ERISKft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 145.
CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, JUNE 20th, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXXTI1
Nova določila glede društvenih prireditev in plesov v javnih dvoranah
Mestna zbornica je pred kratkim sprejela celo vrsto novih določil glede plesnih dvoran- in plesov, ki jih prirerajo posamezniki ali pa društva. Licenca za plesno dvorano, ki ima manj kot 22,500 kvadratnih čevljev prostora velja $15.00, do 5,000 čevljev $25.00, do 6,000 čevljev $30.00 in nad G,000 čevljev $50.00. Temu primerno je tucli cena pcrmitu za društva ali one, ki prirejajo ples. Plesne dvorane, ki plačujejo $15.00 letne pristojbine, dobijo permit za ples za $2.00, plesne dvoi'ane, ki plačujejo za licenco $25.00 na leto, plačajo za permit $3.00, itd. Pristojbino za permit mora plačati društvo, ki ima ples. Nadalje se mora vsak ples prenehati ob 12. uri, ko mora biti tema v plesni dvorani in ' morajo vsi plesalci zapustiti dvorano. Le v izvan-rednih slučajih in s posebnim dovoljenjem nadzornika plesnih
Najeti gangeži napadajo unijske štrajkarje s puškami v Pennsylvania
Allentown, Penna., 19. junija. Več linijskih štrajkarjev tukaj-šne tovarne za svilo je bilo danes ranjenih v spopadu z gangeži, o katerih trdi policija, da so bili importirani v mesto, da zlomijo štrajk. • Anton Redik, eden izmed štrajkarjev, je dobil v spopadu z gangeži razbito lobanjo, zlomili so mu kost na kolenu. Več drugih štrajkarjev je debilo večje ali manjše poškodbe. Policija pravi, da so gangeži streljali z revolverji in puškami, <6trajkarji so se nahajali v dveh avtomobilih, ko je mimo privozil drug avto, ki se je ustavil tik pri štrajkarjih. Kakih šest gangežev je stopilo I iz došlega avtomobila. Začeli so razbijati avtomobile štrajkarjev. Redika so potegnili iz avtomobila in tolkli z železnimi palicami po njem. Takoj potem so gangeži pobegnili v svojem avtomobilu. Policija je dobila
dvoran se podaljša čas do 2. ure danes varant proti Francis De-
zjutraj. Plesne dvorane morajo biti vsak čas čiste in odgovarjati vsem zdravstvenim in varstvenim predpisom, sicer se prekliče licenca. Nadaljna pojasnila lahko ^dobijo društveni zastopniki pri Mr. Johnsonu, Room 2^6, City Hall. Mr. Johnson je nadzornik plesnih dvoran.
Pionir until
V četrtek zvečer ob pol šestih je umrl Mr. Lucas Udovich, star 69 let, stanujoč na 1679 E. 31st St., Lorain, O. Bolehal je dlje časa. V Lorainu je stanoval zadnjih 35 let in je bil zaposlen istotam pri National Tube Co., od katere je bil zadnje čase odslovljen in je prejemal pokojnino. Ranjki je bil član J. S. K. Jednote, S. N. P. Jednote in S. S. P. Zveze. Zapušča sopVogo in 13 otrok, ~in sicer Mrs. Jennie Gnidica, Mrs. Vera Mauer, Mary Udovich, znamenita radio in gramofonska pevka, Ana Udovich, Mrs. Antonia Svet, Mrs. Rose Wen-cko. Sinovi so: Ludvik, Frank, John, Lucas, Vincent, Andrej in Joseph. Poleg tega zapušča tu-
coudrey, ki je predsednik Pyramid Silk Mill tovarne. Obdolžila ga je, da je nosil skrivej strelno orožje. Nadaljnih 12 štrajkolomcev je bilo aretiranih.
-o-
Ameriško časopisje se jezi nad Hooverjem
Cohimbus, Ohio, 19. junija Predsednik Hoover je naročil, da trgovinski oddelek vlade kaznuje štiri zrakoplovce, ki so tekom njegovega govora v Marion, O., ko se tje odkril spomenik ranjkemu predsedniku Har-dingu, letali po zraku nad zbrano mnotico. To so bili časnikarski zrakoplovci, ki so snemali silke in jih hitro prenesli v razna mesta. Sedaj so bili vsi štirje zrakoplovci kaznovani s tem, da se jim je vzela pilotska licenca za.šest mesecev. In časopisi se jezijo ter zelo zamejijo Hooverju, ker je dal radi take malenkosti kaznovati zrakoplovce.
ŠTEVILNE DRUŠTVENE PRIREDITVE V NASELBINI V NEDELJO
Kljub ne ravno prijetnim časom pa dobi naš narod ob vsakem času priliko, da si poišče nekoliko razvedrila in pozabi za uro ali dve na vsakdanje skrbi, pomanjkanje in Hooverjevo pro-speriteto. V resnici življenje ne more biti neprestano tarnanje in zdihovanje. Človek si mora poiskati družbo, v kateri ne samo, da potoži svoje gorje, pač pa se tudi razvedri, ko sliši to-lažilno besedo in gorko in iskreno sočutje tovariša.
Velika naselbina v Clevelan-du potom svojih društev skrbi, da ne umremo od same žalosti, da se razvedrimo in z upanjem v srcih pričakujemo boljšega. In ravno sedanji čas je najbolj prikladen za vse nas. Lepo vreme, tople sapice, duhteča narava, šušljanje drevja, probuja v naravi, vse nas vabi, da zapustimo naše hišice in se podamo ven, med zelenje in cvetje, v kroge na.ših bratov in prijateljev in se razveselimo. In da prihodnja nedelja, 21. junija, ne bo dolgočasna, za to so preskrbela naša društva, ki imajo v nedeljo šest večjih prireditev. Poglejmo, kaj se bo godilo v nedeljo:
Povsod priljubljeno pevsko in podporno društvo "Zvon" v Newburgu,' kateremu načeljuje kot "kapelmajster" g. Primož Kogoj, p r i redi s y o j pevski izlet na prijazne Goriškove prostore v nedeljo. Ti Goriškovi prostori, kjer je toliko, vabljive senco in zabave, se nahajajo na Green Rd. v Randallu. Zabava' na piknikih društva "Zvon" je vselej tako domače-prijazna, da se fantje in možje, pa tudi deklice in ženice kar ne morejo posloviti. Lepo petje doni po gozdu, pri pogrnjenih mizah se to-
variš s prijateljem pogovarja, mladina se nekoliko zasuče, pa mine par uric dobre zabave. Le pridite v nedeljo k "Zvonov-cem."
Slavnost izredne vrste bomo imeli v nedeljo, ko praznuje društvo sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. Jednote, desetletnico svojega obstanka. To društvo je največje društvo pri omenjeni Jed-noti. Obstoji dedfet let, pa je tekom te primeroma kratke dobe dobilo skoro 1,200 članov in članic v obeh. oddelkih. Takega napredka ne more zabil jeziti nobena druga naselbina v Ameriki. Društvo se zjutraj udeleži slovesne sv. maše, popoldne pa priredi izlet na Močilnikarjevo farme. In za postrežbo vsem gostom se je društvo imenitno pripravilo. 1,200 članov in članic, pa gostje, prijatelji in drugi, to bo piknik, kot ga zlepa še nismo doživeli, samo če bodo "vremenski bogovi," kot se izraža nekdo, naklonjeni. — V naselbini kot je Collinwood, pridobiti tekom 10 let, ko je naseljevanje popolnoma zaostalo,
1,200 novih članov k društvu, je pač opehalno delo. In primerno je, da se tak dogodek dostojna praznuje. !
Društvo "Valentin Vodnik," št. 35 S. D. Z., ki marljivo napreduje v West Parku, prifedi
v nedeljo izlet Ham nekam na East Road, blizu Berea, Ohio, kjer je prav prijazen lastnik prijetnega gozdička, v katerem se bodo piknikarji prav prijateljsko zabavali. Jože Koželj bo skrbel, da bo vsak' prišel do besede in prijetne zabave. Menda ja! Le pridite vi, Westparkcani, pa. tudi njih prijatelji, kajti pečeni mladi prašički in druge dobrote vam bodo potolažili glad
in. žejo. Pa tudi izvrstna godba bo igrala.
In kdo bi pozabil na naše slovenske vdove! Saj so vedno ta-
Katoličani nameravajo oster boj proti anti-katoliški postavi
Vera Cruz, 19. junija. Katoličani v Mehiki se pripravljajo
Ford želi, da se brezposelnim delavcem ustavi podpora v Detroitu •
Detroit, Michigan, 19. junija. Mesto Detroit pod vodstvom žu-ko aktivne na društvenem, dru-|na oster boj proti nameravani j pana Frank Murphy, je tekom žabnem in kulturnem polju, postavi, katero bo najbrž spre- zadnjih 15 mesecev dovolilo Klub Slovenskih Vdov priredi v|je]a državna postavodaja drža- j $20,000,000 podpore brezposel-nedeljo na štrumbljevi farmi v|Ve Vera Cruz, in ki določa, da nim delavcem. Približno se pla-
v vsej državi ne sme biti več kuje $1,500,000 na mesec. Radi-kot enajst katoliških duhovnov, [tega je seveda mesto zašlo v fi-Pošebna delegacija broječa 200 bančne neprilike, vendar ni po-oseb je prišla v to mesto, da sebne nevarnosti za mestno "bla-zahteva od governerja Tejeda, jgajno. Pa se je oglasil Henry da prekliče tozadevno postavo, Ford, ki je poslal pismo na od-ako bo sprejeta. V delegaciji delek javnega blagostanja mest-so bile večinoma ženske. Gover-jne vlade v Detroitu, in v pismu nerja niso mogle dobiti, dasi so ; protestira proti podpori brez-ga čakale, do polnoči v njegovem jppselriih. To pismo je bilo pod-uradu. Nova, nameravana po-; pisano po Harry M. Bennett, ki št. 590 S. N. P. J., ki je mladin- j stava določa, da v mehikanski je Fordov glavni zastopnik v sko društvo Jednote v Collin-1 državi Vera Cruz ne sme biti j enakih zadevah. V pismu pravi wcodu, priredijo skupni izlet naj več kot en duhoven na vsakih Ford po svojem zastopniku, da Pintarjeve farme. Pintarjevi j 100,000 prebivalcev. Ker šteje j bi morala velika porota na-sto-prostori so bili že od nekdaj j država 1,100.000 oseb, bi torej'piti in preiskati poslovanje od-priljubljeni za enake izlete, in:ostalo v državi enajst duhov- delka za javno blagostanje, ki številno članstvo ter njega pri-J nov. Ne samo katoličani v dr-i izdaja preveliko svoto v podpo-jatelji bodo gotovo v nedeljo žavi Vera Cruz, pač pa tudi ka- !ro brezposelnim. Nadalje jeT bi-imeli prav dobro zabavo.	toličani po ostali republiki Me- lo poslano na mestno vlado v
I n društvo Janeza Krstnika, j hiki nameravajo ogromen pro- Detroitu drugo pismo, podpisa-št. 71 J. S. K. J., ki že toliko let j test.	j no po Edsel Fordu, sinu Henry
pledonosno posluje v Collin- j--o--i Forda, v katerem se piše,' da se
woodu! Tudi ti fantje in možje jyjož jma pravico udariti Ford družba nikakor ne strinja in njih prijateljice in žene na-j	^___ _____iz upravo mesta Detroit, kar se
Noble svoj letni izlet. In vsaka je obljubila, da prinese seboj malo kolača, malo pečenega, malo pa "takega," da boste vsi zadovoljni s postrežbo. Hojerjevi bodo igrali mladim in starim, vdove bodo pa stregle pri jedi in pijači. Bo prav luštno in domače. Le pridite!
Društvo Mir št. 142 S. N. P. Jednote in društvo "Loyalites"
stopijo v nedeljo z izletom nai Goriškove far m e, pa ne na Green Road, pač pa tam blizu j St. Clair Ave. v prijaznem goz-1 dičku. Društvo želi čim večje udeležbe, ker je pripravilo za j vse udeležence vse potrebno, kar ;
Mož ima pravico udariti
ženo v obraz
tiče podpore brezposelnim. Po-
Pariz, 18. junija. — Francois četek tega napada od strani Millerain in žena sta šla z do-j Ford družbe na mestno vlado ma. Ona se je hotela peljati glede brezposelnih je zelo zani-po podzemeljski železnici, on pa ; miv. Thomas Dolan, načelnik na ulični kari. Nastal je prepir 'oddelka za javno blagostanje v in žena je odšla proti podre-, Detroitu, je pisal Ford družbi,
spada k popolni domači zabavi.j meljski, ko pride mož za njo in I da skrbi za prehrano 3,200 dru-
Prijazno ste vabljeni!
Tako smo opisali na kratko prireditve ' naših aktivnih slovenskih društev za nedeljo. Le pridite, kamorkoli morete. Ne bo vam žal. To so sestanki in | Ameriki izleti, na katerih se s prijateljem marsikaj koristnega pomeni za razvoj in napredek nas ,rseh.
l
Imajo denar
Bender ni kriv poneverbe in krive prisege
Bivši državni senator George Bender, je bil sinoči ob 8:30 od porotnikov spoznan nekrivim
Dr melcr
, c n i krive prisege m poneverbe, ka-rzavni poslanec Smolka, de-1,	.
, ,,, i j ■ , kor ga je dolžna država Ohio, rat ft Clevelanda, je pred- f ...	. , .
, , v. , ,	, v j Porotniki so se posvetovali tri
di 9 vnukov in 6 pravnukov. j	da v očigled silnih stroš-
kov, ki jih ima država Ohio,1
Pogreb blagega pokojnika se,bo vršil v pondeljek iz slovenske cerkve sv. Cirila "in Metoda ob 9. uri dopoldne v Lorain, Ohio. Blagemu pokojniku naj bo ohranjen plemenit spomin, vsem preostalim- sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje!
nakar so
posvetov.*; se zedinili,
da bil
Pred odhodom
, . , v .	Bender ni kriv. Bender je
naj se odpravi državni prohibi- v. ., , . . . ,.v , .. , . , . ... ,	, oaividno zelo vesel, ko je slisal
cijski urad, kajti vsako mesto	, . ' ' . . .
v .4 , ,	, , ipravdorek porotnikov, sel je in
ze itak skrbi samo za sebe, da '	*	,
se prohibicija "spolnuje." S	vsakemu porotniku pose-
tem bi si država prihranila 300 be-' ™ko- flastl P» "vojim- od-tisoč dolarjev na leto.. Toda re. ^trnkom, ki so ga tako imeni -
publikanska večina v državni ino P°^nih 12 skn^ey-zbornici je ta predlog zavrgla, I*1 manager se je izjavil, da
in tako bomo še nadalje imeli Bender zcp,Gt	SV0JT) m"ad
ki T^rr^itr,«^ k<)t ravnatelj stadiona. Bender
nasi
tako bomo še nadalje imeli
V sredo večer so bili" številni j nekaj Parazitov, ki pogoltnejo Slovenci iz Clevelanda žej 3300,000 na leto za prazno mar-
njo.
Ježe Zalokar
je zopet odprl restavracijo na
na parniku Aquitania od Cunard družbe, kjer so imeli večerjo. In Mr. A. Grdina, ki nam pošilja pozdrave, pravi, da so za večerjo imeli sledeče: consomne brundise, filet de sole mon-treuil, cotelettes d'Agneau ni-coise, chapon roti au cresson, peche glacee cardinal, itd. Ni
svojem starem poslopju, 911 Addison Rd. Vsako opoldne dobite tam fin prigrizek, poleg tega pa tudi najboljšo hladilno pijačo. Mr. Zalokar je svoje, , ^ prostore popolnoma preuredil Pravdnik Benderja kot sleparja
čuda! da"je"poTnikom'težko pri ™a tudi prostorno sobo, kjer j ° ( želodcu, ko se podajo na morje, s,e lahko zbere večja ali manjša
družba k veselemu pomenku.
je jokal na sodniji. Najprvo je poklical svojo ženo, kateri je sporočil veselo vest. Potem je pa povabil vse porotnike, da so j njegovi gosti na dan 3. julija, i ko se bo vršila rokoborba med 'Schmelingom in Striblingom. jPredno so porotniki dobili slučaj v roke je označil državni
toda kot pravijo, je bila večerja izvrstna. Podpisali so se s pozdravi Julia Mally, Pauline Zakrajšek, Antonia Grdina, Helena Mally, J. B. Mihaljevich, Anton Grdina. In, pravijo, da prihodnji dopis nemudoma sledi.
Delegatinja
Društvo Združene Slovenke št. 23, S. D. Zveze je izvolilo Agnes Skok za delegatinjo 7. konvencije Zveze.
Zalokarjeva kuhinja in postrežba je že od nekdaj slovela, zato te prostore toplo priporočamo.
Manj porok
Uradnik licenčnega urada v City Hall pravi, da je letos v prvih 18 dneh poslovanja licenčnega urada, ki izdaja poročne licence, padlo število poročnih licenc za 100. Ljudje nimajo več toliko korajže, ali je pa zmanjkalo fantov in deklet.
bo državni pravdnik sedaj je vprašanje časa.
Prve vknjižbe kupujejo
Obligatna številka "Prosvete" poroča ,da je S. N. P. J. kupila od Slovenske posojilnice v Clevelandu za $100,000.00 prvih vknjižb (mortgages) in sicer samo najboljših.
Delegati
Društvo Mir št. 10 S. D. Z, je izvolio sledeče delegate za sedmo konvencijo S. D. Zveze: Louis Gliha, Frafnk šuster, Domen Blatnik in Joe Lekan mlajši.
Prisrčna odhodnica izletnikom K. S. K. Jednote
ji prisoli zaušnico. Pride po- žin, ki so zaslužile, ko so delale, licist in odpelje soproga na po- $80,000 na mesec, člani teh tičijo. Sodnik pa ga je oprostil j družin so bili vsi bivši Fordovi rekoč, da je mož gospodar polo-! uslužbenci, katere je Ford po-žaja. To bi bilo nemogoče v i stavil na cesto. Henry Ford je
! vreden približno $1,000,000,000. -o-
Pred vrat in i zdravnika
Mestni policist Wm. Cliam-
Novi državljani
Bivši predsednik Coolidge pi- i Žagar, Frank Mihelčič, Karoli-
Cjlsopi-
na
Kramar, Joseph Mlakar, Jo-Ana
bera; 57 let star, j,e šel na obisk! v Petek- 19- junija; se je vrle zdravniku dr. Bost na 21.937 šiI° zaslišanje pred zvezno sod-Lake Shore Boulevard. PrednojniJ° za ameriško državljanstvo, je prišel na vrh stopnjic, ki vo-j Sledeči naši ljudje so pridobili dijo v zdravnikov urad, se je dižavljansko pravico: Agnes mrtev zgrudil na tla. Zadela ga;Russ, Uršula Hribar, Julia Jen-Sinoči ob 8:34, ko je pripeljal I je j^ap.	ko, Josephine Kadunc, James
posebni vlak NYC železnice na,	Menda ja	Breskvar, George Kalieh, Steve
Terminal postajo v Cleveland, j
se je zbralo na kolodvorskem §e v velikih ameriških
peronu kakih 100 Clevelandča-! sili, da vselej, kadar gre pred- •^pliine Stumpf, Ana Valenta, nov, ki so imeli svoje znance in \ sednik med narod, kot je šel ta Kristina Valenta, Frances Ko-pr i j atelje na vlaku. Nestrpno j teden Herbert Hoover, narod 'ar> Mihael Polish, Frances Nošo čakali, kdaj zavije vlak na mjjogo prof iti ra cd tega. Men-1 L&uis Ambrožič, Martin
da ja, pravi naš Tone Novak. ; Hren, Agnes Urh, Frances Dobičkar, Kari Bučarič, John Va-lenčič, August Brentar, Sevina Gleščič, John Polt, Rose štefa-nič, skupaj 26 novih državljanov. Zadnjič smo jih izkazali 98, danes 26, skupaj 124 novih ameriških državljanov v letoš-injem letu. Prav iskrene čestitke vsem!
Draga uprava
Državna zbornica države
ki je tudi na potu v domovino, 'co do"treh mesečev"počitnic" *ke" ■Ohio' ki J'e Pod kontrolo repu-dečim se 'je Mr. John Germ, nis& poročaH 0 nekem st;dj;. ldikancev je odredila $121,211,-
prvi podpredsednik, že en dan | nju< ki se je vršilo v neki go- 8 za drzavne stroške tekom prej odpeljal. Vlak, v katerem j stilni pred tremi tedni. ' prihodnjih dveh let. so se vozili izletniki, je imel naj -,> -	V bolnico
koncu zadnjega voza krasen,1 ™ ! ®?la,a 7'd ?ale.nje , , i štiriletni sinček družine Mr.
postajo. In prišli so. Kakih 80 izletnikov, članov KSKJ je dospelo točno ob času. Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik Jednote, je prvi skočil z vlaka in pozdravil pred vsem svojega sivolasega očeta, čestitljivega 86 let j starega moža, ki je prišel, da^ jumi Cis'ti se poslovi od svojega sina. Po- ^OOO.OO. '
j a, pravi naš
Lepa pomoč
Družba skupnih umetnikov, I' igralcev, plesalcev in plesalk je priredila v četrtek večer v mest- j nem avditoriju poseben večer v pomeč ' brezposelnim godbeni-dobiček je znašal
tem smo pa takoj prisrčno segli v roke Mr. Frank Opekatu, glavnemu predsedniku Jednote,
Kaznovani policisti ,
Trije policijski poročniki in en patrolman so izgubili pravi-
GEORGE BENDER
ki se je moral devet dni zagovarjati pred porotno aod-nijoj ko c/a je država Ohio obtožila krive prisege v treh slučajih in poneverbe njemu zaupanega 'denarja. George Bender je bil včeraj oproščen očitanih mu zločinov, potem ko so se porotniki posvetovali tri ure. Na sliki ga vidimo, ko posluša tekom obravnave izjave svojih odvetnikov.
električno razsvetljen napis: K S. K. Jednota —- v Ljubljano! To je naredilo lep vtis in dobro reklamo za Jednoto. Nad sto prijateljev je seglo v roke izletnikom, potem pa je električna lokomotiva odpeljala vlak. Po-
zdrav je iskren.
bil praV prisrčen in
niso
nju, ki se je vršilo v neki stilni pred tremi tedni.
Postaja za baterije
Blaž Hace in sin sta odprla ; na prejšnjem prostoru, 1153 Norwood Rd., "Battery Service" in prodajo novih baterij. Av-tcmobilisti, kadar vam baterija nagaja, Hacetovi ji bodo dali zdravila!
Poroka
m Mrs. Kovach, 997 E. 74th St., se je moral podati v Emergency bolnico na 55. cesti v svr-ho operacije.
Važna seja
V nedeljo, 21. junija, ob 9. uri zjutraj, se vrši važna seja
Cigarete
Senat države Ohio je odredil nov davek na cigarete, ki bo znašal dva centa od paketa. Poslanska zbornica mora to prej odobriti, predno bo veljavno, in potem ima še governer White svojo besedo.
, .	društva Kras št. 8 S. D. Z. Vsi
Danes se vrsi v cerkvi sv. Ju- u, • • ....
, -- „ ..... Ičlani morajo biti navzoči.
rija poroka Mr. Frank Cvelbar-ja, 1162 E. 60th St. z Miss He len Rusecks. Poročna slavnost se vrši v Mervarjevi dvorani Iskrene čestitke!
Selitev
Joseph Kne, tajnik društ "Kranj" se je preselil na 1240 E. 61st St. zgorej.
Boljše je en golob v roki, 1< dva na strehi. Boljše je tri procente obresti od denarja na gaji ancijo, kot pet procentov brez____f-
garancije. ......... —
* Močan potres je obiskal glavno mesto Japonske.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 20TH, 1931
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY N1WSPAP1R Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto ....15.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 11.60 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.60; pol leta <3.00 Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta $3.60.
Posamezna Številka 3 cente.	_
Vsa pisma, dopise ln denarne pošli J at ve naslovite: Amerlika Domovina, , <117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
J AMIS DIBUVBC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered aB second class matter January 5th, 1000, at the Post omce it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1870.
83
No. 145. Sat., June 20th, 1931.
Eno leto tarifa
Odkar je postal Hoover predsednik Zedinjenih držav se je v vsakem slučaju izkazalo, da je Hoover skrajno nezanesljiv, da ne rečemo — lažnjivi prerok. Niti ena obljuba, katero je dal narodu, se ni izpolnila, in vsako prerokovanje, katero je dajal Hoover ameriškemu narodu, pod pritiskom veljakov republikanske stranke, je prineslo narodu nekaj čisto nasprotnega kot kar je Hoover obljuboval.
Zadnjič je bil visoki tarif upeljan pod Hooverjem, in pred njim pa pod republikanskim predsednikom Taftom v ietu 1912. Kakor hitro so republikanci v letu 1912 upeljali visoki tarif, je nastala v deželi silovita kriza. In zgodilo se je, da je Taft takoj pri prihodnjih volitvah propadel in je bil izvoljen demokrat Wilson, pod katerega administracijo so se posli takoj zboljšali, delo se je odprlo in nastale so normalne razmere.
Eden ali drugi bo vprašal, zakaj vendar republikanska stranka upeljuje visoki tarif, ko vendar vidi, kako strašne posledice ima tak tarif za narod? Na to je prav lahko odgovoriti. Republikanska stranka je bila od nekdaj stranka velekapitalistov. In kadar je ta stranka na krmilu, tedaj prikroji postave tako, da nosijo velekapitalistom silne dobičke, narodu pa suhe fige. Zna pa stranka republikancev tako sladko-neumno položaj tolmačiti, da večina lahkovernih, katerih je vselej dovolj med narodom, trenutno verjame, voli za republikance, potem pa dobi par let praznih loncev in krize, se zopet obrne k demokratom.
Tarif namreč omogoča največjim kapitalistom, da se konkurenčno blago iz drugih držav sveta radi visokega tarifa skoro popolnoma izključi od importa. In to priliko vporabijo velekapitalisti, da dvignejo cene in dobivajo od svojega blaga silne dividende, ko na eni strani znižujejo plače" na drugi strani pa cene svojim produktom.
Visoki tarifi pa daje velekapitali,stom tudi priliko, da selijo svoje tovarne iz Amerike. Eden za drugim gredo. Fordove tovarne v Ameriki danes skoro počivajo. Ford je hud republikanec, strasten zagovornik visokega tarifa, toda ravno radi visokega tarifa je tekom dveh let premestil se sedem svojih tovaren iz Amerike v dežele, kjer delavci dobivajo skrajno nizke plače.
Ford po Ameriki naznanja, da so njegovi delavci sijajno plačani, tega pa ne pove, da je 150,000 delavcev Forda brez dela, ker je svoje tovarne premestil v druge dežele, kjer ne poznajo visokega tarifa in kjer se delavcem plačuje $1.50 na dan, dočim se Ford baha, da plačuje v Ameriki $7.00 dnevno. To je ena posledica visokega tarifa, ln za Fordom so šli tudi drugi ameriški tovarnarji v tuje dežele, ki so pokazali fige ameriškim delavcem,« katerih je osem milijonov brez dela, a v tujih deželah dajejo zaslužek, dasi jako skromen, tujezemskim delavcem, katerih se republi-kanci-velekapitalisti v Ameriki sicer tako trdovratno branijo.
Pred enim letom je Hoover dosledno in z vso vehe-menco trdil, da kakor hitro bo viSQki tarif v veljavi, da zašije ameriškemu narodu zopet zlata doba prosperitete. Tarif je v veljavi eno leto, in odtedaj smo šele prišli iz dežja v — blato največje delavske mizerije, ki jo pozna Amerika od početka svojega postanka.
Predno so republikanci upeljali visoki tarif, katerego je Hoover krstil, smo imeli še kaj prijateljev med drugimi narodi sveta, zlasti pa v državah Južne Amerike. Od upe-Ijave visokega tarifa pa smo zgubili prijatelja za prijateljem. Tuje dežele ne naročujejo več blaga v Ameriki, ker tudi svojega radi visokega tarifa ne morejo upeljavati v Ameriko. Posledica tega je, da ameriške tovarne zapirajo vrata, velekapitalisti pa selijo v druge države, kjer lahko s poceni delavstvom še vedno kopičijo ogromne dobičke.
Brez dvoma je, da še eno leto visqkega tarifa mora uničiti ne samo ameriške industrije pač pa tudi ameriško trgovino. Delavci so pod republikanskim režimom že zdav-nej na psu. Hoover se še ni izučil ničesar, ker ne pride v stik z narodom, ki trpi. Naučil se bo pa prihodnje lgto, ko ga bo ameriški narod poslal v zasluženi pokoj. Ni se samo neiskreno lagal v svoji zadnji predsedniški kampanji, ni samo temeljito potegnil za nos ameriškega naroda, pač pa je temu narodu storil in povzročil neizmerno gorje, ko je ameriški delavec tekom dveh let zgubil tisoče milijonov dolarjev zaslužka. Nekega dne se bo posvetilo tudi v Hoo-verjevi glavi, toda bo prepozno.
Lobi, Kern, Vičič, Sernel, Vičič, Lancman, Mr. Bavc, Trebeč, Donat, Jurčič, Možek, Smole, Lopar, Tanko, Jelušič, Potočnik, Perme, Kranjc, Turšič, Ponik-var 71st St., Jakopič, Petek, Ti-sovec, šmigovec, Požar, švigelj, Zakrajšek, Škerjanc, Lončar, Pikš, Mrs. Ogrin, Hecker Ave., Dolinar, Slapnik in Miss Zakrajšek.
Srčna hvala Rev. J. J. Omanu in Rev. Albin Gnidovcu za obiske ter knjige in časopise. Lepa hvala strežnici Miss Pikš, ki mi je tako požrtvovalno in lepo stregla. Si'čna zahvala mojim sodelavcem od Canfield Oil Co., za obiske ter darila. Tisočera hvala za cvetlice, smodke, pirhe ter pismena voščila. — Lahko ste u ver j eni, da bom globoko v srcu hranil v trajnem spominu vas vse, ki ste bili ob moji strani. . .
Ako sem izpustil kako ime, prosim, da mi oprostite, gotovo tega nisem storil namenoma. — če enkrat vsem: srčna hvala!
John Kadunc, 1229 E. 71st St.
deničem, ki so šolo dokončali in z velikim, veseljem pristopili k največjemu društvu na tem in onem svetu: k društvu najsvetejšega Imena in tako postali boritelji za katoliško vero.
Ker je že stara navada, da se ob taki priliki, napravi kak pri grizek in olajša žejo, je bilo to tudi na dnevnem redu in potem smo se celo malo zavrtili. Lepa hvala godbenikom, ki so igrali tako lepe poskočnice in članicam Oltarnega društva, katere so preskrbele za prigrizek in olajšanje žeje; preskrbele so celo sladoled za mladino. Zahvaljujem se vsem, ki so kaj pripomogli, da je bil tako lep uspeh.
Namenil sem se bil, da ob-iščem uredništvo Ameriške Domovine peš iz Loraina in to brez vsakega oddiha na potu. Dne 15. junija je ravno zvonilo poldne v naši, cerkvi sv. Cirila in Metoda, ko sem pričel korakati iz Loraina, na 31. cesti
in Globe Ave., in sem prišel v Cleveland k svoji hčeri Mrs. Alice Baber na 61. cesto in St. Clair Ave., ravno ob osmih in 45 minut zvečer še isti dan. — Pozdrav!
Frank Zehel.
Cleveland, O.—V. četrtek 18. junija sem poslušal radio program, ki ga je pošiljala slovenska tvrdka Grdina in Sinovi na WJAY postaji. Kar se tiče barv, ledenic in raznega pohištva me za enkrat še ni toliko zanimalo, pač pa sem najraje poslušal tisto pesem: Daj, daj srček nazaj. Jako dobro je tudi igral na harmoniko naš mladi John Peterka. Hvala tvrdki Grdina in Sinovi, ki so mu dali priliko prvič igrati na slovenskem radio programu, ker on stalno igra pri Glee klubu in YMCA. Za enkrat sem bil s programom jako zadovoljen; upam da so bili tudi drugi.
Joe Pograjc.
BRATJE, STOPIMO SKUPAJ
Cleveland, O. — ZAHVALA. — Pretekli teden smo praznovali god vseh Tonetov in Tončk. Tudi mene so, nalašč ali slučajno, zapisali v krstne knjige za Toneta. Ime se mi grozno do-pade, bolj kot pa da bi bil kak Jaka. (Ne boš dosti zabavljal, Tone!). Svoje patrone (in sebe) sem mislil počastiti kar lepo na tihem, povabiti sem mislil samo mojega srčnega prijatelja ohajčana, pa se je stvar zasukala popolnoma, drugače. Na 13. junija (nesrečen .dan) pride k meni bratranec Mike Pikš s prošnjo, naj, mu pridem udet novo ključavnico na vrata. Ker ljudem vedno rad postrežem in sem strašno uslužen, se res napotim zvečer ria Maj-kov dom. Ko pa pridem tj e, pravi, da nima prave ključavnice. in da bo moral iti drugo kat. Res jo gre iskat, pa pride kmalu nazaj, rekciC, da ni vedel, kakšno bi kupil in da naj jo grem jaz iskat.
"Bom pa"šel," sem rekel. "Čakaj, grem še jaz s teboj, si bom kupila ene sliparje," reče Mary. Ker sva bila pa že blizu mojega doma, sem se pa spomnil, da sem strašno žejen, pa pova bim Mary na moj dom. V kuhinji je bila tema, pa kar v temi sežem v omaro, da vzamem "pičer," takrat se pa vsa hiša posveti in od vseh strani se sliši: "Pa smo te, pa smo te!" Sto sreč, da sem krepko držal kozarec v rokah, ker sicer bi se mi bil izmuznil iz rok. Potem sem si pa ogledal to potegavščino. Bili so zbrani: Mary in Mike Pikš, družina Frank Pikš, družina Joseph Pikš, John Prolih, Andrej Stare in Martin Pertič. Vsem skupaj se lepo zahvalim za lepa darila in za prijeten večer, ki smo ga prebili skupaj.
Anton Sajovie.
Strašno gorje in obup, katero je.oplazilo celi svet, nima konca ne kraja, in niti ni videti, ke-daj bo te nadloge konec. Po hišah so v resnici obupne razmere. Delavci zdehajo, ker jim je dolgčas: niso vajeni postopati brez dela. Pri jezeru jih je dolga vrsta; držeč v roki trne-ke, strmijo v vodo.z željo, da bi se vsaj kakšna ribica vjela za njih prazen želodec. Tu pa tam ima kateri srečo -r- z veseljem potegne ribico ven. Zopet drugi čaka in čaka ves dan in pozno mraku se vrača domov — prazen.
O, ta sreča! Kako je čudna. Nekateri delajo še vedno, ne poznajo gorja. Marsikje delata mož in žena. Veliko delavcev se jezi, ker morajo težko delati po 12 ur na dan,! tako da so podobni, ko pridejo domov, mu-čenikom.	• m	,
Vlada ve vse to, pa noče niti z prstom ganiti, da bi se nekaj preukrenilo. Predsednik in republikanska banda je očividno $ tem zadovoljna. Mogoče se celo naslaja ob pogledu na bed, ne mase. Kruti so, brez srca,
kot nekdanji rimski Nero, ki je prirejal zabave, da so divje zverine klale ljudi. In v dvajsetem stoletju se ponavlja še hujša tiranija. Kajti ubogi delavec sedaj ne more ne živeti ne umreti. Oni dan mi je pripovedoval nekdo, da se je šel iz-prehajat k jezeru in je videl, da tam stražijo- sedaj policaji. Ne vem, ali stražijo gospodo, ki se koplje, ali delavca, da ne skoči v vodo. Rojak mi je povedal, da ga je že ustavil na cesti policaj in ga vprašal, koliko časa že ne dela. Ko mu pove, da skoro eno leto, ga je policaj nahrulil, naj se spravi domov, ker jih je še veliko, ki po dve leti ne delajo in kaj naj šele ti porečejo. Vidite, tako preganjajo reveže.
Zato' pa, bratje, stopimo skupaj. Tolažimo in pomagajmo našim prijateljem. Pokažimo pravi socialni bratski duh. To nas bo združilo z boljšo ljubeznijo in s tem združenjem bomo vzdržali republikansko nasilje ter pri prihodnjih volitvah ž njimi dobro pometli. Pozdrav!
Poročevalec.
Cleveland, O. — ZAHVALA, čut dolžnosti me veže, da se tem potom zahvalim svojim prijateljem, ki so me v tako obilnem številu obiskovali za časa moje bolezni, ko sem ležal- v bolnišnici sv. Aleša in tudi potem, ko sem se povrnil domov. — Ne morem najti besede, ki bi bila v stanu izraziti, kako hvaležen sem za izkazano prijaznost. Do-solz sem bil ginjen, ko sem spo-
znal, koliko prijateljev imam, ki so se me spomnili v nesreči. Naj se poimenoma zahvalim sledečim družinam: Lavtižav, Stanich, Lah, 61st St., Gorenc, Braniselj, 62nd St., Prijatelj, 62nd St., žele, Carl Ave, Metlika, Stražišar, Bavec, Zigmant, Modic 62. St., Petrovčič 68th St. Ivane, Zgonc, Gruden, Modic 63. St., Jert 71st St., Vrečko, Baloh, Mohorič, Bratkovie,
Lorain, O.—Namenil sem se nekoliko .opisati lorainsko naselbino, posebno o graduiranju in sklepu šolskega i-leta v' slovenski šoli sv.. Cirila in Metoda, ki se ^e tako lepo vršilo 14. junija v Slovenskem n a r o d n e m domu. Dvorana je bila napolnjena tako, da' ni bilo dovolj sedežev. Program bi se imel vršiti ob pol osmih zvečer, pa je bilo pol ure zamude radi strašne nevihte, katera je povzročila veliko škode.
Vseh 14 točk programa se je izvršilo izvrstno in v najlepšem redu, zatorej izrekamo vso čast in hvalo našemu g. župniku Rev. Ludwig Virantu in šolskim sestram, ki so se toliko žrtvovali in trudili, da je bila mladina
—Čudno jagnje. Kmetovalec Ljubo Trajkovič iz Kavadara je kazal te dni v neki belgrajski restavraciji čudno jagnje, ki ima štiri sprednje noge, dve zadnji, dvoje src in' dve glavi, ki vsaka samostojno deluje, tako da vsaka glava zase žre in tudi mekeče. Trajkovič hodi s čudno živalco od kraja do kraja in dobro zasluži.
—Deset poljskih 'časnikarjev pride začetkom meseca v Jugoslavijo. V, Belgradu se bo vršila skupščina poljsko-jugoslovanske časnikarske zveze, časnikarji bodo obiskali tudi Ljubljano in Bled.
—V Preski pri MedVodah je umrla gospa Jerica Novljan, soproga 'pekovskega mojstra if gostilničarja iz Medvod. Istega dne so pokopali tudi gostilničarja Mateja Oblaka iz Preske. •
—Kobilice uničujejo posetve po nekaterih krajih črne gore.
—1425 hI vina smo izvozili v aprilu v inozemstvo; največ v Avstrijo, namreč 1380 hektolitrov.	i
—R u d a r s k i kapitalisti so zborovali te dni v Belgradu. Ustanovili so zvezo, katere cilj .je čuvanje koristi velikih rudar skih podjetnikov. — Nam se zdi, da so koristi kapitalistov že prej dobro zavarovane in da bi
prav fino izvežbana. Veselje je i bilo tudi v interesu velikih ru-bilo gledati in poslušati, ko sojdarskih in drugih podjetnikov, se tako pogumno pokazali, da če bi že vendar enkrat prišlo do tudi slovenska mladina neka zna.
Zahvalim se č. g. kaplanu cerkve sv. Antona in
vzajemne prijateljske razdelitve čistega dobička med delom Lembertu. j in kapitalom.
-—Mestna občina ljubljanska bolnišnice sv. Jožefa, ki je ta-!je razpisala natečaj za izdelavo
ko lepe besede polagal na navzoče občinstvo, posebno pa gra-duantom. čestitam vsem rrfla-
glavnega načrta novega postajnega poslopja v Ljubljani. Nagrade so tri in znašajo: 50,000,
30,000 in 20,000 Din.
—Okrog požarov. Hišna streha je pogorela Pogačarju Jakobu v Kandiji pri Novem mestu —- Pet velikih zidanic je uničil ogenj v Bukoviški gori pri Dol-žu. Zgorelo je vse vinogVadni ško orodje in uničeno je okrog 40 hI vina.
—že več let straši po naši okolici in vznemirja prebivalce požigalec, ki mu oblasti ne morejo do živega. Pač mora biti precej izurjen v svojem poklicu, da vselej pravočasno uide roki pravice. Poleg mnogih požigov, ki jih ima zločinec na vesti, je gotovo najhujši v Škrljevem. Pogorelo je posestniku Staretu 12 prešičev, svinjaki in hlev. Poslopje je bilo zavarovano za 12',000 Din. Večjo škodo pa ima posestnik Uršič, ki mu je razen kozolca vse pogorelo, rešil je le nekaj obleke in živino. Zavarovan je bil le malo in še zavarovalnine ni plačal, ker ni imel denarja, tako, da ni upravičen do zavarovalnine. Pohvalno je omeniti šentrupertske gasilce, ki so bili takoj na mestu s svojo motorno brizgalno in so ogenj toliko omejili, da se ni razšif-il še na sosednja poslopja, ki so večinoma krita s slamo. Na' pomoč so prišli tudi gasilci iz Mokronoga.
—Nad dve uri v hlodovem objemu. Oni dan je 'šel posestnikov sin Ivan čižman s črnuč s parom konj v pol ure oddaljeni gozd po drva. Naložiti je hotel težak hlod. Ker je bil sam, si je hotel pomagati s tem, da je na soro naslonil dva kola, po katerih bi hlod zvalil na voz. že je bil h'lod skoraj na vozu, tedaj pa sta konja nekoliko po-
tegnila, kola zdrsneta s sore in 1,11 " u hlod je padel na fanta tako, da ga je pritisnil čez trebuh. Tako je bil vjet kakor v pasti. Hloda ni mogel dvigniti, izpod njega zlesti tudi ne; in poleg tega je ležal tako nesrečno, da bi mu kolo šlo preko glave, če bi konja potegnila. Poskušal je na vse načine rešiti se izpod hloda, a ves trud je bil zaman. Ovil si je vajeti okrog roke, da bi preprečil, da ga še konja ne povozita, potem pa se je onesvestil. Ker ga dolgo ni bilo domov, je mati naprosila tri fante, da so šli v gozd pogledat, kaj se je zgodilo. Ležal je pod hlodom nezavesten, že skoraj mrtev. Saj ga je hlod tiščal nad dve uri. Vajeti je imel ovite okrog roke in jih je držal tako napete, da sta konja kar zijala. Ko so mu odvzeli fantje strašno breme, se je kmalu zavedel. K sreči ni imel nobenega uda zlomljenega. Kako bo z notranjimi poškodbami, se pa točno še , ne ve.
—Revolver mu je padel iz žepa. V vasi Rošci v bližini čač-ka se je te dni pripetila nenavadna, smrtna nesreča. Progov-ni čuvaj Trifun Milojevič se je s svojo ženo vračal z neke pojedine v Rošcih. Ko sta šla skozi gozd, sta naletela na jarek, ki ga je bilo treba preskočiti. Milojevič se je zaletel prvi in skočil. Pri tem pa mu je padel iz žepa nabit revolver, ki se je v renutku, ko je padel na tla, sprožil. Krogla je nesrečneža zadela v trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico v čačak, kjer pa je kmalu podlegel težki rani.
V Savi pri Čatežu je utonila cela rodbina iz Zagreba, namreč neki inženjer s soprogo in dvema otrokoma, ko so se vozili v čolnu.
—Oženjen rudar utonil v blatu. V nekem ribniku v Trbovljah se je kopal 36-letni rudar Franc Glavač. Ko je bil sredi ribnika že do pasu v vodi, se je pričel pogrezati v blato. Pogrezal se je tako naglo, da so delavci, ki so slišali njegove obupne klice na pomoč, videli le še njega roke in glavo, ki-pa je tudi kmalu izgjnila pod vodno gladino. Takoj so ga pričeli reševati. Po velikem naporu se je posrečilo dvigniti ponesrečenca iz vode in blata že mrtvega. Glavač zapušča, vdovo in štiri nepreskrbljene 'otroke.
—Obeta se dobra žetev. Iz-vozniško društvo kraljevine Jugoslavije je zbralo iz vse države podatke o stanju posevkov. Po teh podatkih se smemo nadejati, da bo letošnja žetev tolikšna kakor leta 1929., ki je bila, najboljša v zadnjem desetletju.
—S hlevom vred je zgorelo sedem govedi. V Vinomreu pri Metliki je v eni zadnjih noči nenadno začel goreti hlev lepe domačije Popovičeve. Hlapec, ki je na hlevi trdno spal, se je zbudil že sredi plamenov. Zgoreli so mu čevlji in tudi sam si je komaj rešil življenje. Ogenj so najprej opazili bližnji sosedje iz Grošič, ker so bili na straži pri umrlem, Antonu Pe-triču. Na pomoč, prispeli gasilci niso mogli dobiti vode drugje kakor v vodnjaku, ki je bil
Ce verjamete al' pa ne.
kmalu prazen. V gorečem hlevu se je zadušilo sedem goved, le en teliček trojček je močno ožgan ušel, dočim sta mu bratca zgorela. Ogenj je najbrž nastal zaradi neprevidno odvrženega cigaretnega ogorka.
—Več hiš in drugih gospodarskih poslopij je uničil ogenj v Kovači va,si v Beli krajini. Prizadeti so Peter Kastelic, Ivana Movrinašt, Vincencij Štefane in Katarina Bižal.
—115 let stara Eva Novak je umrla te dni v Subotici. Imela je 14 otrok, najmlajša hči, pri kateri je bivala ima že 87 let. Kaj . bodo rekle na vse to one "dame," ki se otrok tako boje?
•—V Krki pri Novem mestu je utonil sodnik novomeškega okrožnega sodišča g. Alojzij Hočevar.
—Nesreča. Krojaški mojster (Oalie n« 3. strani).
Oče nekega otroka je poslal učitelju v šolo pismo sledeče vsebine:
"Cenjeni gospod učitelj! Prosim vas, da bi prihodnjič dali mojemu sinu lažjo domačo nalogo. Zadnjič ste mu dali sledečo nalogo, katero naj reši doma: če štiri galone piva napolni 32 pajntov, koliko pajntov napolni devet galonov?
Moj sin si ni s težko nalogo vedel nikamor pomagati, in je vprašal mene za svet. In sva se oba poglobila v težke račune; pa nisva prišla nikamor. Fant se je cmeril in izjavil, da ne gre več v šolo, če ne napravi te naloge, ker se vas boji. Kaj naj storim? Nisem si vedel pomagati drugače, da sem šel in kupil sodček p'iva, ki je držal devet galonov. Potem sva šla s sinom okrog sosedov in sva nabrala prazne pajntske steklenice od viške (nekaj smo jih imeli pa doma). In sva začela točiti pivo iz sodčka v te steklenice in sva jih napolnila 19. To število je potem moj sin zapisal v domačo nalogo, če je prav ne vem, ker sva pri točenju nekaj piva polila (in par kapljic sem ga tudi jaz spil).
P. S. Prosim, da daste drugič nalogo z vodo, ne pa s'pivom, ker je pivo sedaj predrago in ga jaz ne morem kupovati. Vas pozdravlja Miha B dalovič."
A
Ali se mu- je tako dopadlo, ali je bil pa preveč lahkomiš-ljen, nekdo se je v enem letu štirikrat poročil, ne da bi ke-daj vzel razporoko. Ampak se je zvedelo in so ga šle^se štiri ljubljene soproge tožit in bi mu bile izprasekale oči, da ga ni varovala svetost sodni je. Vseeno? obsojen je bil ria štiri leta' ječe — za vsako ženo po eno leto, kar nazadnje še ni veliko za tako budalost. Ko mu je sodnik povedal obsodbo, je bil možak videti jako vesel in kot da se mu je odvalil od srca velik kamen. Ko se je bližala njegova kazen h koncu, je pa pisal svojemu odvetniku pismo:
"Gospod odvetnik, ali mislite, da je varno, da pridem ven?" A
Kakor veste, vsaka riba zleže na leto en milijon jajec. — Pa sem oni dan premišljal in sem si mislil, če bi ribe za vsako jajce tako kokodajskale kot kokoš, kaj bi bil to za en špetir. A
Rekrut je potožil kaprolu, da ne more držati puške, ker si je zadri v roko lesene trske.
"Kaj se pa praskaš po glavi?" se je zadri nanj kaprol.
A
Na vlaku iz Chicaga v New York sta sedeli ob oknu dve dami, ki sta se prepirali in končno poklicali sprevodnika.
"Radi okna se prepirava," pravi ena. "Če bo okno odprto, se bom prehladila in bom morda umrla."
"In če bo okno zaprto, me bo
zadušilo," pravi druga. Obe se strupeno merita z očmi. Sprevodnik ne ve, kaj bi storil, pa mu priskoči neki sopotnik na pomoč s pametnim nasvetom:
"Odprite ' okno, gospod sprevodnik. Tako bo umrla ena, potem ga pa, zaprite in umrla bo druga — pa bo mir."
A
Lenka je ravno pomerjala novo obleko, ko jo obišče prijateljica.
"Veš, Marjanca, ta obleka mi kar nič ne paše," potoži Lenka.
"Saj ti res ne," ji pritrdi Marjanca,
"Jo vidiš avše, kako si.nevo-šljiva — nikdar več ne govorim s teboj!"
A
Veste kaj je nevarno: če stoji človek z eno nogo v grobu, z drugo pa na olupku banane.
i
8
Jaka:
PONESREČEN KRES
Nekako ob tem času, dolgo let nazaj je bilo, ko smo sklicali pastirčki veliko posvetovanje na paši, kjer bomo letos postavili kres. To je bila jako važna zadeva in vredna velikega rešetanja in preudarka: kres je bilo treba postaviti na takem kraju, da se bo videl v devet fara, da bomo imeli v bližini grmovje za kresno grmado in da, bo imela živina dovolj paše in ne bo imela prilike škiliti za njivami in siliti v škodo.
Pastirji in živina v naših slavnih Begunjah smo se delili v dva dela: gorenjci in dolenjci. Gornja polovica vasi je pasla živino v rebrih pod špičastim stražiščem, dolenjci smo jo pa preganjali po gmajni ob meji Cerkniške gmajne: od Sračje vrtače, pa notri do Bukovnika. Ker je naše kravje kraljestvo ležalo veliko nižje, kot ono go-renjcev, smo morali izbrati za kres najvišjo točko, da nam ne bodo gorenjci rekli, da se naš kres ne vidi niti do naše vasi.
Vsestransko je bilo odobreno, da postavimo grmado na Kim-laku, odkoder bi nam lahko zavidali naš kres Bezovci, Dob' čanje, Kožilčanje, Sevščanje, Topovci in bi žarelo notri do Bečajevega klanca, kar je že precej rečeno.« Vsakega pastirčka iskrena želja je namreč bila, da bi bil njihov kres največji, da bi imel najvišjo hojco in da bi se, kadar bo zakurjen, najdlje videl.
Vsaka kresna grmada mora imeti najprej postavljeno primerno hojco, na vrhu okrašeno s kako trobojnico in okrog te hojce se potem zloži grmovje, smrečje in dračje. Čim višja je hojca in čim višja grmada, več kredita dobijo pastirčki in več je nevošljivosti pri sovrstnikih sosednje vasi.
In tista nevošljivost radi najlepšega kresa se ne. vzbudi šele na kreshi večer, ampak že takoj potem, ko se postavi hojca. Veliko bridkosti in noči brez spanja napravi pastirčkom tista hojca. Kakor hitro jo namreč postavijo in jo zapazijo pastirji sosednih vasi, se trudijo na vse kriplje, da jo ukradejo. Ako jo srečno odneso, je to velika čast zanje, za one pa velika sramota in ponižanje. Zato pa. hojco vsak večer notri do kresnega večera stražijo, vsako noč drugi in s pripravljenimi krepelci v roki, .da jo ubranijo pred zavidljivimi sosedi.
Ko smo si odbrali prostor za kres, smo začeli sekati grmovje in ga pustili ležati nekaj časa, da se je posušilo. Nekaj dni pred kresnim večerom smo se pa namenili, da postavimo hojco in začnemo potem delati kresno grmado. Hojco smo imeli že izbrano in sicer smo jo mislili posekati v Cerkniških lazih v Mingah. Kdo bo delal škodo na domači gmajni! Lepo smo jo oklestili in obelili, ter jo nesli na. Kimlak, kjer naj bi stal naš kres. Kakih petnajst nas jo je nosilo in precej krat smo počivali — devet- in desetletni petelinčki, predno smo jo prinesli na cilj. Popoldne je nekdo ukradel doma svoji sestri židano ruto in to smo privezali na vrh in potem hojco postavili.
Joj, kako smo bili ponosni nanjo! Take, smo rekli, ne bo imel nihče drugi.
To je bilo dovolj dela za prvi dan. Takoj smo odločili tudi tri, ki bodo prvi večer straži-li. Izbrali smo tri, ki jih je bilo najmanj strah in ki se tudi niso ustrašili vsakega. Straži-li naj bi nekako do/polnoči, kei potem si itak noben pastirjev sosednih vasi ne bo upal na gmajno po smreko.
Prva noč je srečno minila in veselo smo zavriskali zjutraj, ko smo. prignali živino na gmajno, ko nas je • že od daleč pozdravila naša ponosna hojca. Zavrnili smo vso našo živino v globoko dolino in postavili enega za varuha, drugi smo pa za. Čeli vlačiti skupaj posekano gr-
movje. Pridno smo delali do poldne, potem pa smo odgnali živino domov, ker so bile krave s teleti v čredi, živina je navadno ostala v hlevih do druge ure, potem smo jo pa zopet odgnali na gmajno in jo pasli do noči.
Navadno smo tako gledali, da smo jo gnali vsi skupaj in jo strnili v eno čredo in jo skupaj pasli, da smo lahko imeli svoje zabave, če je imela živina dovolj in dobre paše, nas ni brigalo dosti, v prvi vrsti smo morali gledati pastirji, da nam ni bilo dolgčas na gmajni. In lahko rečem, da nam ni bilo.
Ko tisto popoldne preidemo skozi ulico med ogradami in napajamo živino v veliki lokvi, se eden slučajno ozre k naši hojci in prestrašeno zavpije:
"Ježeš! Naša hojca!" Vsi ste-čemo k njemu in pogledamo na Kimlak, pa vidimo, kako kakih deset Cerkniških fantičkov ne^ se naša lepo hojco čez greben proti domači gmajni. Mi začnemo vpiti, jokati in tuliti, žugati in rotiti Cerkljane, naj pu stijo hojco, če ne se bomo drugače pogledali. Pa kaj so se oni zmenili za naše vpitje, ko so bili že V varni daljavi in se vedeli, da jih ne bomo dohiteli. Pustili smo živino pri lokvi, pa stekli gori po Kimlaku, vsals tiščeč palico v roki in krvavo maščevanje v srcu: kako jih bomo, če jih dohitimo.
Toda ko pridemo vrh Kimla ka, so bili Cerkljanje že tam za Kamno gorico in mi še nismo upali za njimi, ker nismo vedeli, koliko je še tam drugih, žalostni smo posedli na prostor,' kjer je poprej stala naša hojca in se povpraševali, kaj na.i storimo sedaj. Vedeli smo, da nas čaka velika sramota in zba-dan.je od strani pastirjev sosednjih vasi in tudi od naših go-renjcev, ker nismo znali varovati hojce in da so jo nam ukradli še naši največji sovraž niki — Cerkljanje.
Nekateri so bili mnenja, da bi šli kar naravnost za Cerklja-ni in jim vzeli hojco nazaj, ampak — Cerkljanov smo se grozno bali. Noben izmed nas si ni upal v Cerknico sam, ampak k več jem v spremstvu očeta ali pa starejšega brata. Ker če so te dobili cerkniški fantički, so te gotovo obrcali in te podili prav do domače vasi. Zato smo pa tudi vedno gledali, da naša živina ni nikdar prišla preblizu Cerkniške gmajne, ker Cerkljanov je bilo vedno dosti skupaj in mi bi bili gotovo tepeni in to brez vsakega povoda. Moč močnejšega je takrat prevladala med pastirčki.
Da bi postavili drugo hojico ... se ne izplača, ker sedaj, ko so Cerkljanje zvedeli, kje mislimo postaviti kres, nam bodo vsako posebej odnesli. Koncem konca smo sklenili, da bomo zakurili kres brez • hojce, požrli zbadanje sovrstnikov, a Cprk ljanjc bodo že dobili ta svoje.
Na kresni večer smo zakurili naš kres brez vriskanja in skakanja čez ogenj. Molče smo gledali v ogenj in stiskali pesti in .jih žugali proti Cerkniški strani.
Oglasi se Tomažičev Tone, ki ie bil najbolj junak med nami in .je imel še posebno spoštovanje med nami, ker je bil levi čen. Taki ljudje da so še posebno močni, smo rekli. . Oglasi s-i Tone in pravi: "Fantički, zvonce jim bomo porezali!" Lejte, pa ni to nikomur prej padlo v glavo. Hvaležno smo pogledal' Toneta, ki je zinil tako pametno in vsi vprek pritrdili: Zvonce jim porežemo! Jim bomo že pokazali kaj smo mi.
In kar takoj smo sklenili, da bomo oprezovali za Cerkljani, kedaj da bodo pasli blizu naše J gmajne in porežemo njih kra-;vam vse zvonce, prav do zad j njega.
i Ni bilo štirinajst dni zatem, 'ko pasemo pod črvivnikorn, ke jnanf pride eden naših tovarišev
javit, da se pase velika čredn Cerkniške živine onstran Kim-laka. Mi pa pokoncu! Tomažičev Tone takoj odbere mene in Mrakovega Toneta, da gremo na poizvedovanje: koliko je Cerkljanov in kje da se igrajo. Plazimo se skozi grmovje in kmalu smo blizu Cerkniške živine. Nobenega pastirja nikjer. Pustimo živino mirno pasti, pa se plazimo dalje. Kmalu pa zapazimo skozi grmovje malo ravnico, kjer so Cerkniški pastirji kozo bili. Bili so tako zaverovani v igro, da so čisto pozabili na živino. Mi se splazimo hitro nazaj in eden nas teče še po druge. Ko smo bili vsi skupaj zbrani, se pa splazimo, vsak s svojim pipčem v roki in se pomešamo med čredo, živina je bila krotka in v hipu smo porezali jermene, na katerih so bili obešeni zvonci. Nabrali smo kakih dvajset zvoncev, jih lepo zamašili s travo, da niso zvonili, potem smo jo pa odkurili nazaj.
Nismo še bili prav pri naši čredi, ko se vzdigne za nami pravo huronsko vpitje. Ustavimo se in ozremo nazaj. Vrh Kimlaka vidimo celo gručo Cerkljanov, ki vpije in skače in maha s palicami s "prijaznim" na.migavanjem, naj pridemo nazaj, če imamo korajžo. Mi smo bili pa že dovolj daleč, da se jih nismo bali, pa smo se široko razčepirili in jim zabrusili v obraz:
"Opetce! Olupki! Oblode! Sem pojdite, če vas je kaj v hlačah! Sedaj bodo pa naše krave zvonile z vašimi zvonci! Bing-bong. bing-bong!"
Strašno so bili razkačeni Cerkljanje, mi smo bili pa ponosni na svoje junaštvo in je bilo tisti večer tako zvonenje, ko smo gnali živino domov, da so ljudje mislili, da ženemo živino iz vse Notranjske po vasi.
Ampak so nam to vrnili Cerkljanje, kmalu potem, pa to je druga zgodba, ki se bo enkrat pozneje zapisala.
VESTI IZ DOMOVINE
(Nadalievanie iz 2. atranO
Lovrenc Urbanija v Domžalah je lezel po lestvi na podstrešje po seno. Pri'vrhu lestve se mu je zlomil klin, omahnil z lestve ter padel. Pri padcu si je pretresel možgane ter se poškodoval po vsem telesu. Poklicani zdravnik dr. Kremžar mu je dal prvo pomoč ter odredil, da se zaenkrat zdravi doma, ako ne nastanejo komplikacije.
—V Strugah na Dolenjskem je po dolgotrajni bolezni nenadoma umrl posestnik in tovarnar ter trgovec z lesom Jernej Pogorele, brat bivšega župana Pogorelca Antona. Pokojni je bil vzoren mož, oče številne pa dobro vzgojene družine. Bil je silno delaven in varčen, pa tudi vešč v svojem poslovanju. Tovarno iri trgovino z lesom je vršil sam tako rentabilno, da si je pridobil s svojo podjetnostjo precejšnje premoženje. S svojim premoženjem je pomagal marsikomu iz zadrege in zaposloval mnogo delavcev. Bil je z vsakomur ljubezniv in prijazen. Zato ga bodo premnogi pogrešali in zato za njih žaluje ne samo njtegova družina, ampak skoro vsa občina.
—Kar štirje so naenkrat utonili. V vasi Gospodinjica pri Novem Sadu v nekem napol močvirju se je pripetila težka nesreča. V bližini vode, ki je globoka poldrugi meter, je nogometno igrišče, na katerem se je vršila, v nedeljo popoldne nogometna tekma. Tekmo je gledalo mnogo odraslih in tudi precej otrok. Otroci so se igrali okrog vode in se tudi kopali. Okrog štirih popoldne so otroci dvignili silen krik, ker se je 9-letni Trivun Popič začel potapljati. Takoj so priskočili na pomoč odrasli, toda bilo je že prepozno. — čez nekaj časa, ko so se otroci že oblekli, so pa opazili, , da leži na tleh obleka še 3 otrok, ki jih ni bilo nikjer videt. Začeli so iskati po vodi in
»i^^iJ^J L^j ^ li$/J LVR/J LLV*il LiS/J 1
VIŠARSKA POLENA
Spisal
NARTE VELIKONJA

školnik mu je svetil pod pazduho, ženska je svetila in šli so nizdol.
Ko si je opomogel, je Blaž pripovedoval svojo usodo, bolj sebi kot drugim. Njegovo oko, ki je še odsevalo tajni blišč in gorelo v strašni razbolelosti, je nemirno begalo po sobi. Blaž se je sključil sam vase in pripovedoval.
Svinčeno težko ozračje je bilo v sobi. ženska je pozorno vlekla Blaževe besede.
"Ali imate tisto pismo?" je vprašala sredi molka, ki je bil nastal.
"Imam pismo!" "Berite, gospod!" je nestrpno dal školniku.
In ko so prebrali, je dejala oprezno:
"Zdaj bi pa rad tisto knjižico, kajne?"
Samo sina bi rad rešil pogu-. be!" se je stresel Blaž.
"Jaz sem tista priča, Blaž! To pismo sem jaz pisala."
"Gospa Horvat?" se je čudil školnik.
"Rojena Križnar," je popravila ženska.
Blaž je zakrilil z rokami kakor k blagoslovu ter je padel na obraz od presilne razburjenosti, ki mu je planila v živce.
"Veronika, Veronika!"
22.
Blaž se je vrnil, obraz se mu je svetil od tihe umirjenosti, ko je stopil p r i Mohorjevih čez prag. Bilo je v soboto zvečer. Na prsih je tiščal pisanje vi-donskega školnika, v katerem mu ta beleži, da je gospa Margareta Horvat, roj. Križnar, go-stilničarka in mesarica pri Sv. Jtiriju, potrdila pred njim in njegovo ženo, da je tisto pismo ona pisala - v Novem mestu in povedala, da se hranilna knjižica z vložkom 7 goldinarjev nahaja pri posojilnici v Novem mestu na ime Martina Božič. In da je pripravljena pričati pred sodnijo, je bilo na koncu pisanja, ki ga je tiščal na srcu.
"Kje je Tine?" je vprašal Franco, preden je voščil dober večer.
Franca je stala pri ognjišču in kuhala večerjo.
"Nič prav ne vem," se je ozrla. "Mora kmalu priti. Sedi, Blaž? Kje si spet bil?"
"Na križevem potu," je dejal Blaž. "Hvala Bogu, da se ni končal s križanjem!"
"Kako govoriš?"
"Po resnici! Včasih so grešniki romali v Rim, jaz sem' romal na sever. Prav na mejo. Iskal sem Veroniko. In jo našel!" je radostno vzkliknil in obraz se mu je zasvetil.
"Blaž ima spet prikazni? Ali sanjaš? Sem sedi, Blaž, in iz-pij tole mleko!" mu je nalila. "Ali se ti spovrača bolezen?"
Vsa preplašena mu je zrla v obraz.
"O, ne; zdravje! Nič prikazni. Res je, Franca, res je. Tu imam dokaz! Tine je moj sin!" je dahnil Blaž. "O, moj Bog, zdaj sem pa povedal!" se je ustrašil.
kmalu potegnili iz nje še tri utopljene otroke. Eden izmed* njih je kazal še nekaj znakov življenja, vendar je tudi ta kmalu izdihnil. Strašna nesreča je povzročila v vsej okolici veliko žalost. Obupni so bili prizori, ko so starši zagledali svoje mrtve otroke.
—Ko je spravljal bukova debla. V Zaklancu pri Horjulu je umrl posestnik in znani gostilničar Janez škof. Zdrav je šel nedavno v gozd spravljat bukova debla. Pri tem je dobil od cepinovega držaja nesrečen sunek v trebuh, ki je povzročil notranjo krvavitev in smrt po osmih dneh trpljenja.
Franci je padlo iz rok cedilo. Zastrmela je v starčev obraz, ki ga je osvetljeval ogenj ter se mu lovila svetloba v sivi, raz-mršeni bradi.
"Blaž!" je nato stopila korak naprej. "Blaž! Tvoj sin! Ali je res? Za Kriščevo voljo, Blaž ali je res?"
"Res!" je dejal Blaž in roke so se mu tresle. "Res, zdaj ko sem povedal."
"In ti to dolgo veš?"
"Odkar sem prišel tu sem."
"Pa ne poveš?"
"Ni še bilo prilike. Zdaj bi bil povedal, zato da bi vedela, zakaj sem te svaril."
"Ali Tine ve?"
"Ve. Povedal sem mu, pa ne verjame."
"Ne verjame?"
"Ne!"
"Kako mu boš dokazal Blaž?" je nehote vprašala. "Kako mu boš dokazal, če ne verjame!"
"Prav radi tega sem bil tam gori na meji!"
"In si našel dokaz? Saj mati mu je umrla takoj po rojstvu."
"In sem našel dokaz!"
"Da si njegov oče?" mu je ostro pogledala v oči.
"Da!" je potrdil slovesno in svečano Blaž.
"In v kratkem moj tast?" je z bridkim nasmehom pristavila, kakor da se ji nekaj trga v duši.
"Franca, samo tega ne!" je stopil k njej ter jo prijel za roko.
"Ali sem tako slaba nevesta?" se je bolno nasmehnila.
"Ne, Franca, ne, radi tebe pra,vim. Reši se, Franca, še je čas!"
"Oklici bodo jutri, Besedo sem dala in je ne prelomim!" je trdno in odločno dejala Franca. "In če se tisti hip po poroki zemlja pogrezne pod menoj ! Blaž, oče ti ne bom mogla reči, vsaj od početka ne. Toda to povem kot očetu, da se moram poročiti." In se je sklju-čila, kakor -da prejema nevidne udarce v lice, kakor da ji kdo z drobno iglo zbada srce. Njena desnica je grabila v prazno, kot bi iskala, kam bi se prijela.
"Ali razumeš? Moram! Da bo imel otrok i m e. Poštena ime!"
"Otrok?" se je začudil Blaž in ves strepetal ob tej besedi. "Ali delaš tudi ti, Franca, pokoro? Zdaj razumem, zdaj te razumem! O ti jeruzalemska žena! In praviš 'otrok?' O, sveta beseda! In ta sveta beseda bo tebi v pokoro. Zaradi tega pojdeš ti na svoj križev pot,
Da odrešiš tisto, kar pride."
Ves se je topil v svojih raz-gibnih čuvstvih, sedel sključen ob ognjišču in strmel predse. "In moja kri ti je naložila ta težki križ."
"Da odrešim tisto, kar pride," je potrdila Franca, kakor da je že dolgo iskala prave besede.
(Dalje prihodnjič)
DNEVNE VESTI
Drobiž, prosim, drobiž zahtevam nazaj
New Castle, Pa., 19. junija. Lawrence Simms je oropal lastnika restavranta, Joseph Tho-masa za $65.00. In ropar še ni imel prilike pobegniti, ko je dospela policija. Ropar Simms je v naglici pogoltnil vseh $65, toda policist Kenney je prijel roparja tako tesno za vrat, da je vrgel iz ust $10.00, ostalo je šlo pa v želodec. Drobiž so dobili policaji.
Zastrupljevalke na Ogrskem so obešene
Budapest, 18. junija. — V Szolnoku sta bili danes obešeni dve ženski, ki sta morili med svojimi sorodniki s strupom. Ko sta zagledali vislice, sta obe padli v omecllevico in rabelj je obe nezavestni obesil.
Zvišana cena gasolinu v Calif orni ji
San Francisco, 19. junija. Ga-solinske družbe naznanjajo, da bodo z današnjim dnem zvišale ceno gasolinu za pet centov in pol pri gasolinu. Cena galoni gasolina v Calif orni j i . bo 17 centov.
Pozdrav iz Brezij
Naš stari naročnik John In-tihar pošilja iz Brezij na Gorenjskem prijazne pozdrave vsem svojim znancem in prijateljem v Clevelandu.
*	Komunistični državni poslanci v Romuniji so izgubili svoje sedeže.
*	60 odstotkov otrok v državi Yucatan, Mexico, trpi na bolezni škrlatinki:
*	V Poplar Bluff, Mo., živita dva farmerja, katerih vsak je star 119 let.
*	Pri poročni slavnosti v mestu Krasnop, Indija, je bilo včeraj 14 oseb ubitih.
MALI OGLASi
Išče se
delavec za na farme, County-Line Rd., Geneva, Ohio, ali pa naj se zglasi na 792 E. 156th St.	(146)
Pohištvo
naprodaj za tri sobe, novo pohištvo. Proda se tudi Grand peč. Lepa prilika za mladi zakonski par. Proda se radi odhoda v drugo mesto. 5608 Bonna Ave.,	(147)
Lepa prilika
V Madison, Ohio, je naprodaj biljardnica in kegljišče, zraven pa candy store. Dela jako dober promet. Lepa prilika za podjetnega Slovenca. Vprašajte ali pišite na Fred Kroflič, Main St., Madison, O.	(146)
Naznanilo
članicam društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ se naznanja, da bom pobirala ases-ment v nedeljo 21. junija od 10. do 12. ure dopoldne v stari šolski dvorani sv. Vida.. Opozarja se vse tiste, ki še niste plačali svojega asesmenta, da to storite v nedeljo dopoldne. Pozdrav, — začasna tajnica.
Proda se
zelo poceni omara za obleko. Vprašajte na 5901 Prosser Ave.
(145)
Soba
se da v najem, moškemu ali ženski. Vse udobnosti. 1010 E. 70th St. spodaj.	(146)
Mlad fant
išče delo v trgovini ali pa sprejme tudi kako drugo podobno delo. 6214 Glass Ave.
(145>
Stanovanje
se da v najem, pet lepih sob, vsp na novo dekorirano. Kopališče. Stanovanje se nahaja na 6230 Carl Ave. Zve se pa samo na 6614 St. Clair Ave. (145)
Stanovanje
obstoječe iz štirih ali petih sob, kopališča, dva porča, furnez in klet, se da v najem. Vprašajte na 1131 E. 76th St.
(June 18. 20.)
Rakovich Radio postrežba
Mi vam popravimo radio aparat vsake vrste, mi vam inštaliramo radio aparate v vaših stanovanjih ali v avtomobilih. V zalogi imamo najboljše cevko (tube) in posamezne dele. 19510 Arrowhead Ave. Tel. KEnmore 3793-W
(June 18. 20)
1 DOBER PREMOG!	i
(©) Točna postrežba!	(©)
(§> The Hill Coal Co.	®
(S) 1261 MARQUETTE RD.	<©>
Stari Cimpermanovl prostori
^ HEndcrson S798	ggj
jjf FRANK ARKO, zastopnik JgJ
G. M. KABAY	f
23511 St. Clair Ave.	i
EtJCLID, O.	t
Groecrija, konfekcija, sladoled, cigare.	£
. cigarete in mehke pijače.	<
Se priporočam	S
-^
THE CUSTODIAN SAVINGS Bi * LOAN CO. 15610 Waterloo Rd.	jjjji
Cleveland, O.
5%
Prizori, iz rudniških okrajev vzhodne Pennsylvanije. Zgornja slika kaže,, kako policija preiskuje premogarje za orožjem, spodnja slika pa, ko gredo premogarji na piket-sko službo pred rudokop.
na hranilne vloge
^IIHIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'2
•i *"*
5	^ EDAJ se nahaja , naša	S
5	trgovina nasproti A.	5
S	Grclina in Sinovi Furniture	S
5	Store, na 15302 Waterloo Rd.	S
FRANK JELERCrC iillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliili?
JOHN SRAKAR
669 E. 159th St.
GLenvllle 4152 stavbeni mizar, izvršuje po nizkih cenah vsa dela v popravila na vaših hišah.
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
Čez dan: 513 ulmet: mjn,ni\G
Zvečer od 6. clo 8. «411 ST. CLAIR AVE.
Soba St. 7. T6I. KAritl. 5105
Tel. CHerry 3982
Cecelia Knat'elc, soproga. Frank Knafelc, sin. Justine Beech, Elsie Maple, Lillian Gates, Virginia Knafelc, hčere.
Cleveland, 0., 20. junija, 1931.	> ,
NA ŠTRUMBLJEVI« PROSTORIH
Tem potom vabimo vse prijatelje in prijateljice, pečlarje in vdove. Dobila se bo mrzla pijača in dober prigrizek. Godba: Hojer trio. Vas prijazno vabi
Klub Slovenskih Vdov
V neizmerni žalosti in globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tnžno vest, tla je dne 13. maja po kratki in mučni bolezni pljučnici preminula naša nadvse ljubljena soproga in nepozabna mamica
ROJENA ARKO
Cleveland, O., 20. junija, 1931
Ali vi upoštevate boljši in pristni ječmenov okus? Močnejšo domačo pijačo? Kupite ali naročite ta produkt pri
FRANK LAURIČ
15601 Holmes Ave
NAZNANILO IN ZAHVALA
FRANK KNAFELC
ki je na nagloma preminul dne 30. maja, 1931, v starosti 53 let. Doma je bil iz Vrha, fara Šmihel pri Novem mestu. Položili smo ga k večnemu počitku dne 2. junija na East Cleveland pokopališče.
V dolžnost si štejemo prisrčno se zahvaliti vsem darovalcem krasnih vencev in sicer: Družina J. Mrzli-kar, Mr. in Mrs. A. Kastelic, Mr. Joe Spolar, družina Math Oblak, družina Mary Knafelc, družina Joe Ple-meh, Mr. Max Rocklin, Mr. in Mrs. John Knific, družina Jacob Loušin, družina Agnes Jerič, družina Frank Gabriel, družina Charles Rogel, Mr. Anton Loušin, družina J. Salettel, družina Anton Martinčič, družina Joe Kozell, Mr. in Mrs. Anton Shepec, družina Felix Surtz, Mr. Fred Hagemeister, Mrs. Anne Campbell, Mrs. Clara Maple and Son, Mr. E. Beech and family, Mr. William Underwood and family, Mrs. Bertha Herzog, Camp No. 159 W. O. W.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so -dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Prav lepa hvala vsem, ki ste friu prišli izkazat zadnjo čast in vsem, ki so čuli ob mrtvaškem odru in ki so ga spremili na pokopališče. Lepa hvala pogrebniku Mr. Frank Zakrajšek za lepo oskrbo pogreba.
Tebi pa, dragi in nepozabni soprog in oče, želimo, da počivaš v miru po prestanem trpljenju, in lahka naj Ti bo ameriška zemlja! — Žalujoči ostali:
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 20TH, 1931
C
•iŽffiEHS-
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
(NadaKevanje)
"Gorim, Sakovič, gorim!"
Sakovič pa je takoj našel dobro sredstvo:
"Kdor hoče med pobirati," je dejal, "mora čebele omamiti, a vaš zdravnik ima mar malo talcih sredstev? Treba mu je reči besedo danes, jutri pa bo že vsega konec."
Toda knez se ni hotel oprijeti tega sredstva, in to iz različnih vzrokov. Prvič se mu je prikazal v sanjah stari polkovnik Bilevič, Olenkin ded, in stoječ ob vzglavju, je zrl nanj z groznimi očmi do prvega petelinjega petja. Boguslav si je zapomnil te sanje. Zakaj, ta sicer neustrašeni vitez je bil tako praznoveren in se je bal tako čarov, sanjskih opominov in po^ dobnih stvari, da ga je tresel že strah ob misli, v kaki grozi in v kaki postavi bi se pojavila v drugič ta prikazen, če bi se ravnal po Sakovičevem nasvetu. Tudi Sakovič, ki ni posebno verjel v Boga, a se je tudi sam baj sanj in čarov, se je nekoliko premislil v svojih nasvetih.
Drugi vzrok BogGslavovega brzdanja je bil ta, ker se je nahajala v Tavrogih "Italijanka" s svojo pastorko; tako so namreč imenovali kneginjo Janušo Radzivilovo. Ta gospa, ki je bila doma v deželi, kjer imajo ženske precej svobode, zares ni bila preveč stroga, nasprotno, ona je še preveč razumela zabave dvorjanov in dvorjank, vendar ni mogla trpeti, da bi človek, ki ima biti mož njene pastorke, pred njenimi očmi .storil v nebo vpijočo krivico.
Toda tudi pozneje, ko je "Italijanka" na prigovarjanje Sako-viča in z voljo kneza vojvode vilenskega odpotovala s knežnjo Januševo v Kurlandijo, se Boguslav ni upal storiti onega. Bal se je strašnega vrišča, ki bi se moral dvigniti po vsej Litvi. Bileviči, mogočni ljudje, bi ne opustili prilike, da bi ga ne zasledovali s pravdo; a zakon je kaznoval podoben zločin z izgubo imetja, časti in življenja.
Radzivili so bili sicer dovolj mogočni in so mogli teptati po pravu, toda, če bi se v vojni nagnila zmaga na stran Jana Kazimirja, tedaj bi mogel tudi mladi knez pasti v dbupen položaj, v katerem bi mu zmanjkalo moči, prijateljev in zaščitnikov. - In baš je bilo že težko uganiti, kako se bo vojna skon-eala, ko je Kazimirjeva moč rasla dnevno, Karolova pa pa-dala vsled izgube ljudi in izčrpanja denarja.
Knez Boguslav je bil sicer strasten človek, a tudi politik in je računal s položajem. Strast ga, je pekla kakor ogenj, razum mu je svetoval vzdržljivost, praznovernost je krotila njegovo vročekrvnost, obenem so prišle nadenj bolezni, obenem so se nakopičile velike in nujne zadeve, od katerih je bila večkrat odvisna usoda vse vojne — in vse te okolnosti so trgale knezovo dušo, da so ga utrudile do smrti. , Vendar se ne ve, kako bi se končala bitka, če ne bi bilo Bo-guslavovega samoljubja. Imel se je za neprekosljivega politika, velikega vojskovodjo, velikega junaka in nepremagljivega zmagovalca ženskih src. Mar naj se zateče k nasilju ali opojnim pijačam, on, ki je vozil s seboj zaklenjeno skrinjo lju-bavnih pisem od raznih znamenitih dam izza meje? Mar ne zadoščajo njegova posestva, njegovi naslovi, njegova mogočnost, ki se da primerjati s kraljevsko, njegovo visoko ime, lepota in dvorljivost, da si pokori tako šlahčansko nedolžnost?
In pritem koliko večje bo
zmagoslavje, koliko večja slast, ko stre dekliški odpor, ko se mu vrže prostovoljno, z bijočim srcem, kakor ujeta ptica, z gorečim obrazom in zameglenimi očmi v njegove roke, ki jih iz-tega, proti njej.
Boguslav je drgetal ob misli na ta trenutek in je ravno tako hrepenel po njem kakor po Olenki sami. Upal je vedno, da pride tak trenutek, se razburjal, bil nepotrpežljiv, varal samega sebe, včasih se mu je zdelo, da je že blizu, včasih, da se oddaljuje, in takrat je klical, da gori, toda delati ni prenehal.
Obdal je torej dekle z malenkostno skrbnostjo, tako, da bi morala biti hvaležna in misliti, da je dober, ker je vedel, da je občutek hvaležnosti in prijaznosti oni prijetni in topli plamenček, ki ga je treba pozneje le -razpihniti in se takoj izpremeni v velik žar. česte svidenje bi imelo služiti v to, da bi prišlo čimprej do tega, zato tudi ni kazal Boguslav nobene vsiljivosti, ker ni hotel ohladiti zaupanja in tudi ne prestrašiti.
Medtem ni bil noben pogled, noben dotikljaj njene roke, nobena beseda zaman, vse je moralo biti kaplja, ki dolbe kamen. Vse, kar je delal za Olenko, se je moglo smatrati za gospodarjevo gostoljubnost, za nedolžen občutek prijaznosti, ki jo goji eno bitjeva drugo, vendar se je vršilo vse tako, kakor bi delala ljubezen. Meja je bila nalašč zabrisana in nerazločna, da bi jo sčasom toliko lažje prekoračil in da bi dekle neprevidneje zablodilo v teh blodnjah, kjer je mogla vsaka podoba kaj pomeniti ali pa tudi nič. Ta igra se sicer ni ujemala s prirojeno Boguslavovo nasilnostjo, vendar se je brzdal, ker je sodil, da edina ona lahko privede do cilja, obenem pa je našel v njej tako zadovoljnost, kakršno najde pajek, ko prede mrežo, lokavi ptičar, ko nastavlja mreže, ali lovec, ko potrpežljivo in vztrajno preganja zver. Veselila je kneza, lastna bistroumnost, iznajdljivost in prekanjenost, česar se je bil naučil na francoskem dvoru.
Obenem je sprejemal gospodično Aleksandro kot rojeno kneginjo, toda tako, da ji ni bilo težko uganiti, če se godi to izjemoma radi nje, ali pa, izhaja iz prirojene in lastne mu dvorljivosti do ženskega spola sploh.
, Res je, da je bila ona glavna oseba pri vseh zabavnih igrah, kavalkadah in lovih, toda v vsem tem je bilo nekaj narav-, nega; po odhodu kneginje Ja-nuševe v Kurlandijo je bila ona, res najodličnejša med vsemi ženskami, zbranimi v Tag vrogih. Res je pribežalo v Ta-vroge, mesto ležeče ob meji, mnogo šlahčank z vse žmudže, da, bi se pod knezovim varstvom obvarovale pred Švedi, vendar so same priznale prvenstvo pred vsemi Bilevičevi, kot hčerki najznamenitejšega rodu. In medtem ko se je vsa ljudovlada kopala v krvi, zabav ni bilo ne kraja ne konca. Dejal bi, kraljevski dvor je odpotoval z vsemi dvorjani in dvorjankami na kmete radi zabav in kratkočas-ja. ■
Boguslav je vladal kot samostojen vladar v Tavrogih in v vsej bližnji elektorski Prusiji, kjer je bil večkrat gost, zato mu je bilo vse na razpolago. Mesta so mu dajala na posodo denarja, vojakov, ruska šlahta se je rada shajala v kočijah in na konjih na gostije, dirke in love. Boguslav je na čast svoji dami celo zopet oživil že skoraj po-
Gldboko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem' žalostno vest o veliki izgubi našega prelj ubij enega soproga in očeta
NAZNANILO IN ZAHVALA
£ tužnim srcem naznanjamo, da je Bog poklical k sebi v boljše življenje drago in ljubljeno soprogo, blago mater, nepo-zabljeno hči in- sestro
zabljene viteške igre v zagra j ah.
Nekoč se jih je sam osebno udeležil, opravljen v srebrn oklep, prepasan z višnjevim trakom, s katerim ga je morala prevezati gospodična Aleksandra. Zvalil je s konja štiri naj-odličnješe pruske viteze, petega Ketlinga, a šestega Sakoviča, dasi je imel ta tako ogromno moč, da je kočijo v diru zgra bil za kolo in jo ustavil. In kakšno navdušenje je nastalo med množico gledalcev, ko je nato pokleknil s r e b r n i vitez pred svojo damo in sprejel iz njenih rok zmagovalni venec. Kriki so odmevali kakor grom topov, robci so mahali, prapori so se klanjali, on pa je dvignil vizir in gledal v njen zagoreli obraz s svojimi lepimi očmi in pritiskal njeno roko k ustom.
Drugič, ko se je za ograjo boril podivjani medved s psi in je vse po vrsti poklal, je knez, opravljen samo v lahko špansko obleko, skočil v sredo s kopjem in prebodel ne le divjo zver, temveč tudi spremljevalca, ki mu je skočil na pomoč, ker je videl nevarnost.
Gospodična Aleksandra, vnukinja starega vojaka, vzgojena v tradicijah krvi, vojne in po veličevanja junaštva, se ni mogla ob pogledu na ta junaška dela upreti občudovanju, da, celo češčenje, ker so jo že od malega učili smatrati junaštvo za prvo moško krepost.
Medtem je knez vsak dai> prinašal skoraj nadčloveške dokaze junaštva in to vsak dan na čast Olenke. Zbrani gostje, ki so kneza tako hvalili in poveličevali, da bi edino božanstvo na to moglo pristati, so morali v svojih razgovorih nehote združevati njeno ime z imenom Boguslavovim. On je molčal, toda z očmi-j i je pravil to, česar si niso upala izreči usta . . . čar jo je obkoljeval.
Vse se je skladalo tako, da se zbližata, združita, a obenem izločita iz množice drugih ljudi. Težko je kdo spomnil kaj o njem, da ni obenem omenil tudi nje. Tudi sami Olenki je hodil Boguslav neprestano na, misel. Vsak trenutek v dnevu je bil izračunan na to, da bi se čar povečal.
Zvečer po igrah, so sobane žarele od raznobarvnih svetiljk, ki so razširjale tajinstvene in sladke bleske, kakor bi bili preneseni iz krajev sanj v resničnost. Uspavajoči vzhodni yonji se nasičali zrak, tihi zvoki nevidnih harf, plunk in drugih instrumentov so božali ušesa, a sredi teh vonjev, svetiljk, zvokov je hodil on v gloriji splošnega občudovanja, kakor bi bil začarani kraljevič iz bajk, mlad, lep, viteški, biseri na njem so se lesketali kakor solnce, in bi) je zaljubljen kakor pastir. . .
Katera deklica bi se mogla upreti tem čarom, katera nedolžnost ne bi mogla omedleti sredi' teh mičnosti ? ... In izogibati se mlademu knezu ni bilo mogoče, saj je živela z njim pod isto streho in uživala njegovo gostoljubnost, ki ji jo ie kolikor toliko v svoji premoči vsilil, a, vendar izpolnjeval odkritosrčno in res po gosposko. Pri tem je šla Olenka rada v Tavroge, ker jih je imela rajši nego odurne Kejdane, kakor je rajši imela viteškega Boguslava, ki je hlinil pred njo ljubezen do zapuščenega kralja in do domovine, kakor javnega * izdajalca Januša. Da, v početku svojega givanja v Tavrogih je bila polna prijaznih čuvstev za mladega kneza; in ko je kmalu zapazila, kako se tudi on trudi za njeno prijaznost, se je marsikdaj poslužila svojega vpliva, da bi skazovala ljudem dobrote.
....................................minimi [ml	M	A Rj M Bj M .................
................ ...........................""A^ X Ic^li ZIlI^I JI	««
Vsem mojim prijateljem in drugim avtomobilistom naznanjamo, da smo zopet odprli "Battery Service na 1153 Norwood Rd. V prodaji bomo imeli tudi najboljše nove baterije. Se priporočamo
B. HACE IN SIN 1153 Norwood Rd.
JENNIE GORNIK
ROJENA KOROŠEC
Preminula je dne 3. julija, 1931, objokovana od spodaj podpisanih.
V dolžnost si štejemo zahvaliti se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili in natn stali na strani v času naše žalosti. Posebno zahvalo izrekam mojemu bratu in soprogi Louis Gorniku, ker je dal prostor, kjer je ležala pokojnica na mrtvaškem cdru in materi, Jennie Gržinčič za obisk v bolnici. Lepa hvala vsem onim, ki so darovali krasne vence: John Koro-šcc, družina Pust in družina Matoh, družina P. Boje, družina Novak, Mr. Kajč, družina Joe Bartol, družina Anton Vesel, Mr. in Mrs. Zagorc, družina Rozman, družina Krampel, družina Chik-nez.
Najlepša hvala tudi vsem, ki so darovali za sv. maše, in sicer: Družina Frank Skul iz Addison Rd., družina Mazovič, družina Pust, družina Vidmar, družina Bele,, Anton Gržinčič, Geraldine Gržinčič, Mr. in Mrs. Žnidaršič, Mrs. Vesel, Mrs. Zagorc, družina A. Stražišar, Mrs. M. Verhovšek, Mrs. R. Rozaga.
Iskrena zahvala vsem onim, ki so dali avtomobile brezplačno in na razpolage: Anton Korošec iz Addison Rd., Mr. Charley Zele, Mr. J. Meyer, Mr. in Mrs. Mepojedec, Mr. Prank Jerman, Mr. John Vidmar, Mr. John Gržinčič.
Najlepša hvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit. Lepa hvala tudi Father Hovanecu za cerkvene obrede. Nadalje hvala pogrebniku August F. Svetek, ki je imel oskrbo ter vodstvo pogreba v našo popolno zadovoljnost.
Tebi pa, draga soproga in mati, naj Ti bo lahka ameriška gruda in počivaj v miru. — Žalujoči ostali:
John Gornik, soprog; Jennie, hčerka. Jennie Gržinčič, mati; John in Frank, brata Mary, Frances, sestri. Cleveland, O., 20. junija ,1931.
! Dr. Kras št. 8 S. D. Z.!
<►	.	O
X	S tem se naznanja vsem članom in članicam društva Kras, št. 8	4>
S. D. Z., da se vrši	^
redna mesečna Seja	<>
v nedeljo 2 1. junija	<>
<►. :	i>
/K v navadnih prostorih in točno ob 9. uri dopoldne. Ker pa je zadnji	4>
Z čas, da ce zveli delegate za sedmo konvencijo S. D. Z., ste prošeni, da	4>
yr se vsi udeležite te zelo važne seje. Imamo še več važnih zadev za	d\
rešiti, zatorej ste prošeni, da vpoštevate te vrstice.	^
^	Pozdrav vaš društveni tajnik
O	LOUIS OPARA, 15716 Holmes Ave.
Izdelujem vsakovrstna CEMENTNA DELA kot hodnike, driveway, garaže itd., na lahka odplačila. Delo izvrstno, točno in garantirano, ter ste lahko gotovi, da boste popolnoma zadovoljni. Se priporočam.
A. MALNAR
1119 Addison Rd.	ENdicot 4371
Tretji mesec svojega bivanja je bil neki artiljerijski oficir, Ketlingov, prijatelj, od kneza obsojen, da ga ustrele. Ko je Bi-levičeva izvedela o tem od mladega Škota, je prosila zanj.
"Božanstvo more ukazovati, ne prositi," ji je odgovoril Boguslav, -strgal pred njo smrtno
obsodbo in jo vrgel k njenim nogam. "Vladaj, ukazuj! Tavroge zažgem, samo če morem za to ceno vzbuditi smeh na tvojem obrazu. Nočem nobene drugačne nagrade, kakor da si mi vesela in da zabiš, kar je bilo nekdaj!"
(Dalje prihodniič.)
Urad: 210 Engineers Bldg. Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave.
— Main 80S8 — Kenmore 2857-J
Pokojna je bi!a doma iz Fodklanca, fara Sodražica. K večnemu počitku je bila položena 16. maja, 1931, na Calvary pokopališču.
Na tem mestu se najprvo prav lepo zahvaljujemo sosedom za njih pomoč in tolažbo in vsem, ki so jo obiskovali in tolažili v času bolezni in prišli pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru. Hvala vsem,.ki so pri ranjki čuli in ki so jo spremili k večnemu počitku.
Posebna hvala Rev. B. J. Ponikvar.ju za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene obrede in za ganljiv govor v cerkvi. Hvala tudi Rev. J a rtu in Rev. Andreyu za njih asistenco. Nadalje se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so darovali krasne vence in vsem, ki so darovali za svete maše, kakor tudi vsem onim, ki so nam dali avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Prav lepo se zahvaljujemo pogrebniku Frank Zakrajšku za lepo urejen pogreb in za vso postrežbo. Še enkrat lepa hvala vsem in ljubi Bog bodi plačnik.
Ti pa, preblaga in nepozabna soproga in draga mati, veseli se v večni slavi za plačilo svojega zemeljskega trpljenja. Prerano si nas zapustila, na drugi, boljši svet se preselila in dom nam spremenila v hišo žalosti. Edino nas tolaži zavest in sladko upanje, da se zopet enkrat vidimo nad zvezdami — Žalujoči ostali:
PETER KODRIČ, soprog.
JENNIE in AGNES, hčeri; PETER in JOSEPH, sinova.
MARY OTONIČAR, PAULINE LUNDEIl, sestri;
'	Tnni AUVA i.....j
A. J. ŽUŽEK
ODVETNIK