^ ^ d» -bo«. —1 |n praznikov. ^ dally «cept Saturdays Sundaya and HolkUj» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE ÑARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uradniški ta upravnifkl MIT South Law Bdita Am Otttco al Publkattaa: SM7 South Lawaéala Am Telephon«. Rockwall SN LETO-YEAH xxxvn Cana Usu la MOO ^"ÍcIIJÍS 2 SlSVSS CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 21. SEPTEMBRA (SEPT. 21). 194S SuUcrlptlon »6 00 Yoarly fiTEV.-NUMBER 114 Sporazum o meji med Jugoslavijo in Italijo! Acceptance for mailing at special rate of pottage provided tor ln taction 1105. Act of Oct I, HIT, authorized on June 4. 1911. Trst postane svobodna luka pod mednarodno kontrolo RUSKA FORMULA SPREJETA Lcndon. 20. sept.—Svet zunanjih ministrov petih velesil— Rusije, Velike Britanije, Amerike in Kitajske—je sinoči naznanil dosego sporazuma glede za-črtanja nove meje med Jugoslavijo in Italijo. Meja bo začrtana na podlagi narodnosti prebivalcev, da bo čim manjše število teh prišlo pod tujo vlado. Deklaracija, objavljena po dveh sejah članov sveta zunanjih ministrov, omenja sprejetje zaključka glede Trsta, ki je zdaj v italijanskih rokah. Zaključek je, da postane Trst svobodna luka pod mednarodno kontrolo, toda vsaka narodnost bo dobila suvereniteto nad ljudstvom, ki govori njen jezik. Osvojene bodo provizije glede mednarodne kontrole Trsta, da postal argument, da morajo tudi države, ki spanajo v rusko sfero vpliva, znižati oborožene sile. Rusija hoče, da Bolgarija, Rumunija in Ogrska vzdržujejo velike armade, ker so, kakor Poljska, Jugoslavija in Čehoslo-vakija, dejansko in potencialno njene zaveznice. Rusija bo vztrajala pri zahtevi, da ji mora Italija, plačati odškodnino v vsoti $600,000,000, ker so se njene divizija borile na strani Nemcev proti sovjetskim silam na vzhodni fronti. Amerika je namignila, da ne bo zahtevala odškodnine od Italije. Njeno stališče je podprla Velika Britanija. Domače vesti Is Panne Cliff Mine, Pa.—Iz vojaške službe so bili odpuščeni Fr. Jaki, Frank Sifler in Albert Suša, na dopustu pa se nahajata Herman Šifler in Viktor Pregelj, vsi čla-se zagotovi prehodne naprave in ni društva 145 SNPJ.—Poročena sredstva na podlagi enakoprav- sta bila Mathew Tangeršič in nosti Jugoslaviji, Italiji in drža- Clara Powell. Ženin je član orne-vam centralne Evrope. Provizi- njenega društva in želeti je, da je bodo slične onim, ki veljajo za tudi svojo ženo pripelje v druš-vsa svobodna pristanišča na sve- tvo. Obilo sreče! tu-, I Is Minnesole Svet zunanjih ministrov Je v j ^^ Minn>_v bolnišnici. ..............._.....,.......... bistvu osvojil formulo ruskega gt Maryg ge yeč čaga nahaja'Htet napram Japonski brez pod-zunanjega komisarja Molotova .k Zobec iz Towerja.-Na I lBge. "Namen Trumanove admi-llcde /.ačrtanja nove meje med Evdethu je umrla Mary Peru.1 Jugoslavijo in Italijo in bodoč- §ek y sUrogti 53 lft ■osti Trsta. Molotov je pojasnil Nbrmalo na «eotanku s časnikar- j " 1« CUtoIoikU ji. On je dejal, da morajo Slo- 1 Cleveland, O.—Dne 17. t. m. venci in Hrvati dobiti ozemlje, ki je v bolnišnici Charity umrla Zavezniška zasega japonskega zlata Velike industrije bodo razkosane Loa Angelas. Cal.. 20. sept.— Edwin W. Pauley, reprezentant Amerike v zavezniški komisiji za reparacije, je dejal, da bodo zavezniki zasegli japonsko zlato kot odškodnino. Vrednost zlata se ceni od tristo milijonov do milijarde dolarjev. Pauley je na sestanku s časnikarji dejal, da bo čez nekaj tednov odpotoval v spremstvu mornaričnega tajnika in repre-zentanta vojnega departmenta na Japonsko, kjer bodo formulirali reparacijsko politiko. Glede japonskega zlata je dejal, da bodo zavezniki skrbeli, da ne bo z njim razpolagal cesar Hirohi-to. "Zlato je ena stvar, katero lahko zasežemo," je . rekel Pauley. "To bo le deloma krilo naše skupne vojne stroške, da ne omenjam izgub življenj zavezniških vojakov. Mi se ne zanimamo za japonske stroje, ki so le slab posnetek naše lastne mašinerije. Odstranili bomo vse, kar ima vojno potencialnost, da Japonska ne bo mogla voditi vojne v do-gledni bodočnosti. Naprave, katere je Japonska zgradila na Ki tajskem in v Koreji, bodo ostale in služile obema deželama pri gradnji industrij." Pauley, ki je bil blagajnik demokratske stranke, je dalje re kel, da so govorice glede popustljivosti ameriških vojaških avto jugoslovanska ¡"Lord Haw Haw" spomenica mini- smrt strom velesil Apel za ncprittranškol razsodbo . ZACRTANJE PRA-VICNE MEJE London. 18. sept.—Najvažnejši izvlečki iz spomenice, ki jo je predložil podpredsednik jugo slovanske vlade Edvard Kardelj svetu zunanjih ministrov v Lon Spoznan je bil za krivega izdajstva London. 20. sept.—William Joyce, znan pod imenom "lord Haw Haw," je bil na obravnavi pred britskim sodiščem spoznan zu krivega izdajstva in obsojen v smrt na vešalih. Obsodbo je izrekel Frederick Tucker, predsednik sodišča. Joyce je bil v službi Joseph» Goebbelsa, ministra nacijske propagande, ki si je končal živ- donu, glede teritorialnih zahtev ^ PrCted®n1i0 ^si okuplrali od I talile so sledeči- - Berlin' Slril J* P° radlu nadj" od Italije so sledeči Lfeo propagando, ko je bila Vell- SamOodločevanje ljudstev H ka Britanija zavojevana v borbi eden glavnih ciljev Združenih L Nemdijo< V svojih govorih v narodov. Zmaga Združenih na-1 Ing|e4kl.m jttIjku ie poveličeval rodov je ustvarila potrebne po- nacijsko oboroženo silo kot ne- goje za uresničenje teh ciljev in prtmagljlvQ in blatil Veliko Bri razmere za končno osvobojenje I Unl jo in 2avczniftko d,*ave. in združenje vseh Jugoslovanov. Zagovorniki Joyteju so trdili Oni so se bojevali skozi vso voj- da Joyce ul1}eri&ki državljan, no na zavezniški strani ter utr- k#r je biI roJen v New YorkU( peli naravnost strahotne izgube jn da briuko «odiftče gu sploh ne v boju za skupno stvar. Samo bi gmelo midltl Porotniki so se človeške Izgube znašajo 1,700,000 potovali samo 25 minut ln duš. potem podali izrek, da je Joyce _ Mir, ki ne bi dal pravice do ,«krivil vse, kar mu je očitala V°Jnt** združenja narodu, ki je vedno obtožnica. Po Izreku porotnikov ljubil svobodo, ne bi bil pravi- je sodišče naznanilo obsodbo. Čen mir. Velika množica je bila zbrana To je vzrok, da Jugoslavija pred sodiščem. Naznanilo, da je naslavlja na vlade svojih veli- bil Joyce obsojen v smrt na vo-kih zaveznikov prošnjo, da ne-1 šalih, je navdušeno pozdravila. Čistka v japonskem kabinetu napovedana Nadaljnji ministri bodo izločeni iz japonskega kabineta v čistki, katere cilj je odstranitev vseh, ki so imeli važne pozicije v vojnem času. Tokijski list Nippon Times suspendiran. Vlada obdolžena zavlačevanja rešitve živilskega in drugih problemov.—Prve ameriške bojne ladje dospele v Sanghaj po osmih letih.—Koraki za razglas neodvisnosti Koreje storjeni. Poveljstvo ameriške okupacijske sile razveljavilo japonske zakone Tokio. 20. sept.—Japonski krogi, ki dobro poznajo notranjo bI-tuaeljo tokijske vlade, z gotovostjo trdijo, da bo eesar Hiro-hito podal abdikaeljo še letos. S tem korakom bo lllrohlto prevzel odgovornost zu "nesrečno" vodstvo izgubljene vojne.-5 Obenem mu bo abdikacija dala priliko, da se umakne iz neprijetnega položaja, ko se mora "božanski" vludar pokoriti ukazom tujega generala in je isto isinovan za vojnegi zločinca. Hlrohito Je baje na-meraval odstopiti kot cesur Japonskega Imperija te večkrat so ga vsakokrat ljalo prihod ameriških bojnih ladij. Kitajci so pred prihodom bojnih ladij odstranili mine. Člani posadk ameriških bojnih ladij so šli na suho, ko so se ladje zasidrale ob pomolih. Ameriške mornarlčne avtoriteto bodo prevzele vae naprave v langhajskl lukl in Jih držale pod svojo kontrolo nedoločen čas. » Naznanilo pravi, da bo v Sanghaj dospel general Weder-meyer, poveljnik ameriških čet na Kitajskem. On bo ustanovil svoj glavni stan v tem mestu. Soeul. Korala. 20. «opt -Prvi pregovorili njegovi vojaški «vt- *orgkl, naj bi ugladlll pot tovalcl I razglasu neodvisnosti Koreje, so .v... ...t™.»-, j,.—..,-, — ........ ------------ r--------------------. bili storjeni. Poveljstvo amerl- prlstransko presodijo njene za- Zagovorniki so Izjavili, da bodo I Ako bo Hlrohito «"isiopu, U« okupacijske sile v južni Ko- nistracije ni naložitev lahkih mirovnih pogojev Japonski," je dejal. "Veliki japonski indus- hteve. I vložili prizlv proti obsodbi. Jugoslavija pričakuje, da bo- do zavezniki priznali v celoti Pfl/ifirflP //pftiOfl-njene zahteve za etnografične^ uiuluk UCfHMIl teritorije njenih narodov—Slo-1 •• j * vencev ln Hrvatov-kajti rekti k(rflCI/€ V Argentini fikacija je potrebna za normal 1 no gospodarsko in kulturno življenje z njenimi «apadnlmi kro- jim spada, Italija pa naj obdrži Frances Erjavec, roj. Kukec, sta-( P^0,^ -"nedavno vrnil kraje, ki so italijanskega zna- ra 58 let in doma iz vasi Sonček AmerJk£ -7 kjer je irr i«;.. n.. anu-lrom nnlfonpr ip nn- 1 ... "d; pose bna zavezniška komisi- rem kraju pa tri sestre oa Dolenjskem, odkoder je ori- § č|an| zavezniÄke ko. letl' Blla misij«--------------- *— jem j V mest- manJ äest meaecev» Pre čaja. Deklaracija pravi, da bo nova šla v Ameriko pred 33 mis n rcparacije> Časnikarja v glavnem začrtana po et- je članica SDZ in tukaj zapušča povedal, da bo vzelo naj- niški liniji. Sprejet je bil sklep, moža, sina in dve hčeri, v sta- - trijski koncerni, kot sta Mitsui ji in vsled obrambe njenih za in Mitsubuši, bodo razkosani injpadnih mej. Nelspodbltna pravic* Upravičene jugoslovanske za hteve do zgoraj omenjenega te ritorija—pretežnega dela, ki Je poznan kot Julijska Krajina- v imel Ljudstvo ignoriralo svarilo vlade Buenos Alres. Arientln«, 20. sept.—Ljudstvo Je^čeraJ uprizorilo največje politike demonstracije in s tem dalo razumeti, b° r? a!! rv i i p ä ^ ^ razveljavilo vse Japonske naslednik Aklhlto ki Je star 12 > ^ {n u^ovUo le t presto» pa bi »tg-lnous^do,.^ ko -üo šele z 18 letom. Do Ukrat bl * (JeneiMlJA V^Arnold, povelj- v adal H rohltov bra prlnc Ch ,umu 1 lesa republikanca in odvetnika, ki je svetovalec ameri-ikBBBl^^Mi Iz Tokija v Chicago v 26 urah Chicago. 20. s. pt.—Tri ameriške leteče trdnjave so pristale na Novi Gvineji v starosti 22 let. na člkaškem letališču po nepre-Is Mllwaukeeja Teritorij, ki je znan kot Ju-j bodo demonstracije Izzvale bit- Tj|li0„ |i| Uhaja v angleškem Je lijska Krajino, sestoji i z «loven- ke, je ljudstvo Ignoriralo. i/jku Uf( jt, bi| suspendiran, skega Primorja, Beneške Slove- Čez 150,(HH) se Je udeležilo de- ^ nj pred|()ž|| UVodnik« v odo- nije, Trsta in Istre. Na vzhodu monslracij in pohoda po gluv- bf.jtt|v gavlíínj4k|m cenzorjem se razprostira med Jugoslovan- nih ulicah argentinske prestol- pramjl.r ||jKašl-Kunl je moral niče. Nosili so zastave In vpili: IH,wlavjlj Mamura ftlgemlUa, ki "Proč- z diktaturoJ"—"Proč s bj) f|u|| dy0h vojnlh kuinne-Peronom!" in "Ml hočemo ln rno ramo dobiti svobaMiyi 0MmIja, „. kater,m Je —Poročeni so bili Stanley Lau- dejal, da l»o ustanovil Informa-cljskl urad, ki bo obveščal Korejce o vaeli važnih dogodkih, i Čistka Japonskih policajev «e nadaljuje. Čez tri ti«oč polica-j«v je bilo islstavljenlh v zad-mili tri h dneh in drugi IhkIo pri- tov. Njegovo pozicijo Je dobil mi na v,-«to, Sigeru Jošida, ki je vodil opozl-, Anu iiška vojaška komisija je w ci jo proti Ja|K»nskl vojaški kliki, na*„anlla, da bo Fuguzo Soda, ne brez vsakega Incidenta. Me-, kj . |MlU,lM,H do^)u v katastro- direktor ja,smskega Justlčnega mirov In Izgredov nI bilo. LJud- f-|no yojn0 ¡departmenta, postavljrn pred so- stvo je pokazalo, da ««• n, stri-j Cli|jni4ka atfontura Domel Je Qn Je »»11 aretiran na ob- ilju, temveč obsoja «odanjo «r- nwnan||a „amomor generaU Ta. j tožbo, da Je aežgal japonsko do-gentlnsko vlado generala Rdel- Moku k, Jf, bj| |MlVl.|jnik jalM,n mira Farrella. Francoska akademija izključila Petaina Joseph rič in Loraine Krahan .^^ ^ Unverzagt in Eleanor Ceplak ter f r^ |r/|ni|povJ<. v Jut. . . j» ko L zagovarja svoj režim ^«^ÄX J,uUJS ^T" 71 J ri>m O zamotanih problemih in Z°8 , ' .. 20 ^^ tj. P-ob 6 10^ Lrt.lii wpUoUrs Krajjn|| n| v noln r .... ^ _ , ......Ä Diktator Francisco Franco - K „*ney „ G1,„ ,„ Curtl. K U ()<, A|„i.......... ................W^l«.. KCJ» -P Kvojem govoru pritolev.1, ^ M.y___________; ^ ^ ,„.„ pr^lj.v.nj. na- „'5,. pričela v Washing-zameno za posojilo naj ' iici, naj obišče vzhodno Ev-" I ' t« r študira položaj. On naj Kenney. ku/ Vpr •a njih. F«/«- zaskrbljenost glede te 1,1 političnih vprašanj. v " predlaga naiP3: njegotega g.banja ne razumejo - „tkl) mlnuUh m, u, n~v ~ „,„ ^.tort kra,. Ju- , PrM'agai, na) pomoč j Siwnijc. "To ni bilo ni- , ^ nrfnj.vf dvignile v . Krajine to |e aloven.ke 000.000, ao a« lion študirajo____ I>iillfs ne bo član grupe j®' " nikov zunanjih ministrov. '»Dvignilo se je v obrambo tof)U ¿^„j p(Jgadke m bili ne bo član grupe ^ deU. Vla- ¡^,'¿1 o vrgli atomski bomb. , om,iitvi ItaUjan- da «Ioni na naukih evangelijajn n. Japoroženih sil, plačevanju vsled tega v Španiji nI moralne-, -n usodi italijanskih k* v Afriki so razkrile nova V« lika Britanija in Ame-| 1 zavzeli stališče, da Itali-imeti velike armade, mora zanašati na " narode za zaščito. Mo-• ¿//val presenečenje, ko v>l» da j«» proti omejitvi »U>rožene sile. Očit al ' Gradbene omejitve bodo preklicane Washington. D. C., 1» aept.H Odbor za vojno produkcijo in fiKleraln, agenture «o na/nanl» It», d« bodo vse omejitve glede Poslanik za Finsko imenovan ; gVadnie M in drugih ,,«^ Hamiltons za pr>-; preklican, 15. okti»or«. bi Amerika obdržala letalske In ni s Slovenci mornarlčne baz., katere Je zgra- Slr,venska Primorska sealoji u ^ ^ #kv§dorg|M>m oyrmi)u v Goriško, d,la Kranjske, kl^M ^^ ^ Kkvft4or del J* poaojilo za gradnjo cest, mo-■ ___„ 4l.ri sio^ m drugih i*o),kto\ slovenskega nar«»«lopism ga ti»rl- R r Uihja in jO bila po prvii sv,tov- p^jaM odhajajo nt vojni priključ,ia Italiji, . __ J K rmkim iz ameriške cone imenuj. Kanalska dolina. j Bo-neike Slovenije, katera Je Maxwella M| slanlka na Finskem Amerik« je kuje se. da bo gradnja Prič«-hiš za- ***<>žene sile. Očit- slanik« n« rin*»»»'»IAJLi i« ..«t/^ll olsw« v zg'»dovin» i """ on proti ustvaritvi nedavno obnov da di ploma tične. v zeU največji c^eg . ^^ ki bi pozneje lahko' odnošaje s Finsko. | A ' I Ciorica je mesto • slove imenom, katero «o uatanovill nemški grofje To Je edino me-ato n« Primorskem, ki lm« me-4ano prebivalstvo. V Gorici «o živeli Slovenci skozi stoletj«, po-i-eanje na 3 atraru) B« t lin. I» «ept ^Kvakuaeij« Poljakov Iz amoriáke okupa< lj-tke cone ae Je pflčel«. Pričakuje so, da bo doviiena pred zimo V «meriikl coni «e nahaja okrog 325,000 Poljakov, Ameriški kongres-niki v Moskvi Rusija bo iskala poaojilo v Ameriki Moakv«. 20. sept,—Grup« ame-nških kongreanlkov Je dospela v dili opozicijo proti naporom, ka- j Moskvo ln se sestal« s premier-terlh cilj* Je bil ublažitev nape- Jem Stalinom Kongreanlkl «o t ost I med J«pon«ko ln Ameriko člani -&kih listov I jtl«». zaeno-pa )e naglasll, da je Sanoha). Klla)»ka, 20 »ipt — za utiditev prijateljskih vezi B Ameiiške »mjne ladje «o prvič | Ao«« riko Stalin je i/ru/il mnenje, da mor«jo /ave/mki prav tako trdo držati J a m ako kot Nemčijo, da ne bost« nikdar več ofražali sve-tiivneg« miru. Kongrotnikom Jo ra/kril tudi det«jlo o demobili-zaciji makih oboroženih sil. |)o osmih letih priplule v to n«J» večje kitajsko pristonlščno meato, V luko no d leg Nemcev in Italijanov (Fur-lnov. Faktično pa je nad polo-lanov.) vica prebivalstva jugoslovanske Leta 1848 se je Trst izrekel narodnosti. A ne oamo to: ma-proti združitvi z Italijo. Prav tako ni moglo dobiti zamaha v tem mestu italijansko iredenti-stično gibanje. Za to je več vzrokov: 1) Tržačani so vedno dobro vedeli, da blagostanje mesta odvi-si od zaledja, katero ni italijansko. 2) Prebivalstvo je bilo že od nekdaj mešano in v 19. in 20. r Če-" I Ustavil je besedo kakor da je pel predaleč. fe?" Sedaj je bil Sterle tisti, ki je je očividno boril sam s seboj nihče ne bi mogel vedeti, ka-hud je bil boj. Naposled je čel kakor da govori v mogočni gozdu ali v brezmejni puš-iri. 'Če ostane kaj našega, kadar avnik dožene, da smo znan-eno mrtvi, tedaj je mogoče, so budhisti v tej stvari uga- več kot mi.H Budhisti?" se je začudil Šter- Da, Indijci, Tibetanci in dri narodi v Aziji." Pa kaj pravijo oni?" je vpra- Petrič. Da se človek nanovo rodi." Kaj? Da smo vsi že bili na tur' je vzkliknil Torin, ki je »dno rajši poslušal kot go-L "O tem bi morali vendar «deti," je dodal neverujoči Zakaj?" ga je zavrnil Marlin; nisi pozabil ničesar iz svo-, če hočeš, iz svojega seda-ga življenja? O prvih letih ije mladosti ne veš nič. Doba, si bil v materinem telesu, je kakor da je ni bilo." Pa Pravim, da utegnejo imeti v, če smrt res ni zadnji za-uček. Tako misli dosti mo- ljudi, katerim se ne morem »ti." Kako da misliš ti, da je kaj ega mogoče?" je vprašal Šter- sto je obdano od vseh strani, vfcljučivši zapadne. s kompaktnim slovenskim prebivalstvom. Mesto je središče pokrajine, ki je stoodstotno slovenska. Drug kraj Julijske Krajine —Istra—je trikotni polotok med Tržaškim in Kvarnerskim zalivom. Vključuje število otokov, največja sta.Čres in Lošinj. Istra se razprostira južnovzhod-stoletju je stalno rastla moč Slo- , no od tisočletne slovensko-itali-vencev na gospodarskem, kul-! janske narodopisne meje in ni- ekaj neskončno mučnega je letelo preko Marlinovega ob-in mene je v srcu zabolelo, » da je njegova muka pre-v moje prsi. Z dlanjo si pomladil čelo in potem zamah->■ roko pred očmi kot da hoče gnati senco. Pogledal nas je vrsti in «»pazil sem, da smo se zresnili. Ki bil rojen. O, nisem bil kakor tisti konj, ki je govoriti s kopitom in «nunske naloge kakor Mnun ? /nal T. nec vas/' "Posloviš?" smo vzkliknili vsi kakor v zboru. < "Kaj?"—"Kam?"—"Zakaj?" Tako iznenada je prišlo. Z neskončno mehkim glasom je odgovoril: "Nekje se bojujejo za pravico. Bojujejo se zoper krivico, za katero besede niso dovolj močne. Z golimi rokami so se bojevali zoper puške in topove, za svoje žene, za otroke, za pravico vseh. za svojo in z« našo pravico. Kadar bom med njimi, se mi v dušo vrne mir. Pripravljeno je vse, listek imam, čez teden dni ne odpeljem v Španijo." Vsa nekdanja trpkost je izginila iz njegovih oči, žarki »o se razlili iz njih in zdelo se mi je, da mu obraz žari od skrivnostnega ognja Drugi teden iftio na postaji segli Jerneju v roko in komaj Kmečki hlapec sem 1 moglo biti v Ameriki, j obvladali avoje glasova, da j" Mi popolnoma drugem j 'kaj Je /do nejasno, pridejo te sanje— vem, da se mi Je 'ka krivica Jaz pa pričan, d« imam prav m v pravico kakor v r>J«\ kakor v kmetijo, '"1 obdeloval." '•stojal dih Rad bi nisem mogel da- smo pot- mu mogli -in zmago . . . (Kufiac) zaželeli srečno po-V uda Inim •m i nMKn Črve v rastlinskih loncih konča kafra v mehki vodi četrtinko vode daj žličico kafre in polij • tem prit v loncih. Ce pade otrok ali se drugače udari, namoči »uh škrob v mrzli vodi tn ramafi • tem takoj j« val: kmečkim pre- udarjeno m«ato. Koža v ' I iskat pravi- ' slučaju ohrani »vojo barvo t«ebno Avstriji. Cehoalovaški m Ograkl Toliko bolj škodljivo pa za trža-4ko industrijo in v gotovi meri /a Jugoslovansko katera )e bila v orecejšnjl meri pted prvo svati'vno vojno odvisna na obrato- vanje tvornic v Trstu. Ta jugoslovanska industrija je bila z enim mahom odrezana od najcenejših virov in ja morala uvažati surovine največ s železnico, kar je stalo veliko denarja. Končen rezultat teh nesrečnih okoliščin je bilo znatno zvišanje produkcijskih stroškov mlade jugoslovanske industrije. Potrebno je opozoriti, da Jugoslavija lastuje pretežni del še-ezniške proge, ki veže Trst z zaledjem, prav tako teč* po jugoslovanskem ozemlju večina glavne proge Trst-Gorica-Jeseniee. Kadi tega bi lahko v bodočnosti Jugoslavija regulirala železnice ozirom na glavne tržaške prometne žile tako, da ne bi koristila samo Trstu, temveč vsem sintereairanim državam. Potrebe drugih zalednih držav si bi lahko upoštevale z u vedenjem prostih con v pristanišču. Internacionalizacija Trsta pa ne bi rešila problem. Za to trditev ja mnogo tehtnih razlogov. Tržaška industrija no bi mogla nikoli biti regulirana na tisti ekonomski podlagi kot Jugoslovanski, s katero je nerazdružlji-vo povezana. Potrebna vez med obema industrijama se ne bi mogla obdržati in Jugoslavija bi aila avtomatično prisiljena, iskati prometnega izhoda drugje, kar i bi bilo v škodo, enako Trstu in državam, ki se poslužujejo tržaške luke. Drug tehten vzrok proti internacionalizaciji Trsta Je, ker mesto ne more uspevati, če ne bi bilo nikogar, ki bi financiral že ezniške proge. Trst Jih gotovo ne bi mogel sam, a z zvišanjem pristaniftčnih pristojbin in dav kov, se bi pa zaeno znižal pro met pristanišča. Uspehi partlsanov ia julijska Krajina Bojevanje, ki so fi« vodili proti sovražniku partizani iz Julij ske Krajine, se Je vršilo v naj težavnejiih okolščinah Vse prebivalstvo Julijske Ki a Jine je sodelovalo v narodnem osvobodilnem gibanju, kajti 8lo vencem in Hrvatom ja pomagalo tudi italijansko antifašistično ljudstvo. In ves ta antifašističen element želi biti združen v demokratični federativni Jugoslaviji Julijska Krajina Je zemljepis no, narodopisno, gospodarsko in po volji njenega ljudstva »astav-ni del Jugoslavije, ali natančne-e, federalne Slovenija in Hrvaške. Njeni Južni kraji so zemljepisno sestavni del skrajnega konta Dinarskega gorovja. Njena severna stran aa razprostira v Julijske Alpe in noben njenih severnih krajev ne spada aaverni italijanski ravnini. Ktnograflčno pa je bila v zadnjih 13 stoletjih naseljena s Slovenci in Hrvati, to je z Jugoslovani. Italijanska muhjšina, katera Je pronikala v te kraje v nedavnih Časih, pa živi izključno v mestih, ki so sl-tuirana na bistveno jugoslovun-ski narodni zemlji. Ta mesta nimajo nikakih vezi t italijanskim etnografičnim teritorijem. Poleg Italijanov živi v toh mestih mnogo Jugoslovanov, v največ primerih 40 do 50 odstotkov od «kupnega prebivalstva. Trst, ostali kraji Julijske Kru-jino In Jugoslavijo so nerazdruž-ijivo povezani. Trst Je za Jugo-slovanski eksport In Import najvažnejše pristanišče, za Italijo pu ni nobene gospodarske važnosti. Trsi je eno redkih velikih pristanišč', ki ne leži ob ustju reke in vsled tega ni nobene možnosti za cenen rečni promet v notranjost dežele. Kadi tegu je razvila v zaledju pristanišča, v krajih Julijska Krajine in se- i verne Jugoslavije, industrija, ki, je tesno povezana z industrijo mesta Trsta Tržaška industrij» potrebuje Jugoslovanske surovi-1 ne ir, prav tako potrebuje Trat; Jugoslavijo za konsumacijo svojih produktov. Edina pravična 'eiitev Je, da se združi Julijska Krajina v celoti f Jugoslavijo. (Po New York Timeau M. M.) Raziskave o vremenu Vreme, o katerem ljudje menda govore več kot o čemer koli drugem, obsega še vedno številne uganke, dasi so meteorologi dognali mnogo reči, ki so bile nekdaj neznane in nam r.najo precej zanesljivo povedati, kaj imamo pričakovati vsaj /.a prihodnjih 24 ur. Da vplivs sonce na našo zemljo, seveda ni nič presenetljivega. Sonce nam daje svetlobo, sonce nam daje toploto, S tem pa je pravzaprav kaj malo povedano. Znanost bi rada vedela več, mnogo več, najrajša bi vedela vse, in v tem slučaju ne le zaradi teorije, ne le za knjige, ampak iz zelo praktičnih razlogov, za zelo stvarne namene. Mnogo ljudi se prav resno ukvarja z vremenskimi vpraša« nji in študira te pojave na mnogo različnih načinov, a med njimi je sodelovanje, ki bolj in bolj omogučuje, da se zbirajo rezultati in se sestavlja nekakšen e-noten sistem. Sonce pošilja na zemljo žarke, ki jo ogrevajo. Ni pa vse eno, ali padajo ti žarki na morje, na vrhove Alp, na Saharo, ali pa na severni led. V vsakem slučaju učinkuje odraz teh žarkov na različen način. Vrhu tega so pa tudi dognali, da energiju teh žarkov ni vedno enaka. In potem so spoznali, da se širijo tako zvani ultravijolotni žarki veliko bolj od drugih in da ob segajo več energije. Nekateri raziskovalci naglaša Jo, da nista sonce in zemlja edina telesa v prostoru in da morajo nekateri planeti imeti velik privlačen, magnetičen in elek tričen vpliv na razmeroma maj hno zemljo, kar bi vso utegnilo vplivati tudi ua naše vreme Tudi statiatika mora pomagati Tako Je na primer sedaj doka zano, da suše zadnjih let, ki so bile zlasti na zapadu tako ob čutne, niso nič novega v tej de želi. Leta 1H30 je bila zaznamovano ena, zopet leta 1H8« ena, ki se Je ponavljalo deset let in bila prov toko katastrofalna kot zadnjo, ki se Je pričelo leto 1930 Izračunali so, do se v Ameriki ponovijo sušo Mibližno vsakih 4(1 let in du trojo vsako približno deset let. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje i S. itroni) svetnike, na primer za zadružne trgovine, potem bi bili lahko ponosni in lahko rekli, da so denar dobro investirali. Na tisto, kar je župnik Oman sam zase zgradil, pa ne morejo biti ponosni. Na slavju se je župnik najprej zahvalil Bogu, potem pa fara-nom. Bil bi velik lepec, če bi verjel njegovim besedam. Bog mu ni dal ničesar, pa se je vseeno najprej njemu zahvalil, to pa menda zato, ker je faronom zmešal pamet. da so ostali slepi. Slavnosti je konec in vsi so veseli, • Menim, u«i Je gospod zadovoljen in priden in bo tudi v bodočnosti vlekel svoje ovčice zo nos, če jih ne bo poprej sre-cula pamet. Župnik Oman pošilja svojim faronom neke brošure o partizanskih grozodejstvih. Dosegel ne bo dosti ali pa nič, kajti mnogi so prepričani, da gospod ne govori resnice, vsuj tuko se izražajo v pogovorih. Neka ženica modruje v A. D , da ni nobene razlike med fošiz-motu in komunizmom. Če je ni, Bodimo previdni Bodimo previdni z rabo besede "nikoli." Včosili so se v zgodovini človeštva pojavljali preroki, napovedujoči kaj du bo. Se več, neštetokiot več pa je bilo negotivnih prerokov, ki so včasih hladnokrvno, včasih srdito, včasih zasmahIjivo, včasih bolj po tihem trdili, da "tega nikoli ne bo." Če bi bil! v srednjem veku glasno napovedovali telefon uli celo radio, bi vas bili imeli /a "copmlko." C ur Ivan grozni |e dul poguhiti iniudegu Huso, ki je izdelui primitivno letalo in les poletel . . . Pred petdesetimi ieli so naši profesorji trdili, du ne bo nlkdur mogoče krmariti v zraku. Če dunes kdo pravi, da bodo ljudje letali od zemlje do Mursu, do bodo ra* bili atomsko energijo in -odpravili vojno, je edini piuv! odgovor: "Mogoče," čemu (Mtpež in vsa ostala črnu reakcija tako silno nasprotuje komunizmu po vsem svetu, fašl-sem pa so blagoslavljali v dneh njegove moči iit mnogi bi še danes radi videli, da bi ga vzpostavili. Pod fašizmom je bilo svobodno izkoriščanje ljudstvu, socio-lizem po grodl pot. po kuterl bo delavec in pošten človek v splošnem prišel do bolj dostojnega življenja In zaeno pomete! s pijavkami. To Je razlika. Seveda, oupežu in črni reakciji Je vera deveta briga, boji pa oe gospodarskega sistema, ki ga danes grade socialist! in komunisti. Kajti z vzpostavitvijo kolektivnega sistemu oe jim bo zlato tele iztrgalo iz rok. Ko oo pri A. D. (Ambrožlč, Gabrovšek in drugi) trdili, du razkrinkujejo grozodejstva partizanov, je neka histerična žena 1 nuplsolo dopis v A. D , da oo JI partizani ubili sina in družino. Soda j po Ja njan oln poolal telegram, v katerem jI Ja sporočil, da živi v Ljubljani, njegovi otroci pa v ftent Jerneju. Žena se Je prenogllla in nasadlo propagandi, medtem pa še živi katoliški stebri še nadalje lažejo. ¿upnik Jager iz Barbertona je tudi vas iz sebe, Na njegove pridige, ne strah ir\ ne laž. ne spremeni ljudskih simpatij do partizanov. Ameriški Slovenci v večini čutijo z naiodom in partizani, ki so šli skozi veliko trpljenje v veliki meri radi črne reakcija, ki se dunes skriva v Rimu, Gubrovšek, Ambrožlč in oatuli katoliški stebri si lahko Izrabijo jezike na piižnlcah tn peresa s pisanjem, po vzlic temu ne bodo mogli preslepiti nušegu ljudstvu in ga odvrniti od SANSu Mislijo, du bodo naš nuiod prlpeljull v. vrste Lige katoliških Sloven* cev, todu se motijo, r.elo molijo, kujti slednja organizacija služi Rimu In reakciji v splošnem, MAN,S pu nurodu in pravici! John rUlplč. V Proavall »o dnevna ovalov na In dalavoka vootl. AM ilk ¿Itala vsak dant MEN-MEN Needed «t once GENERAL PACTORY WORK • STEADY JOBS e GOOD PAY "EXCELLENT WORKING CONDITIONS'' TIME AND OVER • HOURS EACH DAY THE HINDE & DAUCH PAPER CO. 3301 WEST 47th PLACE Obravnava proti Lavaíu v oktobru Parir, 19 sept.- Pietie l*aval.' bivši načelnik lutkarske vlade v vichvju v času n« ruške okupacije Francije- bo prišel pred v« -, hov no sodišče 4 oktobra On )<-obtožen i/dujslva Prend je. tíb-»avoava proti Josephu Da» nandú bivšemu načelniku francoske mlllre sc bo pitf-elu 3 ok lobia, BINDERY GIRLS AUTOMATIC STITCHER FEEDERS Also GIRLS TO LEARN DAY OH NITK WORK - BONUS - VACATIONS (JOOP WORKING CONDITIONS Phone CALUMET 5375 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLAtILO IV LABTMIMA SLOVENSKE MAHOD1TT: PODPORJfg JKDMOTE 3r«aa of ud published bj Slovana *all©«»al Benofll ftocUty NaroCnin« i| Zdrusana driava <««▼•« Chicagal la Km»4> $0.00 a« teto. 93.00 se pol lata. *1M> M colli Iota: U Chicho in Cook Co.. S7.S0 u c«lo loto. 13.71 u pol letei u inosamalvo $«00 ■ii>»nirtf-r roJeei for tho ü»uod SUlti («noopt CUn«o) Md Canada M OO por year. Chicago and Cook Cotmiy I7.S0 por m»-foreign countries M M por row. Cono oglMoe po dfoeonu »ofcopial doptooe I» ¿lankov so no vra^ajo. Aokopui lüorerno ▼sabina (¿rtíoo. . Orame. posrai lid.) so eraoio peáiljeialju lo ▼ slu¿o)uu U |e priioáál Advertising ratos on agreement.—Manuacripta of communications j end unaolicitod articles wUl not ho returned. Other manuscripts, < such as stories, pleya. poena el«., will be returned to sender only by self-addressed end Heeler no ese. ker ima stik ■ listen PROSVETA 2057 59 So. Lawndale Are« Chicago 23, Illinois Glasovi iz naselbin MEMBER Of JHE FEDERATED PRESS J Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov „r II. Velika zemljiška gosp<*la je .skuhala «praviti kolikor največ mogoče zemlje nase. Prvi, ki so se morali ponižno stisniti, so bili mali plemenitniki, ki so kmalu morali iskati prikladnih služb pri večjih posestnikih in na dvorih Ur v vojaškejn stanu. Akumulacija kapitala je napredovala nevzdržema, kakor pozneje v manu-fakturi in dandanes v kapitalističnem vejeobratu. Za malimi plemenitniki so prišli na vrsto kmetje. Zaraditega se je pripetilo, da je bilo tudi na deželi vedno več revščine, da so imeli kmetski domovi preveč ljudi, ki jih niso mogli rediti. Nastal je kmetski pro-letariat. Ta je bil indirektni nospeševatelj dolgoletnih vojn, ki jih ima siednji vek. Ne le malo. propadlo plemstvo, temveč tudi kmetski ii novi so odslej služili v vojnih četah. Ti vojaki so služili vsakomur in kdor jih je boljše in točneje plačeval, jih je dobil. Vojna «n klanje, ropanje in molitev, je postalo družabna potreba, ki jo je rod»la nenasitna akumulacija zemlje v rokah velike plemenite gospode. Ti kmetski sinovi so se, ko so si po vojnah in napadih naplenili nekoliko premoženja* zopet vračali domov in začeli zopet kmetovati. S seboj so prinesli iz tujine vajo v rabi oreijo in vojnega, razuzdanega duha. V vojnah, kjer so služili proti plači kot pešci, ki so prihajali tako zopet do militaristične veljave, so se navadili ugodnejše in boljie ter svobodnejše živeti, nego na so živeli domu kot brezpravni podložniki. Seveda so se kmetske vojne »n kmetski upori začeli pojavljati šile imtem, ko se je kmetovo stanje zopet izdatno poslabšalo. Dva einitelja v tedanji strukturi družbe sta mogočno vplivala na to: Trgovski kapital ln abaolutni vladar. Trgovski kapital se je ojač'1 vsled pomnožene produkcije blaga in tigovine. Ta kapital pa je, č»m bolj se je pornnoževal, ustvarjal tudi močno, ugledno In blestečo državno oblast združeno v roki domačega kneza in vladarja. V ta namen je bilo treba pokoriti (hlastno in mogočno plemstvo. Kapital ni mogel In ne more uMtevati ničesar drugega, nego samega sebe. On je potreboval te močne in ugledne državne obla->tl, da je vaiovala notranji, domači trg, in da je mogel z njeno pomočjo, s pomočjo državnega aparata, se uveljaviti na svetovnem trgu. v Na svetovnem trgu je potreboval kupital te moči, da ga je branila pred tujo konkurenco. T« smer je v svoji upravi zahtevala predvsem dvoje: birokracijo in plačano vojsko. Oba ta dva čini-telja sta jako pospeševala absolutno vladarstvo, absolutnega deželnega kneza. Močni in absolutni knez je mogel krotiti ošabno plemstvo, ki je začelo vedno pogosteje iskati luhkih in častnih dvomih služb. Naravno in jasno p« je, da je boj med podložnim kmetom in fevdnim gospodom le podpiral trgovski kapital v njegovem stremljenju, ker je oba slabil in ju nupravljul vedno manj nevarna. Jako dobro se to izpozna ravno pri uporu slovenskih kmetov, ki so poklicali na pomoč cesarja Maksa in k* je pri tej priliki dal mnogo povodov za pritožbe proti cesarskim uradnikom. (Plemstvo se ie močno pritoževalo nad "Umreiterji," ki jih je teror poslal mrd kmeti, da noizv«do njihove pritožbe. Ti cesarjevi cdposlonci m» baje ščuval» kmete, naj se pritožijo proti svojim gospodarjem In če ne kmetic niso hoteli pritožiti, no jim celo grozili, da so spravili i/ njih, kur so hoteli.) V tej dobi se je položaj odvisnih kmetov silno poslubsevul. Se vedno so se vse državna m deželna bremena nulagalu veleposestnikom in le v manjši meri mestom vsled neurejenega davčnega histt ma. Veliki posestnik d« je zvalil redno vsa bremena na Ijmet-ska i a mena. Toda če so v prejšnjih časih- |x>sebno v štirinajstem stoletju—mesta pomagalo kmetom, je sedaj to nehalo. Pivlf m* je pomnožil trgovski kapital, vsled česar je oslabelo knutom prijazno mulo meščanstvo, in drugič so se naselili v mestih in si tam zidali h»še »n palače veliki plemenitniki. Prej koli« kortoliko svobodna utekla m» postala odvisna od milosti vladarja. Cim odvtHitcjše pa je postajalo malo meščanstvo, živeče še v starih kimlskih tradicijah, tem bolj je ginila v mestih—večjih namreč— stuiu demokratična smer na škodo kmetskemu ljudstvu. Naiavna pomnožitev prebivalstva, opuščunjc spremstev—ki je bilo za časa naturalnega gospodarstva v vsaki plemiški hiši jako mnogobiojno—pomnožitev državnih in deželnih davkov, oderuške obteati in naposled okolnust, da so se mestu zaprla kmetom—vso to je silno množilo vrste kinetskega in najnižjega proletariata. Naatala je splošna revščina Toda tudi v teh težkih čaaih so imeli kmetje svoje zaveznike. Deloma »o bili to malomeščam. deloma pa rudarji kot predstavi-Iclji industrialnega proletariata (Pri upoiu slovenskih kmetov 1 1514. 1516 je bil \ipornim go-lenjakim kmetom poleg kmeta Klandra voditelj tudi neki krojač U Radovljice, in na Dolenjskem ie |M>magul upornim kmetom celo plemenitaš Franc Glanhofer 1/ Diagomlja. Ta je dal kmetom na I tespolago mal top (Koirtnbuechhe). s katerim so pozneje oblegali giad Andreja (.amberga pil Novem mestu. (Dtmltzr (iesehichte j Kraino) Induotrlalni proletariat je že tedaj sklenil nekako zvezo z nezadovoljnim kmetstvom Za slovenske kmetake upore ta zveza sicer ni imela večjega praktičnega pometi« iz enostavnega vzroka, ker je primanjkovalo razvitega industrtalnega proletariata. Drugače je bilo oeve v Nemčiji, kiei |e strastni sovražnik Lutra. Muenzer organiziral • |>omač)o industrialnega proletanata tunelsko vojno, alt n« Češkem, kjer |e v husiUkem zmagovalnem ognju utrdil Tabor Revoluciji tedanjega tiso je stal na čelu~~prav posebno pri nos POTOVANJE PO WISCOMSINU Milwaukee, WU.—Ko je bilo naznanjen konec svetovnega klanja, je bilo tudi konec mojega dela v tovarni, nakar me je povabil moj prijatelj John Kobe na izlet po državi Wiscon-sinu. Dne 1. septembra srno se naložili na avtomobil John Kobe, Frank Gruener in jaz in se odpeljali iz Milwaukeeja po državni cesti 57 in obiskali mesta Kiel, Chilton, De Pere in Green Bay. Tam smo napojili naš Buick in se malo pokref>čali. Potem smo se vozili po cesti 141 in se peljali skozi majhna mesta kot Stiles, Colman, Pound do Crivitza. Nato smo zavili malo proti zapadu in se ustavili pri M8thu Sedlarju mL, ki ima lepo farmo. Ker pa je bil stari hlev premajhen, je prav tedaj postavljal novega in bil zelo zaposlen. Videč položaj, smo se hitro poslovili in odrinili k njegovemu očetu Mathu Sedlarju, ki nas je prav gostoljubno sprejel in vpraial, kako dolgo bomo ostali pri njemu. Naš šofer je malo pomislil, nato pa odgovoril, da tri dni, tako da bomo šli v torek zjutraj naprej. Rojak Sedlar je nato odšel v hišo. in naznanil svoji ženi naš prihod. Ona je hitro pritekla ven, v levi roki držeč sekirico, desnico pa je ponudila v pozdrav. Ker sem bolj plašljive nature, sem si ji odmikal toliko časa, da sta ji moja prijatelja prva segla v roko. No, ker se ni njima ničesar hudega zgodilo, sem se tudi jaz okorajžil in ji podal roko. Po pozdravil je gospodinja stekla čez dvorišče in nenadoma so pričele za hlevom silno ko-kodajskati in vreščati kokoši, da se je razlegalo daleč na okrog.1 Nato smo se odpravili na o-bisk k Sedlarjemu sosedu Johnu Puclju. Tudi ta družina nas je prijazno sprejela. Pucljova farma je zelo velika, čez 500 akrov zemlje. Res krasna domačija: lepa poslopja, moderno poljedelsko orodje in stroji. Doma sta dva močna sinova in dve hčeri, ki sta učiteljici, dočim je en sin pri vojakih. Po tem obisku smo se vrnili k Sedlarjevim, kjer je nas čakala večerja: obložena miza z vsemi dobrotami tega sveta in lepo pečenimi piščanci! šele tedaj se mi je posvetilo, zakaj je gospodinja držala tisto sekirico v rokah, ko smo prišli tja, in zakaj so kokoši tako kričale. Takega življenja se pa človek kmalu privudi in če sem slišal vreščanje kokoši, sem takoj vedel, kaj bomo jeli. Na farmah pridelujejo vse, največ pa krompirja, ki ga vozijo prodajat v Milwaukee, kakor tudi fižol. Tisti čas je prišel na obisk tudi M. Valentin in ko me je zagledal, mi je dejal: "Louis, moja Prosveta mi bo kmalu potekla, ker p« ne nameravam še tako kmalu priti v Milwaukee, ti bom pa kar tukaj plačal za celo leto. Napisal sem mu pobotnico in se zahvalil. RAZPRAVLJANJE O TEM IN ONEM San Francieco. C «L—Sedaj se veliko govori ln govoriči, kdo je zmagal v prav kar končani vojni. Kakor ohičgjno, oni, ki so najmanj pripomogli do zmage, si sedaj prisvajajo največje zasluge Italija je bila sovražnica zaveznikov, danes pa hoče vse ugodnosti in najlepšo kokošjo pečenko. To menda zato, ker so Tako orno se zabavali v Crivi tzu do 3. septembra. Noše gosti telje smo vprašali za dolg, toda morili naše vojake, kateri so se niso hoteli sprejeti ničesar, nia- borili tudi za njihovo svobodo, kar smo se zahvalili vsem sku- Svetu hočejo hinavsko pokazati, paj p pravo slovansko gosto- kako inteligenten in napreden je liubnost, nato pa smo se odpe- italijanski narod. Od vaeh dežel, Ijali po cesti 64 in vozili skozi ki sem jih prehodil v mladih le mesteca Mountain, Antigo, Mer- tih, sem opazil v Italiji največjo Oll do Medforda. V tem mestu revščino in najslabše vzgojen ima Frank Gruener brata, ki ima veliko pekarijo z imenom George Gruener Bakery Shop. Pri njemu smo se ustavili in brata sta se pozdravila po mnogih letih. V Medfordu smo se mudili eno uro, nakar «mo zavili po cesti 13 skozi Little Black, Stetsoiv ville, Abbotsford, Colby, Unity, Spenoer do Marshfielda. V tem mestu smo se najprvo ustavili pri Johnu Brajerju. Ker sva dobra znanca, nas je povabil takoj v hišo in nam postregel s hladnim pivom in okusnim prigrizkom, kar nam je zelo teknilo, za-eno pa nas je predstavil svoji boljši polovici, ki pa je precej slabega zdravja, vendar pa nam je zagotovila, da bo pripravila večerjo in prenočišče. S Kobetom sva se odpravila k sosednemu farmarju Franku Bo-jancu. Našla sva ga bolnega v postelji. Z njim se nisva videla ze od 1. 1927. Bil je bolj žalosten sprejem. Ni lahko, če gospodar leži v postelji in mora delati na precej veliki farmi sama gospodinja. Tako življenje je težko, zelo težko. Dokler so bili otroci doma, je že šlo, potem pa so se poženili, eden pa je pri vojakih. Žena je dejala, da bi prodali farmo, ako bi dobili kupca. Obiskala sva tudi Franka Ro-tarja, ki ima lepo urejeno majhno farmo. Pohvalil se je, da mu gre prav dobro. Nato sva se napotila še k njegovemu bratu Petru Rotarju, ki poseduje obširne farfhe, a je dal polovico svojemu sinu in sedaj skupaj obdelujejo. Gre jim prav dobro in imajo vsega zadosti. Ko sva se povrnila k Brajerje-vim, je že čakala večerja na mizi, po večerji pa smo se pomenkovali. Brajer ima sina v službi Strica Sama, na farmi pa mora imeti najetega delavca, da mu pomaga. Drago jutro smo jo zarano odrinili, seveda, ne brez zajtrka. Mrs. Brajer, čeravno bolna, nam je pripravila okusen zajtrk. Odpeljali smo se ob sedmih zjutraj po cesti 13 skozi Pittsville, Wisconsin Rapids, Friendship, Adams in Wisconsin Dells. V tem mestu se vidijo velikanske skale, štrleče visoko proti nebu. Od tam smo se odpeljali po cesti 16 skozi Portage, Columbus, Wa-tertown, Ooonmowoc, Hartland in Pewaukee, nato pa smo dospeli 6. septembra domov v Milwaukee. Prevozili smo 722 milj brez vsake nezgode ali neareče. V državi Wisconsinu je mnogo lepih krajev. Zaključujem in pozdravljam vse naročnike Pro-svete in Proletorco. Loula Barborich. zastopnik Prosvetc in Proletarca. to je demokratično za vse, ki se borijo za svobodo in enakopravnost! Peter E. Kurnick. narod. Danes se temu ngrodu še ved no cedi fašizem oc| brade, toda tega nočejo priznati. V Italiji bo postal narod svoj gospodar šele tedaj, ko bo prišla na površje delavska stranka in skrbela za boljie življfrnjake razmere, ter odstranila fcapitali*em in papeža. Oba škodujeta narodu, kar se je posebno izkazalo v tej vojni. Amerika zasluži priznanje za hitro in velikansko produkcijo vojnega orožja in drugih potrebščin. Res žalostno, da so delavci, izdelovalci orožja, rabili orožje proti delavcu. Take zaključke so napravili fanatiki na-cijske Nemčije in fašistične Italije. Ako se njim ne pokorimo, bomo vsi jedli "sauerkraut" in makarone. Taka je civilizacija in inteligenca bojevitih narodov, zato so danes poteptani v blato, iz katerega se z Japonsko vred ne bodo izkopali če mnogo let. * Nikdo ne more tajiti, da Rusija ni pokazala zmožnosti in j hrabrosti v tej vojni. Visoki voditelji občudujejo rdečo armado,' ker je bila skoraj poražena, vzlic temu pa se ni podala, temveč je z vso rilo udarila nazaj in strahovito porazila najmilitaristič-nejšo deželo na svetu, nacistično Nemčijo! Ali ni bil Stalin tisti, ki je neprestano zahteval tako zvano drugo fronto, kar je pomenilo pogin nacizma in fašizma? V Prosveti št. 130 komentira Milan Medvešek med drugim tudi sledeče: "Pri tem pa pozabijo, da morajo tanke in aeroplane voditi živa bitja, življenje enega samega bitja pa je več vredno DUHOVŠČINA NAJ SE DRŽI SVOJEGA POKLICAI Chicago. IIL—Krščanstvo današnjih dni je postalo krščanstvo dolarja in vera ter cerkev se dandanes izrabljata v obrambo reakcionarnih sil in premožnega sloja tako očito, da to tudi slepci lahko vidijo. Tisti kristjan, ki je res veren in boga-boječ, spolnuje verske in cerkvene dolžnosti, itd., če se postavi za svoje pravice in za pravice svojega sodelavca, navadnega zemljana, ni v očeh vatikanske hierarhije vreden, da ga solnce obsije; je komunist, pre-kucuh, ki ne zasluži drugega kot smrt in peklo. Na drugi strani pa si lahko fašist, ki se pokihaš na vse verske dogme, hodiš v cerkev ali ne hodiš, živiš j?o verskih prepisih ali ne, pa če si pripravljen braniti materialne interese katoliške cerkve, če treba tudi z orožjem, si kajpada dober kristjan. Župnijske dvorane, ki so svo-ječasno služile v verske namene, so sedaj v več naselbinah spremenjene v komercijalna podjetja, koder ni več grešno i-grati na razne srečke, dokler ima od takih iger dobiček župnija. Če bi bile ljudske mase tako materialistične, kakor je katoliška duhovna gospoda, potem bi bila malokatera cerkev še odprta. Tisti, ki masam pridgajo o posmrtnem življenju, sami vanj najmanj verujejo, kar pričajo njihova dejanja, ampak hočejo dobro in ugodno živeti tukaj. Tako na primer smo pred kratkim čitali v čikaških listih, da je 14. avgusta umrl v South Green Bayu, Highland Park, katoliški župnik James David O'Neill, ki je tam pasel ovce trideset let. Ker je mož imel precej udobno življenje, se je računalo, da župnik najbrže ni zapustil več kot kakih pet tisoč dolarjev prihrankov, kar bi ne bila pretirana vsota niti za župnika, četudi ni imel družine. Toda, ko so odprli varnostno shrambo na banki, kjer je župnik hranil svoje prihranke, je bilo pa veliko iznenadenje celo za sodnika, ki je bil imenovan za upravitelja zapuščine, kajti dobili so $268,000 v gotovini in bendih! To pomeni, da je "špa-iovniM župnik dal povprečno Edward Bykowski. ki j« bil ronien v vojni, se ie podal t Washington in pričel pikati prod kopltolom y znak proti senatorju Bilbou sippiia, ki lavno ščuva na rio» sovraštvo la bruha iz soba nieij. ski strup. pikstirifl < protasii is MiniiJ kot sto tankov ali tisoč aeropla- korQ devet UsQ¿ dolarjev letn0 nov." Kaj takega more zapisati človek, ki misli, kadar piše. Milana Medveška osebno ne poznam, poznam pa njegovega očeta. Vsaj -sodim, da je Ludvik Medvešek iz Clevelanda njegov oče. Koliko so tanki in aeroplani vredni brez živega bitja?! Človeška sila je absolutno potrebna za izdelovanje strojev in prav tako človeški um, da jih vodi. Aeroplani so na vseh frontah protektirali armado in mornarico. Res čudno, da se nekateri tako radi vtikajo v notranje politične in delavske razmere Sovjetske Rusije. Rusija je dežela Rusov, zato naj jo Rusi sami vladajo! Kdor sovraži Rusijo in njene na stran za "deževne dneve." To je res lepa vsota in nihče bi mu je ne bi bil nevoščljiv, če bi bil mož tako tudi skrbel za delavce, ki so posečali njegovo cerkev in delodajalcem priporočal, da zvišajo delavske p.ače na stopnjo, da bi bili de-avci, ki so posečali njegovo cerkev, dobili vsaj polovico tistega, kar je on letno prihranil, v obliki svojih plač. Razume pa sc, če bi bil kaj takega pri-dgal, da bi tudi njegovi dohodki ne bili tako visoki, zato je ludi razumljivo od kod so prihajali. Ampak revni ljudje k'jub takim in podobnim odkritjam nosijo denar, da si ki-ni jo posmrtna nebesa tam, kjer se zanje kuje pekel na tem svetu Ta vojna je verski fanatizem nes ima katoliški nadškof Speili man v tej deželi večjo besedi kot kateri koli posamezni dri žavnik in vera mu služi le a krinko, pod katero vrši politi-čne intrige v interesu velikega biznisa. Brezbrižno ljudstvo tega kontinenta se bo morda enkrat še bridko kesalo, ker kaj takega trpi, toda takrat bo ie lahko prepozno. Ce bi se duhovščina brigala izključno a svoj poklic, politiko pa prepusti la onim, v katerih področje s| da, bi imela mnogo več res] pred javnostjo in več zaupanja med ljudstvom, toda tega si i da dopovedati, kot si ni dali slovenska v Jugoslaviji. Fuui čno in moralno je podpiral Rim, in s tem seveda italija ski fašizem, kateri je prav p barbarsko postopal s primoi mi Slovenci, sedaj pa žanje dove. Slovenski narod v d vini ii bo brez dvoma za te svoje "prijatelje." F. A. Vid«. razmere, naj ne hodi v Rusijo. 4 ^ . . ,, , Radi ali neradi, lokalni liit. —kmet. Ta revolucija na i bi strla fevdni jarem, uničila s tem temelj, na katerem je bila organizirana cela kulturno tedaj znana družba V socialnem in političnem smislu so bili ostanki slovenskih kmetov veliko dalekosežnejšega pomena kakor pa v