Poštnina plačana v gotovini*
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1921.
" Ž*
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako s r • d o ob 5. uri zjutraj. — Cena mu fc 30 K na leto. — G Za inozemstvo SO K. § Posamezne Številke se prodajajo po 1 K. g		Spi« in dopisi se poiiijajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljub-ljana, Kopitarieva ulica, — Naročnina, reklamacije in inserati pa; UpravniStvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
		

Prvi jugoslovanski kralj je umrl.
Z njim je legel v grob mož, ki je res nosil na sebi kraljeve lastnosti. Država mu ni bila podjetje, katero bi izkoriščal v svoje osebne in častilakomne namene, kot smo bili tega navajeni v prejšnjih časih, temveč je bil kralj, ki mu je bila država družina, za katero je žrtvoval vse svoje moči in postavljal za svobodo svojega ljudstva tudi življenje v nevarnost.
Ko so vladali v Srbiji Obrenoviči, sovražniki dinastije Karagjorgjevičev, je živeJ kralj Peter v pregnanstvu v Švici. Ko pa je videl, da Turki vedno boli tlačijo krščansko ljudstvo v, Bosni, je šel med svoje ljudstvo pod imenom Peter Markonjič in se na čelu male čete boril za osvoboditev krščanskega ljudstvo izpod turškega jarma. Ko pa so ga hoteli Obrenoviči zavratno umoriti, se je zopet umaknil y prognanstvo.
Dne 11. junija 1908 pa so belgrajski zarotniki ubili kralja Aleksandra Obreno-viča in jegovo ženo Drago. Z Aleksandrom je izumrla rodovina Obrenovičev. Narodna skupščina je. zato pozvala na prestol Petra Karagjorgjeviča, ki se je vabilu odzval ter zasedel srbski prestol.
Za življenjsko nalogo si je postavil združiti vse Jugoslovane v eno državo. Zato je stvoril najprvo balkansko zvezo, k! je imela namen najprej Jugoslovane rešiti izpod turškega jarma. Izbruhnila je leta 1912. balkanska vojska, v kateri so združeni Jugoslovani zadali turškemu gospod-stvu smrtni udarec. Jugoslovani so bili osvobojeni turškega jarma.
Sedaj so prišli na vrsto avstro-ogrski Jugoslovani. Priliko je dala svetovna vojska, v kateri je kralj Peter pokazal toliko osebnega junaštva in požrtvovalnosti za
svoje ljudstvo, da tvorijo ta grozepolna leta najlepši lavorjev venec v njegovem burnem življenju. Hodil je od rova do rova ter navduševal svoje vojake, in ko je avstrijsko - nemška premoč potiskala srbsko vojsko vedno bolj nazaj, je on vedno zadnji sprožil puško iz svojega rova in ga zapusti! zadnji. S svojimi vojaki je peš hodil čea albanske gore — najtežji križev pot srbskega ljudstva je hotel hoditi tudi kralj. Toda popeljal je spet svoje vojake nazaj in končni uspeh je bil, da je ogromna večina avstro - ogrskih Jugoslovanov združena • Srbi v isti državi.	V
Vsi Jugoslovani še nismo združeni. Kralj Peter je umrl; pokazal pa je svojemu nasledniku pot: končna združitev. xseh Jugoslovanov.
Kralju Petru trajen spomin! . „
r
Josip Kremen: *
Sedem glavnih točk za izpremembo ustave.
u. Za
socialno in gospodarsko zaščito delovnega ljudstva.
. Najvišja naloga vsake države je, skrbeti za svoje državljane, varovati njihove koristi, braniti jih in pospeševati njih napredek ter blagostanje v vseh panogah kulturnega življenja. Le država, ki jo sestavljajo zdrave, svobodne in neodvisne er gospodarsko trdne edinice, (družine,
občine, okraji, dežele) ima kal bodočnosti v sebi, ker le take edinice jamčijo državi za sigurno davčno ozadje ter za rešpektv inozemstvu, ki je nujno potreben za dvig naše katastrofalno nizko stoječe valute ter, za uspešno trgovinsko politiko, o kateri pri nas do danes pravzaprav še govora ni, ker nimamo nikake Statistike, koliko uvozimo ali izvozimo, še manj seveda, koliko nepotrebnih proizvodov izvozimo in koliko preostalih puščamo gniti po vlažnih skladiščih.
Vsi vemo in čutimo: Kmet pada v dolgove, delavec tava kot podplat suh in razcapan okrog, uradnik ne more obleči svoje družine. Le nekaj izvoljenih je, in ti pijo
šampanjec, vozijo se z avtomobili in salonskimi vozovi, — zakaj? Zato, ker ima državno krmilo v rokah peščica tistih ljudi, ki so si potom izsesavanja delovnega ljudstva pridobili na krivičen način milijonska premoženja. Vsak otrok že ve, da ne .vladajo v Jugoslaviji tisti, ki so od naroda ,v, to edino poklicani, marveč banke, izvozničarji in liberalni kapii talistižni špekulantje. Na eni strani .vedno večje kopičenje neizmernega bogastva, zapravljanja, veseljačenja in noblese, na drugi strani pa milijonske mase delovnega ljudstva, ki ne morejo živeti, nfl. umreti, ki ne zmorejo več ogromnih davkov, ki tonejo v dolgovih in obupu. Če reai
V
pojde tako naprej, bo jugoslovanski kmetski in delavski živelj tekom desetih let Iz-mozgan in gospodarsko ubit. Kdo bo pa tedaj plačeval davke, ko bodo peli pred kmetskimi domovi bobni, in ko se bo komaj še dobil človek, ki bi mogel kupiti grunt za par tisočakov? Od nikoder ga ne bo božjaka, in tedaj bo začetek konca. — A mi smo trpeli za državo, kri smo prelivali zanjo, ljubimo jo, hočemo jo, ker vemo: Pametna gospodinja, kateri mrgoli v kuhinji, lepi kuhinji vse polno ogabnih ščurkov, ne zida nove kuhinje, marveč vzame krop in ščurke popari. Taka kuhinja je naša država: lepa, udobna in bogata- A ščurki so v njej, ščurki kapitalisti, ki ne delajo, le jedo, ki so zasužnili delovno ljudstvo, ki ga izmozgavajo in odirajo do skrajnosti. Mi bomo torej vzeli metlo in pometli te ljudi na gnoj, kamor spadajo, da bo tako naša domovina očiščena trotov, da bodo ljudje gospodarsko svobodni in da bo imel vsak, kdor dela, človeka dostojno življenje. Katoliška načela zahtevajo od države, da je urejena tako, da je vsem ljudem in stanovom v njej dobro. Odtod naš neizprosni boj za iz-premembo sedanje centralistično-kapitali-• tične ustave, ki je prezrla to osnovno najelo in dala vajeti v roke par mogotcem prav v liberalnem duhu: Kogar moč, tega dada, kdor hujši, ta močnejši in več vreden. Tako je zašel jugoslovanski kmet v popolno gospodarsko odvisnost liberalno-•iapitalistične gospode.
A suženjstvo je veleizdaja, — je dejal dr. Krek, in kakor smo se bo-ili v Avstriji za svojo politično svobodo, ;akor se borimo danes za politično enakopravnost, tako se bomo borili do konca za ocialno in gospodarsko svobodo jugoslo-anskega delovnega ljudstva. Vsak držav-jan, tudi kapitalist je dolžan delati! Da e prepreči samovolja bogatašev, izkoriščanje kmeta, delavca in obrtnika, naj se uvede med vsemi rudarskimi, prometnimi, industrijskimi in privatnimi kakor tudi državnimi podjetji nadzorstvo »gospodarskih svetov«, sestavljenih iz zastopnikov oodjetnikov, delavcev in konsumentovl Delavcu in konsumentu naj se dovoli vpogled v upravo in vodstvo podjetij, deležni <aj bodo tudi čistega dobička, ki se kopiči danes le v žepih nenasitnih milijonarjevl Uvede naj se splošno obvezno zavarovanje za vse sloje za slučaj starosti, bolezni, onemoglosti in brezposelnosti!
To so nekatere točke, o katerih ni v sedanji ustavi ne duha ne sluha, točke, ki so po vojni prodrle v vseh kulturnih državah, točke, ki šele puste ljudstvu do sape. 0 centralisti so kmetu in delavcu s pomočjo liberalcev in samostojnežev zamašili usta. A mi vemo: Duh časa in svetovni tok pelje v popoln demokratizem na vseh poljih. Ni več daleč čas, ko bodo tudi pri nas zapihale druge sape. Treba je le, da ee vsak hip zavedamo svojih pravic, da imamo neprestano pred očmi svoj smoter in da v odločilnem trenotku strnemo svoje bojne vrste. Zakaj se vedno je pravica zmagala nad krivico, ker prva je odsev neskončno Pravičnega, drugo pa je sad satanov, ki sicer za časek premoti, a nikdar ne zagosnoduie.
21
Brez gospodarske svobode nI Jugoslavije! Boj, brezobziren boj za naše življenje in za življenje države. Pozdravljeni sotrudnikil
Katoliški shod v Domžalah.
Velike naloge nas čakajo na katoliškem shodu: dvigniti naše ljudstvo do višjih ciljev in idealov, ga navdušiti za požrtvovalno delo za vero in za narod, pokazati, kolike važnosti za ljudstvo, za Cerkev in državo so dobre šole, razkrinkati javno in očitno našega najhujšega sovražnika: brezversko časopisje, navdušiti našo mladino in jo strniti skupaj v eno močno bojno vrsto, tej mladini pokazati pravo pot do svetih in vzvišenih ciljev — zares imenitno in važno delo nas čaka na katol. shodu.
Zjutraj od 7. do 9. bodo zborovali posamezni odseki v dvorani, ob 9. bo služba božja, nato slavnostno zborovanje z 2 govoroma. — Potem pa se bo razvil slavnostni sprevod v vseh svojih raznovrstnih in pestrih slikah, ki jih nam bodo nudile naše okusne, nar noše, različne organizacije itd.
Popoldne bodo ob 3. pete litanije s sv. blagoslovom, nato pa nadaljevanje slavnostnega zborovanja. — Komur bo le mogoče, naj pohiti ta dan na našo slavnost. — Pevci in pevke vseh župnij bodo skupno peli pri sv. maši, katero bodo opravili pre-vzvišeni gospod knezoškof.
Slišali bomo odlične govornike, prepričane, neustrašene katolike, gledali tisoče in tisoče, ki bodo prihiteli od vseh strani — zares, katoliški shod obeta biti veličasten!
KATOLIŠKI SHOD ZA RADOVLJIŠKO, KRANJSKO IN LOŠKO DEKANIJO SE VRŠI 3. IN 4. SEPTEMBRA NA BREZ-JAH. NATANČNI SPORED SE KASNEJE OBJAVI. ZAVEDNI KATOLIŠKI GORENJCI SE ZA SHOD ŽE SEDAJ OPOZARJATE!
KATOLIŠKI SHOD ZA RIBNIŠKO DEKANIJO SE VRŠI DNE 3. IN 4. SEPTEMBRA V RIBNICI.
DNE 24. IN 25. SEPTEMBRA SE VRŠI KATOLIŠKI SHOD V ZAGORJU OB SAVI ZA ŠMARTENSKO IN POLOVICO M0-F \VŠKE DEKANIJE.
Sijajen katoliški shod v Novem mestu.
Novo mesto, 15. avgusta. Danes se je vršil v Novem mestu dolenjski katoliški shod na najveličastnejši način ob najlepšem vremenu. Na shod je prihitelo na tisoče ljudstva od blizu in daleč. Zastopane so bile številno vse občine novomeške de-kanije, tudi Belakrajina je poslala svoja zastopstva. Že zjutraj so začeli prihajati v mesto konjiki, vozovi, pešci, z vlaki se je pripeljalo na tisoče ljudi. Ob 8. uri je bilo Novo mesto podobno mravljišču: vse ulice
so bile polne. V Kandiji se je formiral veli. časten sprevod, v katerem je po cenitvf vseh korakalo 4500 ljudi: spredaj konje, niki, kmetski fantje na konjih, četa Orlov narodne noše, zastave, nato Orli, naraščaj' Orlice. Sledila je št. jemejska orfovska godba, ki je lepo svirala celo pot. Za njo so korakale množice ženstva. Sprevod jo zaključila zopet četa Orlov. Povorka, kakršne Novo mesto še ni videlo, je korakala od Kandije čez most, glavni trg na Kapitelj, kjer se je v veliki gnječi »a pre-malem prostoru in okrog cerkve zbralo do 10.000 ljudi.
Tu je premil. g. prošt dr. Elbert bral sv. mašo, nakar je imel globok in dovršen cerkveni govor č. g. župnik V o v k o. Po službi božji je otvoril zborovanje dr. Č e 3. ni k. V predsedstvo so bili izvoljeni: pred-s sednik dr. C e s n i k , podpredsednika župan V o v k in posestnik Č e 1 i g a , zapis, nikar urednik Radešček.
Prvi je govoril o šolskem vprašanju p osi. Š k u 1 j, za njim pa o mladinski organizaciji urednik K r e m ž a r. Ob četrt na eno je bilo zborovanje prekinjeno ter se je nadaljevalo ob 3. popoldne. Govorili so: posestnik Bore, poslanec B r o d a r in župnik Baje. Shod so zaključile pete litanije.
Vse mesto stoji pod vtisom tega veli-častnega shoda. Pod vtisom ogromnih množic ljudstva je razobesil zastavo marsikdo meščanov, ki je sicer ni nameraval. Na glavnem trgu so visele zastave raz 9 hiš.
Ljudstvo je poneslo seboj neugasljivega ognja za katoliška načela.
H koncu omenjamo še prav posebno naše vrle dolenjske može, ki so pohiteli na katoliški shod. Srce se nam je širilo radosti, ko smo jih videli v sprevodu samo v skupini Jugoslov. kmetske zveze korakati nad tisoč.
Naš ugled na zunaf — afera Savič.
Znano je, da je ameriški predsednik Harding vzel našemu glavnemu konzulu v Newyorku vse konzularne pravice. Ta škandal nam je vzel še tisto bore malo ugleda, kar smo ga imeli. In da slab ugled na zunaj silno kvarno vpliva tudi na naše gospodarstvo in našo valuto, na naše meje itd., smo žal že večkrat imeli prilik® občutiti. V Belgradu delajo pač po balkanskih razmerah in tiste, ki jih posipajo v druge države, da nar, zastopajo, se tudi znajo samo po balkansko obnašati.
Amerikanski list piše o zadevi sledeče:
»V Newyorku izdaja neki Zotti svoj list, v katerem se zavzema-za Radiča in jugoslovansko republiko.
Jugoslovanski vladi je bil ta list v veliko napotje. Drugo ji ni kazalo, kot kupih ga in ga zasukati posvoje.
Ne glede na veliko pomanjkanje v Jugoslaviji, je imela jugoslovanska vlada takoj na razpolago dvestotisoč dolarjev (3<5 milijonov kron), da ga kupi.
Kakor hitro je slišal Zotti o dvest« tisočakih, mu je zrasel greben ter si ubil v glavo, da je vreden najmanj milijon do* larjev. Lista ni hotel prodati.
Če ne bo šlo zlepa, mora iti zgrda, — (j je mislil Savič.ter se poslužil sredstva, ki je v Ameriki podvrženo najhujši kazni, __ poslužil se je izsiljevanja.
Ne oziraje se na trgovske zakone, ne glede na pravico proste trgovine, je na svojo pest odločil, da ne dobi potnega lista v Jugoslavijo noben potnik, ki kupi prevozno karto pri tvrdkah, katere oglašajo v
Zottijevcm listu.
Ta svoj ukaz jc res nekaj tednov dosledna izvajal, dokler mu ni 18. junija odvzel predsednik Harding vse konzularne pravi*«.
V svoji mogočnosti se pa ni čisto nič brigal za Hardingovo povelje ter je do trinajstega julija podpisal potni list vsakemu, komur ga je hotel.
N|egov prestopek je velik. Obtožen je dveh sVvari: izsiljevanja in omalovaževanja vladne oblasti Združenih držav.
,To j* značilno, toda jako žalostno poglavja e zunanjem zastopstvu Jugoslavije.
Poslaniki in konzuli bi morali biti ugledni ljudje, kajti po njihovem poslovanju presaja tuja javnost poslovanje in razmere dežele, katero zastopajo.
Še nikdar nismo čitali v ameriških listih, <ia sta jugoslovanski poslanik in konzul kaj dobrega naredila, kar bi nam bilo v čast in ponos.
Savičeva zadeva nas bo pri Ameri-kancih slabo zapisala. Madeža ne bo mogoče take zlepa oprati.«
Sntijmo strojne zadruge.
(Konec.)
Zadruga ima tudi svoje shrambe za streje, kjer stroji stojijo dobro očiščeni ia zavarovani pred vlago, da se ne kvarijo, kadar ne dolajo. Dobro oskrbovanje strojev posebno pri delu, pravilno ravnanje » slučaju kakih napak in snazenje strojev takoj po delu, vse te stvari zahtevajo prav spretna roke, zato bo zadruga po navadi morala imeti vestnega in spretnega strojnika posebno, ako ima tudi motor ali parni tokomebil. Lahko pa se izuči kmetski fant v najpotrebnejšem strojnem znanju in-proti primerni nagradi vodi ter upravlja stroje.	v .
Poznam vas, kjer so po večini malt kmetje. Skoro vsak pa ima svojo mlatil-nico, slamoreznico in vitelj. Nobeden pa ne rabi mlatilnice več kot dva do tri dni v letu. Vprašam vas, ali ni to potrata? Ali se izplača nabavljati stroj za malo kmetijo, kjer bo celo leto ležal brez dela, mogoče še celo slabo očiščen in zavarovan in le tri dni v letu bo delal? Ali ne bi bilo pametno, da so si ti mali kmetje ustanovili strojno zadrugo, pa bi si omislili večjo moderno mlatilnico in slamoreznico z motorjem, kateri stroji bi z lahkoto v enem mesecu izvršili delo pri vseh posestnikih. In .vendar bi bili stroški pri vsakem posestniku komaj desetina ali še manj od tega, kar je moral vsak sam plačati za stroje, ki so pa zraven še slabi, delajo slabo ni počasi. In v zadrugi bi si poleg tega lahko napravili še druge, za kmetijstvo tako potrebne stroje, ki smo jih zgoraj našteli.
Marsikdo bo ugovarjal in trdil, da je pri skupnem gospodarstvu potem težko urediti, koliko naj vsak član plača, komu naj se prej dajo stroji na razpolago in pa kakšno naj bo razmerje s strojnikom, da nastanejo vsled tega prepiri. Ako so ljudje pametni, je to popolnoma lahka stvar. Lastnik strojev je zadruga. Zato vsak član, ki stroje rabi, plača zadrugi primeren znesek za delo in čas, ko so mu stroji delali. Ta znesek določi za vsako leto po stanju zadruge, po stroških za stroje, popravila, materijal in za strojnika, zadružno načelstvo. Načelstvo je gospodar zadruge. V na-čelstvu so možje, ki jih je občni zbor vseh članov zadruge postavil za gospodarja zadruge. Načelstvo določa tudi, v katerem redu bodo stroji delali, komu prej in komu pozneje. Ako se načelstvo kot gospodar res zaveda svoje dolžnosti, ako mu člani, ki so ga izvolili, tudi zaupajo in se mu pokorijo, ne bo nobenih prepirov in je gotovo, da bo načelstvo tako vodilo, da ne bo trpela škode, na drugi strani pa, da članom ne bo treba preveč plačevati.
Za našega kmeta postajajo razmere vedno težje. Vedno težje je dobiti na kmetih posle, ker danes vse beži s kmetov v mesto in v tovarno. Vedno višje plače zahtevajo oni delavci, ki še delajo po kmetih. Na km»tih ni kakor v meatu in tovarni 8umo delo; na kmetih se dela od zore do mraka. Poleg tega bomo vedno bolj občutili konkurenco inozemstva, tekmovanje poljedelcev drugih držav, ki delajo na veliko in ki delajo vse s stroji. Amerikansko in kanadsko žito nam je že v preteklem letu delala silno konkurenco. Nas izvoz, na katerega smo stavili vae svoje nade, je silno padel in je pričakovati, da bo v bodoče vsled velike konkurenee padel še bolj. Zato, kmetje, je naša naloga, da pravočasno spregledamo in zainemo gospodariti tako, kakor gospodarijo napredni gospodarji v drugih državah, namreč s stroji. Da bomo pa mogli nabaviti vse streje, da bodo stroji v resnici moderni in da bo vendar nabava teh strojev za posameznega posestnika primerno majhno breme, zato se moramo združiti v strojno zadrugo. Strojna zadruga ne bo za nas pomenila samo lastnika strojev, ampak nam bo dajala tudi pobudo za izboljševanje gospodarstva. Več glav več ve. Ako se bomo kot zadrugarji večkrat shajali in se razgovar-jali o kmetijskih zadevah, bomo prišli še na marsikaj, česar danes ne vidimo. Videli bomo, da marsikje gospodarimo po starem, izvoženem načinu, dočim se drugod dela to čisto drugače, s stroji: z majhnim trudom in z malo delavci v kratkem času.
Lakota in koUra t Rusiji »ostajata dan -/.a dnem groznejsi. Uradna poročila govore, i!a umrjo vsak dan 25.000 ljudi m lakoto, 50.000 pa jih pobere kolera. Ljudstvo je popolnoma izgubilo glavo in se vali preko Ukrajine proti poljskim in ruskim mejam. Po potu oropa vse, kar doseže. Izmed njih so vstali »preroki«, ki oznanjajo lcou'ec sveta in pozivljejo ljudi, naj za'o vse uničijo. Kljub tej grozni nesreči, katero je zakrivila nad nesrečno Rusijo nespodobna ia sam« za lasten žep
9krbeča vlada, grozi vojni minister Trocki z novo vojno Evropi. Najbrže pa so to zadnje obupao grožnje umirajočega boljševizma.
Anglija
ima težko bodočnost pred sabo. Prebivalstvo se hitro množi, sama še od daleč toliko no pridela, da bi zadostovalo, njena industrija radi velike konkurence zaostaja, njeni dolžniki so brei denarja, od* kod naj vzame, da bo preživljala svoje ljudi?
Vojska med Grčijo in Turčijo
se je zopet nagnila Grkom v korist. Turki so bili piecej dobro tepeni in je nevarnost, da glavno turi ško mesto Angoro zasedejo sovražniki.
ZMINC PRI SK0FJI LOKI.
Naši liberalci, ali kakor se danes imenujejo, »demokrati«, tudi pod krinko »samostojni kmetje«, s« povsod enaki. Ravno taki so tudi v naši obeiai naši demokrati pod imenom »samostojna kmetska stranka«. Največji zvonec nosi dobravski Žagar, piše se Hribernik France ia Puštata št 56. Vojska mu je pripomogla, da si je napolnil mošnjieek. Od dneva do dneva mu je rasel greben, lačel s«. Je mešati med frakarje, hotel je postati iz šagarčka velik gospod. Ker smo pri Slovenski ljudski stranki povečiaoma kmetje, pa ni upal, kot nobel gospod, da ga bom« kdaj volili za ministra, ker r Puštala tako mesto še ni razpisano. Zato se je zatekel k »Samostojni kmetski stranki« in tam upa baje, da bodo r Puštalu hitreje iznašli kak ministrski prostorček, najmanj se mu pa nakloni županski stolček; zato pa njemu nate zadnja občinska volitev ni bila p« valji in iztuhtal" jo je, da so se razpisal« nove volitve. — Sedaj leta po hribih agitirat kar M di in pravi, da v noči občini ni gospodarstva, vsa grape ia mostove je treh« popraviti ia pravi, da naš gerent Koks* ni sposoben. Tako lovi nevedno v svoj tabor. Ti ljudje pa, ki m« verjamejo, so pa toliko slepi, da ga n« vprašuj«, kaj jo on r njegovem iuu popravil in ljudem ni nam, da (e je en« krat vzelo r proračun S0«0 K ia je bil ravno oa tisti, ki je polovico dol zbil, češ da ni potreb«. Ali hečed pričo? — Kandidatno lisi« za nore volitve v, aaii občipi jo vložila zopot tudi Samostojna kmet« »k« stranka — sestoji pa ii samih gostilničarjev ia obrtnikov, vlovili so tadi nekaj kmeUkih sinov, in tako pa pomilujemo, k« s« dajo izkoriščati z« slamnato možo — seveda sam« da j« kandidatna lista skrpucali*. Nomiki f»govor pravi: »Ali nam n« greš doli z drevesa?« Volivoi noj p* pokažejo pri volitvah, da no maramo d« bi nam gospodovala v. občini strank«, ki jo prodala slovenskega kmeta belgrajskemu centralizmu, ki bo iižel iz nas zadnji krajcar (rit* prislužeuega denarja.	1
Volivci, dobro si zapomnit« — naš« skrinjic« jo drug«. Zato naj vsakdo dbero paii, da vrž« krogi jico r drugo skrinjico.	t--	'
IZ GORIC NAD KRANJEM nam poročaj«, d« imajo r toku vso priprave za napravo društveno dvorane. Farmii v ogromni večini dobro razumejo, kak« potrebni so društveni prostori zlasti mladine, kjer se bodo v prijateljstvu izobraževali in iskali potrebnega raivedrila. Gori-č«ni, le krepko na dr!o do uresničitve! S tem boste veliko pripomogli, da zabranimo domačo razprtije, dvorana pa vam b« v vesolje in ponos. -«-'
SODB A ŽICA
Našo obiinsk« volitve so razveljavljene. Domači in kočevski gosjiodje, ki so volitve vodili, so pač prevtlik« kezle streljali in s« preveč kregali s paragrafi občinskega volivnega red*. Domači so dajali demokratom informacije, ti so kovali pritožbe, kočevski so pa komaj čakali, da so mogii »katoliškim kmetom« in liberalcem kako uslugo storiti. Žal, da višja inštanta teh uslug ni mogla pohvaliti. Odstaviti je morala župana in ves občir^ ski odbor. Kdaj bodo nove volitve, mi navadni Zemljani še n« vemo. Gotovo pa že ve občinski tajnik, ki vabi v imenu znanega veljaka ii Gornjega konc« može v neko hiše tako-lc: »V petek «b 8. uri zvečer pridejo neki gospodje do Vas glede nekaterih pojasnil. Pričakujte jih! Za P. B. J. Fa-
9f
bjan.t Zvedeli smo, da so bili ti gospod,io naši dobri i n u nri Cvar, Belaj iu Maršič, Iti so lovili podpise m Kiojii kandidatno listo. Itrezilvomuo jc moral biti med njimi tudi njihov uiitclj gospod Misi-jončii. Ako bo dobro misijoniral, utegne toliko pri-misijonariti, da poskoči znana številki mesečno od 1500 na 3000. Po spodnjem koncu pa brusita pete uidar Bregar in krojač Šprajcar. Demokratjo ?o premišljajo, pod kakšna iirmo naj nastopijo. Nek iberač jc pripovedoval, da bodo Žerjava zapustili f|n k Pnclju prestopili. Slobodno jim. Somišljeniki SLS pa mirno pričakujejo razpisa novih volitev in upajo, da pridejo ojačeni iz volivne borbe. Boriti se jim bo, kakor vsa znamenja kažejo, zoper dva nasprotnika, ki bosta šla po volitvi zopet roko v *eki, kakor se je dotlej pri občinskih sejali dogajalo. Evo ram višek neodkritosrčnosti!
ŠMARTNO PRI LITIJL Prodajalna I del. konsamnejga druStva ima v nedeljo 4. sept. ob 7. uri zjutraj 2. redno skup-ičino ▼ veliki dvorani Doma. člani konsuua udeležite se polnoitevilno. Na dnevnem redu le poročilo o delovanju konsuma in voUtev zaupnikov. Po skupščini poroča tajnik društva g. Marinček.
Tedenske novice«
Politične.
p »Domoljub« — komunist! Halo, bojte te, »Domoljub« je postal komunist, tako je rekla »Domovina« in to zadostuje. Naj-brže je v zvezi z atentatorji. Državni pravdnik pozor na »Domoljuba«, g. dr. Divjak, zdravnik v norišnici, pa pozor na Domovino«!
p Huda jeza. »Kmetijski list« je ves iz sebe nad našimi članki: Sedem točk za
jreniembo ustve, čeprav sta z današnjim dnem izšla šele dva, Samostojnežem namreč ne da vest miru, ker so slovenskega kmeta prodali za mastne nagrade v raznih oblikah belgrajskemu centralizmu. Zato jih do do smrti zjezi, če jih kdo spomni na to, kot ubijavec poslane nemiren, če ga spomniš na umor- Nato se »Kmetijski list« trudi dokazati, da je pravzaprav samouprava — sprejeta. Strašno smo bili radovedni, kako bo to dokazal. In res dokazuje' — z lažjo. Pravi, da člen 98 sprejete ustave ustanavlja oblastno skupščino, ki si voli predsednika in oblastni odbor, kar da odgovarja prejšnjemu deželnemu zboru. To pa ni res! Prejšnji deželni zbor je lahko Alepal postave in ko je imela SLS v deželnem zboru večino, smo videli, koliko koristnih in naprednih' postav se je sklenilo kljub velikanskemu nasprotovanju sedanjih samostojnežev in dujnajske vlade. Oblasta« skupščina pa te pravice nima. Celo uredbe, to so nekaike izvršilne naredbe v Belgradu sprejetih postav in ki jih lahko sklene oblastna skupščina, bel-grajskd državni svet lahko ovrže (člen 99), kadar le hoče. Tako da
smo v vsakem oziru odvisni od belgrajske gospode. Dalje ®e jezi, da g. Kremen govori o lanskih 500 milijonih) prebitka iz slovenskih davkov in o letošnjem 200 milijonskem prebitku. Gospodje, preglejte vendar državna proračuna
za lansko in letošnje proračunsko leto, pta boste videli dokaz, ki ga vam navaja vaš prijatelj liberalec — finančni minister, Da, da, gospodje, Judeževa vest peče, hudio peče. Toda kar je. je. vi imejte
m,'
svoje Jtijdeževe greše, slovenski kmet pa bo še dolgo trpel in krvavo plačeval vaše
izdajstvo.
p Govori in piše se. •, Pri nas se govori, listi drugih držav pa pišejo o tem, da v Belgradu komuniste pri zasliševanju, strahovito mučijo toliko časa, da morajo vse pritrditi, kar hoče preiskovalni sodnik. Na ta način da so končno bili spoznani za krivce vsi, ki jili je treba s pota spraviti. Dalje se piše po liberalnih listih, da imajo tudi Radičevci zveze z komunisti. Mi ne vemo, kaj je pri vseh teh govoricah res, gotovo pa je, da mora vlada pojasniti, kaj je, da se ne bo omajalo ljudsko zaupanje v nepristranost sodnij, gotovo pa je tudi, da na zgoraj omenjeni način lahko kmalu spravijo vse radičevce v zvezo z atentati in da bo komunist — če bo preiskovalni sodnik tako hotel — celo izpovedal, da je ljubljanski škof atentator. Torej vlada naj pojasni, da bo tem govoricam konec,
p Protič pa Radič se razgovarjata. Če bo imelo to kakšne politične posledice, najbrž tudi sama ne vesta.
Domače novice.
d Umrl je v Ljubljani stolni dekan č. g. Matija Kolar v 74. letu starosti. Bil je najprvo stolni vikar v Ljubljani, potem pa dolgo vrsto let župnik v Devici Mariji v Polju, kjer je veliko tudi socialno in politično deloval. Naj mu bo Bog večen plačnik!
d Umrl je v Ljubljani nadarjeni dijak Jože Piber. Napravil je ravno maturo in se pripravljal za vseučilišče. N. p. v m.!
d Dne 15. avgusta je umrl na Suhi pri Kranju Jožef Žibert, abiturient. Bil je svojim sošolcem dober tovariš in vzgleden brat vsem, ki zasledujejo iste cilje in vzore, kot on sam. Naj počiva v miru v hladni zemlji!
d Zavarujte se. V zadnjem času se je posebno zaradi nastale suše pomnožilo število požarov, pri čemur so se dogodile tudi katastrofalne nesreče, da so pogorele cele vasi in vse imetje kmetovalcev. Žalostno pri tem je dejstvo, da prebivalstvo pri zavarovanju proti požaru ni upoštevalo padca denarne vrednosti in da so posestniki zavarovani proti požaru z vsotami, ki. komaj odgovarjajo predvojnim časom. Pred kratkim se je namreč pripetilo zopet nekaj požarov, pri katerih gre škoda na milijone, a zavarovalnina znaša le nekaj tisoč kron. Prebivalstvo, posebno kmetski posestniki,, se nujno pozivljejo, da v svojem lastnem interesu zvišajo prostovoljno zavarovalnino. Premije, ki se plačujejo, so primeroma tako niakc, da jifi bo vsakdo" lahko utrpel. Predsedstvo pokrajinske uprave daje z razpisom z dne 3. avgusta 1921, št, 7963, v vednost, da bo pokrajinska uprava pri vseh prošnjah za podporo pri požarih itd. upoštevala v prvi vrsti le one prosilce, ki bodo dokazali, da so primerno sedanjim razmeram zvišali tudi zavarovalnino. Kdor pa noče sam v svojo korist ničesar storiti in se primerno zavarovati proti nesreči, naj tudi ne pričakuje, da mu bo država priskočila na jx>* moč, kadar ga zadene nesreča.
d Prekmurje je praznovalo te dni obletnico, odkar je končnoveljavno priključeno Jugoslaviji. Slavnosti so se vršile v Dolenji Lendavi, Murski Soboti in TUrni-
šču. Sodeloval je pevski zbor Ljubljana? ki je s svojim sijajnim petjem naravnost očaral Prekmurce brez razlike mišljenja in narodnosti.
d Katoliški učitelji, ki hočejo ostati zvesti svojim krščanskim načelom in po teh vzgajati našo deco, trpijo veliko preganja-nje. Svobodomiselna večina višjega šolskega sveta hoče polagoma vse izriniti iz služb in dodeljuje službena mesta samo svobodo-miselcem. Le nekateri so našli toliko mj. losti v očeh teh »svobodoljubovc, da so dobili še službo. Naše ljudstvo je dolžno, da gre krščanskim učiteljem povsod na roko in jih podpira, svobodomiselno učiteljstvo pa dosledno prezira. Sami si morate pomagati, če hočete rešiti svoje otroke 1
d Seja Jugosl, kmetske zveze se bo vršila 28. avgusta ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici KTD., Jugoslovanska tis. karna I. nadstr. Prosim točno. — Brodar, predsednik.
d Srbska radikalna stranka v Sloveniji šteje dosedaj tri pristaše, ki tvorijo obenem njen izvršilni odbor. Nič obupavati: iz malega raste veliko, to velja tudi za neumnosti.
d Župni uradi, ki so prejeli okrožnico in vprašalne pole za katoliški shod v Zagorju, naj nemudoma vrnejo vprašalne pole na naslov: Tajništvo katoliškega shoda, Zadružni dom, Zagorje ob Savi.
d Božjo pot v Cerngrob na Gorenjske, kjer bo ob 9. uri božja služba, in od tam izlet v Škofjo Loko napravijo možje iz Ježice pri Ljubljani pod vodstvom svojega g. župnika v nedeljo dne 21. avgusta ob ugodnem vremenu.
d V nedeljo, 7. t. m. sc je izvršilo odkritje spominske plošče na leseni rojstni hišici Blaža ICocena, slovečega zemljepisca, ki je bil rojen na Hotunjm, župnija Ponikva ob juž! žel, 24. maja 1821 in je umrl kot duhovnik in profesor zemljepisja na Dunaju 30. maja 1871. Torej se je letos obhajala 100 lctnica njegovega rojstva in 50 letnica njegove smrti.
11 Bratje Orli iu sestre Orlice! V nedeljo dne 21. avgusta se bo vršila v Sori pri Medvodah javna telovadba. Sprejem gostov na kolodvoru v Medvodah pri vlaku z Gorenjskega ob 10. uri 15 min., pri vlaku iz Ljubljane pa ob 12. uri 30 uiin. Nato skupen odhod v Soro. Ob 3. javna telovadba, nato ljudska veselica z zelo lepim in bogatim srečolovom. Pri celi prireditvi sodeluje orlovska godba iz Selc ter domači pevski zbor. Za jedila in pijačo bo naj; boljše preskrbljeno. Priponiagajte s svojo udeležbo; da bo prireditev v Sori pri Medvodah res Mikaj lepega. Agitirajte po društvih in prihitite d«e 21; »v. gusta v obilnem številu v Soro I Bog živi!
d Šentjernejske orlovska okrožje priredi dne 21. avgusta t. I. v Sv. Križu pri Kostanjevici orlovski tabor. Ob tej priliki bo, tudi, blagoslovitev novega katol. doma. Ob 10, urrsvfinaša (cerkvenfgo-vornik Martin Keriii), po bv. maši blagoslovitev domu (blagoslovi' pospod Al. Kurent, dekan v Le-skovcu), nato tabor. Popoldne ob 3. uri javna telovadba. Igrala bo šentjernejska orlovska godba. Bog živi!	'
d Boj med kratkim in dolgim krilom. PariiK» modni krojači hočejo sedaj uvesti zopet dolgo kriltf. Pa ženske topot nočejo »prijeti« — preveč ji« 1* prirastlo k srcu kratko krilo. Pravijo, da se Ia«l« bodi v kratkem krilu, da jo veliko dela prihranjeni cgn na snaženju io popravljanju spodnjih krilnui, robovih. Pa vse to bi ženske rade žrtvovale na tar nove mode, ako ne bi kratka krila imela te čudne moči, da'izbrišejo po deset, dvajset in tno.£ set let in vsaj na prvi pogled napravijo vse ženflK enako mlade! To je, k&r dela ženske topot nasproti izpremembi v modi tako trmoglave. Modni jnči so se sedaj zatekli za pomoč do 'strokovnjakov - umeliiikov in jih naprosili, da podajo
.nneuje o kratkem in o dolgem krilu. Odgovori krojijo sedaj po vseh evropskih listih; par naj jih navedemo tudi mi. — Slikar Feliks Fournery pravi: Vdova v črnem velu in krilu, ki ne pokriva niti meč, v/.buja posmeh in nevesta, ki razkazuje svoje iioaice, spada v opereto. Po mojem prepričanju »ploh nima nobena ženska, pa naj bo mlada ali stani, pravice, da kaže svoje grde nogo.? — Kratko pa dobro jo je zasolil Gustav Bregand: »Ljubša mi je lepa noga nego lepo krilo in ljubše lepo krilo n<go grda noga.« — Neki drug umetnik imenuje kratko krilo »nelepo, smešno in brez ljubkosti.< — Maurice de Lambeck pa meni: »Dolga krila? Zakaj ne? Predvsem bi bila to zopet izprememba in pole m bi človek ne prihajal več v zadrego, da bi mlado dekle zamenjal s 50 letno žensko.«
d Lastno iivljenje i% tuje. Minulo nedeljo popoldne se je kopal v Savi onstran Osjeka zidarski pomočnik Jožef BOhm s svojo ženo. Tedaj je opazil, iia sla dve mladi dekleti zašli v pregloboko vodo in se začeli potapljati. Z ženo sta hitela dekletoma na i>omoč, pri čemer je Bdhm našel smrt v valovih. Dekleti so rešili.
d Slovenski Orli, ki so se udeležili mednarodne telovadne tekme v Strass-bourgu na Francoskem, so izmed 70 tekmovalnih vrst dosegli prvo mesto. Vsa čast jim! S tem so ugled naše katoliške organizacije silno visofko dvignili.
d Draginja postaja hujša. Nova stanovanjska naredba, ki jo je izdala sedanja vlada, ima to veliko pomanjkljivost, da se lahko najemnina poslovnim prostorom poljubno zviša. In tako mora neki trgovec v Stritarjevi ulici v Ljubljani plačati letne najemnine 200,000 kron, neki gostilničarki v isti ulici je bila naložena 20krat višja najemnina. Posledica bo, da bodo trgovci, gostilničarji, advokati, notarji in obrtniki zvišali cene svojim odjemalcem in bodo tako ne samo pokrili zvišano najemnino, temveč naredili še ogromen dobiček. Tako so brivci že zvišali svoje pristojbine. Recimo, da bodo brivci po novih pristojbinah zaslužili pri vsaki stranki povprečno 2 K več kot dosedaj. Počez odpravi brivec z dvema pomočnikoma 70 strank na dan, če je brivnica dobro obiskana. To da na leto 42.000 K več. Če je preje plačal najemnine 2000 K od svojega lokala, sedaj pa 20.000 kron, ima sedaj 20.000 K več dobička kot preje. Na ta način bodo naredili vsi najemniki poslovnih prostorov dobiček,, udarjeni pa bodo tisti, ki kupujemo.
—■ Roparski umor v Prekmurju. V selu Mrtvarjevci v Prekmurju se je zgodil dne 8. t. m. grozen zločin, kojega žrtev je postal krošnjar Karel Kozina "iz Žkbiča pri Ribnici. Omenjeni jc istega dne okrog 10. ure dopoldne prišel v Mrtvarjevce in se seznanil v ondotni gostilni z dvema vojakoma, ki sta se mu ponudila, da ga popeljeta po bližnjici do ogrske meje, kamor je hotel v 3 ure oddaljeni trg v semenj. Ob pol treh popoldne so se napotili vsi trije iz gostilne in odšli proti gozdu, oddaljenem par streljajev od vasi. Še predno so prišli do gozda, se je eden vojakov vrnil z izgovorom, da je pozabil v gostilni cigarete in da takoj pride za njima. Kozina in drugi vojak sta šla dalje proti gozdu in zavila v vozne poti na stransko stezo. Tu je kmalu Kozina ostal zadaj in drugi vojak, ki je bil ostal zadaj, ga je dohitel. Naenkrat pa je vojak skočil pred njega, nastavil puško in ga ustrelil v glavo pod desno oko, na kar se je Kozina takoj zgrudil. Ko se je hotel dvigniti s tal, ga je ustrelil še enkrat v čelo, nakar je takoj nastopila smrt. Pri njem so našli vse njegove dokumente, med drugimi tudi potni list za Ogrsko in nekaj ogrskega denarja. Zmanjkala je, kolikor se je moglo dognati, le ura, kojo mu je ropar s silo odtrgal, da je konec verižice ostal še pri telovniku. Pokojnega so pokopali dne 11. avgusta v Mrtvarjevcih. Bil je blaga duša, dober zakonski mož in skrben oče svojemu desetletnemu sinčku. Roparja so še isti dan zaprli,
d Krvavo žegnanje. V Cikavi pri Šmarju so obhajali 17. julija žegnanje. Ob tej priliki je orožnik Ogrizek brez povoda udaril fanta Bogomila Zgonca, da se mu je udrla kri iz nosa in ušes. Ob enajstih zvečer je Ogrizek v družbi z drugim orožnikom segnal fante iz gostilne ter sta oba začela streljati. Zgoraj omenjeni Zgonc je dobil toliko, da je v ljubljanski bolnici umrl, dva fanta pa sta bila ustreljena. Ogrizek ni bil v službi- Obenem je Ogriz-kova žena neiko dekle tako grdo ozmerjala, da jo je sodnik obsodil na 600 kron globe.
d J. J. Poljane: Kje pa se je to zgodilo? V pismu ni navedeno nobeno ime.
DENAR, ^
Vrednost tujega denarja.
8. avg. ll.avg, 16.avg. K v
166
Denar
ameriški dolar
avstrijska krona	- 16
češkoslovaška (trona :--
*""'"*'"' * ' ' V-	610 -
K v K v
164 —3 167 ----18
--, 2 20
»igleški funt • ffancoskl frank italijanska lira bolgarski lev VJ carski rubel 9rška drahma nemška marka rumunski lej Švicarski frank Poljska marka
"lažarska krona	----.
Bankovcev, imamo v jiaSi jržavi_y
i ~~ ~
-jj'__••:
- 22
2 14,
13-7 30
-''C- 21
Z 'tj"2 05 2 18
46
samem tednu so dali v promet novih 160 milijonov dinarjev. Pač znamo.
CENEL .	'•''■"•.'
g Cena živini t Mariboru. Na zadnjem semnjii so bile nastopne cene za 1 Eg^žive teže: Debeli voli 13 do 16 K, poldebeli 11 do 13 K, plemenski 8 do 10 K, biki za klanje 5 do 10 K, klavne krave 6 do 13 K, plemenske krave 14 K, molzne krave 8 do 12 K, mlada živina 6 do 12 K, teleta 6 do 10 K, 6 do 8 tednov stari prašiči 350 do 400 400 K za komad, K za komad, 3 mesece stari 500 do 700 K, do 6 mesecev 800 do 1000 K, plemenske svinje 26 do 28 K, pitane 28 do 30 K.
g Cena pšenici v Banatu je »edaj 1Q0Q do 1050 K za 100 kg, "•'" ' ""
ŽIVINA.
g Nakup žrebet. Pokrajinska vlada,' oddelek za kmetijstvo namerava nakupiti na Gorenjskem nekaj prvovrstnih žrebet, ki se bodo vzgojila v državnem žrebetiščul za državne plemenjake. Konjerejci, ki imajo resnično prvovrstna žrebeta na prodaji ponudijo naj jih v nakup komisiji, ki boj nakupovala žrebčeke dne 27. avgusta obj 8. uri v Kranju in dne 29. avgusta ob 9. urij v Lescah na sejmišču.
g Popis živine. Ministrski svet je skldVi nil, da se ima izvršiti popis vse živine vji cyeli državi, potem pa se bo dovolil izvoasj živine, ker grozi vsled suše silno pomanf.fi kanje živinske hrane,
g 6000 konj je dala Nemčija Srbiji nay račun vojne odškodnine.	'
DAVKI.
g Davek na poslovno obrt. S 1, o/ti9
1.1. stopi v veljavo nova naredba o davki? na poslovno obrt.	t
g Proračun ministrstva za poljedel-' stvo in vode za 1. 1921—22, ki znaša 160?] milijonov dinarjev, je zmanjšan na 140 lijonov dinarjev.
g Državno posojilo in Slovenija. Drž va najame posojilo v znesku dveh milijai kron. Od tega mora podpisati Slovenija 2 odstotkov posojila t. j. 400 milijonov kr< Zanimivo je, da bo od tega našega dena., Slovenija kaj malo deležna in sicer le celi.« 78 milijonov kron, ostali denar t. j. 322 m|S, lijonov kron pa bodo uporabili drugje in druge namene. Pa naj še kdo reče, da me* sar in minister samostojnežev Pucelj in sa4 mostojni boter dr. Žerjav ne skrbita za Slol venijo in žepe njenih prebivalcev.
g 0 ta carina ali delo za kmeta. nančno-ekonomski komitet (blažene tujke)] ministrov K sklenil, da se zviša izvoznai postavka (carina) pri svinjah od 100 nd 200 dinarjev. S čem naj bi se to veliko po* višanje opravičevalo, nam ni znano; mo-1 goče bi o tem vedel kak mesar. Danska iiti Nizozemska pošiljajo svoje svinje na iste trge kot mi, seveda ne plačajo nobene iz-i vozne carine, dočim plačata Mažarska itfj Rumunija le neznatno. Pa naj se kdo za,j bavlja, da se ne skrbi za kmeta! (Za mesarje ja!)	(
g ifaš proračun za leto 1920-21. Za navedeno leto je" sicer tiskan proračun, kai terega je prinecel v glavnem »Domoljub«. Tekom leta 1920-21 so se pa številke spremenile pa najsi bo glede dohodkov in i& datkov. Z ozirom na to je vredno, da se tudi mi malo popečamo s temi številkami. Novi dohodki fin izdatki so proračunani u ozirom na število prebivalstva. Da bo to držalo, se more sklepati iz tiskanega proračuna in pa, ko bodo objavljeni končni, računski zaključki. — Slovenija; Dohodkov 1611 milijonov, 685 tisoč, '885 K, izdatkov 1416 milijonov, 388 tisoč, 417 K 05 vin., prebitek 195 milijonov, 29? tisoč; 447 K 95.vin. — Hrvatska in Slave« ni j a: Dohodkov 3136 milijonov, 161 tiso$ 196 K, izdatkov 2832 milijonov, 312 tiso& 239 K 80 vin., prebitek 303 milijone, tisoč, 956 K 20 vin. — B o s n a in H e r c e« g o v i n a: Dohodki 2355 milijonov, 107 tf-? soč, 053 K, izdatki 2355 milijonov, 475 # soč, W3 K 09 ,vin., prebitek 211 milijo^
613 tisoč, 456 K 91 vin. — Dalmacija: Dohodki 551 milijonov, 839 tisoč, 327 K, izdatki 666 milijonov, 820 tisoč, 739 K 90 vin., primanjkljaj 114 milijonov, 981 tisoč, 412 K 70 vin. — Vojvodina: Dohodki 2081 milijonov, 462 tisoč, 78 K, izdatki 1430 milijonov, 621 tisoč, 562 K 04 vin., prebitek 650 milijonov, 840 tisoč, 515 K 96 vin. — Srbija s Črno goro: Dohodki 5567 milijonov, 663 tisoč, 776 K, izdatki 8862 milijonov, 497 tisoč, 846 K, primanjkljaj 3249 milijonov, 834 tisoč, 170 K. — Z ozirom na to znaša prebitek dežel bivše monarhije, ivračunati treba tudi primanjkljaj Dalmacije, 1246 milijonov, 618 tisoč, 964 K 32 v. Primanjkljaj cele države pa znaša za leto 1920-21 2040 milijonov, 214 tisoč, 979 K, dočim je znašal po tiskanem proračunu za navedeno leto le 440 milijonov, 714 tisoč, 979 K.
IZVOZ IN UVOZ.
g Izvoz krme za živino, in sicer sena, ilame, ovsa, mekinj, suhe in sveže repe vsake vrste in plev je iz naše države prepovedan. To so dosegli naši poslanci, ki so odločno zahtevali, da se izvoz krme prepove.
i Proat uvoz zvonov je zopet dovoljen.
i Izvoz žita bo menda iz naše države dovoljen. V ta namen državna uprava zbira vagone, uradniki raznih bank kupujejo po Banatu in Srbiji, kmet pa naj je ie naprej molzna krava in dober takrat, ko treba nesti v davkarijo »fronke«. Taka nebesa za kmeta ao nam napravili samostojni poslanci, mesarji-ministri itd. Tako torej izgleda delo za blagor kmečkega ljudstva.
BAZNO.
g Poizkusi s čilskim solitrom. One, ki
»o prejeli spomladi čilski soliter v svrho poizkusnega gnojenja opozarjamo, da v pošljejo poročilo o uspehu in o letini sploh, kakor so se svoječasno zavezali. — Delegacija proizvajalcev čilskega solitra — Dipl. agr, A. Jamnik, Ljubljana, sedaj Kna-fljeva ulica 15-
g Letošnja žetev, koruze v Vojvodini
bo vsled suše zelo slaba.
* » ♦
Veliki semenj v Ljubljani.
Od 3,—12. septembra se bo vršil v •Ljubljani največji semenj, kar jih je videla 'Slovenija. Ta semenj l>o imel dve posebnosti: 1. Tvrdke, ki bodo razstavile in prodajale svoje blago, ne bodo prepeljale s seboj cele zaloge blaga kakor na navadne semnje, temveč samo vzorce. Pri vsaki tvrdki bo njen zastopnik, ki bo dajal pojasnila in sklepal kupčije. Kar bo kdo ku-
mu bo poslala tvrdka od zaloge, ki jo a doma, če pa bo kupljen razstavljen jpredmet sam. bo ostal seveda toliko časa "razstavljen, da se semenj konča. 2, Prva posebnost ima za posledico drugo, nam-Šreč to, da bo mogla vsaka tvrdka na ma-|fem prostoru pokazati vse, kar ima in izdeluje. Na ta način se bo videlo na semnju 9«e, kar Jugoslavija predvsem pa Slovenja doma izdeluje in prodaja. Marsikdo !*> vkkl. da bi lahko marsikaj doma po-KBJ'	........~	~ '
ceni kupil, kar je dosedaj za drag denar od zunaj naročal.
Semenj se bo vršil v Latermanovem drevoredu na prostoru ob cesti, ki veže Šišlko z Ljubljano, Prostor obsega 25.000 kvadratnih metrov, ima postavljenih pet velikanskih dvomn, poleg tega pa je 22 tvrdk postavilo lastne paviljone, v katerih bodo razstavile svoje izdelke. Veliki semenj bo imel lastno pošto, telefonsko govorilnico, rešilno postajo, svojo električno centralo itd.
Za kmetijstvo ima ta semenj velik pomen: Na semnju si bo kmet lahko ogledial vse, karkoli rabi v poljedelstvu in domačem gospodarstvu — od lesene žlice do motornega pluga. In kar bo delalo semenj zanimiv, je to, da bodo vsi »troji v polnem obratu: motorni plug bo oral. trier bo čistil žito, lokomobila bo gnala električno napravo itd. Celo razstavljeni zvonovi — jekleni in bronasti — bodo zvonili. Velikanski ventilator, ki ga menda razstavijo strojne livarne, bo delal veter po celem prostoru. Vojaška (Jodba bo igrala vsak dan ob gotovih urah.
Na vsak način je za izobrazbo in napredek naiih poljedelcev in obrtnikov važno, da si semenj ogledajo. Dobila se bo polovična vozna cena po železnicah, vstopnina bo primeroma nizka, za društva še zlasti.
Priporočamo našitn drušfcvotn, da se že zdaj zmenijo, kdaj in kako si bodo prišla ogledat ta nad vse zanimiv semenj. Natančnejša pojasnila bo gotovo ie objavil urad velikega semnja.
Prstan kraljice iz Sabe.
Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Poljanec.
(Dalje.)
»Pa naj bo«, je dejal Šadrali z nasmehom, ki se mi je zdel precej zloben. »Lev je naredil to« — je pokazal strašno trojno brazgotino na svojem obrazu. »Naj vas Bog Izraelov varuie pred levi. Pomnite to, gospodje, da so velblodi spočiti in da odidemo pojutrišnjem če se bo vreme držalo, zakaj če začne veier vleči preko otfh peščenih gričev, nihče ne bo med njimi živ ostal«; in dvignil je roko in skrbno opazoval nebo izpod njene sence, nato je pa nekaj zagrgral, se obrnil in izginil za neko kočo.
Ves ta čas se je narednik Kvik malo proč ukvarjal s pomivanjem kositarnih posod za zajutrek in kot se je videlo, ni prav nič vedel, kaj se pripravlja. Onne ga je poklical, nakar se je približal in se postavil v pozor. Spominjam se, kako čudna ie bilo v teli okolnostih videti njegova sloka, koščena postava, odeta v na pol vojaško obleko, njegov obraz je bil popolnoma obrit, njegovi železnato sivi lasje lepo razčesani in po stari posebni vojaški navadi poglajeni po njegovi glavi z nekim mazilom ali podobno rečjo, njegove ostre, kot podlasica sive oči so se v vsako reč vtikale.
»Ali greste z nami, narednik?« je prašal Orme.
»Ne, če mi tega ne zapoveste, kapitan. Malo lova imam kar zelo rad, toda če so vsi trije gospodje zunaj, mora nekdo paziti na zaloge in blago, ki ga prenašamo; zato pa menim, da )e bolje, če pes faraon in jaz zadaj ostaneva.«
»Morebiti imate prav, narednik, samo fa raona privežite, sicer bo šel za menoj.- No to^ rej, povejte, kaj bi radi rekli? Vun z besedo!«
»Samo to, kapitan. Dasi sem služil v treh stotnijah med temi Arabci (za Kvika so bili vsi afriški domačini severno od polutnika Arabci, vsi južno od njega pa Zamorci), ne morem reči, da njih )ezik dobro govorim Vendar pa sem izsledil, da dečku, ki mu pra^ vijo Maček, ta vaš izlet ni nič všeč in, oprostite, prosim, kapitan, naj bo Maček sicer kar hoče, norec gotovo ni.«
»Ne morem pomagati, narednik.«
Ko si je narednik olajšal srce, je z očmi spreletel našo opremo, da vidi, če nismo nič pozabili; hitro se je prepričal, da so puške v redu, o vsem poročal in se vrnil k svoji posodi. Nihče izmed nas niti najmanj ni slutil v kakšnih okolščinah se bomo zopet z njim sešli.
Zapustili smo naselbino in hodili kako miljo preko oaze; spremljala nas je tropa Zevov, ki so bili oboroženi s sulicami in logi, vodil nas je oropani poglavar, ki je bil tudi za gonjača, vun v peščene poljane, ki so se na okrog raztezale. Tukajšna puščava — dasi sem to že poudaril — ie bila zelo različna od vseh, kar smo jih doslej srečali na svojem potu: tvorili so jo veliki in strmi peščeni griči; nekateri izmed njih so bili gotovo tristo čevljev visoki, drug od drugega šo bili ločeni po globokih dolinah, ki so jih predrli vetrovi.
V razdalji, ki jo je dosezal vlažni zrak iz oaze, so na tem peščenem gričevju uspevale raznovrstne rastline. Tedaj pa smo šli v pravo puščavo in od časa do časa plezali po pustinji navzgor in navzdol, menjavali strmine, dokler nam ni poglavar z vrha ene pokazal neke luže, pokrite z zelenim trstjem, in nam z znamenji raaloitl, da imajo levi tam svoj brlog. Sli smo po strmem pobočju navzdol in se postavili, jaz v ospredje, Higgs in Orme vsak malo niže na obe strani te luže. Ko je bilo to storjano, smo sporočili Zevom, naj po kočiu proti nam gonijo; dasi je namreč tretje na gosto rastlo ob podzemski vodi, je bil le
0	rek prostor in ne več kot četrtinko milje'1 d.lg
Koma) so gonjači stopili v visoko trstje, očividno s strahom, zakaj mnogo se jih vzdržalo drznega dejanja, nas je glasno javka-nje poučilo, da se je nakaj pripetilo. Eno ali dve minuti kesmeje smo zagledali, kako sta dva izmed njih neela neko reč, kar se je izkazalo kot raztrgan ostanki poglavarjevega sina, ki je bil prejšnjo noč odnešen.
Prav tedaj smo pa tudi zagledali nekaj drugega; na pol pota proti luži se je prikazal iz brloga velik lev in se začel plašiti proti peščenim gričem navzgor. Bilo ie okoli dve sto jardov') od Higgsa, ki je bil slučajno najbližji; m kakor pač vsak lovec iz izkušnje ve, predaleč, da bi mogel streljati na veliko zverino.
1	oda profesor, ker teh reči ni bil popolnoma nič vajen ali pa nekako za stavo, in ker je kot vsi novinci, silno hlepel po krvi. je dvignil svojo puško in ustrelil kot bi streljal zajca. Po nekem čudnem naključju je bil strel dobro merjen in krogla je s silo dobro zadela leva za pleči, mu predrla srce in ga je prekucnila; da je mrtev padel kol kamen.
»Primaruha! ali ste videli?« je zaupil Higgs v svoji radosti. Nato pa je, ne da bi počakal in prazno cev zopet nabil, je nanaglo-ma stekel proti ubiti zverini, jaz in Onne sva tekla tako hitro za njim, kakor nama je dovoljevala presenetitev. Ko ava tekla okoli ovinka luže, je Higgs pretekel okrog sto jardov razdalje, tedaj pa se je iz visokega trstja iz-nenada prikazal drug lev, ali bolje levinja in drla proti njemu, Higgs je obrnil in je divje izstrelil še ostalo cev svoje puške ne da bi razdivjano zver zadel. Sledeči trenutek smo ga na svojo grozo videli ležečega na hrbtu, levinja pa je stala na njem. bila z repom in rjovela. Midva sva med tekom kričala, prav tako Zevi, dasi ga niso poizkušali rešiti; uspeh je bil ta, da je levinja, namesto da bi Higgsa raztrgala na drobne kose, preplašeno obrnila
') milja meri dober poldrug kilometer, torej dobro četrt ure hoda,
*) jard je angleška mera, ki meri 91.4 cm.
Sfer. 33
DOMOLJUB 19*.
atrnn 359
ja svojo glavo naprej na eno potem pa na
drugo stran. Jaz sem bil zdaj, ker sem bil veliko pred Ormejem, zelo blizu, kakih Štirideset jardov proč, pa vendar nisem upal streljati, ker sem se bal, da če bi streljal, bi utegnil ubiti prijatelja. Tisti hip je pa levinia zopet zadobila svojo moč, počenila na ležečega Higgsa in dasi jo je udaril s svojimi pestmi, nagnila gobec očividno z namenom, da mu pregrizne glavo.
Tedaj sem čutil, da če se količkaj obotavljam, bo vsega konec. Levinja jc bila veliko daljša kot Higgs, ki je bil kratek, zastaven mož in je ležala s svojima zadnjima četrtima med njegovima stopaloma. Na ti sem naglo pomeril, pritisnil na petelina ter prihodnjo sekundo slišal kroglo, kako je zadela kožo velike zverine. Rjoveč je planila kvišku, ena noga je bingljala v zraku, za hip je obstala, nato je zbežala proti peščenemu griču.
Zdaj je Orme, ki je bil za menoj, tudi ustrelil in dvignil prah pod levinjim trebuhom, toda dasi je imel več nabojev v svoji puški, ki je bila repetirka, je izginila za nekim peščenim nasipom, preden je mogel on ali jaz zopet dobiti priliko za strel. Pustila sva io, naj gre, kamor hoče in tekla proti Higgsu, ko sva pričakovala, da ga najdeva ali mrtvega ali popolnoma razmesarjenega. Toda nama na strmenje in veselje je profesor skočil kvišku, svoja višnjeva očala je imel še na nosu, nabijal je svojo puško, ko sva prihajala in streljal za ranjeno levinjo,
»Pojdi nazaj«, je zakričal kapitan, ko ga je sledil.
»Za vse na svetu ne!« je zaoril Higgs s svoim visokim glasom. »Če, fanta, menita, da mislim pustiti, da bo velika mačka na mojem trebuhu zastonj sedela, se sijajno motita.«
Vrh prve strmine ga je dolgokraki Orme ujel, toda pregovoriti ga, da bi se vrnil, je bilo več kot je mogel storiti on ali jaz, ko sem ju dohitel. Razen praske na nosu, ki ga je bolela in ga oblila 3 krvjo, je bil — kakor sva našla — popolnoma nepoškodovan, izvzemši preudarnost in dostojanstvenost. Zastonj sva ga prosila, naj bo zadovoljen s svojo srečo in ugledom, ki si ga je pridobil.
»Zakaj?« fe odvrnil, »Adama je ranil zver, jaz bi rajii ubil dva leva kot enega; pa moram Se račun poravnati. Če se vidva, junaka, bojita, pa domov pojta.«
Jaz sem bil, priznavam, kar pripravljen sprejeti povabilo, Orme pa, ki je bil razdražen, je odvrnil:
»Ah, kaj I to reši vprašanje, ali ne? Vi, Higgs, ste se pri svojem padcu pretresli, sicer bi takih reči ne govorili. Poglejte, tu gre sled, ali vidite kri? Pustimo jo, naj gre, mi se pa oddehnimo. Mi jo bomo že kje dohiteli, ampak samo nikar več predaleč ne streljajte. Ne boste več ustrelili leva na dvestopetdeset jar-dov«.
»Že prav,« je dejal Higgs, »nikar ne bodite užaljeni. Nisem nič hudega mislil kakor samo to, da grem učit to zver, kakšen razloček je med belim človekom in Zevom.«
Nato smo odšli z krvavimi sledovi po strmih peščenih pobočjih. Ko smo hodili pol ure, so se naši duhovi poživili, ker smo levinjo ugledali na nekem grebenu petsto jar-dov proč. Prav tedaj nas je tudi dohitelo nekaj Zevov in se pridružilo gonji dasi brez vneme.
Medtem pa, ko >3 dan rastel, je rastla tudi vročina, dokler ni bila tako huda. da je vroči zrak plesal po peščenih hrbtih kot bi-lioni mušic, dasi solnca ni bilo videti, ker ga je zakrivala nekaka megla. Neki čuden molk, celo v puščavi nenavaden, je prevzel nebo in zemljo. Zevi, ki so nas spemljali, so postali nemirni, in so s svojimi sulicami kazali kvišku nato nazaj proti oazi, ki smo jo davno izgubili i7. vida. Nazadnje, ko nismo pazili, so izginili.
Jaz bi bil še rad za njimi, ker sem domneval, da imajo kak dober vzrok za svoj nenadni odhod. Toda Higgs ni hotel iti, Orme pa, ko ga je njegovo neumno zbadanje morda še vedno grizlo, je samo z rameni zmajal, rekel pa ni nič.
»Naj črni zlodeji gredo«, je profesor za-vpil, ko je brisal svoja višnjeva očala in krem-žil obraz. To je srahopetna drhal kač. Lejte jot Tam-le je in sc plazi proti levi. Če steče-mo okoli tega peščenega griča, jo bomo srečali.« '	.
" (Dalje.)
Varčna gospodinja rabi edino le
GflZELfl MILO
ki je najboljše in najceneje.
Ržene rožicke ltupu'°trgovina ®semeni
Ijana, Wolfova ulica 12.
SEVEE & KOMF., Ljub-
2865
7CUI llčftc pri glavni cesti v Rožni dolini v LuHILJIOvu obsegu 949 m' se po prim. ceni proda. Naslov: Antonija Pregelj, Rožna dolina 197.
Hiša z gostilno, M6mMnikovrtpoLiv« «e
skupaj ali razdeljeno takoj pod roko proda. Več se izve pri L. Rebolj, KRANJ. Istotam se proda tudi
^ 1 voz za poljsko uparabo.
Hodna In mBnufafcUirna trgovina
PRI IVANKI
ff
B0----
Ljubljana, sv. Patra cesta štev. 29
priporoča cen j. odjemalcem razno blago kakor: cefirje in oiforde za srajce že od 18 K naprej, raznovrstno hlačevino, žamet, sukno m volneno za moško in ženske, kotenino belo in pisano, kambrike, najflneji klot v vseh barvah, kotenino za rjuhe in močno rujavo kotenino, cvilh za postelje, odeje, moško in žensko perilo domačega izdelka vedno v zalogi. — Cene zelo nizke, postrežba dobra, ~
B0X-usnje in JERHOVINO
iuje Kari Sajovic, usnjar, Motnik.
KMETOVALCI! Kupnjem po najvišjih dner. cenah
pšenico, rž, ječmen, oves
I. ROJC, Selo-Moste pri Ljubljani.
""S; cementni strešnik uf
garancijo. Imam tudi vedno v zalogi najfinejši trboveljski	»PORTLANT CEMEKTc.	— Franc Snšterši«, Spodaja Hrušioa iter. 10 tri Ljubljani. 2880
lf< CIIIIC PflRC iu ™ drug« deželne jgf^ dUFIE UUUC. pridelke kupuje pa
Žahiih Fran Pogačnik Ljubljana
2884
DUNAJSKA CESTA
Mlada zdrava deklica ySSt
plači in oskrbi za vsa kuhinjska in hiina dela Prednost onim, ki znajo šivati in ki bi se rade privadile boljši kuhinji IV. TBAMSAK, trgovee, Dobrepolje.
Pšenico, rž, Ječmen, fižol lanski) £ 2883 laneno seme atu Fran Pogačnik, Ljubljana Bar
Pohištvo
za vse sloje dovršeno, trpežno tannliriČlfR liolA In ceno, kakor tudi vse vrste lUllCIUlMll Ubili
pripo- DDHTH Ciil/ER Ljubljana, Gosposvet-roCata DIMI 11 OLlCIl ska cesta 13 (*olizej.)
Brinjeuec
zajamčeno pristen, v sodčkih in steklenicah, nudi na debelo Parna veležganjarna Bobert Diehl, Celje.
Prvovrstna
ES-KA KOLESA
NaJfineJSe predvojno kvalitetno blago.
J. CiOREC, LJubljana
Gosposvetska cesta 14.
Hlapec
star 16—20 let, vajen kmečkega dela, tudi konj, se sprejme tako) v župntšče. Plača po dogovoru. Kje, pove uprava ^Domoljuba" pod št. 27M.
i Cosulich-Line
h	(prej Austro-Amerikana)
■	Trst - Amerika
■	prevaža potnike v New-York redno 3 krat
■	v južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojas-
■	nila in prodaja voznih listov.
■	Simon Kmetec
■	glavni zastopnik za Slovenijo. — Ljubljana, ■j Kolodvorska ulica 26.
* Odplov brzo paniki PriiHnt Vfilson 18. septembra a , postnega parnika Argentina 38. avgusta
■	ftlMdere 22. tktilri
Isiila jllfil®
Ljubljana, Krekov trg št 10
kupuje vse vrste
klavno živino in prašiče
po najvišji ceni.
PoroC. prstani Double verižice Stenske me Budilke
Že^ne ure Uhani
Hiistsrejša trgovina ur, zlatul«« ln:
sretrnU« ČUDEN
LJUBLJANA22, Prešerno*«! j
Zahtevajte ponudbe I
VolnoDa, ž i m n ata, židana
MLINSKA SITA! 011
neje J. Dollcar, Svetje, p. Medvode.
Prvovrstne PfftFF šivali sirot
za avllte, krojače in Čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, Igle, olje Itd. za vsakovrstne Šivalne stroje priporoča I g H. Vok, Ljubljana, Sodna ulica St. 7.
Zelišča
Podleskovo ali prešičkovo seme, lipovo, bezgovo in arnika cvetje, norično ali beladona perje, čemerika in sladke koreninice, tršlikovo lubje i. t. d. kupi vsako množino in po najvišji ceni — Ed. PiSler Vrhnika, Slovenija.

Angleška parobrodna dražba
CUNARD LINE.
Odprava potnikov I., IL in III. razreda preko TRSTA-REKE in CHERBOURGA v NEW YORK.
Sprejema naroČila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko ter obratiio za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje:
ClJNARD LINE, LJUBLJANA, Kolodvorska nllca 26.
stenice- Miril
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje prcizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim mišim 12K, za podgane 16 K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stcnice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport:
M. JONKER, Petrinjeka ul. 3, ZAGREB 1.
rjJuLF.fJJJLKrjjjjrjjtjjr^
NOVO dospeli CERKVENI ZVONOVI
pravi iz brona, desetletno jamstvo. Na zalogi okoli DO komadov razne' veličine pri tvrdki: »M E T A L L U M« d. d., ZAGREB
Ilica br. 134.	Tolef. l_g
Zahtevajte cenike!
-TgS- K. Pečenko
LJubljana, Sv. Patra c. IS (vogal Kolodvor, ul.)
Cene konkurenčne, postrežba solidna.
za tovarne, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini v zalogi pri — IVAN iSRAVOS —
Maribor Aleksandrova cesta 13.
Kuverte s firmo, račune itd.
izvršuje natančno po naročilu
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriškili rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini iu vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah, Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe lludje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficljelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje ln zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, prcd.no se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po vet mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naSe banke,
ToCna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANOT STREET, NEW YORK, N. V.

ZflDRUZNfl GOSPODARSKA
mm M.»Ljubljani
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|I.
Podružnice i
SOMBOR, MARIBOR, DJAKOVO, SPLIT.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Izplačuje svojim klijentom vsak znesek brez odpovedi o gotovini.
izdaj« konzorcij »Domoljuba«
Odgovorni urednik Anton Svšnik v Liubliani.
Tiska Jogoilovanska