gospodarstva, ampak ono zanima poljedelca, industrijalca. obrtnika. trgovca, delavca, konzumenta, z eno besedo vsakega državljana. Poljedelec ie vnet pristaš svobodne trgovine v kolikor se tiče izvoza njegovih poljedelskih pridelkov, kajti od svobodnega izvoza pričakuje ugodno unovčenje svojih pridelkov, pri čemur se ne ozira na draginjo, ki nastane glede življenskih potrebščin za vse druge sloje prebivalstva. Isto-tako je poljedelec pristaš svobodne trgovine glede uvoza industrijskih proizvodov, ne oziraje se pri tem na koristi domačih Jndustrijcev, katerim onemogočuje uvoz inozemskih industrijskih izdelkov, produkcijo po cenah, ki bi krile njih proizvodne troške ter jim zagotavljale pošten dobiček. Isti poljedelec ie odločen pristaš zaščitne carine, t. j. carine na uvoz iz inozemstva v kolikor se tiče inozemskih poljedelskih proizvodov. bodisi živil, bodisi surovin, ki bi mogli konkurirati z njegovimi pridelki ter pritiskati na ceno Istih. Industrijalec je pristaš svobodne trgovine. v kolikor se gre za uvoz žvilienskih potrebščin in surovin iz inozemstva in to raditeea. da brez ozira na koristi domačega poljedelstva zamore znižati delavske mezde vsled pocenjenia živil ter si dobavljati za svojo industrijo potrebne surovine po najnižjih cenah. Z eno besedo. da si kolikor mogoče zniža proizvodne stroške. Istotako zahteva industrijalec svobodno trgovino za izvoz svojih produktov v inozemstvo. da zamore bolje konkurirati z inozemskimi enakimi industrijskimi izdelki; kar se pa tiče uvoza istih stoji odločno na stališču zaščitne carine. zato da zabrani uvoz cenejših inozemskih produktov ter da zamo-re vzdrževati svojim izdelkom visoke cene. pri čemur ie v nasprotju z interesi vseh konzumentov teh izdelkov. — Obrtnik, ki direktno ne izvaža in ne uvaža in dela le za domačo potrebo in ravno tako delavec v širšem pomenu besede (ročni in duševni delavec) in konzument sploh imajo samo en interes in ta je. da sl zamorejo nabavljati živila ln vsakovrstne druge potrebščine po najniž-iih cenah, ki jih zamorejo njih skromni zaslužki in njih plače ter so dosledno proti temu. da se iz države svobodno izvaža živila ter da se za-braniuie uvoz cenejših živil iz Ino- zemstva. ker eno in drugo podražuje živila ter so tudi proti zaščitni carini na inozemske industrijske izdelke. ki podražuje poslednje na korist domačih producentov a na škodo njih prvoimenovanilt. Kakor se razvidi iz tu navedenega križajo se interesi poljedelcev, industrijalcev, obrtnikov, delavcev in konzumentov v mnogih ozirih ter soglašajo edino le v eni točki. t. j. v tem. da noben teh slojev ni za brezpogojno svobodo trgovine. Za brezpogojno svobodo trgovine so pa trgovci, posebno veletrgovci, ki ne producirajo in ki le kupujejo in prodajajo, izvažajo in uvažajo in ki pri tem delajo dobičke brez ozira na koristi drugih slojev poslužuje se vsakočasnih konjunktur (ugodnih priložnosti) bodisi v izvoznem. bodisi v uvoznem prometu. S tem pa ne bodi rečeno, da ni trgovina potrebna, nasprotno koristna je. v kolikor upošteva Interese vseli slojev, katerim ima služiti ter se ne okorišča preveč na škodo domačih producentov in delavskih slojev Vprašanja zaščitne carine ali svobodne trgovine torei ni rešiti po teoretskih načelih, ampak po faktičnil okornostih in praktičnih potreba! posameznih držav. Države s popolnoma razvito industrijo in z nerazvitim poljedelstvom n. pr. Anglija st na stališču svobodne trgovine. ke» moraio izvažati svoje industrijske proizvode ter se jim ni bati radi njifc tehnične dovršenosti na tem polju tin'f‘ konkurence in ker moraio uvažati živila in surovine, ki jih ne pridelujejo doma v zadostni množini Države s popolnoma razvHo industrijo. n. pr. Severna Amerika, stoje iz razumljivih razlogov na stališču svobodne trgovine za izvoz indii-strijskih izdelkov in poljedelskih pridelkov uuaio zaščitno carino za iste izdelke in ur-de’ke Države s kolilioi i>'»* ■ ib 4. url 7 minut iz Celja do Velenja. Ceijski odsek sav. podr. SPI) pripravlja za nedeljo 19. t m. izlet na Mrzlico, Primorje. Ostre lekcije Italiji daje »Goriška Straža« v uvodniku »Naš položaj«. Članek našteva vse grozovitosti, ki so se godile In se še gode v Istri ter pristavlja: »Pri vsem tem groznem zločinskem postopanju se ponašajo Italijani pred našim ljudstvom in pred svetom kot nositelji kulture in civilizacije, kot odrešitelji, osvoboditelji. Ali je mogoča večja hinavščina? Jugosloveni smo v dveh letih spoznali, da imamo opravka z državo. ki nima značaja. Zakaj ste hoteli imeti Istro. Trst. Goriško. Notranjska. zakaj ste sklenili rapalsko pogodbo. če nfste zmožni ali nočete imeti urejene države, v kateri je varno živeti in posedovati svoje imetje?« Važni odloki za nove pokrajine. Italijanski ministrski svet je sodnemu osebju v novih pokrajinah zedna-čil prejemke z osobjem iste vrste v starih pokrajinah. Istotako veljajo vse določbe glede poprav in vojnih odškodnin tudi za nove pokrajine. Ustrelil ie v Gorici neki neznance Slovenca Vugo iz Grgarja. Baje sta sl z neznancem le razkazovala revolverja ter se je prvemu no nesreči revolver sprožil. Vuga je med potjo v bolnico umrl. Celje. LJUBLJANSKI TRG. Mesna kupčija je slaba. Posebno telečjega mesa je v izobilju, ki se vsled pomanjkanja hladilnice hi celo zadostnih ledenic silno kvari, kar bistveno zavira padanje mesnim cenam ljubljanskega trga. Ljubljanski trg se brez primerne hladilnice, ki bi se brezdvonino sijajno rentirala, nikakor ne more izboljšati in mora trpeti v higljenič-nem iu materijclnem oziru najobčutnejšr škodo. Kvaliteta mesa trga je dobra, v bi-gijeničnem oziru pa vladajo iiedostatki. Ljubljanski trg konsutnira v pretežni tnerf prekmurska teleta, katerih kvaliteta pa je posebno poleti zelo slaba. Prvovrstna domača teleta, posebno gorenjska, ne morejo kriti domači tre. Izvoz živine in mesa se je močno zajezil, ker so na inozemskih trgih cene nižje kot naše. Zopet dokaz, da so cene živine pri nas neprimerne, ki so zdravi razvoj našega Izvoza na mah otežkočile ln domačemu trgu silno škodovale. Dobiček, ki ga je imel producent, ni v nikakem upravičenem razmerju s škodo, ki jo trpi domači trg, razvoj Izvoza in tudi škodo države same. Začasni zastoj izvoza slovenskim pokrajinam ne bo škodoval; kvaliteta klavne živine se mora nekoliko popraviti, ker je vsled silnega spomladanskega izvoza vse, količkaj dozorelo blago izginilo. Podpirati Izvoz negodne živine je iz gospodarskega stališča neumestno. Ostalega blaga ne primanjkuje nikjer. Moka št 0 je padla od 1750 na 17 K kg. Zanimivo je, da je jugoslovanska moka sedaj najdražja, ker hrvaške in srbske firme trdovratno vzdržujejo visoko ceno pSemlce vzlic temu, da so žetev leta 1920 razmerama ugodno kupili. Pričakovati smemo, da bo zunanja konjunktura Izsilila močno padanje žttnim cenam. Zelenjave in sadja je v izobilju. Vipavske črešnje se dobe že po 14 K kg. Domače črešnje, slabše kakovosti po 10 in 12 K kg. Gobe 20 K kg, šparglji 40 kron kilogram. Cena solati je silno padla, kvaliteta je prvovrstna. Glede mleka vladajo stare, ukoreninjene razmere. Sokolstvo. V nedeljo 12. t. m. vsi na »plattlr«! Šte-panskl Sokol proslavi ta dan desetletnico društvenega obstoja ter priredi ob tej priliki javno telovadbo z veliko ljudsko veselico. Nastopijo člani, članice in oboji naraščaj s prostimi župnimi vajami za leto 1921 na orodju ter s skupinami. Začetek telovadbe ob 3. pop. Po telovadbi ljudska veselica z različnim zabavnim programom. Postrežba v paviljonih. Društvo nujno potrebuje gmotne podpore, da se postavi potrebni lastno telovadnico, kjer se bo lahko svobodno gibalo ter uspešno napredovalo; zato pričkujemo obilne udeležbe od strani sokolskega občinstva iz okolice ln Ljubljane. Pokažite društvu ob desetletnici svoje simpatije in dajte mu z obiskom moralno vzpodbudo in gmotno oporo, da bo v bodočnosti tem lažje vztrajalo v svojem delovanju! Sokol I. vabi svoje članstvo k korporativni udeležbi javne telovadbe Sokolo Stepanja vas dne 12. t m. na Planirju. Zbirališče na trgu Tabor ob pol 2 url popoldne. uiKifeTrjnujcrami Šport in turistika. Nogometne tekme na prostoru Ilirije. Danes ob pol 17. url igraio proti Iliriji Atletiki iz Maribora. Allctikf so bfli vedno hud tekmec za prvenstvo Maribora. — Ob 18. url se vrši prvenstvena tekma Ilirija : Svoboda, odhia letošnja prvorazredna prvenstvena tekma v Ljubljani. Zmagovalec v tej tekmi trna tekmovati s prvaki Celja in Maribora za prvenstvo Slovenije. — Vstopnina Je za obe tekmi skupna. Ilirija : Mariborski Atletiki. Mariborski Atletiki so izmed prvorazrednih klubov v Mariboru. Znano je, da so bili vedrto nevaren tekmec za prvenstvo Maribora. Pričetek tekme ob pol 17. uri. Ilirija : Svoboda. Prvenstvena tekma mod Ilirijo in Svobodo Je sedaj, ko je izstopil S. K. Slovan Iz konkurence, edina prvorazredna prvenstvena tekma v Ljubljani. Zmagovalec Ima igrati s prvaki Maribora ln Celja za prvenstvo Slovenije. — Svoboda bo gotovo napela vse sile, da doseže kar najpovoljnejšl rezultat. Zmaga Jo sicer za Ilirijo toliko kot sigurna, ker pa odda I. moštvo Ilirije nekaj Igralcev za tekmo z Atletiki iz Maribora, bo igra precej obojestranska. — Tekma se prične ob 18. urL Prvenstvena nogometna tekma Hermns-PrlmorJo se viši v nedeljo dne 12. t. m. oib 18. uri na prostoru Šparta-Prtmorje. Istotam ob 16. uri prijateljska tekma Ja-drati-Sparta. Gledališče in glasba. Uspehi tenorista Rijavca ln pianista Lk čarja v Londonu. Odlični prijatelj Jugoslx vanov g. Seaton VVatson (Scotus Viator) je povabil naša umetnika, da sta priredila koncert pred londonsko žurnalistiko, kjerie' bila zbrana tudi najuglednejša londonska aristokracija ter merodajni umetniški krogL Koncertu ie prisostvovalo okoli 350 le povabljenih oseb. Pri koncertu je sodeloval tudi v Londonu zelo uvaževani naš rojak umtenik violinist g. Zlatico Balokovič. Uspeh je bil popoten, zelo laskave ocene. Takoj nato sta umetnika dobila ponudbe raznih svetovnih agentur za Ameriko la Avstralijo. Nadaljni koncerti se vrše 8., 10. in 12. v Londonu in 14. t. m. v Osfordu. Ker je koncertna sezona v Angliji in Ameriki končana, se vrneta odlična umetnika na počitnice v domovino. Natančnejša poročila d celi turneji prinesemo ob priliki. POSLANO.* Pri porotni obravnavi proti gospodiča! Ani Domiter pred porotnim sodiščem v Ljubljani, dne 6. junija 1921, prečital j« predsednik porotnega sodišča poročilo policije v Ljubljani, glasom katerega sta gospodični Ana Domiter, Olga Rodauovič in Marija Vozel pri policiji lani, oktobra meseca navajali, da so se v mojem stanovanju vršili nedopustni sestanki, oz., da sem se tudi Jaz takih udeleževala. Te navedbe gospodične Domiter ln Ra« danovič so gola obrekovanja, ki imajo namen oškodovati v javnosti mojo čast. Ob« rekovalk ne morem več tožiti pred sodiščem, ker je njihovo dejanje zastarelo; pri policiji sta namreč te lažnjive navodbe d,rle na zapisnik že oktobra meseca 1920. Pri porotni razpravi sami pa Je predsednik senata samo prečital dotično policijsko poročilo, ni se pa tudi zaslišalo o tem Domiterjevo in Rodanovičevo. Ko bi tudi pri porotni razpravi ponovile svoje lažnjive in nesramne obdolžitve, mogla bi jih potem tožiti radi žaljenja časti. V informacijo Javnosti povdarjain, da so obdolžitve zlobna in lažnjiva obrekovanja in da bom vsakogar, ki bi ta obrekovanja razširjal, poklicala pred sodišče na odgovor. Ljubljana, dne 10. junija 1921. Mimi Bar tl. * Za ta dopis uredništvo odgovarja le v okvirju zakona. PoročH se ie insr. Ivan Šorli, fitradb. pristav južne žel. z edč. Elzo Schratenbach z Dunaja. Novo mesarsko obrt bosta otvo-riia mesarja Leskovšek in Knez na Glavnem trcu. Sokol I. sprejema prijave za zlet v Osijek 11., 12., 13., 14. t. m. ob 16. do 19. ure, dne 12. t. m. tudi od 10. do 12. dop. na trgu Tabor št. 2. Na poznejše tuljave se ne bo oziralo. Vsak prijavljenec mora plačati za zletno izkaznico 40 K in če želi skupno prehrano za vsaki dan 40 K t J. skupno za tul dni 120 K. — Vse natančneje informacije poda poslujoči brat ali sestra v pisarni. Zajedno se Izdajo tudi Savezne legitimacij: in znaki. Odbor. Mali oglasi. Proda se: Gozdno in poljsko posestvo 78 Jobov, mlin, stanovanjska hiša e. c. 1,200.000 K. Posestva blizu Maribora, krasna lega z aii brez vinogradov, radi izrednih družinskih razmer takoj zelo ceno naprodaj. Ktuečko posestvo, 16 johov, zelo pl odo« osno z živino 360.000 K. Kmečko posestvo, 30 johov, mali vinograd, 8 johov gozda, 3 hiše, 5 glav goveje žtvtae 450.000 K. Hiša z kavarno, prvovrstna lega 1,000.000 kron. Hiša v obliki vilo, primerna za gostilno 250.000 K. Enonadstropna hiša z špecerijsko trgovino 250.000 K. Gostilna na najboljšem prostoru. Hotel z inventarjem. Tovarna s stroji. Trgovske hiše v najboljših mestih, Zelo ugodna prevzetja trgovin. Zelo lepe vile izven Maribora in v mesta od 250.000 K naprej. — Znamko za odgovor priložiti! Realitetna pisarna »RapJd«, Maribor, Gosposka ul. 28, 1017 HIŠA z dvema stanovanjima v Siovenjgradcu sl 69 na prodaj. Ponudbe do 1. julija t. 1. aa Martin Pleterski Cerklje—Brežice. 1004 APNO dobava več vagonov iz p. Kranjska gora po zmernih cenah. 1016 HIŠA V ŠOŠTANJU % lokalom za trgovino, sredi mesta, se proda. Natančneje podatke: Hlep, Šoštanj. IIIŠA, PRIPRAVNA ZA VSAKO OBRT se proda. Poizve se Glince 74 (na križišču). PRODAM POSESTVO obstoječe iz hiše z gospodarskim poslopjem, vse novo, z lepim sadnim vrtom ln zelcnja-kom v zelo lepi legi v Cešrtiicah v Selški dolini. Dalje tudi usnjarijo s potrebnim gospodarskim poslopjem in zraven spadajočo trelaico za lubje z vodno gonilno močjo. Cona primerna, po ugodni ceni oddam tudi v najem, Ccntene ponudbe prosim pod št 1014 na upravo lista. 1014 VELIKA ZALOGA: dvokolesa, otroški vozički, šivalni ta razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejme se v polno popravo, za emajliranje z ognjem in poniklanje: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4. 3 ZVEZKI »Oas Tierlebea der Erde« z 120 barvnimi odtiski ln 620 tekstnimi slikami se proda. Naslov pove uprava Jugoslavije v Mariboru. 101Q MAJHNA FNONAUSTROPNA HIŠA se proda. Poizve se gostilna pri »Čehu«, Rožna dolina. 1013 PRODAJA KONJI Večje število konjev se v parih ali posamezno proda. Na ogled so v Meljski opekarni v Mariboru vsak dan od 6 do 18 ure. Med njimi se nahajajo lepi tovorni kakor tndi jahalni konji polno krvni, interesenti naj se oglasijo v omenjeni opekarni ob zgoraj navedenem času. 987 Službas UČENKA z dobrimi spričevali, krepka, zdrava, brez hrane ln stanovanja se sprejme pod ugodnimi pogoji v modno trgovino v Ljubljani« Ponudbe naj se pošljejo na upravo tega tista pod šifro »Prlhodnjost« 1921. 1019 3 MLADE PRIPRAVNE DELAVCE sprejmem, katere bi izučil v papirni stroki. Prednost imaoo oni, ki so se izučili kakega obrta ali dovršili obrtno šolo. Kartonažna tovarna J. Bonač sin, Ljubljana. 1018 8 PLESKARSKIH POMOČNIKOV sprejme takoj v trajno delo Tone Malgoj, Kolodvorska ulica 6. 1012 UČENEC poštenih starišev, močen, zdrav s primerno šolsko Izobrazbo ne pod 15 let star se sprejme takoj pri tvrdki Ignac Andrašič, Kranj. Predstaviti se je osebno do 15. t. m. Na pismene ponudbe sc no odgovarja. ČEVLJARSKE POMOČNIKE za izdelavo vojaških čevljev ter izdelovalce gornjih delov v večjem številu sprejme takoj »Tvorna čevljarska zadruga« v Ptuju, Plača od para (akord) po dogovoru. Vprašanja na naslov zadruge. 927 PRODAJALKA izurjena v špecerijski stroki se sprejme takoj pri P. & A. Planinšek, Ljubljana. Karlovška cesta 14. - 1001 kazilo: BOLJŠI GOSPOD išče dobre privatne hrane v abonementu In mesečno sobo. Ponudbe pod »Soba« na upravo »Jugoslavije«. Zenitne gsonudbe TRGOVSKO IZOBRAŽEN 29 let star mladenič s 30.000 K gotovine, želi poročiti gospodično ali vdovo, ki bi imela gostilno ali trgovino. Resne ponudbe s sliko pod šifro »Dom« je • poslati na upravo Jugoslavije. Tajnost zajamčena. 1020 ZENITNA PONUDBA. Državni nastavljen ec, star 26 let želi znanja z gospodično 20—26 let, neomadeževa-no preteklosti. Premoženje poV.rr.; 'a stvar. Ponudbe s sliko na upravnišivo ; ;.d A. K. Greeu: Nevestina skrivnost. (Dalje.) »V mojih’ očeh je bilo naibrže jasno zapisano, kaj se godi v moji duši, zakai Genovefa je vzkliknila zdajci z zastajajočim glasom: Na tvoja čuv-stva. Mildred, in na to, kaj porečeš ti. sploh nisem še pomislila. Oh. kaj bo z nama?« »Kaj se je vendar zgodilo? sem zajecljala z drhtečimi ustnicami. Ali ga ni bilo? Ali je mari —.« »Ne govori mi o njem. ie dejala trdo. On nima srca ne umevanja. On ne čuti. kai in koliko sem hotela žrtvovati zani. Njegova ljubezen ni veljala meni,, marveč hčeri gospoda Gretorexa. Med nama je vse končano. na vekomaj.« »Nobene besede nisem mogla Izdaviti: moj pogled se je nehote obrnil na oru.« »Še je čas, je vzkliknila ona; še vedno ni prepozno. Spet hočem postati. kar sem bila. Ko bom poročena in bom lehko počela, kar se mi bo ljubilo, boš ti moja sestra in družica. Vse. kar imam. bo tudi tvoje, in vse, kar si poželiš, se bo izpolnilo.« »Toda ah, njene besede mi niso bile v tolažbo, marveč so mi le jasno odkrile stanje mojega srca. Bogastvo in razkošje me nista več vabili. Vse je bilo izgubljeno, ves širni svet se rni .ic zdel mrtev in pust. Škrlatna rdečica se ie razlila po mojih licih, in nisem se upala dvigniti oči.« »Široko je zastrmela vame. Ljubiš ga. ie vzkliknila, in jaz sem ti hotela zadati enako bolest, kakor je na-nes ranila mene do smrti. Tega ne morem — rajša umrem.« »Iz mojih ust ni bilo glasu. Genovefa se je udarila z rokami do obrazu. O Bog. je zaječala, tako daleč je | moralo priti z menoj! Toda vsaj ena izmed naju mora biti srečna, in ker I ni drugega sredstva —! Naglo je odprla predal svoje komode ter vzela iž njega skrinjico, v kateri sem vedela, da hrani svoje lepotičje; zato nisem mogla slutiti, kai namerava« »Blazno je bilo, da sem sploh le mislila na to možnost, je povzela ona z grenkobo; moje srce ie strto, mozeg mojega življenja ie spodrezan Kako bi neki mogla obnoviti svoje staro žitje in bitje ter zvezati pretrgano nit? To ni mogoče. Moja duša ie razburkana do besnosti, mo-ii muki ni zdravila. Žalost in gorje bi bili mol delež, in tudi tvola sreča bi bila uničena. Tega bremena ne morem vzeti nase.« »Njene besede so mi bile nerazumljive. Videla sem. da ie vzela nekai iz skrinjice. In sem mislila, da ie kak dragulj. Toda že ie bila nastavila stekleničico na usta. Strašno vprašanje je odločeno, je rekla z zamolklim glasom.« »Genovefa, sem vzkliknila in planila k nji. kai si storila? Videla sem. kako postaja bleda: smrt ji ie stopala na obličje. Zmedeno me je pogledala.« »Ne vem, je zastokala, morda sem pokvarila vse;, mislila sem. da bom še mogla na ulico, toda strup učinkuje prehitro... Le s težavo se je držala na nogah.« »Planila sem k vratom in hotela zaklicati na pomoč, toda ona me ie pridržala; Zavoj, je zahropla obupno. zavoj v moii torbici! — Vzela sem ga iž nje ter ji ga podala. To je zani — za Moleswortha. Skrij ga, in kadar boš mogla, mu ga daj.« »Jedva vedoč, kaj počenjam, sem ga skrila v zofo; v glavi se mi le vrtilo. bilo mi ie. kakor bi se majala soba z mano vred; čutila sem. kako grabi po meni blaznost z strupenimi rokami. Prestregla sem Genovefo. ki je omahnila. Zakrii me h čim. ie zamrmrala; in poidi doli. nič . ne sme preprečiti tvoje poroke. Ena I — izmed naju — mora — postati I srečna.,.« »Mislila sem. da je že vse minilo, toda še enkrat je odprla usta: Povej mu — Juliju — moje zadnje besede — naj — ne moti — tvoje sreče. — Naj — ti — pomaga —« »To je bilo vse; dočim sem jaz pomišljala, kaj naj bi storil človek v mojem strašnem položaju ie nji ubežala duša. Strmela sem vanio kakor okamenela; da. življenje ie bilo ugasnilo v nji. ležala je nepremično in se ni več venila.« »Le počasi sem se zavedela, kaj se je zgodilo. Navdal me le nenaraven mir. Bila ie mrtva, in njene zadnje besede so mi zvenele v ušesih kakor povelie: poroka da nai sc vrši. in jaz naj grem v dvorano.« f izvršuje fapetnik Pavle, Vegova ulica 10. Točna postrežba. Primerne cene. i|l i vso omo in vozovi ee prodajo. Vpraša se v »NARODNI KAVARNI. Tvrdka • ■ Stari trg št. 6. ima v zalogi: ‘VS OLJE KtiZ KAVO SLADKOR po najnižjih dnevnih cenah. Bičem Ivan Magdič krojač Ljubljana, Gledališka 7. Priporoča se za izdelovanje oblek. Tri kompletne brivske oprave z amerikanskimi stoli se prav po nizki ceni proda. Naslov v našem uprnvništvu. Mm se tvrdka josig Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Hm Mb zaloga Hvalnih simisv v vseh opremah, malarije! in izvrSba predvojna, ra rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse sisteme, igle, olje na drobno in na debelo. Veličina garancija I Popravila se »prejemajo! prvovrstno moč, kateri je popolnoma zmožen operativnega, zlatom in kavčukom. Plača po dogovoru; nastop takoj. — Hinko Hadrnka, den-tista, Tuzla, (Jugoslavija). Prima angleški Krista! Tesače 20—30 za tesani© merkan-tilnih tramov ter sposoben delovodja strokovnjak za merjenje lesa S© ?pF©Jui©. Ponudbe pod ..Tesače" na An. zav. D. Beseljak & drug Ljubljana, Cenkarjevo nabrežje 5. vsaka množina se dobi po K 31‘— frnneo skiadisže. — Nurožila na PROMET tehn. industr. podjetje d. z o. z. Ljubljana, Gradišče 9/I. M—— \ Od jutri naprej nov spored! Cirkus Renlow V ponedeljek, dne 13. junija in naslednje dni zvečer ob pol devetih briljantna predstava s povsem novim sporedom. Cene prostorom kakor po navadi. Predprodaja vstopnic Dolenčevi trafiki, Prešernova ul. Ravnateljstvo. Potnik fiksno ali proti proviziji se sprejme v veletrgovini vina žganja in likerjev. Naslov v upravništvu. sprejme dnevnik ,fJUG©SlAVUA«. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo pod „Urednik . Nastop službe in plača po dogovoru. Lepe, bele, točene, drobne siciljanske Boli vsako množino se dobi pri Leopold Griinfeld, Ljubljana, Prisojna ulica štev. 1. Stanovanje] od 2 do 5 sob s pritiklinami so išče. Ponudbe pod ,,Za vsako ceno" na anon. zavod DRAGO BESELJAK & DRUG, Ljubljana, Cank arjevo nabrežje 5. Gadje gnezdo je najbolj čvrsto slovensko leposlovno delo izza zadnjih let. Naročite ga lahko za malenkostno svoto 14 kron pri M TiMfflr 1 Liiiani. Gradbeno podjetje ing. Dukii, Ljubljana, Resljev a cesta 9. sc priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Trgovec s poštnimi znamkami n ud hi. s. se nahaja samo v sredo dne 15. tega meseca v Ljubljana in kupuj© vsakovrstne Naznanilo! Koncesij, potovalna pisarna IVAN KRAKER v Ljubljani se le preselila lx Gosposvetske ceste 5 ev. 13 (Kollzei) ¥ Kolodvorsko ulico it. 41 bllsu glavnega kolodvora. Najkrajie linije čez HAVRE, CHERBOURG In ANTWERPEN V AMERIKO. I v vsaki količini. Kupuje tudi cele zbirke. Vpraša se od 10.—12. dop., 2.-3. pop. in od 6.-7. ure zvečer v hotelu „SLON“ pri vratarju. Izletniki pozor! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem gostilno „Pri Lipi“ preje „Laufer“ popolnoma preuredil ter renoviral. Skrbel bom za vedno najboljša vina, posebno pikersko, kakor tudi za dobro kuhinjo. Moje ime in ime moje žene jamčita za najboljšo postrežbo. Adolf in Julijana Anderle, gostilničarja Kadovlna pri Maribora. Dobra prodajalka galanterijske ali papirne stroke se sprane. Prednost imajo one, katere so bile zaposlene v knjigarni. Ponudbe s prepisi spričeval in eventuelno sliko naj dopošljejo na tvrdko GORIČAR & LE-KOVŠEK, Celje. Slovenci! * vseh vrst ' CIMI« SITAR ^ LJUBLJANA ?®lra c Kupujte, čitajte in razširjajte stvarni in zanimivi tednik »Avtonomist" Zahtevajte, da se Vam pošlje list na ogled. Naročnina znaša letno K 120'—, polletno K 60’—, mesečno K 10*—. Upravni! tvo Ljubljana« Breg St. IZ. Iščemo za takojšen nastop izkušenega kurjača ali strojevodjo za ozkotirno lokomotivo. — Ponudbe z navedbo referenc na »Splošno stavbeno družbo", Maribor, Aleksandrova cesta 12. PREMOG prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog" na upravo lista. Sveže telečje meso za pečenko po 20 K za kg. Od 106 v tukajšnji mestni klavnici zaklanih prvovrstnih telet prodajalo se bode v petek, soboto In nedeljo v Šolskem drevoredu na Prod©VlŽ®Vif Sni©lIaw©wS in Kr*lšO^€QW8 stojnici. Novo došlo! Prostovoljna javna dražba več stoječih lesenih barak razne velikosti, različnega mehkega in trdega žaganega lesa, starih oken in vrat, železja m druzih predmetov se vrši v sredo 15. junija t. 1. ob 9. dopoldne na parni žagi V. SCAGNRTT,, Ljubljana, cesta na gorenjsko železnico 16, državnim kolodvorom. Potieljno perje Fine perje (Deunen) Preproge Post* tf ni prerfioSfti Gredi za madrace Platno za stern njake Nanking Intel Brlsalke Kuhinjske brliele Umfvaine rute Vodene rute Posteljni vloikl po najnlSjl ceni pri K. Marite©!*, Gosposka ul. 10. Primarij Dr. Hugon Robie dolgoletni asistent nnlvcrzltetske klinike za kožne in spolne bolezni prot. dr. MATZENAUERJA v Grazu, ordinira v Mariboru, Prešernova ulica 2. II. nedutr. od 14 (2) — IG (4). Zbirajte lipovo cvetje i Sušite ga v senci in na prepihu. Vsako množino po naJvSšfifa cenah kupi TTnTJ IK A 46 zadruga za izkoriščanje zdrav, rastlin z o. z. .OftKISA ZAGREB, Palmotičeva ulica 10. —— Odgovorni ure^jfc. Dominik Čebin. Izdala konzorcij dnevnika ».liisoslavlla«. Tiska.»Užitcliska tiskarna« v. LiubUant Priloga k »Jugoslaviji« nedelja dne 12. junija 1921. Mala ententa in Poljska. Z formalnim sklepom rumunsko-jugoslovanske zveze se je mala čuten ta srečno spopolnila. S tem je storjen nedvomno važen korak v smeri k konsolidaciji srednje Evrope, ki ga moramo vsi narodi, posebno tndi Jugoslovani iz srca pozdravljati. Nastaja vprašanje, koliko se more mala ententa se razširiti. Svoj čas, ko so sc pokazali njeni prvi osnutki, sc je na mnogih mestih izražala domneva, da se bo razširila ta zveza malih držav v srednjem delu Evrope tudi na Poljsko iu Grči jo. Ker je Grčija preveč angažirana v Mali Aziji in ker je s preokretom svoje politike v germanofilsko smer postala preveč nezanesljiv zunanjepolitični činitelj, nam je prebresti le litični činitelj, nam je prebresti le možnost pristopa Poljske. Predvsem je treba naglasiti, da je rumunsko - češko - jugoslovanska zveza naperjena le proti onim, ki bi hoteli kršiti določbe mirovnih sklepov trijanonskega, senžermenskega in sevreškega, v kolikor se tiče Ru muntfe in Jugoslavije. V glavnem tedaj čuva današnje stanje na ozern lju bivše Avstro Ogrske monarhije Poljska ima na teh vprašanjih malo interesa, Od Avstrije je razen malenkostnega dela tešinske Šlezije dobila le Galicijo; ta dežela pa je bila že pred vojno ostalim habsburškim deželam najbolj tuj člen in sedaj se Poljska temu primerno prav malo briga za zadeve, ki se odigravajo znotraj nekdanjih črnožoltih meja. Poljska sestoji po ogromni večini iz dežel, ki niso bile del habsburške monarhije, marveč so pripadale caristični Rusiji ter Nemčiji. Zato je ona zainteresirana na mirovnih sklepih in odredbah, ki urejajo njeno razmerje do teli »iveh držav. Ona išče sedaj zveze z državami, ki ima jo / njo skupne protiruske interese, da si tako zagotovi pridobitve riškega mirovnega sklepa. Zato so nam razumljive zadnje vesti, ki govore o snujoči se alijansi med Finsko, baltiškimi državami in Poljsko. V tem oziru pa ima skupne, ali boljše vzporedne cilje ie z Rumunijo, ne pa s Cehoslovaško in Jugoslavijo, ki nimata z Rusijo nikakih športnih točk. Na drugi strani je njena ost obrnjena proti Nemčiji, s katero ima poleg Šlezije še mnogo drugih spornih zadev. Tudi tu ji mala ententa v celoti ne more slediti, dokler se od berlinske strani napram nji ne pokažejo boljsovražne tendence, česar pa tudi v bližnji bodočnosti ni pričakovati. Silvija. Odprla je okno priprostc sobice in pogledala v zeleno okolico... In videla je, kako stopa tam ob bregu tihe Ljubljanice po ozki peščeni stezici mlad par ... Prav počasi stopata, roko v roko — in videti je, da sta vsa srečna... Sedaj sta zavila za oglom in izginila v zelenju... Silvija je sedla na stol... Zadnji solnčni žarki so sc vsipali skozi odprto okno v njeno sobico in poljubljali njene srebrnobele lase... Njene trudne oči so se uprle v neko točko na mizici — in tako je sedela nekaj časa zamišljeno -kakor da je duša za trenutek zapustila njeno telo... Naenkrat se je zganila, urno vstala iu se naslonila na okno... Gledala je proti Ljubljanici, onega srečnega para pa ni bilo več videti... In tedaj se je zamislila v davno minule čase, ko je bila tudi ona tako srečna, ko je tudi ona stopala ob strani moža, ki ga je ljubila edinega na svetu In zabolelo jo je srce ob tem spominu — in vroča solza ji je zdrknila po še vedno lepem obrazu ... Živo ji je stopil pred oči on, ki mu je posvetila vse svoje življenje, kateremu ie ostala zvesta do njegovega prezgodnjega groba in še clnlje... Kolikrat bi se bila lahko idl«W5k Pa tudi v »avstrijskih zadevali se s Poljaki v bržkone ne bomo ujemali. Madžari, najfanatičnejši nasprotniki bodisi Čehoslovaške, Ru-munije, kakor Jugoslavije, na katerih škodo le morejo obnoviti svoj orszag, so se ponovno bratili s Poljaki, s katerimi nimajo nikakih na sprotnih zadev — napram Cehom celo skupno nasprotje - Kar sc tiče poskusov habsburške restavracije, bi se dalo celo govoriti, da poljskim interesom ne nasprotuje. Habsburžani so si znali vzgojiti v znatnem delu Poljakov simpatije, saj so jih podpirali v protiruskem boju; v eventalni habsburški monarhiji Poljaki ne bi videli posebne nevarnosti, saj jim je bila Avstrija nekoč tako rekoč pripravljena odstopiti Galicijo, dasi seveda s primerno rezervacijo. Skratka, habsburška restavracija Poljski ne bi ogrožala življenskega obstoja kakor državam male enten-te, nasprotno: mogla bi celo ustva rili podobno razmerje, kakor je naši opilo po 1.1866—187, med Avstrijo in Nemčijo. Pričakovati nam je tedaj, da se obseg male entente ne bo razširi). Slednje bi se moglo zgoditi le v zelo omejenem in pogojnem smislu. Francija in Jugoslavija. G. grof Begouen, znani francoski publicist in prijatelj našega naroda, ki se mudi te dni v Sarajevu je napisal v u gosi oven sk eni listu« nastopni članek: Na dan mojega prihoda v Sara- jevo je izšel v »JugosIoVenskem listu članek, ki mi je naredil veliko veselje. Pisec tega članka, ki se naslanja na spomine dr. Zolgerja, navaja, da je bil Maribor in Prekmurje priklopljeno k kraljevini SI1S le vsled energične akcije Francije. On se je izrazil pohvalno nad delovanjem Clemenoeaua in Tar-dieua. To je važno dejstvo in nihče drugi kot Zolger ni bolj poklican k temu, da oceni smer francoske politike. Simpatije Francije so bile vedno na strani kraljevine, ki je nastala s prostovoljnim ujedinjenjem narodov, katere je zmaga Srbije in njenih zaveznikov oslobodila tujega jarma. Nc bi bilo prav, čc bi se pri spominih burnih trenotkov mirovne konference ne omenjalo zaslug srbskih diplomatov, tako pokojnega g. Vesuiča, ki je vodji s Pa-šičem, Trumbičem iu Zolgerjem posebno delikatne dogovore. Ta vrli diplomat je imel največjo oporo v tesni zvezi s Francijo. To edinstvo Srbov z nami Francozi temelji v skupnem prelitju krvi za edinstveno stvar in v skupno izvojevani zmagi. Ta enotna borba za obstoj in končna zmaga bo ostala vedno v spominu obeli narodov. poročila... kako so se ji dobrikali, laskali, kako so sc trudili za njeno ljube- zen, za njeno naklonjenost vse zaman, njeno ljubeče srce jc bilo posvečeno le enemu in zaprto za vse druge... Sedla je zopet na stol in ga primaknila tik k oknu. Na mizici poleg nje sta ležali dve lepo vezani spominski knjigi. Odprla je prvo in njen pogled je obtičal na dveh posušenih nageljčkih ... Oh, ti dve nedolžni cvetki sta bili nekoč tako lepo rdeči, kot je ljubilo njeno goreče srce ... Ta nageljčka je nosila v prsni gumbnici takrat, ko je smela biti tako srečna, tisti nepozabni večer, ko jo je poljubil prvikrat... * * Nočna tišina je objela slovensko prestolico ... Iz velike dvorane največjega mestnega poslopja so prihajali mili glasovi prelepe slovenske pesmice in se izgubljali v tiho noč... Zunaj je čakala ogromna množica, da vidi slavljenca dotičnega dne... Onadva pa sc nista brigala za množico... Pri stranskem izhodu sta odhitela lahnih korakov po temni ulici... naprej v tiho noč, v blaženo samoto ... Ona ga je ljubila že davno, tako tiho, tako požrtvovalno, ne da bi komu zaupala svojo skrivnost — ne da bi on vedel za to... In sedaj je šla z njim, ki ga je ljubila in bila je tem srečnejša, Ze na zunaj se mora Francija naslanjati na Slovane. Zveza z Rusi nam je omogočila, da smo zadali Nemcem prvi občuten udarec. In če tudi so postale sedaj v Rusiji politične prilike neugodne, vendar smo ohranili za njo iste simpatije, ker nismo zgubili nade v bodočnost. V tej nadi hočemo ostati verni prijateljstvu z Jugoslovani in ne želimo, da se še tako majhen oblaček nesoglasja pojavi med nami. Neugodno sem bil dirnjen, ker so nekateri beogradski listi omenjali izjave francoskega ministra Bolgariji kot nekako izdajstvo Srbije v prilog Bolgariji. Prispel sem iz Sofije, iu na podlagi izjav našega ministra g. Georgesa Picota, mojega osebnega prijatelja, obrazložim celo zadevo takole: Gospod Picot je Bolgariji obljubil, da ji Francija pomaga pri delu obnov. To je seveda vznemirilo vsakega, ki vidi v obnovi Bolgarije revanš proli Srbiji. To mnenje pa je povsem napačno. Poznam dobro našega ministra v Bolgariji in se upam odločno protestirati proti temu krivemu tolmačenju njegove izjave. Tendenca francoske politike je ta, da Bolgarija v formi največje lojalnosti izpolni mirovne pogoje in da se otrese svojih škodljivih ambicij ter postane v vsakem pogledu miroljubna. To so kondicije sine qua non za pomoč od strani Francije. Mi ne gojimo torej politike, ki bi bila protivna Srbom, ampak ravno nasprotno: za Srbe! Pelo■ za mir znati naglašanje in razvijanje skupnih interesov, ker velika bo moč, če leže slovanski blok od Jadrana do Črnega Morja. * Objavljamo gorajštiji članek v celoti, dasi se z nekaterimi točkami ne moremo popolnoma strinjati. Vendar je pa dobro, če spozna naša javnost mnenje znanega našega prijatelja posebno glede jugoslovansko bolgarskih * odno-šajev. Žurnalistika in njene naloge. Eden najvažnejših faktorjev tako v notranjem, kakor tudi v mednarodnem in meddržavnem življenju so v moderni dobi časopisi. Njih vpliv v današnji dobi gospodarskih, kulturnih, socijalnih in vobče političnih sporov in zavisnosti stalno raste, posebno od časa, ko se je za princip državne organizacije postavila ideja narodne vlade. Odkar ni vlada poverjena posamezniku kot državo tvo-rečemu in vzdržujočemu elementu, temveč skupini vseh pripadnikov političpo učlenjenega naroda različno mislečega o nalogi in formi države, postaja vpliv časopisja na razvoj državne oblike vse jačji in jačji. Cc se ker je čutila, da jo ljubi tudi on, ker je videla, da ga njena ljubezen osrečuje ... Njeno srce je bilo polno blažene sreče, ko jo je rahlo privil k sebi, ko je stopala ob njegovi strani... Pravi! ji je nekaj, izpraševal jo je, ona pa ni vedela, kaj mu odgovarja — samo čutila je, da je nepopisno srečna,... Naenkrat - sama nista vedela, kako jc prišlo — je slonela na njegovih prsih in začutila strasten poljub na koprnečih ustnicah... To jc bil njegov prvi poljub, prvemu je sledil drugi, tretji... Našli sta se dve duši, ki sta ustvarjeni durg za drugo... Nobena strast, nobeno poželjenje ni motilo njiju tihe, idealne sreče. Motela sta iti napVej toda korak se jima je zopet ustavil in zdelo se jima je, da se ne moreta ločiti... »Zakaj te iinam tako rad?« jo ie vprašal in jo privil šc močneje na ljubeče srce, kakor bi sc bal, da jo izgubi. Oh ne - nikdar ie ne izgubi, tisto noč mu je prisegla v srcu večno zvestobo, čeprav ni izpregovorila nobene besede. »Od kedaj me ljubiš, Silvija?-: - »Ze davno! Od tistega časa, ko sem te prvič videla! Ko sem spoznala tvojo blago dušo, sem začutila nekaj posebnega zate, česar sprva sama nisem razumela ... Iz tega se je razvila v mojem srcu mogočna ljubezen zate ... V zvoniku je udarila ura polnoči in hoče socijalizem uspešno boriti proti reakcionarstvu, ne sme iti preko časopisja, temveč mora to najnevarnejše orožje v rokah konzervativcev doumeti, spoznati njegovo važnost in njegove naloge in ga kar najizdat-nije uporabiti v boju za svoje ideje. Obširna in vsestranska funkcija časopisja ni izčrpana s svojim kulturnim delom, temveč igra danes ne-oporekljivo jako važno vlogo tudi v gospodarskem in predvsem političnem življenju. Na kulturnem polju vrši časopisje gotovo veliko kulturno delo. Pravilno povdarja Anglež Siead, izdajatelj »Rewiew of Re-\views«, da je moderna žurnalistika prevzela velik del dolžnosti srednjeveške cerkve in da se v izpolnjevanju nalog deli z modernimi univerzami. Časopisje se v svojem kulturnem delokrogu sicer nc bavi z znanstvenim delom kot takim, to je delom, ki po znanstvenih metodah išče resnice v tej ali oni panogi znanosti, temveč obstoji njegovo delovanje v kulturni smeri v tem, da skuša uspehe, ki so jih dosegli znanstveniki in raziskovalci na polju vede, kar najbolj popularizirati, t. j. zanesti znanstvena spoznanja v jasni in vsakemu pristopni obliki med najširše vrste naroda, pa naj se gre že za spoznanje prirodnih ali dušeslovnih ved. S tem svojini posredovalnim delovanjem izpolnjuje časopisje izobraževalno in nravno^vzgojno nalogo in nosi kot nekak generalni učitelj soodgovornost za ljudsko izobrazbo in nravnost. To kulturno delovanje časopisja je seveda odvisno od vprašanja, kako naj se politično vzgaja in vodi narod kar ni nikdar brez vpliva na trajni razvoj drž. organizacije. Politične ideje niso pozitivne in ne podpirajo vedno politike, ki gradi in spopolnjuje, temveč obstojajo tudi nekatere, ki ne vidijo svojega cilja v naravnem gospodarskem in političnem razvoju potom odstranjenja šo-cijalne disharmonije v državi, temveč vedoma ali nevedoma v zrnšenju sočasnih gospodarskih in političnih razmerij, ki bi se končalo brez kompromisa do skrajnosti izpeljano, v gospodarski in politični anarhiji. Politična vzgoja torej ni samo vprašanje gotove politične stranke, temveč vprašanje, ki je važno za ves narod, za vso današnjo družbo in tvori tako del ene najvažnejših socialističnih zahtev: socijalizacija izobrazbe in vzgoje. Glavna naloga pa tudi največja odgovornost obstoji za časopisje na političnem polju. Na eni strani služijo časopisi političnim strankam kot organizacijski in vzgojevalni pripomoček, na drugi strani kot mesto strankarskega boja in kot regulator različnih mnenj. Za politično organizi- ju opozorila, da morata iti... vzdramila sta se in se ločila s tihim zagotovilom, da si ostaneta zvesta in da ne pozabita tega večera nikdar... * * # Poljubila je veli cvetki, ki,sta jo tako živo spominjali njega in nekdanje sreče, in jih zopet vtaknila v knjigo nazaj... Dolgo jih je opazovala z mokrimi očmi, kar ni se mogla' ločiti od njih ... Tedaj pa je začela listati po spominski knjigi, kakor bi se bila nečesa spomnila in kmalu je našla stran, ki jo je iskala ... Oči so se ji zasvetile, odrekajoč smehljaj ji je šinil po obrazu iu začela je čitati na pol glasno besede, ki jih je davno, davno napisal on in ki jih je čitala tisočkrat... Pri posameznih odstavkih je globoko vzdihnila ... in čitala iste besede zopet in zopet. ... in podajaš se na pot v življenje. Na tei dolgi in težki poti naj Te spremlja angel j varuh, sije naj Ti vedno solnce srečf, ki jo zaslužiš... Toda: »Brez ljubezni sreče ni ne zabi tega žive dni!« In če kdo na svetu želi, da si srečna, želim ti to gotovo jaz. Ne pomišljal bi žrtvovati svoje lastno srce — da bi bila le srečna Ti, dobra, plemenita duša ... Pa srečo je lahko najti, težko pa je, ob- ranje prebivalstva v državi vrši časopisje političnih strank veliko nalogo. Brez časopisja bi bilo popolnoma nemožno skupljati in držati velike mase ljudi tako tesno okolu programa, kot je to možno s posredovanjem časopisja, ki vzdržuje v službi stranke potrebne stike z množicami, vabeče jili z razširjanjem idej, ki jih zanimajo in obetajo zboljšanje njihovih življenskih razmer. To dehrvanje časopisja je v svojem bistvu delovanje za različne svetovne nazore gotovih organizacij in skupin v narodu. Časopisje samo ne vstvarja svetovnih nazorov, ki so posledica raznih individuelnih mišljenj, temveč ono le vodi in kot njih nositelj privede subjektivna mišljenja cele vrste poedin-cev v obliko gotovega svetovnega nazora. V tem ujedinjevanju individuelnih nazorov pa mora časopisje paziti na to, da zabrani pogrevanje gotovih mišljenj v brezkončnost, da zabrani pot v javnost frazeologijam brez vsake vsebine okrašene le z lepo donečimi gesli in zvilo dialektiko. Predvsem pa mora paziti na to, da ne sodi prenaglo — ker časopisje se mora vedno zavedati svojih dolžnosti v izvrševanju svojih nalog na kulturnem, gospodarskem in političnem polju. Poleg tega pa *e mora časopisje paziti, da ne ubije v svojih čitateljih polagoma vsake zmožnosti lastne sodbe in lastnega mišljenja, kar se dosedaj tolikrat tudi vedoma dogaja v zlorabljanju časopisja v strankarskb-politične namene. Kot je bilo že rečeno, ne služi danes časopisje samo kulturnim in poli tičnim potrebam, dasi je to ena glavnih njegovih ciljev, temveč njegova naloga v narodnogospodarskem pogledu raste z vsakim dnem. Važnost časopisja v tem pogledu se je pričela z dobo, ko so se začeie širiti gospodarske sile v svetovnem konkurenčnem boju. Časopisje ima že danes z pravilnim oglašanjem ponudbe in potrebe največji vpliv na produkcijo, tržno stanje, cene in regulira takore-koč avtomatično ponudbe in povpraševanje v svetovnem gospodarstvu. Žalostno je pač, da se vsled tega (r"i-sopisje tolikrat izrablja v kapitalistične namene posameznih skupin, ki potom časopisja mistificirajo javnost, zbegajo tržno razpoloženje in v kalnem spravijo v svoje žepe mastne milijone. Nič manjšega pomena za trgovski in produkcijski napredek naroda pa je tudi širjenje tehničnih idej, ki postajajo potom časopisja splošna ljudska last. Zdravo, pošteno, na višini izobrazbe stoječe časopisje je narodu lahko v največji blagor — v nasprotnem slučaju mu pa lahko neizmerno škoduje. SBBBBE3 Kdor Jugoslovan Ta Matice član! držati jo ... Dva mogočna činitelja sta potrebna, da bo svetla in večna: srce in razum! Ako bi sledila samo ukazom srca ... potem bi morda prišla v krasen vrt, poln najlepših cvetlic, nepopisne lepote... Izpod dehtečega cvetja pa bi prežala nate strupena kača, da Te ob prvi priliki piči in uniči vso srečo za vedno ... Ako pa bi slušala samo ukaze mrzlega razuma in nič ne upoštevala klicev čutečega srca, se mi zdi, da bi zašla v prostorne sobane brezsolnčne svetlobe in gorkote... Razum naj bo zvezda vodnica Tvojemu srcu! In srečna boš... In v tej sreči se spomni tupatam njega... v globokem prepričanju, da Ti on privošči to srečo in naj bi bil on — še tako daleč od nje ... In če bom slišal o sreči Tvoji, bom molil bogove, naj Ti je ne vzamejo... ... Prišli pa bodo zate dnevi kot pridejo za vsakega umrljivega — ko boš mislila, da si nesrečna in zapuščena, češ da Te nihče ne razume ... Ne obupaj, prenašaj tiho in udano svojo bol v prepričanju, da jih je brez števila bolj nesrečnih in bolj zapuščenih ... Popolnoma zapuščena ne boš nikoli... In če Te zapuste vsi, če izgubiš vse, duh in spomin na moža, ki Ti je bil pravi prijatelj in še več... Te bo spremljal na Tvojih potih ... Ko boš šla ob robu propada, si misli, da Te Odvetniki izvabljajo penzijonirane sodne uradnike v svoje pisarne. V »Taboru« smo nedavno čitali med malimi oznanili sledečo anonco: »Odvetniška pisarna v Mariboru išče solicltatorja, najrajše penzijoni-ranega sodnega uradnika.« Podpisano društvo, v Icojem so včlanjeni vsi mariborski odvetniški in notarski uradniki in uradnice iz mesta, ter lepo število iz mariborskega okrožja, najodločneje protestira proti temu, I. da nekateri zakrknjenih odvetniki obidejo društvo ter sprejemajo preko istega osobje v svoje pisarne — kar rodi pozneje zaporedno menjavanje uradništva in često sodne tožbe — 2. da še vedno pod imenom »solicitator« izvabijo kakega nepodučenega uradnika za kratek čas v pisarne in 3. proti temu, da s sličnimi anoncami hočejo državi predčasno odvzeti sodne uradnike, da bi iste unorabljali v svojih pisarnah ood naslovom »solicitator«, v resnici pa kot navadne začetnike — »Laufbursche«. Na eni strani se uprizarja to na škodo organiziranega odvetniškega društva, na drugi strani pa delajo to brezvestni odvetniki zbog grde sebičnosti, da tem ulovljenim sodnim penzijonistom plačujejo mnogo manjše plače, kot rednim odvetniškim uradnikom, izkoriščajoč njih penzij-ske orejemke, ki jih mora država plačevati. Pred vsem moramo pribiti, da naslov »solicitator« v mariborskem okrožju sploh ne obstoji več. Prvič je to tujka, drugič pa ne označuje več onega dela, ki ga mora starejši uradnik sedaj opravljati v odvetniški in notarski pisarni. Na predlog našega društva sešli so se 10. dec. 1919 mariborski odvetniki in notarji k posvetovanju ter so med drugim tudi ta-le naš predlog sprejeli, da se spremeni naslov solicitator v naslov pisarnovodja, odnosno v pis. ravnatelj, ki edini odgovarja načinu poslovanja dotičnega uradnika. Pis. ravnatelj je oni, ki ima vsaj 10 letno prakso po odvetniških in notarskih pisarnah, ki je popolnoma verzirau v zk. zadevah, ki je zmožen samostojno delati kupne pogodbe, vse zk. predloge, vešč v konceptu navadnih tožb, izvršilnih predlogov, raznih rekurzov, ki obvlada pisarniško prakso tako, da zamore v šefovi odsotnosti istega v pisarni nadomestovati, ki je vešč potrebnih zakonov, da zamore zastooati stranke pri I, narokih, v .izvršbah in izvensodnem postopku, ki vodi v pisarni korespondenco, blhgajno, evidenco ter razdeljuje delo med koncipijenta in ostalo pisarniško osobje itd. Med plačami pisarniških ravnateljev in koncipijentov s substitucijsko pravico ni delati razlike. čuvajo tiste plave oči, ki so 'I e gledale tolikrat tako dobrohotno ... ... in kadar Ti bo prav hudo pri srcu, vzemi to knjižico, zatopi se v mislih v tiste čase, ko še nisi poznala gorja, ko si bila oboževana in srečna, ne da bi se popolnoma zavedala te sreče ... Morda Te bo zabolelo srce, morda Ti bo solza zdrknila po obrazu — pred oči pa Ti bo stopila slika onega, ki Ti je želel samo dobro... mogoče edini med vsemi... in ki ga tedaj mogoče ne bo več med vami... In če boš čula, da je nehalo biti tisto dobro, mehko srce — pridi, če Ti bo mogoče, in vrzi cvetko, navadno cvetko na njegovo gomilo — saj cvetke je ljubil nad vse. — To naj bo slovo dveh' sorodnih duš, ki sta se srečali v življenju, da se morata zopet raziti... / * * ❖ Zaprla je knjigo in si obrisala solzne oči. Danes ji je bilo tesno pri srcu... Najrajši bi bila plakala na glas in s potoki solza utešila svojo bol... »Zakaj je morala od mene tako kmalu — ta zlata, plemenita duša, kakor jih pozna svet tako malo?« je vzdihnila izmučena starka in v duhu je preletela še enkrat vso dolgo pot svoje lepe, srečne bolezni od onega veselega trenutka, ko ga je videla prvič pa do Kot druga kategorija odvetniškega in notarskega osobja pridejo na vrsto strojepiske-ci, ki naj obenem obvladajo tudi stenografijo. Le ti morajo biti perfektni, bodisi v obvladanju stenografije ali pa strojepisja v taki meri, da tipkajo brezhibno po diktatu. Kot tretja kategorija so začet-niki-ce, ki se pripravljajo za svoj poklic v tem stanu. V večjih pisarnah imamo razun tega še kancliste, to je tam, kjer je pisarniški ravnatelj s konferiranjem s strankami ter s konceptom in evidenco tako preobložen, da ne zmore deuco tako preobležen, da ne zmore tudi dela v zk. knjigi, raznih oblastvenih poizvedb itd. Na tej podlagi smo se s pooblaščenci gg. šefov tudi pogajali, v tej smeri se je obravnavalo perfektnost in zmožnost pojedincev in uvrščenje v posamezne kategorije, le tako smo sc tudi zjedinili za visokost plače posameznih kategorij in iz tega vidika smo razmotrivali tudi napovedano stavko meseca aprila 1920. Ker so bili takrat mariborski gg. šefi dovzetni in zastopniki društva uvidljivi, prišlo je do sporazuma ter je vsled tega preteča stavka odpadla. Mi smo tudi pri poznejših sestankih s pooblaščenci mariborskih šefov dne 15. 4. 1920, 14. 6. 1920 in naslednjih povdarjali, naj postopajo mariborski odvetniki in notarji pri določevanju plač novincem, izbiranju uradništva itd. v sporazumu z društvom, ki jim bode tozadevno šlo na roko, da se uradništvo po odvetniških pisarnah že vendar enkrat vstali, stanovsko izobrazi in disciplinira, da bode možno uvaževati to uradništvo kot samostojen stan, ki se individu-elno razvija povsem samostojno, kakor drugi stanovi. Večina mariborskih odvetnikov in notarjev je simpatično pozdravila ta pokret zanemarjenega in servilnega uradništva in pozneje so tudi vsi gg. šefi lastnoročno podpisali spomenice za dogovorjene plače posameznih uradniških kategorij. V zadnjem času pa smo na žalost konstatirali različne krivice, ki so jih posamezni odvetniki zagrešili nad svojim uradništvom. Pozabili so nekateri samovoljni odvetniki na dogovore, sklenjene med društvom. Ta nernožatost se je pri nekaterih že sama — brez društvenega sodelovanja — kruto maščevala. Na vsak način bodemo zadevo zasledovali in v potrebi ime tega šefa kakor tudi dotičnega penzijonista — če se bode kateri za vstop osrčil — izročili javnosti. Ker pa po našem mnenju ravna vsak odvetnik nekorektno, ako deluje v očitem nasprotstvu s svojimi stanovskimi tovariši in ne gre, da bi tak odvetnik naprarn društvu podpisal solidarno z ostalimi odvetniki, zahrbtno pa bi ravno proti tem podpisanim predlogom deloval, bodemo take slučaje sporočali odvetniški zbornici. Odvetnik s takimi svojstvi onega žalostnega dne, ko je posula njegovo gomilo s cvetkami, kakor je nekdaj želel sam ... Zgodovina njene ljubezni je bila ena sama, dolga, nepretrgana pot sreče in veselja ... Ljubezen njiju obeh je bila resnična, ne pred al-tarjem od duhovnika blagoslovljena in zapovedana ... Rodila se je v njunih sorodnih dušah prostovoljno, sama od sebe ... požrtvovalna ljubezen, ki ničesar ne zahteva in vse daje... Ko ga je spoznala, je bil on že davno poročen in videti je bil zadovoljen in srečen ... Nikdar nisi opazil na njegovem obrazu žalosti ali bolesti — z nekim izvanred-nim veseljem in zadovoljstvom so zrle njegove oči v svet, ki se mu je zdel tako nepopisno lep ... Leto dni ga je že ljubila, ne da bi bil on to opazil, izborno ie znala skrivati svoja čustva... Tudi v njegovem srcu se je vzbudila neka posebna naklonjenost do lepe, mlade deklice ... One odstavke v spominski knjigi je napisal, ko še ni vedel za njeno skrivnost, ko pa je spoznal, da ga ljubi, jo je vzljubil tudi on — ali ostal je poštenjak in ni zlorabljal njenega mladostnega razpoloženja... In zato mu je bila Silvija hvaležna šele pozneje, ko je bolje spoznala svet — in ljubila ga je tem srčneje ... Od onega nepozabnega večera prvih poljubov so hitro minevali dnevi, meseci in leta ... in onadva sta spada v disciplinarno preiskavo, tekom koje se bo obravnavalo tudi o takih grehih, koje bi se sicer dalo ad aeta pod naslovom »nemi grehi«. Proti sprejemu penzijonistov v odvetniške in notarske pisarne borile so se vse stanovske organizacije brez razlike narodnosti. Opozarjamo na članke nemških tovarišev v stanovskem listu »Organisa-tion«. Leta 1907 bili so nekateri člani osebno navzoči pri našem stanovskem kongresu na Dunaju ter so na lastna ušesa 'slišali, kako so se nemški, češki, poljski in slovenski tovariši solidarno izrekli proti sprejemu penzijonistov v odvetniške in notar ske pisarne. Tozadevno je pred vojsko celjsko, ljubljansko in goriško stanovsko društvo mnogo pripomoglo, da se odvetniške in notarske pisarne po Slovenskem niso preveč okužile s penzijonisti. Tovariši v avstrijski republiki so uvideli, da so v obrambo stanovskih interesov vsa društva in savezi prešibki, zato so si izvojevali od države priznane komore odvetniških in notarskih nastavljencev. (Kam-inern der Rechtsamvalts- und No-tarsgehilfen), ki uspešno delujejo po raznih mestih te republike. Isto pot bode moralo ubrati tudi uradništvo odvetniških in notarskih pisarn po Jugoslaviji, ako bode hotelo doseči obstoj stalnega, stanovsko izobraženega uradništva po odvetniških in notarskih pisarnah naše države, brez primesi nekvalificiranih od drugih stanov uskočenih elementov. Penzijonisti državnih uradov gotovo ne spadajo v odvetniške pisarne. Bilo bi odveč povdarjati, koliko agilnosti in vsestranske verzir-nosti zahteva ustroj odvetniških pisarn od uradništva. Ako se šefi že morajo ozirati na starejše uradništvo, pridejo tu v po-, štev edino le oni uradniki obojega spola, ki so v teh pisarnah leta in leta službovali, prispevali z vsemi svojimi močmi do razvoja pisarn in šefovega blagostanja, ki so osiveli v izpolnjevanju dolžnosti in odgovornosti v teh privatnih pisarnah. Ker to uradništvo ni preskrbljeno za starost, kakor državni uradniki, je dolžnost odvetnikov in notarjev ter dotičnih zbornic, da pisarniška mesta tako razvrste, da zamore to uradništvo tudi v poznih letih ostati na svojem mestu. Jednako pa je s sodnimi uradniki. Ako so sposobni in pri močeh, dolžni so ostati v državni službi. Naši mladi državi primanjkuje skoro v vseh uradih zmožnih uradnikov. Ako pa ti uradniki vsled starosti ali nezmožnosti ne morejo več vršiti državne službe, potem tudi za odvetniške pisarne niso sposobni, najmanj pa za vodilna mesta, kot odvetniški pisar-novodje, ker za to nimajo ne prediz-obrazbe, ne potrebne energije. Tudi bode sposobno in vestno sodno uradništvo v svoji stroki vršilo službo do zadnje možnosti, ter uživalo potem bila srečna, da sta se videla, da sta si stisnila roko, pokramljala par minut... Le včasih je hotel slučaj, da sta-bila za trenutek sama, nemotena... in tedaj so govorili poljubi, brez besed ... Ona je Sla v svoji požrtvovalnosti tako daleč, da se je popolnoma odpovedala ceiemu svetu in njegovim vabljivostim — živela je za njega, samo za njega, čeprav ni mogla pričakovati od njega ničesar... Vedela je dobro, da je njegovo srce njeno — le njeno... in to ji je zadostovalo, ta zavest ji je dajala pogutn in moč, da ji je bilo vsako delo prijetno in lahko, da so ji minevali dnevi hitro — prehitro v medsebojnem pričakovanju — in da se ji je zdelo življenje tako lepo kot njemu... In tako sta živela dolgo vrsto let srečno in zadovoljno vedno ločena, a vendar vedno združena... Ali ni prostovoljna, idealna ljubezen lepša in trajnejša od one druge? Koliko gorja lahko povzroči ona ... in koliko srečnih ur ti nakloni ta ... In ko sta bila najsrečnejša... je on nenadoma preminul... Njegove zadnje besede so bile: »Hvala Ti, draga Silvija, za Tvojo požrtvovalno ljubezen, ki me je toliko let tako osrečevala ... Ostani srečna v zavesti, da sem bil prav radi Tebe srečen do zadnjega trenutka.,, hvala Ti, moja, moja Silvija!«. .. * * »■ v miru zaslužen pokoj, brez pohajkovanja po odvetniških pisarnah. Ako je pa kateri sodni uradnik vsled nezmožnosti upokojen, ali pa prosi sam za penzijo, ker s svojimi 40 leti pri sodniji svoje karijere še ni spravil niti do oficijanta, potem se moramo najodločneje braniti, da bi tak nesposobnež prestopil v odvetniško pisarno pod naslovom »so-licitator« kakor to želi mariborski odvetnik v gornji ationci. Sramovati bi se morali vsi odvetniški pisarnovodje, ki so nekateri obiskovali po par let pravno fakulteto, drugi so si s samoukom in z 10-do 20 letno prakso po odvetniških pisarnah prisvojili potrebnih zmožnosti, da bi le ti zavzemali enako mesto »z novopečenim solicitator-jem-pehzijonistom«, ki je desetletja trgal hlače pri sodniji, ter se omejil le na prepisovanje aktov, vsled česar tam ni mogel napredovati do oficijala ali nadoficijala. Da take penzijoniste diči ona servilnost, ki jo nekateri šefi qad vse ljubijo, je pri takih okolnostih umevno. Skušnja pa tudi uči, da so taki nesposobni uradniki veliko zlo za organizacijski pokret zasebnega uradništva in cokla v pisarni, v katero se ne zadira samo nervozni šef, temveč je' na poti in v zamudo tudi najzadnji strojepiski, ki se ne more od njega ničesar naučiti, pač pa mora opraviti za takega »posili solicita-torja« marsikatere poizvedbe ter prenašati njegov birokratizem in zastarele — za naraščaj že preživele — nazore. Ob državnem preobratu so prijavili nekateri starejši odvetniški uradniki svoj pristop v sodno službo. Mislili so, da se jih kot verzirane uradnike sprejme vsaj kot kancliste odnosno oficijale. Sodna uprava pa jih niti za oficijante ni hotela prevzeti, vsled česar so se nekateri podali v službe k bankam in drugim denarnim zavodom, kjer poediuci uspešno poslujejo kot ravnatelji in tajniki z boljšo plačo, kot so jo deležni višji sodni uradniki. S tem je najbolje priznana kvalifikacija pisarniških ravnateljev po odvetniških in notarskih-pisarnah. Odvetniški pisarnovodja spada po svoji naobrazbi, dosluženih letih in kakovosti dela, ki ga opravlja, najmanj v stopnjo sodnega nadoficijala, ter je tudi tako plačan. Zato ne moremo dovoliti, da bi kak nepoklican penzijonist pod psedonimom »solici-tator« kvaril ustanovljene kategorije ter s svojim vstopom oškodoval naš naraščaj obojega spola, ki ima po preteku gotovih let in s pridobitvijo potrebne naobrazbe gotovo pravico do vodilnega mesta in boljše plače v odvetniških in notarskih pisarnah. Zapomnijo naj si tako gg. šefi, kakor t udi državni uradniki, da služba v odvetniških in notarskih pisarnah ni več »refugium pecatorum< , kakor je bilo enkrat. Končno omenimo, da je večina mariborskih odvetnikov za povzdigo in izobrazbo našega stanu, da ravnanje takih kolegov, o kojih je gori govora, obsojajo, vsled česar so te vrste namenjene le onim maloštevilnim »posebnežem«. Tudi je mariborsko osobje po odvetniških in notarskih pisarnah — razven par izjem — v vsakem oziru zadovoljivo ter dovzetno za izobrazbo in organizacijsko disciplino. Maribor, dne 28. maja 1921. Društvo odvetniških in notarskih urdnikov Mariborskega okrožja v Mariboru. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov Mariborskega okrožja v Mariboru. Predsednik: Drago Oilčvert. Tajnik: Josip Cilenšek. Blagajnik: Fran Moškon. Gospodarska orij enta-cija Slovenije. S prevratom je naša ožja domovina izstopila iz nemško-madžarske državne zveze in vstopila v novo dr/.aVno' tvorbo, kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem se je pomaknilo ne samo politično središče daleč na jug, ampak je dobila tudi gospodarska gravitacija Slovencev diametralno nasprotno smer. Štajerska fn Koroška sta gravitirali v nemška industrijska in prometna središča Gradec, Celovec in Beljak, Kranjska pa je delila svoje pridelke med sever in jug. Kar se tiče našega krvnega prirastka, smo oddajali svoje najboljše delavske sile v Ameriko, v vestfalske rudnike in v srednje-in gornještajerska industrijska podjetja. Naše narodno gospodarstvo je bilo gospodarstvo naroda, ki dela tlako drugim, jim plačuje krvni in denarni davek, sam pa životari in čaka dobe, ko se popolnoma potopi v območju gospodarsko močnejšega nemškega naroda. Pomanjkanje kapitala in podjetnosti, strokovna neizobraženost, ovire s strani državnih oblasti in bojazen nemških industrijskih centrov med našo konkurenco, to so činitelji, ki so nas tiščali k tlom, ki niso dopuščali niti najmanjšega'razvoja naši industriji in ki jim je bila naša gospodarska osamosvojitev izročena na milost in nemilost. Naša industrija je obstojala do najnovejšega časa samo iz par opekarn in iz par podjetij raznih strok, ki so se pa nahajala v povojih. Precej razvita industrija v Tržiču, Jesenicah, Vevčah, Borovljah, Guštanju, Mežici, Rušah! Mariboru, Celju, Šoštanju, Štorah, Tr-bovlju, Hrastniku itd. je služila saino potujčevanju in brezobzirnemu izkori-, ščanju našega proletarijata. Našteti kraji so posamezne vozelne točke, kjer je bila pritrjena mreža germanizacije in gospodarskega zasužnjenja našega ljudstva. Naš čvrsti narod je umiral pri živem telesu in je s svojim krvnim uri-rastkom osveževal nemštvo v naJfh deželah, ki samo v sebi ni imelo življenjske moči. Z ustanovitvijo Jugoslavije so se te razmere bistveno izpremenile. V prejšnji državni zvezi smo bili dežela, koje industrija je v povojih in ki je v vsem odvisna od ostalih industrijelno visoko razvitih kronovin; zdaj se naša industrija sicer tudi ni razvila do popolnosti, pač pa so naši sosedje v novi državni zvezi v tem oziru še daleko na slabšem od nas. Ze ta okoliščina sama je naš kažipot, v katero smer naj krene razvoj našega narodnega gospodarstva: Lotiti se industrije z vso vnemo, kajti le na ta način si zasiguramo trdno bodočnost. Naše poljedelstvo ne krije potreb lastnega konsuma. Živila bomo morali dobivati z našega juga. Živinoreja isto-tako ne bo mogla kriti potreb, zato prihajajo spet v poštev južni deli naše kraljevine, kjer je reja živine cenejša, ko pri nas. Naša živina ne bo mogla tekmovati s srbsko in naše žito ne z banatskim. Ostaja nam samo ena pot: industrijalizacija Slovenije. V to nas ne sili samo položaj, ampak imamo že vse predpogoje za razvoj v tej smeri in bila bi strašna neuvidevnost, ki bi se maščevala v doglednem času, ako bi se ne lotili te poti k blagostanju, Dasi ima Slovenija obilo rudnin vendar zaostaja v tem oziru za Srbijo, Macedonijo in Bosno. Na drugi strani pa nudijo te pokrajine premalo eksploatacijske možnosti. Prometne razmere so pri nas najboljše, bližina morja in dobre železnične zveze na sever in na jug, kakršnih nima ostala Jugoslavija, omogočajo hitro in točno odpiemo in dovoz blaga in surovin. Kar pa je glavno: Slovenija ima že za seboj embrijonalni stadij industrijskega razvoja, ima že trdno podlago, na koji lahko začne graditi svojo industrijo. Gorenjska in Štajerska ter Koroška so že preprežene z mrežo raznih podjetij. Naše vodne sile se izrabljajo vedno bolj in bolj in naši prernogokopi so v obratu, kar velja tudi za naše ostale rudnike. Vse to morajo naši južni bratje šele začeti, kar je pri nas že v lepem teku. ludi ima naša pokrajina na razpolago razmeroma največ izvežbanih in izučenih delavskih sil specialnih strok. Tekom, par desetletij izide iz naših obstoječih podjetij cela armada specialistov. V to so nam pred vsem potrebne srednje in višje obrtne in strokovne šole, kojo panogo šolstva je naša pokojna mačeha Avstrija še prav posebno in namenoma zanemarjala. Priznati pa moramo, da smo se sami za vzgojo in izobrazbo strokovnega in obilnega na-raščaja kruto malo zanimali. Vse je drlo v gimnazijo, vseh sedem gimnazij kranjskih je bilo prenatrpanih, obrtna šola pa je bila skoraj prazna in realki smo imeli samo dve. Posledica tega je bila, da imamo pač dosti svečenikov, upravnih uradnikov in profesorjev, pri- • manjkuje nam pa občutno delavcev specijalistov ter inženerjev, da brez tuje pomoči ne bomo v stanu izvesti industrijalizacije. Iniciativo za izobraževanje strokovnih specijalistov bi morala dati država, ki bi absolvente srednjih in višjih obrtnih šol ali posamezne posebno nadarjene delavce pošiljala kot štipendiste v tovarniška velepodjetja v Nemčijo, Francijo in Anglijo. Pa tudi večja podjetja bi v tem oziru lahko sama podvzela potrebne korake, da bi boljše delavce oddajala za gotovo učno dobo k tujim podjetjem. Stroški, ki bi pri tem zadeli podjetje, bi se po končani učni dobi stoterno izplačali. Naš prebitek na delavskih silah je slejkoprej še vedno velik in ako se merodajni faktorji ne zavzamejo zanj, da dobi v domovini dela in jela, bodo te mase spet same po sebi vrele v tujino za delom in kruhom. Samo pozivanje v časopisih, da je dolžnost dobrega državljana, ostati doma in lastnemu narodu posvetiti svoje moči, je puhla fraza, ako se proletarijatu ne nudi doma prilike za zaslužek in obstoj. Kajti kdor dobi doma možnost pridobivanja, se gotovo ne bo potikal po tujini in opravljal tam najtežja dela nekvalificiranega težaka. Dalje bi bilo treba urediti vprašanje socijalizacije podjetij. Socijalizacija, oziroma nacionalizacija podjetij je silno kočljiva zadeva, ki se bo morala rešiti kompromisnim potom med delo-dajalceni-podjetnikom in delojemalcem ob sodelovanju parlamenta. Izkušnja uči, da so vsa državna podjetja pasivna. Pri oddaji službenih mest v državni službi se ne jemlje kot cenzus osebna sposobnost in vporabljivost posameznika, ampak njegova izpričevala, ki se včasih uiti oddaleč ne strinjajo z uporabljivostjo v praksi in, kar je še slabše, so često merodajni pri podelitvi službe in pri napredovanju v njej poli-tično-strankarski motivi. Državna organizacija vsled svoje ogromnosti lahko vzdržuje precejšnje število ne posebno sposobnih ljudi, pri manjših ustanovah, kojih absolutni smoter je pridobivanje, je pa to nemogoče, ker bi ves dobiček sneli nesposobneži in bi se vsled tega vsaka tak^ družba razpadla. Privatna inicijativa podjetnika mora imeti popolnoma proste roke; le na ta način se lahko pokaže močna in sposobna individualnost v svoji delavnosti in podjetnosti. Na drugi strani pa je treba s pametnimi socijalnimi zakoni zasigurati delavcu njegovo blagostanje in ga zavarovati proti izkoriščevalnim instinktom posameznih podjetnikov.' — Pozabiti ne smemo, da imamo sposobnih delavcev na tisoče in tisoče, sposobni podjetniki pa niso sejani tako pogosto. Sposben in vesten podjetnik je kulturni delavec prvega reda in velepomemben faktor v narodno-gospo-darskem oziru. V Nemčiji smo imeli med vojno velika industrijska podjetja, ki so nesla le po dva do tri odstotke. Ako bi bil podjetnik likvidiral podjetje in denar naložil v hranilnico, bi brez truda in brez vsakega rizika dobival prav isti dobiček, če ne večji. Osebna ambicija podjetnika, ki ljubi delo samo in je interesiran na podjetju iz drugih, rie iz materijelnih ozirov, pa je zahtevala, da podjetje prospeva, da ostane na dobrem glasu, da se njega slava širi in raste. Ko je podjetje izdalo letno bilanco izdelanega blaga, izplačanih mezd, dohodkov, števila zaposlenih nameščencev in ko se v javnosti podajajo komentarji k tej bilanci in se v njih naglaša pomen podjetja, tedaj se čuti podjetnik bolj zadovoljnega. Kakor bi bil, če bi ne delal drugega kot rezal kupone svojih vrednostnih papirjev. Tak podjetnik je brez dvoma kulturni delavec prvega reda in *;*ki ljudje morajo imeti predvsem interes na podjetju, ljubezen do dela samega ter prosto roko, da razvijejo svoje ideje. Ku podjetje posameznika propade, ie udarjen v prvi vrsti sam, ker izgubi vse premoženje, če je pa državno podjetje pasivno, ne trpi tega uradnik, ampak država. Vsak posameznik mora s svojimi davki indirektno prispevati, da se poravna izguba. Nacijonalizirane tovarne za municijo v Avstriji, so glasom poročil skozi in skozi pasivne, država mora pokrivati deficit. Opustiti tovaren ne more, prodati jih pa tudi ne sme, kakor bi v takem slučaju storil privatnik. Predno se v tem oziru sklene kaka globokosežna izprememba, naj se vse dohro prevdari in pretehta. Uzakoni. pa naj se na vsak način zaščita delavskega proletarijata pred izkori- ščevalnimi instinkti posameznih podjetnikov. Na 'drugi strani pa je treba tudi delavskim svetom omejiti kompetenco. Slučaji, da se stavka, ako delodajalec odpusti delavca, ki ni uporaben ali pa dela nemir med delavci, kakor smo to žalibog doživeli v polpreteklih časih. S tem ko že delavni proletarijat, da sam ne ceni dosti svojega dela, ako služijo isto mezdo tudi elementi, ki je ne zaslužijo. V tem oziru je delavska solidarnost zelo neumestna, kajti delavci sami najbolje poznajo svoje tovariše in vedo, kdo kaj velja pri delu. Naravnost ogorčenje pa morajo zbuditi slučaji, ki se pogosto dogajajo, da namreč delavci zahtevajo odpustitev svojega tovariša, ki je včlanjen pri organizaciji stranke, koji je večina slučajno nasprotna. S takim početjem delavci sami teptajo komaj priborjeno svobodo prepričanja. To se lahko maščuje tudi nad vsakim pripadnikom druge stranke, ako bi prešel v prakso. Uvideven delavec se bo posluževal delavske solidarnosti samo v slučajih, ko gre za samoobrambo delavstva in izvojevanja pravic delavstvu: zloraba te solidarnosti, pa meče čudno luč na moralo in zdrav razum delavstva. H koncu še nekoliko besed o ugovorih, ki se stavijo kot zapreka indu-strijlizcije. Bojazen, da bi se z rastočo industrijo ponižal visoki moralni nivo našega naroda, kakor jo imajo gotovi krogi, je popolnoma nesmiselna. Res je, da z rastočo industrializacijo raste demoralizacija, toda treba je skrbeti pri tem za duševno izobrazbo delavca, zaposliti ga v prostem času, da se bo dejansko udeleževal kulturnega dela. Otvoriti je treba izobraževalne tečaje, čitalnice, predavalne kurze itd. časa bo imel delavec pri 8 urnem delavniku dovolj zato. Treba mu je le zdrave duševne hrane in gotovo ne bo zapravljal svojega časa, denarja in zdravja po pivnicah in se opijal, kar je žalibog zelo pogostokrat pojav pri našem proletarijatu. Kriv pa ni delavec, ampak razumništvo, ki se ne briga Zanj. Naši ljudje so inteligenti in vedoželjni, samo prilika naj se jim d& da zadoste tej želji. Drugi ugovor bi bil, da bi bila industrija v Sloveniji preveč izpostavljena pri kakem eventualnem spopadu z našimi sosedi. Ta ugovor ne drži. Essen, Barmen in Elberfeld leže tudi ekcentrično. Sudetske dežele z najdišču Avstrije, belgijsža industrija niti dišču Avstrije, belgijsk industrija niti v samem centru ni bila daleč od nemške meje, eno največjih ruskih industrijskih središč, Lodz, je ležalo razmeroma blizu nemške meje. Industrija namreč nima strategičnih ozirov; raz-cije se tam, kjer je zato dani predpogoji. Ce se dobiva svinec v Mežiški dolini in premog v Trbovljah, ga moramo pač tam kopati, kajti v središče, kjer bi bil varen pred napadi, ga ne moremo prenesti. Fala leži na meji; mogoče bi bila bolje spravljena pod Lovčenom, toda če jo hočemo rabiti, jo moramo rabiti baš tam, kjer je. Noben ugovor ne drži, pogoji pa so vsi dani, zato se mora Slovenija industrializirati, ali bo pa gospodarsko propadla. Qui viora, verra . . . Kmetijski pouk po deželi bo poverjeništvo za kmetijstvo po možnosti podpiralo in ga prirejalo ob nedeljah in drugih priličnih dnevih. Kmetijske podružnice, zadruge, županstva in drugi v poštev prihajajoči interesenti, ki želijo dobiti za svoje prireditve kmetijske predavatelje, naj se obrnejo pra vočasno na poverjeništvo za kmetijstvo in naj naznanijo, kedaj in za kake prilike želijo dobiti predavatelja. V prošnji, ki naj bo primerno podprta, naj se navede tudi, ali se ima vršiti predavanje zjutraj ali popoldne. Interesenti morajo preskrbeti voz od zadnje železniške postaje in skrbeti tudi za zadostno udeležbo od strani kmetovalcev. Prošnje na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani je treba pravočasno predložiti, najbolje en mesec prej, da bo mogoče vse pravočasno ukreniti in objaviti. Ne pozabite v svobodi na brate v robstvu. ARKADI.! AVERČENKO: Izvestno mesto. Smatra se za dokaz slabega okusa, pisati o zasebnem življenju ljudi, ki še žive in srečno eksistujejo na tem božjem svetu. Isto more veljati tudi glede mest. Zelo nerad bi torej postavil v neugodno luč ono ueveliko mestece, o katerem nameravam pisati. Zlasti zato, ker je še živo, zdravo in ker ga bo bolelo, ko bo čitalo o sebi take reči. Iz tega vzroka mislim, da bo najlepše, če njegovega imena ne izdam. Prebivalci uganejo itak sami, da se govori o njih mestu in se bodo sramovali. Ce pa se bodo čutili zadete prebivalci drugih mest, ki jih nisem imel na misli, me to nikakor ne spravi v zadrego. Ma-kari! Vsakdo ve, kje ga žuli čevelj. V onem mestu, o katerem hočem pisati in čegar imena ne povem niti ne vem za kakšen kolač, mi je bilo treba preživeti vsega skupaj en dan. Ko sem se mu približeval, sem vprašal leno svojega soseda v železniškem vozu: »Kaj je v resnici na tem mestp?« »Grdo mestece... Moglo bi biti lepo in zanimivo, toda mestni svet je naredil iz njega... vrag ve, kaj...« »In zakaj?« Sosed se je prebrisano nasmehnil: »Denar so pokradli.« »Kdo?« »No, členi mestnega sveta. In prvi tat je — mestni župan ... Takega tatu, kakoršen je njih mestni župan, svet še ni Izplodil! Ne le, da je pokradel vse denarje iz blagajne, tudi' blagajno je razlomil na drobne kose in si jih odnesel domov.« A čemu je potem njih policija? »Njih policija? Ha, ha, ha!... Njih policija! V tem mestu je takšna policija, da izžema nagrade iz živih in mrtvih...« »No, celo iz mrtvih?« sem se zasmejal neverjetno. »Pri moji veri! Sorodniki se pripravljajo rajnika pokopati. Takoj jih 'zgrabi policija za ovratnik: »Stojte, kam pa? - Pokopat? In dovoljenje oddelka za trgovino in rokodelstvo imate?«. »Ne.« »No, vidite, Dajte deset rubljev na zabaviščni davek pa ga vlecite kamor vam drago!« In plačajo. »No, zdi se mi, vi vendar preveč.. ,« »Ne, nic preveč! Nič preveč... Židom so vzeli že vse, kar jim je bilo le možno vzeli. Zdaj pa so začeli loviti še Ruse. Zgrabijo človeka: »Ti si Žid?« —. »Ne, nisem Žid.« - »Da, si Žid!« »Koliko?« »Deset.« »Tu imaš, a zadavi se!« In konec je”bestdi.« »Toda kako morejo ob takem redu prebivalci obstajati?« ’ Zopet se mi je prebrisano nasmehnil. Prebivalci? Saj boste vi sami videli.« V tem hipu je zavozil vlak do mesteca, čegar imena trdovratno nočem izdati... Ker nisem imel s seboj skoraj nič prtljage, sem se odločil, da grem do najbližnje gostilne peš. Vzel sem torej svojo ročno torbico in šel. II. . Pred mano je koračil človek skromne vnanjosti in se energično razgovarjal z žensko v robcu. »Tak govori vendar pametno koliko hočeš?« »No, dvajset rubljev. Ali si slep, kali? Cisto zlato.« »Kaj potem, če je čisto? Ti si jo itak ukradla ceno si prišla do nje! Pri sebi Auierikansko Sokolstvo. Dolgo časa ni bilo nikakega poročila o gibanju naših arnerikanskih bratov, dasi je bilo delovanje v Ameriki med sokolskimi društvi zelo živahno. V zadnjem času so se pričela javljati sokolska društva iz Amerike ter so stopila v stik s Sa-vezom. Ker tam še nimajo enotne sokolske skupne organizacije, dasi je bil v letu 1917 ustanovljen v Clevelandu Sokolski Savez, prijavljajo sokolska društva svoj vstop direktno v Jugoslov. Savez v stari domovini. Sokolsko društvo v Clevelandu je pristopilo tudi k Jugoslovanski Sokolski Matici ter poslalo v ta namen K 1000,- ; o delovanju pa poroča sledeče: Naš telovadni odsek šteje 70 telovadcev. Sedaj imamo dvakrat na teden telovadbo v St. Clair Bath Mouse, vsak petek pa naraščaj. Ustanovili bomo tudi ženski odsek. Vse gre bolj počasi, a vseeno gre lepo z našo idejo. 14. avgusta t. 1. bo naš odsek prvikrat nastopil na Sveselici Združenja kulturnik društev. l etos nameravamo imam le deset rubljev — hočeš, da ti dam deset rubljev?« Približal sem se njima. »Tukajle gospoda vprašava,« — je dejal priprosti možic. — »Ali se sploh sme toliko zahtevati za ukradeno stvar?« Zenska me je s pogledom sumljivo ošinila in skrila pod robec zlato uro. Priprosti možic pa se je prijateljsko okrenil k meni in pošepetal: »Neumna'ženska! Toda nerad bi to stvarico izpustil... Ura je med brati vredna dvesto rubljev, a baba hoče imeti zanjo dvajsel. Meni pa manjka desetica... Eli, škoda!« In naglas je rekel ženski: »Torej ne daš za deset? Pa pojdi k vragu!« Zamahnil je z roko in odšel. Jaz pa, ki sem ostal sam z žensko, sem se že odločil, da kupim ceneno uro. »Veste kaj, gospa,« — sem rekel — »če je ta ura res vaša in če se vam zdi, da jo kliko daste za (o ceno.,.« Iz žepa sem vzel denarnico ... Neki človek, po zunanjosti hišnik, se je nama hitro bližal, mahal je z rokami in kričal: »Stojte! Počakajte, gospod ... Go-tovo ste tujec?« »Tujec,« sem pritrdil sramežljivo. To je videti. Oh, ti, stara coprnica! Izgini, sicer te spremim na policijo! No, je to sleparija! Bog mi grehe odpusti!! Stara ženščina se je zavila v robec in prestrašena zbežala, a moj novi znanec me je sočutno ogledoval ter dejal: »Eh), vi! To bi se bili opekli, če bi bili kupili uro! Saj je iz medi.« »Toda kako to, da jo je oni človek sam hotel kupiti?« E j, to je vendar njen mož. Skupaj delata, — dogovorjena sta. O, o ... Tu je treba, da ima človek ušesa odprta!« Toplo sem se zahvalil svojemu rešitelju, ki je dobrodušno zamahnil z roko in dejal: »No, kaj Iti govorili! Kje pa se mislite nastaniti?« »Jaz —■ šc ne vem.« »Pri nas na dvorišču je dobra gostilna. Cista in varna. V drugih gostilnah pa vas ne le okradejo, nego vas ondi lehko še zadavijo. Obšla me je groza, in vnovič sem stisnil roko svojemu novemu znancu. »Pojdiva, spremim vas,« Ko sva stopila skozi vrata v vežo, sva srečala solidnega, lepo oblečenega gospoda v cilindru. »Moj Bog! Moj Bog! Cujte, gospod ... samo za minuto ...« Prijel me je za roko ter me odvel v 'temen kot. »Ne zamerite, da na tak način ... niti predstavljen vam nisem ... Vi ste tujec, kaj ne da? Povejte mi - ali vas ni zvabil ta človek v svojo gostilno in vam obetal raznih ugodnosti?« »Da... Toda za kaj gre?« »Dolžnost mi je, dolžnost rodoljubnega človeka, opozoriti vas: veste li, da so vas nameravali zavleči v najgnus-nejši brlog, a tam vas hočejo opojiti, obrati, pretepsti in vreči na cesto? O, kolikokrat sem bil že priča takim prizorom!... Iti vselej je sodeloval ta lopov, ki čaka zdaj ob vratih na vas.« »Nebesa!« — sem zaječal. »Kako grozno! Komu naj še zaupam?« »Docela pravilno. Za tujca ie tukaj naravnost poguba! Vsak hotel kloaka...« tukaj zidati svoj slovenski Narodni dom. Zelo navdušen dopis pošilja tudi Sokolsko društvo Parrell, Pa, ki je začelo lepo delovati in ima veliko Število članstva. Upati je, da dobimo stike tudi z ostalimi sokolskimi društvi v Ameriki, in da se bo sokolska ideja med našimi amerikanskimi brati hitro razširila. Sokolsko društvo v Semiču obhaja 10. julija t. I. svojo 10 letnico. Ta dan se vrši v Semiču okrožni zlet Novomeške sokolske župe. /ujmi zleti. V letošnjem letu se vrše sledeči župni zleti: Sokolska župa Celje 14. avgusta v Šoštanju. Gorenjska sokolska župa 24. julija v Kranju, (25 letnica Sokolskega društva v Kranju), Sokolska župa Ljubljana I. 31. julija v Ljubljani, Mariborska sokolska župa 14. avgusta v Središču, Novomeška sokolska župa 1-1. avgusta v Karlovcu. Razventega ima okrožne zlete 10. julija v Semiču, 17. julija v St. Janžu in 17. avgusta v Toplicah. »Joj! Toda kaj vendar naj zdaj počnem?« »Ce bi se vam moja ponudba ne zdela vsiljiva ... povabil bi vas k sebi. Imam stanovanje z rodbino... Res, pri meni ni tega komfora, kakor po hotelih, a moja žena je dobra gospodinja ...« »Ne vem, s čim bi naj poplačal vašo ljubeznivost do človeka, ki vam je tako-relcoč neznan,« — sem vzkliknil vroče in mu stiskal roko. »Hvala vam!« »O, ni vzroka se zahvaljevati,« — je zmajal z glavo napol otožno, napol smehljaje moj rešitelj. »Inteligent je dolžan pomagali inteligentu. To je med nami kakor med prostozidarji... Ni li res?« Stopala sva po ulici, in jaz, ki sem bil temu gospodu srčno hvaležen, sem ga vzel celo pod pazduho. Na oglu dveh ulic pa se nama je približal mlad, bled moški v jockcyski čepici, zapičil je roke v svoja boka in, obračajo se k mojemu spremljevalcu, je rekel: •Na zdar, kartaški slepar Arefjev! Na zdar, podlež Arefjev, ki si me obral do zadnjega gumba v svojem brlogu! Pa kaj vidim? Ujel si tujca in ga zdaj vodiš na vrvici v svojo sleparsko družbo, ki jo izdajaš za svojo rodbino... Trguješ li še vedno, Arefjev, kakor prej, s svojo ljubico, ki jo predstavljaš za svojo ženo in loviš še vedno zaupne takšne bedačke, kakoršen jt? tale tu? Hahaha!« In bledi mož je bruhnil v sarkastičen smeh. Moj rešitelj je izdrl svojo roko izpod moje pazduhe in začel bežati po ulici navzdol, spremljan od žvižganja in kričanja bledega človeka. »Oh, ti malopridnež! ...« je šepetal, ko nama je gospod v cilindru izginil izpred oči. — »Sicer pa je to mesto polno lumpov.« Nato se je bledi gospod otožno nasmehnil. Bržčas imate tudi mene za takega?« je rekel. »O nič ne ugovarjajte! Bržčas so že pred kolodvorom z vami napravili poskušajo s pomočjo modepie ure ali nastavljene denarnice. In bržkone so vas tudi že vabili v kakšne brloge. Zato vas razumem: to je mesto sleparjev, in zategadelj se morate vesti ne-zaupno tudi napram meni. 111. Sedel je na stopnice v veži in se, sklonivši bledo glavo, težko odkašljal. 1 kajpak!« je rekel, ko se je odkašljal. »Ni vam sploh treba zaupati neznanemu človeku. Iri niti jaz nimam prav nikakih dokazov o svoji poštenosti. Toda zadovoljen sem že s tem, da sem vas iztrgal iz kreijipljev tega lopova Arefjeva! Ne bom vas torej vabil niti v hotel niti k sebi, toda nujno vas prosim: ne zaupajte niti meni! — Nobene pravice nimate zaupati meni, neznancu v mestu, kjer temelji vse na sleparstvu. Recimo, da sem tudi slepar. Toda — odkrito povedano — želel bi, da iz tega mesta čim hitreje — izginite.« »Zakaj?« sem vprašal. »Tri leta je temu, odkar setn dospel semkaj prav tako naiven, zaupen in priprosr, kakor vi. Pet minut nato sem bil že obran, slečen in, glejte, od tistilunal se ne morem odtrgati več od tega mesta, dasi životarim iz rok v usta. Ah, za boga, ne zaupajte mi, toda moj nasvet je vendarle samo ta: skušajte izginiti iz tega mesta!« »Ali saj sem prišel pravzaprav v kupcijskih zadevah.« Kmetijski tečaj za učitelje. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi v času od 18. julija do 27. avgusta t. 1. šestteden-ski kmetijski tečaj za učitelje na kmetijski šoli na Grmu. V ta tečaj se sprejemajo prosilci iz vse Slovenije pod sledečimi pogoji: 1. da imajo najmanj 5 let ljudskošolslce učiteljske prakse in uspo-sobljenostni izpit iz ljudske šole, 2. da so s kmetije doma oziroma, da so se s kmetijstvom že praktično pečali, 3. da so že po svojem dosedanjem delovanju pokazali potrebno zanimanje in dobro voljo za kmetijski pouk, 4. da so iz krajev, kjer je upati, da se najprej ustanove kmetijsko-nadaljevalni tečaji’ in 5. da napravijo koncem tečaja izpit o predavani učni tvarini in si pridobe s tem izpričevalo učne uposobljenosti za strokovni pouk na kmetijsko-nadaljevalnih tečajih. Prosilci naj poleg tega navedejo (brez, prilog) v prošnji tudi vse druge običajne podatke glede starosti, rojstnega kraja, dovršenih Študij, dosedanjega službovanja, kakor tudi glede »Kupčija?!« V tem mestu? Čudovito!? »Skleniti moram pogodbo s trgovcem Scmipjadevim zaradi nakupa sto sodčkov olja na debelo in z odvetnikom Bumažkinom se moram dogovoriti zaradi izterjanja nekega denarja.« »Kaj pravite?! Vi... vi se ne šalite? Povem vam že vnaprej, kaj vam store: od Semipjadeva dobite resnično sto sodcev olja, toda v sodcih bodo mesto olja opeke, in Bumažkin vam izterja denar, gotovo, to on že izterja, samo da vam denarje tudi takoj potroši. Niti povohate jih ne... Ljubi Bog, koliko takih slučajev se je že zgodilo!« »Kaj naj torej storim?« »V spomin na onega človeka, kakoršen sem bil pred tremi leti — vas hočem rešiti. Saj, mislim, ni nobene zavratnosti v mojem predlogu; pojdite takoj na kolodvor in odpotujte brez odlašanja!« Besede bledega mladega moža so me prisilile zamisliti se... Zares, ne bo li najlepše, čim hitreje uteči iz mesta, kjer izkoriščajo vsi tujčevo situacijo in se brigajo zanj v tej edini tekmi, kako bi tujca čim preje sezuli iu slekli do golega? »Semipjadev in Bumažkin sta torej v istini taka?« — sem vprašal. »Da, res, taka. Popolnoma taka. — Kaj pa bi imel od tega, če bi vam lagal? In na kolodvor me spremite?« »Dobro. Spremim. Ce bi ne mislili, da sem sposoben hipoma uteči vam z vašo torbo, bi vas prosil, da mi dovolite nesti jo do kolodvora, da vam s tem olajšam pot. Toda, seveda, misliti morate, da sem ravno tak, kakoršni so drugi in da vam utečem ... V besedah bledega moža je bilo slišati zatajevano trpkost... Zardel sem in bil v zadregi kakor šolar, ki ga je zasačil učitelj. »O, kaj vi! Kako morete tako govoriti!... V dokaz, da nič takega ne mislim — tu imate, vzemite torbico! ... Čeprav mi ni prijetno, da vas nadlegujem ...«. Bledi mož je vzel torbico, pokimal otožno in se naenkrat spustil v besen dir po prazni ulici, trudeč s«, da bi kar možno najurneje izginil izpred mojega presenečenega pogleda ... IV. Ko sem na kolodvoru jemal vozni listek, ,me je blagajnik ogoljufal za dvajsetnik. Na povratku sem se zamislil o usodi tega mesta, ki ga je možno najti edino le v sveti Rusiji... Kako konča to mesto? — Slabo konča. Bržčas se zgodi tole: Tujci prenehajo prihajati tja, domačini pokradejo drug drugemu vse, kar kdo ima, drug z drugega odero kožo s sleparstvom, nasilstvom, oderuštvom in potem, ko požro vse, poginejo od glada. Ni prijetno, govoriti Ijuderii resnico naravnost v lice. Tudi mene je spravljala spočetka v zadrego misel, da dobe prebivalci tega mesta v roko knjigo z mojo povestjo, jo prebero in bodo silno razžaljeni. Toda potem sem se pomiril: pre- pričan sem namreč, da ne zaide niti ena knjiga z mojo povestico med nje, kajti poštni uradniki na njihovi mestni pošti gotovo pokradejo prav vse. tega, ali so oženjeni ali samci. V tečaj sprejeti učitelji dobe v zavodu prosto oskrbo, obstoječo iz proste hrane (za-juterk, kosilo in večerja brez vina) in prostega stanovanja. Med tečajem je pouk nepretrgan (brez dopustov) in se imajo tudi nedelje porabiti za poučne ekskurzije. Sprejeti udeležniki se morajo z revefzom zavezati, da se bodo točno udeleževali pouka in ravnali v vsem po odredbah ravnateljstva. Prošnje za sprejem v kmetijski tečaj je vlagati naravnost pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani in sicer najkasneje do 30. junij a t. I. Za štajerske učitelje se bo izposloval potrebni dopust. Naročajte Jugoslavijo!