PISMA
Spoštovani gospod Doropoljski!
V četrtek, na Vnebohod, sem nastopila v Mostah, a ponoči sem zbolela. Dobila sem škrlatinko in sem morala v bolnico. No, pa v bolnici tudi ni bilo hudo. Prvi dan je bilo dolgočasno, ker sem zrla v sa-me tuje obraze. Drugi dan pa je prišla moja prijateljica Eva.
Zdaj sem pa, hvala Bogu, že zdrava in sem bila pri izpitu.
Še to sporočam: v izpričevalu sem imela same odlične.
Zdravo!
Dagmar Škerlj,
učenka I. razr. realne gimnazije na učiteljišču, Ljubljana.
Dragi  gospod  Doropoljski!
Danes sem se tudi jaz odločil, da Vam napišem nekaj vrstic. Že drugo leto sem naročen na Vaš list, ki ga z veseljem pri-čakujem  vsak  mesec.  Zelo  rad  ga   čitam,
prav dobrodošel pa mi je bil sedaj, ko sem bil bolan. Rešujem tudi uganke in kri-žanke, ki mi pa včasih delajo preglavice. V junijski številki sem rešil vse uganke, upam, da so rešene pravilno. Zelo rad bi videl, da bi bilo tudi moje pismo natisnje-no v »Zvončku«.
V upanju, da boste moji želji ustregli, Vas lepo pozdravljam.
Ivan Vidmar,
učenec 5. razr. v Brežicah ob Savi.
*    *    *
Pridni Dagmar želim, da bi tudi 1. raz-red gimnazije dovršila s samimi »odlič-nimu. Pa kmalu naj se spet kaj oglasi! — Ivanu setn, kakor vidi, rad izpolnil ieljo in natisnil njegovo prvo pismo na moj naslov. Naj oslane še naprej zvest »Zvončkar« in naš iznajdljiv ugankarl Vsem Ijubim naročnikom in bralcern lep uspeh v nouem šolskem letu!
G o s p o d   Doropoljski