Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Wuga vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

* ••• ■ V' r ■■' •
List Slovenskih delavcev v c>4meriki.
The first Slo vemc Daily" in
the United States. Issued everyr day except
Sundays and Holidays. & j>
nSLSFOir PISARNE: 1879 ELECT OSL
Entered as Second-Class
V September 21. 1908. at the Port Office a* Hew York, X. Y,
Act of
of
S, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RBOTO&.
NO. 186. — &TEV. 186.
FEW TOS£, FRIDAY, AUGUST 9. 1907. — V PETEK, 9.
A UFA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Iz delavskih krogov. Raznoteri štrajki.
STAVBENI DELAVCI V WASH ING TONU SO PRIČELI Z GENERALNIM ŠTRAJ-K O M.
Nesoglasje med lastniki premo govih .. rovov in premogarji je po- .. ravnamo.
DRUGE DELAVSKE VESTL
Washington, 9. avg. Tukajšnji stavbeniki delavci so pričeli včeraj z generalnim itrajkom. Med štrajkarji so tudi »darj i. V sle d štrajka počiva delo pri v*»eh novih zgradbah.
Pittsburg. I>a., 9. avf». Včeraj po-poludne je vršila tukaj konferenca med uradniki premoga rs k e organizacije, okraj št. 5. in zastopniki Pitts-bun* Coal Co. Inference, vsled kterih bi kmalo vriši o do štrajka. so sedaj mirnim potom poravnali.
Trinidad, Colo., H. av?. Radi štrajka uslužbencev Colorado & Southern ielezniee, morali so začasno zapreti 16 pre-mt^rovih rovov, tako. da mora 2500 premogarjev počivati.
Los Angeles, Cal.. 9. avgusta. Te-iegrafisti Western Union so pričeli v tukajšnjem mestu štrajkati. ker je družba odslovila nekega unijskega telegrafista, kteri je baje zadrževal brzojavke. Družba ima dovolj telegrafistov na razpolago.
Sacramento, Cal., 9. avg. Kotlarji Southern Pacific železnice so pričeli štrajkati.
Washington, 9. avg. Zvezini vladi se ni posrečilo izpoislovati mir pri Štrajku čuvajev izogibališč Colorado A Southern želernice in je sedaj radi tega posredovanje opustila. Sedaj bodo čuvaji baje uprizorili splošni štrajk, tako, da bode promet resno ovira«.
Denver. Colo., 9. avg. United Mine Workers in lastniki rovov so se danes sporazumeli in sklenili, da se u-
vede o>cmunio dnevno delo: da se pol>o]j3a položaj delavcev in da se pnvsodi. kjer je to m«>*joče. pripozna uni ja. Ta sk'ep se tiče 12,000 delaven* v.
Bridgep- rt. Conn.. 9. avgusta. Delavci. kteri so nedavno pričeli štrajkati v tovarni American Tube and Stamping Co.. -o se včeraj vrnili na delo. 1 je nekaj jih še štrajka, toda zatrjuje se, da bodo tudi ti kmalo pričeli z delom.
VELIKANSKI REZERVOAR.
Tvrdka Pierce Co. je vložila najnižje cene.
K<

Co. pogodbo
ibila tvrdka vel i kan -

skega rezervnara. Prišlo je pet ponudb. Tvrdka Pierce Co. je za pol-drutri milijon cenejša kot druire.
Da si malo predočimo velikanski rezervoar, hočemo navesti par podatkov. Radi sedanjih sten bode treba umakniti 2,055,000 kubičnih yardov zemlje in 4'_J."»,000 kub. yardov kamenja. 280.000 kub. yardov bode beton--ketra in 530,000 kub. yardov cvelop-^kega zidu. Železa in jekla bode šlo t»29.000 funtov. 21.500 čevljev cevi j, !*.">OrOOO čevljev lesa. Površina rezervoar* bode znašala 16.500 ak rov in Ikodp. 35 čevljev globok. Imel bode vedno 170 milijonov iralon vode.
Štrajk zidarjev.
Washington, 7. avg. Pričakuje se, da nastane splošen štrajk zidarjev, ker se delavci in delodajalci niso mogli zjediniti glede " prostega dela". Ce se začne štrajk, bode počivalo 500 mož. —
Preskusevalna vozuja oklopnice Connecticut.
Rockland, Me.. 8. avg. Nova oklop-nica Connecticut je ravnokar dokončala svojo pre.sk uševah.o vožnjo in dosegla pri tem hitrost po več nego 19 milj na uro. Isto hitrost je tudi dosegla nova oklopnica Louisiana, ki je ravno tak* kakor Connecticut. Med vožnjo je padla vePka posoda pepela na k uril ca Tnrneijt, kteri je na mestu oblegal mrtev.
Pred velikim štrajkom železničarjev.
41,000 ŽELEZNIŠKIH" USLUŽBENCEV ZAHTEVA OD DRUŽB POVIŠANJE PLAČE.
Uslužbenci vseh glavnih istočnih železnic se posvetujejo.
LANSKA POVIŠANJA.
Zastopniki več nego 41,000 železniških uslužbencev, kteri delajo pri velikih istočnih železnicah, se že štirinajst dni tajno posvetujejo in sicer v Cambridge Springs, Pa. Posvetovanja se večinoma tičejo povišanja plače, oziroma spremenitve plačilne lestvice, ker s staro niso več zadovoljni.
Pri konferencah so zastopani sprevodniki. kurilci, čuvaji, telegrafisti, uradniki in drugi, le strojevodje niso bili do sedaj navzoči, ker so baje s sedanjimi okolieoinamr zadovoljni.
Zastopani so pri zborovanjih uslužbenci železnic Pennsylvania, New York Central, New York, New Haven & Hartford. Central Railroad of New Jersey, Lake Erie & Western: Buffalo. Rochester & Pittsburg, Delaware & Hudson. Baltimore & Ohio in Chesapeake & Ohio.
Že lansko jesen se je vršilo jednako zborovanje železničarjev v New Torku in pri tem je prišlo do sporazuma, po kterem so dale železnice svojim u-službencem večjo plačo in deloma tudi skrajšanje delavnega časa.
12LETNO SPANJE MOŽGANOV.
Otrokovi možgani so sedaj zadobili normalno delavnost.
Cleveland, O., 8. avg. Tukaj se je posrečilo ozdraviti dvanajstletno de-klieo, ktere možgani so ves čas od rojstva nadalje spali in popolnoma mirovali. Deklica je hčerka železniškega uradnika Beelmana. Vseh * 12 lt-t ni znala niti govoriti, niti pisati, niti brati in zdravnik so jednoglasno trdili, da njeni možgani -j>e. ali da so otrpnjeni. Deklica je sedela po več ur in neprestano gledala svoje roke. Ona se ni spominjala na ni<"e>ar. Ko-nečno jo je njen oče prinesel k zdravniku dr. Williamu I. Rosenbergu. ki -e je po sedem ur na dan bavil z zdravljenjem deklice. Sedaj deklica že piše in bere in naravno tudi govori. Prepisala je že dvakrat prvo berilo ljudskih ^<>1 in pošilja pisma »lomov in je nepopisno vesela, da bode zamoirla hoditi v šolo. kakor druge deklice.
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK NA POTOVANJU.
Potuje v Paris, da obišče svojega strica Arzena.
Dunaj, 9. avg. Srbski prestolonaslednik Gjorgje Karagjorgjevič je v minolem tednu odpotoval v Paris, kjer se bode mudil več tednov in potem odpotuje tudi v Berolin, da obišče tudi nemškega Viljema.
V Parizu se bode mudil pri svojem stricu princu Arzenu.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
sa $ 10.35 ............ 50 kron,
za $ 20.55 ............ 100 kron,
sa $ 41.00 ............ 200 kron,
za $ 102.30 ............ 500 kron,
za $ 204.50 ............ 1000 kron,
sa $1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nafte denarne po&Ujatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 11 dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-seje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje snsske po Domestic Postal Money Order aH pa Hew York Bank Draft.
FRANK 8AKSER OO.,
100 Greenwich St., New York.
6104 St. (Mr Ave., N. K, Okto.
Zaljubljeni duhoven in dvojno umorstvo.
V PITTSBURGH, PA., JE NEK ZALJUBLJEN DUHOVEN USTRELIL SVOJSGA GOSPODARJA.
Duhoven je tudi ranil brata svojega gospodarja.
ODŠLOVLJEN.
Pittsburg. Pa., 9. avg. Rev. Ljuide-vii, Szeigvel iz Chieaga, ki je rodom Mad j ar, kteri se mudi kaka dva tedna v tukajšnjem mestu, je včeraj v skrajnej ljubosumnosti ustrelil lastnika hotela, v kterem je stanoval. Lastnik hotela je obležal na mestu mrtev, toda to mu še ni zadostovalo in je streljal tudi na brata hotelirja, kterega je težko ranil. Duhovnu so v Chicagu odvzeli njegovo dostojanstvo, ker je izvršil razne delikte, kteri so proti zakonom cerkve. V Pittsburg je do vedel seboj svojo lepo in mlado kuharico Franeiško Stirok, nakar sta se oba nastanila v hotelu Poljaka Štefana Starzinskega.
Ko se je duhoven včeraj po noči s svojim dekletom prepiral, ga je hotelir opozoril, naj miruje. Kmalo nato je prišel duhoven v jedilno sobo, kjer sta sedela Starzinski in njegov brat, in ne da bi spregovoril kako besedico, je pričel streljati. Štefan Starzinski je na mestu obležal mrtev in tudi njegov brat ne bode več okreval. Morilca so zaprli, toda neče povedati, čemu je izvršil grozno delo.
VOJNI TAJNIK T APT POTUJE KROG SVETA.
Pred vsem potuje v Oyster Bay k predsedniku Rooseveito.
Vojni tajnik Taft v kratkem odpotuje na svoje dosedaj največje potovanje, kar jih je napravil, odkar je v političnej službi. Sedaj bode potoval krog sveta in sicer polovico uradoma, polovico pa v svrho zabave. Pred vsem potuje na Filipine, da tamkaj pri filipinskem kongresu v oktobru zastopa administracijo. Od tam potuje po sibirskej železnici v Petrograd in od tam se vrne preko Pariza in Londona nazaj v Zjed. države. kamor pride do otvoritve kongresa.
Iz Murray Baya. X. Y.. pride v Washington v soboto. V torek potu j<- v Oyster Bay k predsedniku Kooseveltu, da se posvetuje s predsednikom. Vsebina tega posvetovanja naravno ne bode nikomur znana, vendar pa bode velikega pomena za domačo jxditiko.
Tu se bode pred vsem razpravljajo o Filipinih, oziroma o izidu tamoš-njih volitev, ktere so dokazale, da Fill pinc-i odobravajo le ono, kar je Taft odredil, ko je bil še governer na Filipinih. Taft pozna filipinske razmere boljše, nego kterikoli drugi Američan in tako zamore predsedniku priporočiti vse, kar bi bilo za otočje najboljše. Nadalje se bode tudi razpravljalo o premestitvi vojne mornarice iz Atlantika na Pacifik in kako je postopati v razmerah, ktere so nastale med našo in japonsko vlado.
Poleg tega se bode pa tudi v podrobnostih razpravljalo o Tafftovi kandidaturi za predsedniško mesto. Njegovi prijatelji ga silijo, naj odkrito izjavi, bode li kandidiral ali ne, in da odkrito nastopi kot kandidat. Vse to je odvisno od izida konferenc v Oyster Bayu.
Taft odpotuje proti zapadu dne 10. avgusta.
Kiti ob Long Ialandu.
Water Mill, L. L, 7. avg. Obiskovalci oceanskega obrežja is točno od tukaj, so danes videli večje Število manjših kitov, kteri spadajo k vrsti finskih kitov, kteri so brez vsake vrednosti.
Roparji in tatovi
so zelo živahni.
V	PENNSYLVANXJI SO NAPADU NOČNEGA AGENTA B. * O.
ŽELEZNICE IN MU ODVZELI $200.
V	Clevelandn, Ohio, so zakrinkani ro-
parji skušali ndreti v Merchants banko.
JEDEN ROPAR RANJEN.
Newcastle, Pa., 9. avg. Dva zakrinkana roparja sta včeraj prišla na kolodvor v JE 11 wood City, ob Baltimore & Ohio železnici, kjer sta zvezala nočnega agenta Wilfred Francis in mu odvzela za $200 gotovine. A-genta sta zvezala in mu zamašila usta. Kasneje so delavci nekega tovornega vlaka rešili agenta. Policija je več sumljivih osob aretovala.
Cleveland, O., 9. avg. Trije zakrinkani roparji so v aninolej noči skušali udreti v Merchants banko v Strongville. Ker je pa alarm za tatove pravočasno pričel zvoniti, so tatovi bežali, d očim so jih meščani zasledovali in na -nje streljali. Na begu je bil j eden roparjev obstreljen in kasneje so ga našli na polju ležati v svojej krvi. Imenoval se je Frank Son it h iz Bostona. Prepeljali so ga v bolnioo in zdravniki dvomijo, da bode okreval.
pošljemo lepo sli kopani-
Brezplačno
ka, kteri spada k najcenejši, naj-boljfii in najKtirektnejii progi zrn Slovence. Pišite na A ostro-Americana Line, Whitehall Building, New York.
$30,000 UKRADEL.
Superintendent je kradel svojim delodajalcem petnajst let.
Kingston, N. V., 8. avgusta. Superintendent a Cornell Steamboat Co. Amherst W. Belcherja, brata z mestnim denarjem ubeglega mayorja mesta Paterson, kteri je sedaj v ječi, so včeraj popoludne zaprli radi velike tatvine. Potom preiskave se je nam reč dognalo, da je že 15 let imenova-nej družbi kar sistematično kradel denar in jo v tem času pripravil za svoto v znesku $30.000. Vsled tega odkritja je zavladala tukaj velika senzacija, to tem bolj. ker je Belelier-ju vsakdo popolnoma zaupal in ker je bil zelo ugleden meščan. Da je bil pvi tem tudi zelo pobožen in da je bil »>b v sake j priliki v cerkvi, ni treba še' posebej povdarjati. ker to je samo ob sebi umevno.
Pri sodišču je svoj zločin takoj pri znal. toda na posamezne dneve, k> jo goljufal, se seveda ne spominja ker jih .k' bil«, preveč. Beleberja so zaprli, ker je sodišče izdalo proti njemu dva zaporna povelja. V prvem se mu očita, da je v minolem marcu ukradel krmdenzutorsko cev vredno #100, v drugem pa, da je ukradel medenih cevi za $200, kteri denar je pridržal za se. Aretovanec je položil $2000 varščine, na kar so ga izpustili.
Pinkertonovi detektivi so že dva meseca preiskovali njegove knjige in tudi njegovo poslovanje, kajti družba ni nikakor mogla priti na sled tatovom. Detektivi so pa kmalo dognali, da ni nihče drugi tat, nego superintendent, kteri je prodajal zalogo in dele strojev raznim starinarjom. Belcher pa ni kradel le malenkostne odpadke, temveč tudi velike količine povsem novih delov raznih strojev, kteri so bili namenjeni za družben« ladije.
Ko so Beleberja do vedli k preiskavi. je jednostavno vse priznal in povedal, da je celih petnajst let na ta način kradel. "Kaj je napravil z denarjem, kterega je dobil od svoje tatvine, neče povedati. Njegova plača je bila tolika, da bi od tega živeli lahko trije uradniki in sicer sijajno
Dvojčki v prvem in trojčki v drugem leto.
Nad vse blagoslovljen oče je Luther Winn, ki stanuje 1609 Warwick St. v New Yoiku. V dobi štirih let povila mu je žena vsako leto po jed-no dete; pred letom dni se mu je ro-dovina pomnožila z dvojčki in mino-lo nedeljo so priŽli pri Winnovih na vrsto trojčki. Tekom Šestih let ima sedaj Wkm devet otrok in tako si je pridobil pravico do ehampionske medalje proti ljudskem* samomora. Koliko take sreSe ga ie taka, niti
Položaj v Maroku. Magazan razdejano.
FBANOOSKE VOJKE LADIJE SO
IMENOVANO PRISTANIŠČE HAS1tAP.BTim.Tt IN
RAZDEJALE.
Glavno mesto Maroka, T anger, je sedaj tudi v nevarnosti
MTR V CASABLANKX -o-
London, 9. avg. Iz Tangerja se brzojavlja, da je večji del mesta Ma-zagan razdejan, ker je francoska kri-žarka Du Chayla dne 6. t. m. skoraj ves dan streljala na mesto. Konzulati so ostali nepoškodovani. Med bombardementotm so domačini napadli židovski del mesta in poklali vse polno Čifutov.
anger, 9. avg. Vest o razdejanju mesta Mazagana po francoskej križar ki Du Chayla se potrjuje. Podrobnosti še niso znane.
Iz Mogadorja se poroča, da se je fanatični duhoven Melanin napotil z S00 privrženci proti Mogadorju. Včeraj so plule tukaj memo štiri francoske vojne ladije, ki so namenjene v Casablaneo.
Položaj v raznih obrežnih mestih je skrajno kritičen. Na domače vojaštvo se ni zanašati in ako pride do pravega upora proti Evropejcem, bodo posledice grozne.
Francoske in španske oblasti bi morale v vseh lukah skrbeti za varnost, predno so v Casablanki pričele z bombardiranjem. Tudi v T anger ju je pričakovati napada na Evropejce.
V	Casablanki vlada sedaj zopet mir in red. Vojaški governer je naprosil za dovoljenje, da se sine ukr-eati na kako vojno ladijo, toda v to mu niso privolili. On se boji za lastno varnost, ker marokanskim vojakom ni zaupati, dasiravno so od tu poslali denar za vojake.
Streljanje na Casablaneo je tra jalo dva dni in se je šele 7. t. m. o poludne prenehalo. Kabili so se u-maknili, tako da jih granate iz vojnih ladij ne morejo doseči, vendar so pa pripravljeni, da ob prvej priliki napadejo mesto.
Francoski mornarji straži jo angle ški konzulat v Casablanki, kajor so pribežali tudi konzularni agent je Zjedinjenih držav. Nemčije, Švedske in Avstrije. Italijanski in portugalski konzul sta v francoskem konzulatu. Francoz je so razdejali visok minaret. i7. kterega so domačini streljali na francoski konzulat.
Jeden mornar fra.aeoske križarke l>u Chayla je bil ubit, 4 so ranjeni.
Evropske prodajal nice so oplenje ne. toda ubit ni bil ni jeden Evropejec. Iz agenture državne banke v Casablanki so domačini odnesli $15,000.
V	noči dne 5. t. m. so domačini napadli francoski konzulat, v torek so oplenili carinski urad in poslopje požgali.
Semkaj je dospela francoska top-ničarka Cassini in ostane tu, dokler ne pride križarka Jeanne d 'Are. — Španska torpedna križarka Destruc-dor je dospela semkaj.
V	Casablanki se je izkrcalo nadalj-nih 2000 Francozov. Mesto je polno trupel j ubitih domačinov in arabski del mesta je pojKiltioma razdejan. Vse prodajalnice so zaprie in mnogo ljudi strada. Konzuli so odredili, da se morajo prodajalnice zopet odpreti in so dočili posebne eeue za živila.
Vojne ladije streljajo tudi sedaj še na obrežje, da domačinom preprečijo priti v mesto.
Rabat, 9. avg. Kabili so dali tukajšnjemu governerju 14 dnij časa, da prepodi francoskega carinskega nadzornika. Ako tega ne stori, bodo mesto napadli.
T anger, 9. avg. Med ljudmi rodu Andjera je pričelo vreti in bati se je napada na mesto.
Paris, 9. avg. Iz Tangera se poroča, da je položaj ob obrežju in v notranjih pokrajinah vznemirljiv. Kaid Sale v Rabatu javno agituje za sveto vojno- V Fesa vlada stnah, toda sultan de ni obvežžen o resnosti položaja.
Algier, 9. avg- Parnik Oaas je s 300 strelci in drsna baterijama gotskih topoiSarjer odplnl v
Iz Avslro-Ogrske.
Uničena žetev.
TOČA JE UNIČILA PO RAZNIH KRAJIH AVSTRIJE ŽITO IN SADJE.
Najhujše je divjal vihar na Češkem, toda tudi drugod je škoda velika.
POVIŠANJE SKUPNIH IZDATKOV
Razne novosti
iz inozemstva
DEVET PUONIRJEV NEMŠKE VOJSKE JE PRI VAJAH NA POLJSKEM UTONILO.
V Petrogradu je nek kočjaž umrl za. boleznijo, o kterej se sumi, da je kolera.
RAZNOTEROSTI.
Dunaj, 9. avg. Po Češkej je napravila toča ogromno škodo. Iz vseh krajev prihajajo poročila, ktera jednoglasno javljajo, da je žito in sadje popolnoma uničeno.
Tudi v drugih krajih Avstrije, tako v obeh Avstrijah, na Štajerskem. Koroškem in Kranjskem je orkan napravil ogromno škodo in uničil žitna polja, vinograde in vrtove. Več vasi j v iztočnej Češki je vihar skoraj popolnoma razdejal. Vlada bode morala kmetovalcem pomagati.
Budimpešta, 9. avg. Tukajšnji Košutov list "Magvarorszag" objavlja daljši članek, v kterem povdarja, da nagodba z Avstrijo ni mogoča, ako se skupni izdatki ne povišajo. List zahteva ustanovitev posebne madjarske vojske in posebno madjar-sko zastopstvo v inozemstvu.
Ker je to objavljeno v listu, ki je v zvezi s Košutom, oziroma trgovinskim ministrom, je zelo značilno.
ŽRTVE AVTOMOBILOV. Trije mrtvi in mnogo ranjenih.
Milwaukee, Wis., 8. avg. Pri Brook-field Corners se je .včeraj pripetila nesreča z avtomobilom, pri kterej so bile tri osobe nevarno ranjene. Izletniki so bili na potu v Okouchee, Wis., ko je njih avtomobil zavozil v nek jarek in se prevrnil. Dva ranjenca sta že mrtva.
Winchester, Va., 8. avg. Avtomobil, v kterem, se je vozila M^iss Mav Bushnell z Jacqualinom Hardestv-jem, se je blizo tukajšnjega mesta prevrnil in Bushnellova je zadobila smrtne poškodbe. Nesreča se je pripetila, ker je nekdo z zlim namenom položil na ee^to tramove, kterih po noči ni bilo videti.
NESREČA NA ZELEZNICI.
V New Jerseyn je vlak povozil štiri osobe.
Allenhurst. X. J., 8. avg. Xek prazen izletniški vlak Pennsylvania železnice, ki je vozil v Asbury Park, je povozil kočijo, v kterej so bile tri ženske in kočijaž. Vsi štirje so bili na mestu ubiti.
Nesreča se je pripetila južno od po staje Allenhurst ob New Y<>rk <Sr T.nng Branch železnici. Omenjene tri ženske so stanovale v bližini železnice in so se peljale k obedu v bliž nji hotel.
Krolevec, Potnorje, nemška P< dj-ska, 9. avg. Na reki Pregelji je utonilo pri vajah devet nemških jiijonir-jev. Čoln, v kterem je bilo 17 vojakov, se je prevrnil in le S ni«»ž je prišlo zopet na kopno, dasiravno t ■ !i ostali znali plavati.
Petrograd. 9. avg. Tu je itjut! kočjaž za boleznijo. t> Ut<".'t-j se - t-mi, da je kolera.
Moskva, 9. avg. IVlicija je v«', a j pregledala in preiskala tehnični, šolo. Tu so našli velik laboratorij za. izdelovanje bomb, ktere >n od 1 n razpošiljali v notranje kraje. Poli-ija je zaplenila vse p>lno b«»mb. tiskarno in prepovedane spise. Dvajset dijakov je aretovanih.
Rim, 9. avg. Papež Sarto je odpovedal vse sprejeme v vatikanu, kieri bi se vršili v počast njegovega 41et-nega papeževanja. Bati se je namreč napadov na kardinale in druge <b>; ho v ne, ker je ljudstvo radi svinjarij in lopovščin, ki so se vršili v seve*<-nej Italiji, do skrajnosti razburjeno, Haag, Nizozemska, 8. avg. Vprašaja je glede razoroženja držav je ko-nečno rešeno. Angležki odposlan so opustili svoje predloge glede popolne razorožitve. Zato se je vspro-jel predlog Nemčije, kteri pravi, a se zelo ž^eli", da bi se to opustifto.
Čemu se tak predlog vsprejema tu mirovni konferenci, je več kot ugajika.
VELIK POŽAR V BALTIMORE.
Žitno skladišče zgorelo.
Baltimore, Md„ 9. avg. Veliko žitno skladišče Baltimore & Ohio železnice na Henriette ulici je zgorelo z vso zalogo žita vred. Škodo ce.iijo na. .^250.000. Goreti je pričelo včeraj < poludne v hlevih Baltimore TYa.ru*-i'e;- Company, kjer je zgorelo 5 konj. : ;.l tu je požar razširil naprej na iMio skladišče.
Šliof Sarajian pri Jaromo.
Armenski škof Sarajian je bil včeraj 7. dvemi osebami pri pokrajinskem pravdniku Jeromu. Ta preiskuje armensko tajno družbo Hunčakistov.
Ko je škof odšel, ni hotel povedati, kaj se je govorilo. Predmet pogovora je bil gotovo umora in iztiskavanja obtoženi in zaprti duhovnik Hampart-eurdan, kterega je škof obiskal pred nekaj dnevi.
V 40LETNO JEČO.
Vodja roparjev, Nemec Avgust Pah-rig, obsojen.
Mineola, L. I., 7. avg. Nemca Avg. Fahriga so danes poslali v državno ječo Sing Sing, kjer bode sedel 40 let. Fahrig je bil vodja roparske tolpe. Njegov drug, Nemec Kristian Schang, je dobil 25 in njegova mati 5 let.
Nezgoda na jeseni.
Chillicothe, Mo., 7. avg. Na Bear Lake sta se v čolnu vozila Miss Lucre tia Evans in Emery MeDongal. Coin se je prevrnil in oba sta utonila*
iKo sl namenjeq
29Mb
ali pa
v Ameriko vzeti, votne cene na: FRANK
Stt New York, N« Y«« bodel najpotteneje in najbolje ""L. Fr. Sakser je priznani zastop-ip«<»itnih narobrodnib drov
KRETANJE PARNIKOV
Dospeli so:
Pennsylvania 8. avgusta iz Hamburga
e 1062 potniki. Adriatic 8. avg. iz Liverpoola s 129J> potni kL
Dospeli bodo: Cedri« iz Liverpoola. St. T»uis iz Southamptona. Btruria iz Liverpoola. La Bretagne iz Havre. StatcnWlam iz Rotterdama . Zeeland iz Antwerpena. Bo vie iz Liverpoola. ■Kronprincessrn Cecilie iz Bremena. Bluecher iz Hamburga. Ajfrtoria iz Glasgowa. Carpathia iz Reke. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Prineessin Irene iz Genove. Teutonic iz Southampton a.
Odpluli bodo: Graf Waldersee 10. avg. v Hamburg. Minnehaha 10. avg. v London. Kjrocmlarrd 10. avg. v Antwerpen. Campania 10. avg. v Liverpool. New York 10. avg. v Southampton. Caledonia 10. av Glasgow.
L
- ..



: Si .-.
"GLAS NARODA
»p
(Slovenic Daily.
Owned an.I published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation).
FRANK SAKSKK, president. VICTOR VALIAVW;, Secretary. Li j L iS BEN KI > I K, Treasurer.
Plat-« of bu-ine^ <>f the corporation and addresses of aln>ve otlirers: 109 Greenwich Ptr**et, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Ženske.
Za leto velja list za Ameriko . . -	fo (Hi
p)l lota.........1.5<»
,, leto /a mesto New York . . . 4.0<> ,, pol leta za mesto New York . 2.0O
,, Kvropo /.a v>e leto.....4.50
..	,1 leta.....2.50
„ ,, ,, ret rt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo -kuj»no tri številke.
"GLAS NAKOl»A" izhaja \>ak dan iz* vzem^i ne«lelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") Isv-ucI everv day, except Sundav« and Holidays. Subscription yearly fi(X).
AJvertisement'on agreement.
Za oglase do jleset vrsti«- se plara 30 centov.
l>opisi bre 1 podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
i»enar naj se blagovoli pošiljati po Money Onler.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da senatu tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. I>opisom i>i pošiljatvam naredite naslov:
«GIhs Naroda" tOil^Greenwieh .Strvet, New York City.
Telefon: I27t» Rector.
Volitve v senat na jugu
«1 L/.ue države sedaj ugajajo eelo severnim državam. Ako se spomni-■»<> <mi boja, kteri se je vršil za sastopstvo v senatu za držalo L>ela-ware, in ak.i pomislimo na škandalozne dogodke, kicri so pri seuator-fckiu volitvah \ raznih zapadnih državah na dnevnem redu, kakor tudi na tiVovanje z višjimi uradi, jwiem se na^ in, |k> k 11 rem se v novejšem času v pravih južnih državah, Alabama in Mississippi, rešujejo razna vprašanja, mora dozdevati človeku uprav idealen. Ako sodimo politično živ-Ijmje teh držav iz it^a stališča, potem je naš juir ze davno dosegel poli-tičuo zreh>st in poli ični napredek.
i>i \ a Alabama je neiiavno zjru-biLt oba svoja zvezina senatorja — Monraua in 1'ettusa; toda tam ni bilo prav nič drugače kakor v starej JVauciji: ** kralj je mrtev, živijo kralj!"' Tam ni nikaeega prepira in kupčevanja in tudi ako bi oba senatorja umrla na jeden in isti dan. bi Alabama ni bila niti jeden dan brez zastopstva. Morgan in Peitus sta bila dolgo vrsto let senatorja, toda *«lu > sta imela pripravljene svoje na.-!i- I111 ke, in ako ti niso bili za rabo in ako so umrli, so takoj pripravili druge.
V M i.-.-^issippiju pa že niso tako previdni, dasiravno so tudi tam za V; ako eventualno&t pripravljeni. Termi:: zvezinega senatorja Money a po-Vi-e šele v letu 1911. vendar so pa -e laj 1.'ločili naslednika, in sicer |k> Ij.idski j volitvL Tudi v Missis-nippij 1 se sicer volijo senatorji po vulitvi v post a voda j i, v resnici pa to •U»re le volilci pri primarnih volit-* vali, pri kterih se postavijo kandi-datje za državne urade. Od primar-tuli volitev so torej odvisne tudi volitve senatorjev. Pri ravnokar dokončanih primarnih volitvah stala Kta si nasproti k«»n:*resman .T»din Kharp in sedanji jovenier James K.
Kralj jekla, Charles Schwab, se je
v novejšem času pričel zavzemati za to, da bi se ameriške ženske vrnile k onemu, za kar so ustvarjene: h gospodinjstvu, kuhanju, šivanju in slič-nim delom. Milijonarka Stuyvesant Fish se zopet zavzema, da napreduje ženstvo v sedan jej smeri, oziroma da se hčere vzgojujejo za poklice izven hiše.
Na ta način je nastala polemika med dvema ekstremnima naziranji kakor da bi bila" na svetu sama eks-1 remna naziranja, za ktera bi veljala vedno in vselej jedna in ista pravila. Čemu naj v bodoče izbiramo samo med vzgojo, po kterej naj ee hčera vzgoja jo le za domača ali hišna dela in med vzgojo, po kterej naj jim bodo domača dela nepoznana in' naj se brigajo samo za poklice izven hiše. Oboje se da namreč prav lahko združiti in uverjeni smo, da Schwab ni mislil, da bi se morala dekleta vzgoje v a t i samo za gospodinjstvo in da tudi Stuyvesant Fisbeva ni mislila, da zadostuje, ako se vzgoje samo za poklice izven hiše. Vsekakor ima. pa Schwab prav, ko po v d ar j a, da je go-spodin jstrro edini pravi poklic za ženske, ktere so po naravi določene za to, tla vzgojujejo bodoče generacije. Uprav nemogoče bi bilo rodbinsko življenje, ako bi ženska, ko se poroči, ne vedela ničesar o gospodinjstvu, tako da bi jej bile vse rodbinske naloge popolnoma nove.
Sedaj, ko se pri nas proti vzgoji
•	leklet vedno bolj greši, je Schwabov nasvet brezdvom.no velike vrednosti, kajti prišli smo v resnici že do eks-trema, v kterem ženska mladina ničesar ne razume o gospodinjstvu, kuhanju in šivanju ter druzih domačih delih, tako da morajo potem, ko se
•	■može, radi njih cele družine živeli v navadnih boadinghousih.
Vat »ne-
< H
dn
P
nic
kandidata sta vec državi in «ro-jovorov. Vse belo >» — 7. 111« iir i v Mississip-1 veljajo — e je za ta boj ni malo. Vendar se je pa L-a^i in do osobnosti ni ni-► in m i • čitanja so bila Denar ni imel prve ulo-[■> -« je le za "ideje", ka-veru poznamo le v toliko, tu pa tam o ** idealihev-njtejskih *' polit ikov' * in kterim se vse ljudstvo le pomilovalno smeje, k»-r se o njih po pravici trdi: " there is* nothing in it!"
JEJ
da
kajti = » na s« čii amo
Madjarski napisi na vojašnicah.
Iz Košic (Kas«;a. Ivaschau, v slovaškem komilatti Abauj) poročajo, da so bili tamkaj iz vseh vojašnic odstranjeni avstrijski dvogi&vni orli in nemški napisi ter zameonjeni z «csadjarskimi.
Spor med Ogrsko in Hrvatsko.
Madjarski glas o hrvatsko - madjar-skem sporu.
•'Bn da pest i Hirlap" piše. da je že sedaj jasno, da dovede hrvatska kri-preloma med Ogrsko in Hrvat--ko. ako se razsodnim elementom hr-iatske javno-ti ne posreči, da prepre-• ij ■ katastrofo. Manifest hrvatsko--rb-ke koalicije — pravi rečeni list dete balkanskega, in jugoslovan--k>-ga duha in vpliva, v kterem odmeva pust«dovna politika in neizmerna iahkoimnost. Brezumnost in zločin da je. kar delajo sedaj livrtaski re-zolueijonaši; oni se igrajo z ognjem, kterega nevarnosti ni možno dogle-dati. Ako bodo Hrvatje v skupnem državnem zboru nadaljevali obstruk-i-ijo, tedaj se store kiwaki, ki onemo-jTiK-ijo uspeh take fri volne igre.
Ako ne bi bilo že jasno, da je mail jarska vlada v največji zadregi radi fri volno izzvanega konflikta s Hrvat--ko. prepričati bi nas moral o tem smešni način, kakor madjarski listi od hipa do hipa menjujejo sredstva, da bi ukrotili Hrvate. Sedaj taje hinavski vsaki zlobni namen proti Hrvatski, potem se ližejo Hrvatom, zatem zopet Srbom, sedaj se sklicujejo na p »godbe, potem hočejo zoj>et te pogodbe poteptati v blato in proglasiti Hrvatsko kakor navadni ogrski komitat. sedaj se ližejo in laskajo, potem se junačijo in groze. Ali ni, ■ia bi človek popokal od smeha, ko čuje, kako neki madjarski list žuga Hrvatom z vso resnostjo, da — voj-~ka zasede Hrvatsko in jih ukroti, kakor kruti zmagovalec z mečem prisvojeno si pokrajino!... Sirota, ki je napisalo to bedasto grožnjo, ni »omislilo na najglavnejše, da namreč Madjari (vsaj za sedaj) svoje vojske uiti — nimajo!! Glede vojske in deželnih bramb pa imajo nekaj besed še drugi faktorji, ki se ne bodo hoteli poniževati do smešnosti ma-Ijarskega — norea.
Tako tudi gornje grožnje v 4<Buda-pesti Hirlapu" ne imponirajo niti najbolj plašnemu zajcu na Hrvatskem.
odbor v
nato v '' Hrvatske j Rječi" odpete -volj kznetskiii numer. Fto4rehoo bo pismo dhru. Mili Stajnoevič« (prstain spremeniti «wkon v igoaijero emisb. Frank«) : Ali morete pričakovati, da Na molitvi poslancev za deželni zbotr bi se ves narod hrvatski radi sloge pa naj me odločujejo le strankarske zaupal vodstvu od vas ~ ožigosanega strasti, ampak sposobnost in pozna-klevetnikat Ali morete želeti, da bi nje razmem. Pozor, kmetovalci!
' Stančevičijanci sami boteli biti Franke vci. kakor se to javno zahteva? Morete-li zahtevati, da bi si vsi Hrvatje pritisnili na čelo žig laži in klevete, žig človeka, ki -toliko stranko, kolikor list in narod podreja svojim privatnim osobnim interesom?
Sklici te, zberite voditelje vseh dragih strank v Banovini, določite z n^-mi program skupnega delovanja, porazdelite v slogi okraje za slučaj novih volitev, postavite narodu na "čelo vodstvo, ki bode delalo na to, da se vsa Hrvatska najde složno, močno proti neprijatelju, da se v slogi narodnih sil Hrvatska za večino osvobodi iz spon nagodbe, da vstane iz groba pod lož niš t v a kakor država svojega življenja in svoje volje! Osvobodite stranko in narod od zloduha in tako boste vi s tovariši ust vari-telji stranke hrvatskih pravi«, ki je danes obsojena, da se medsebojno uničava na korist tnjinca.
Pozor, rojaki!
Na 16. julija t. L popolndne, ko sem bil jas na delu v Bridge Works, me je zapustila moja sena TRERQ-JA dOMAČ, to je po mojem imenn, njeno prejšnje ime pa je TEREZUA TURK, in se podala za. aim malopridnim fantom, kam, to ni meni znano. Njegovo ime je JOSIP KA£>rE-UC, Mogoče, da se ona izda sa njegovo ženo. Vzela je seboj moje troje otrok in denar, približno 400 do larjev. Prosim torej dobre prijatelje. ako bi svedeU sa njo, da bi naznanili njen naslov:
Adam domač. P. O. Box SO8,
Razpust sabora.
Kakor javljajo iz Zagreba, se govori tamkaj, da je ban Rakodczay dobil
nalog, da stopi v stiko s hrvatsko-srbsko koalicijo. Ako to ne uspe, da ima do 10. oktobra dovesti v Budimpešto nove delegate. Po vsem tem se dozdeva, da utegne biti sabor v kratkem razpuščen.
Hrvatski govori v ogrskem državnem zboru se ne bodo stenografirali.
Madjarski list "Keleti Ertesito" javlja iz verojetnega vira, da smatrajo madjarski merodajni krogi kakor pogreško, da je zbor sklenil, da se imajo hrvatski govori stenografi-rati. Ali z ozirom na poslovnik se tega sklepa zbornice ni moglo spremeniti v tem zasedanju. Na jesen zaključi pa zbor v eni prvih sej, da se hrvatski govori ne bodo več stenografirali niti prevajali, niti priklju-čali stenograsčnemu zapisniku.
• L,č-\y ■_ ■ , ,
0 zakonskih načrtih deželnega zbora goriškega.
Z Goriškega.
L
V poslednjih letih je vsprejel naš deželni zbor posebno tri zakonske načrte, ki razburjajo slovensko prebivalstvo. Jeden načrt je že postal
zakon - namreč oni, ki je namenjen
] »ouspeše van j u živinoreje. Dandanes, ko je goveja živina postala zelo draga, priporoča se od kompetentne strani gojenje goveje živine v večjem obsegu in bolj razumno.
Prav! Težko bi se dalo kaj prigovarjat i. Drugo vprašanje pa je bilo, kako zboljšaii našo govedorejo? Deželni zbor je vsprejel zakonski načrt. ki je postal zakon že pred leti, a se ni izvrševal in se niti sedaj ne izvršuje. Kje je krivda? Nekje pač mora biti! Poskusimo jo poiskati. Da ima znana počasnost naše primorske deželne vlade svoj delež tudi na tem ,kdo more dvomiti na tem?! A ne le vlada, marveč tudi zakon sam je kriv; boljše: deželni zbor je tudi kriv, ker je vsprejel tak načrt zakona. ki se ne da lahko izvesti. Evo dokazov! Ko je šlo za določitev ple-emna živine za posamične okraje, se je pokazala površnost. Trebalo je izprositi neke izpremembe, ktere pleme ni odgovarjalo razmeram dežele: eelo tuberkulozno pleme se je nameravalo uvesti, da bi naši kmetje še bolj zagazili v gospodarsko mizerijo. Druga zavora je, da morajo občine kupovati in vzdrževati plemenjake. To ni šala, ako zahteva deželni odbor za vsacega bikca po 650 kron na račun kupnine. Da je temn res tako, mora priznati tudi deželni odbor sam, kteremu se je na ukaz, priposlali zahtevano kupnino, odzvalo tako pičlo število županstev, da se je moralo odložiti nakupovanje bikcev. Tako se je zopet podaljšalo odlaganje v izvrševanju zakona, ki je zelo važen za naše kmetijstvo. Po našem mnenju je krivda zakona, samega, da se ne more izvrševati. Ali je bilo ne-
Ljubo doma.
Slika iz domačega življenja —
Spisal Jenooiim Anonim.
IL
Mej strankarski meščanski Zagrebu
je odjiKislal poslancu Biankiniju nato pno brzojavko:
Pod brutalnim udarcem na hrvat-. obhodno potrebno, da morajo občine ko ustavo s strani slepega madjar-' kupovati in vzdrževati bike? Nika-skega imperijalizma hrvatski narod j kor ne, ampak boljše bi bilo približni upognil tilnika. V svesti si je, no tako, kakor je bilo doslej, da so svoje moči; hrvatski narod je še po- se kupovali biki iz državne podpore; nosne je po^vzdignil glavo, začuvši "Va-j poleg te naj bi bila določena še de-šo možko besedo, protest in obsodbo želna podpora in Stvar bi bila minogo zločina. To obsodbo bode znal in; na boljšem. Za laški del dežele bi mogel v pravi čas izvršiti narod skup-' skrbela laška kmetijska družba, za no našo močjo Biankini!
Proti Franku!
Hvala Vam! Živel! slovenski pa slovensko goriško feme-
I' tijsko društvo. Le k vzdrževanju plemen j ako v naj bi donašale občine, čudno pa je, da občine, ki so dolžne K_akor znano, so se *' eisti'' babali po novem zakonu same skrbeti za v nedavno razglašenem proglasu na | denarno vprašanje, nimajo nobene beri ar od, da so oni jedrni sposobni sa sede na ukazovanju, kjer je deželni braanbo pravice naroda ter bo pozi- odbor in dopmščevalna komisija — vali vse stranke in ves namod, naj ae' vse! Narobe svet.
podredi vodstvu dra. Franka!!	i Izkušnja, kaže, da deželni poslanci
Dr. Mate Drrnkovič pa jo priobčil ob sklepanju zakona niso poznali do-
Ves dan so padali od neba beli snežni kosmiči. iBahla odeja je pokrila zemljo, pobelila strehe ličnih kmetskih hiš in obtežila gosto drevje ob naši vasi.
Potihnilo je živahno kričanje razposajene ot ročadi, ktera je ves dan oživljala vas s svojimi igrami na cesti. Mirak je padel na zemljo in tema je zavila hrib in dol v svoj črni zavoj. V osamljeni podružnici je od-zvonil cerkvenik Ave Marijo... Vse je potihnilo v zimski prirodL
Gospodinje so skuhale večerjo in s slastjo so povžili po hišab borno jedilo. S slovesnim, zatognjenim glasom je odmolil gospodar rožni venec in družina se je spravila polagoma k počitku. Skoro v nobeni hiši ni več videti luči...
Za dobri streljaj od vasi se vije mal potok po dolini. Goste vrbove in jelševe grme, kteri obdajajo potok, nagnil je sneg, da so se združili med seboj ter tako zakrili ozko strugo. Komaj je še čuti žuborenje čiste vode.
Na lesenem mostu, ki drži čez potok, se zaslišijo koraki. Iz teme se prikaže možka osoba, Nestalnim korakom se bliža vasici, ozirajoč se zdaj na desno zdaj na levo v temo. Prišedši do vaških vrtov, postoji nekoliko, a takoj krene s poti na stezo, ktera vodi za vrtovi na drugi konec vasi.
Nekaj časa stopa med gostim drevjem naprej, potem postoji. Pogladi se z roko po čelu ter vzdihne.
Ide zopet nekoliko korakov dalje, pa zopet postoji. Vidi se mu, da je ■utrujen, kajti komaj še prestopa po debelem snegn.
Sedaj dospe na nizek holm, kteri se za nekaj metrov vzdiguje nad se-li-m. Tu se ustavi in zre na tiho vasico, ktero ovija mrzla noč s svojim temnim plaščem. Kako vse mirno!
Nepremično gleda potnik na vas, kakor izklesan stoji na obronku holma.
Hkrati se začuje zamolkel samo-govor. Tihi pretrgani stavki prihajajo nočnemu ]h>tniku iz ust.
Zopet te gledam... oh, zopet.— Kak mir — blažen mir kraljuje tukaj. — Prav nič ne čuti onih valov — onega šumenja, ktero mi je povsod glodalo srce.. . Kaka blaženost, kaka miloba mi objemlje dušo. Da, zopet ■tie gledam, materina hiša, rodni dom zopet... zopet!"
Potnik potegne z roko po očeh. "Kako mi je milo to gosto drevje, to .brdje in ti doli, kako si mi lepa visoka, temničasta gora, a najdražja si mi ti, rojstna hiša sredi vasi! Ti in tvoja okolica sta mi, kakor bi mi ■bile izrasile v duši. — Oh, domači kraj, sprejmi me z ono ljubeznijo, s kte^xj sprejema mati svoje dete...
Mati? Oh, mati... mati---ste-li še
med živimi... ali vas ni moja trmoglavost spravila pod zeleno rušo?
Oh, ta misel, kako to peče!---"
Več se ne razume tiho šepetanje. S povešeno glavo stoji nekaj časa nočni potnik na holmu, a zdajci se spusti proti vasi.
Kdo je ta človek? Pojdimo za njim, morebiti ga spoznam6!
Hitro je prestopil stransko vaško pot in izginil med skednji. Glej, pred hišo, stoječo sredi vasi, se je ustavil. Jedno okno stranske izbice je še razsvetljeno. Potnik se prime za češpljevo drevo in pogleda v hišo.
Na mizi brli mala svetilka in razširja motno luč po sobi. V kotu za peečjo pa kleči stara žena- Kakor je videti — moli.
Nečnveno iznenadi ta pogled nočnega potnika. Z zamolklim klieom: '' Mati!1 odskoči od okna ter se prime za drevo. Kakor okamenel ob-sloni na češpljevem deblu-
Iiuč, prihajajoča od okna, mu ob-sveti obraz.
Bledo, upalo lice, nagubana koža in globoko udrte oči kažejo sicer na starost, a krepka, neuklonjena postava, žive oči in mladeniška, dasi zmršena brada nam predstavlja mladeniča, na kterem so zapustili dušni in telesni boji globoke brazde.
Dvomim, če bi spoznal kedo izmed vašeanov v tej o sobi Pepelovega Martina, o kterem- že dve leti ni bilo ne duha ne sluha.
Da, Pepelov Martin, isti Martin, kterega smo videli pred dvema letoma zapuščati dom s sklepom, da se ne vrne nikoli več domov, prav isti Martin se je zopet prikazal v domači vasi.
S>rce mu je ni več dalo ostajati da-' lje v ptujinL Dne ne in telesne sile 90 ga gnale domov, v ljubo, milo do-
k materi in sestri, radi kterih mn je vest glodala dan. oa dan otožno dušo.
Bil je na Koroškem. Znanci očetovi so ga redili, od kmeta do kmeta je pohajal, popravljal za samo brano gospodarsko orodje, kakoršno je ■včasih novo prodajal. V i tre si je delal sam v gozdu in prav tako si je sam obrezoval tudi obode.
Iz početka je živel prijetno, malo je delal ter polegal pO sencah. Toda prišla je zima in z njo razne težave, kterih ni poznal po letu. Obleka se mu je začela trgati, zlasti čevlje so kmalo pokazali luknje. Ne da se popisati, koliko mraza in težav je prestal, ko je hodil od kmeta do kmeta, kteri so na Koroškem včasih, uro hoda oddaljeni drug od drugega Saj pri jedneom. kmetu se ni smel muditi predolgo, tujega človeka se ljrodje hitro naveličajo.
Toda tudi zima z vsemi svojimi težavami mi uklonila njegovega upornega duha, tolažil se je z letom.
iRes je mineval polagoma mraz in izginjal sneg, zopet se je približalo poletje. In oudno, kar ni storila zima, učinilo je ono poletje, s kterim se je Martin tolažil.
Začela se mu je namreč buditi v srcu od dne do dne močnejša želja po domu. Iz početka je vselej naglo zavrnil ta tihi srčni odmev, a ko je postajal ta čut vedno krepkejši, bilo mu je težko ustavljati se mu. Vsako kmetsko delo, ktero je videl po tujih krajih, mu je budilo spomine na dom, kterega je zapustil iz kljublji-vosti.
Začel je večkrat misliti na domačo vas, na mater in sestro in popraševal se je, kaj hudega mu je prizadela domača vas, kaj mati, kaj sestra. Vedno jasnejše se mu je vrivalo spoznanje, da je le dobrote prejemal od onih, ktere hoče sovražiti, dasiravno jih ne more.
Po letu je še ostal v ptujini, ko se je pa zopet približevala zima, plašiti ga je začel zimski mraz, domotožje je bilo vedno silnejše: sklenil je iti domov ter poravnati vse, kar je lahkomiselno zakrivil.
Ves zavzet, poln najblažjih Čustev je slonel sedaj ob drevesnem deblu pri domači hiši. Videl je ono milo, nepozabno lice materino, videl je domačo hišo in vse, po čemur mu je koprnelo srce.
Se dve, trije koraki — in prestopil je prag. Sam ni znal, kam hi se obrnil v domači hiši. Naprej, skozi hišna vrata v malo izbo ga je gnalo srce. Nekaj trenotkov in vrata v mali izbi so se odprla. Mati zatopljena v molitev se je ozrla proti vratom --blažen vzklik veselja se jej
je iztrgal iz prsij... V objemu sta se združila sin in mati. . .
Zdajci izpusti mati sina iz rok. Gleda ga od nog do glave, kakor bi se hotela prepričati, se-li ne vara, ko pa vidi, da se njeno materino oko ni motilo, zašije jej obraz v blaženem nasmehu in objednem se jej poro s i oko-..
*4Hvala Bogu!" reče najprej mati.
"Da, mati, hvala Bogu!" ponovi
1' Oh, dovolite, mati, da se zopet nagledam doma! Jaz inespametmik, mepokorni otrok, ki sem hotel pozabiti vse to!"
'1 Vse je dobro, Martin, vse, da si se le še vrnil! *' še peče srečna mati.
" OPOMIN.
Vseh onih sedem prijateljev v ali izven Puebla, Oolo., kteri mi dolgujejo v gotovini, opominjam, naj mi v kratkem pora vna jo svoj dolg; ako ne, sem jih p rimo ran obelodaniti s polnim imenom in rojstnim krajem.
John Gaber, 1251 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
(7-17—S)
lOv
podp. društvo
o
toilfiko
svete Barda
aasdlnjono države Severne Amerth^
Sedež: Forest City", Pa.
inuarla I90a v drlavf S^^i-fr.-''
at.
-©-o-
OXMEtOJtKIXl:
Predsednik: JOSIP ZAT>AR ml., Box 547, Foratt CiT*\ f--Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon ftwa. P*.
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, IV^t Cu>, i «. EL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, lore*: Blagajnik: MARTIN MUHI C. Box 537, For-»t C,\j W
N^JJZOftNIXI: IVAN DRASLER, Box 28, Forest City. Pa ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDBR, Box 108, Thomas, W. Vt. FRANK SUNK, Lazerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest Oitj, Pa. IVAN SKODLA R, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, P*. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivasi Telbaa, P. # rest City, Pa.
Sfv»*	OK.
DmStveno gasilo je "GLAS NARODA
NAZNANILO.
Imena delegatov za IX glavno zborovanje, ktero se prične 16. sept. 1907:
Za postajo štev. 1 v Forest City, Pa., Martin Gerčman ml, Ivan Tor-nič, Josip Buceneli st.
Za postajo štev. 3 v Moon Runu, Pa., Ivan Telban. Za postajo štev. 6 v Clevelandu, Ohio, Anton Oštir, Mihael Jaiovec. Za postajo Štev. 8 v Johnstownu, Pa., Josip Intihar. Za postajo štev. 9 v Weir City, Kansas. Pavel Obregar, Martin Šte-fančič.
Za postajo štev. 10 v Coketonu, W. Va.. Fran Vodopiveci. Za postajo štev. 11 v Durvea, Pa., Jakob Brecelnik. Za postajo štev. 13 v East Mineralu, Kansas, Martin Oberžan. Za postajo štev. 16 v Willocku, Pa., Josip Peternel. Za postajo štev. 17 v liroughtonn, Pa., Pavel Fortuna. Za postajo štev. IS v Flemingu, Kansas, Fran Zupančic. Za postajo štev. 19 v Bridgeportu, Ohio, Alojzij Šuštaršič. Za postajo štev. 20 v Claridgre, Pa., Anton Rekar. Za postajo štev. 21 v Little Falls, N. Y., Fran Pohleven. Za postajo štev. 27 v Yale, Kansas, Matija Izlakar. Za postajo štev. 32 v Braddocku, Pa., Fran Knafehi.
IVAN TELBAN, -lavni tajnik.
- « ... ...	- J 'T^čfab^ift - -r.	, -
M(!4$
n k V iL 1?
tiet-iitorr.S potrsl r>Hrnik 1
"Oerty" "Laura" "Alice"
odpluje 24. avgusta, (nov z 2 vijuki) odpluje 3. sept. (nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra. * odpluje 24. septembra. "»'»»ilo med Nevv VorKom, 1re.tt>m in K^ko.
7 f.
NajpripiavDejSa id fcajceiiej.^a paro bred na črta v Ljubljano in p.ploh na Slovensko. Železni«-* velja »h; Ljubljane le SC> centov. Potmki dot*po d»D p^ pMrritk. kc od doma gredo.
PhelpSfeBros. CSt Co„ General Agents,
2 \V afihirigton tit., INew
York.
-1 -
NAZNANILO.
Rojakom v Pittsbtirgu, Pa, in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš j edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
Mr. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa, kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode vsako soboto od 4. ure popolndne do 8. ure zvečer za nas posloval. Rojakom ga toplo priporočamo.
Prank Sakser Company.
NAZNANILO IN VABILO.
Novo društvo "Zvon" št. 70 J. S. K. Jednote v Chicagu, 111., priredi VELIK PIC-NIC
v nedeljo dne 1. septembra 1097 v Lakeside vrtu na 96. ulici in Eu-ring Ave., So. Chicago, 111. Zbirali se bodemo ob 10. uri dop. na 816 Center Ave., vogal 19. ulice, v Chicagn, odkoder, bodemoo potem korakali z godbo domačih Hrvatov Sokolov na čelu v South Chicago na vrt.
Tem potom vabimo vsa bližnja in daljna slovenska in hrvatska društva, da se kolikor mogoče udeležiti blagovolijo našega prvega izleta oz. pic-nica.
Za dobro postrežbo in fino zabavo skrbel bode	ODBOR.
Conpgnie Generale Transatlantic.
(Francoska parobrodna družba.)
Za vmUmdo
wlgu VOl UP M
ga je sililo nazaj' uprzrmM-ro ne mihrittw.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SVIGE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni pamiki so:*
na dva vijaka.....
La Provence "La Ssfroie" "La Lorraine" „ \\ La Touraine" , „
"La Bretagne"..........
"La Gasgogne".........
...........14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
............12,000 „ 25,000
............12,000 „ 25,000
............10,000 „ 12,000
............ 8,000 ,, 9,000 „
............ 8,000 „ 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki ♦dpi nje j o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., M. T.
L.a Hretagne ♦LA PBOYENCE •LA TOXJR.ATNTE •LA LORRAINE
•LA SAVOIE •LA PROVENCE ►LA LORRAINE SAVOIE
12. sept. 1807. 19. sept. 1967. 26. sept. 1067. 3. okt. 1907.
15. avg. 19«7. 22. avg. 1997. 29. avg. 1907. 5. sept 1997.
POSEBNA PLOVTTBA:
La Gaeoogne 14 sept ob 3. ari popi. La Bretagne 28. mpt. ob 3. on
Samo za II. in 111. razred.
Parnika % xvezdo zaznamovani imajo po dva vijnka. JVl*	Kozmlnski, generalni agent za zapad.
71 Dcaoorr«	^ttlca^ro, III«
			c#	
Jugoslt	wan	ska		Katol. iednota.
!				
fnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi, Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL STTNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GEKM. P. O. ho 57, Braddock, Pa Glavni tajnik : JITUJ L. BROŽlC, Box 434, Elv, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GKRZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. B!a*ajnik : IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora,
947S Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. ;\ AN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa.
POHOTNI ODBOR:
JAKOB ZABlTvOVEC, predsednik porotnega odbora^ Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL, KIXJBUCAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Miek.
JOSIP PEZDIRO, III. porotnik, 1401 So. 13th S\... Omaha, N®b.
Vrbevni zdravnik J ©d no te: Dr. MARTIN J. 1VEC, 711 N. Chicago Street. Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge li«tine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugema.
Denarne pošiljat ve naj požiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE. Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki brajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve 1 udi xia glavnem tajnik* Jednote.
Vse pritožbe od etrani krajevnih društev Jednote ali posamemikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pri dejani morajo biti natančni podatki v<?ake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
DROBNOSTI.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 26. julija se je
odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 130 Hrvatov in 18 Macedoncev.
Samomor v blaznosti. 481etni Val. Slivnik, brez stalnega bivališča, je bil strastno udan alkoholu in je zadnji čas v nekej gozdnej kolibi blizu Za-spa na Gorenjskem bival. Dne 2. julija zvečer sta šla obiskat Jakob Slivnik in njegova sestra Helena Bernard. a Valentin jima je odprl šele po doljrem trkanju ter rekel, da bo celo noč molil, potem pa se u>mrtil. Tekom nadaljnega pogovora sta spoznala. da je njun brat zblaznel: zato sta odšla in sklenila, da ga drugo jutro prepeljeta v ljubljansko bolnišnico. Prihodnje jutro je res prišla Slivnikova sestra Helena s sinom Bernardom v ko?o že ob štirih zjutraj, neso«"- >*->>oj bratu zajutrek ter ga našla ležečega na tleh na trebuhu. Toda Valentin je odklonil jed. zagotavljajoč s4-stro in nečaka, da kmalu umre. Kar je zagledal Bernard na strieovih nogah kri. Vprašala sta ga. kaj to pomeni, on pa jima je rekel, da se je <<malo'T vrezal, da pa noče teči kri. Nato je Bernard Slivniku privzdignil slavo, v istem trenutku pa je brizgnila na vse strani kri iz jrloboke rane na vratu in na roki, kteri sta bili vrezani z britvico. Kmalu nato je nesrečni alkoholik izdihnil.
Legar med domobranci. Kakor se je že poročalo, pojavilo se je pri ljubljanskem domobranskem polku več slučajev legarja. Bolezen se razširja in postaja vedno opasneja. Sedaj je zadevo preiskovala zdravniška komisija, obstoječa iz garnizijskega in domobranskega šef-zdravnika. ktera je sklenila, da se vsi bolniki prepeljejo v garnizij^ko bolnišnico, moštvu pa je izhod iz vojašnice prepovedala, dokler se položaj ne zboljša. Vaje ! se\eda ne izostanejo. — Komisija je! preiskala tudi £t. Petersko vojašnico- J
PRIMORSKE NOVICE.
Nesreča na železnici. Nedavno se je ponesrečil na državnem kolodvoru v |
Gorici neki železničar, ki je prišel j med odbijače. Prenesli so na v bolnišnico.
Laški vohuni. Laška planinska dru- ' štva iz Trsta, Istre in Goriške so na-' pravljala v družbi s planinskim društvom iz Benetk in Vidma izlete. Bili so v Istri, na Krasu, v gorah. Pravijo, : da je bilo v tej družbi tudi več laških častnikov, ki so se zanimali zlasti za utrdlie med Bovcem in Trbižem. Ho-teli so menda fotografirati razne u-trdbe, toda avstrijski vojaki so bili ' obveščeni o prihodu laških turistov ter so jim preprečili vsako tako na- J kano. Ko bo prišli na laška tla, so se vršile od strani neod rešen cev in ne- i odrešenk običajne demonstracije proti Avstriji.
Grozna toča je razsajala okrog Pa-7.ina v Istri. Posamezni komadi so tehtali do 100 gramov. Uničila je vse poljske pridelke in trte. V Pazinu je toča pobila nad 500 Sip na hišah. Go- ; re so od toče bele kakor bi bil sneg padel.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Promoviran je bil 17. julija v Gradcu doktorjem prava Ivan Trstenjak, bivSi duhovnik, sedaj odvetniški Icon-cipijent v Maribora.
Roparski napad. Prodajalca kruha mariborskega peka Achleitnerja je
napadel na cesti proti Galiciji nek postopač in mu hotel vzeti skupljen denar. Ljudje so na klice napadenega prihiteli na pomoč in pregnali postopača.
Vročekrvni ljubimec. Delavec Trav-ner iz Gaberja. kteri je pred nekaj tedni iz maščevanja ranil svoje prejšnje dekle Rupnik z nožem, je obsojen k štirimesečni težki ječi.
KOROŠKE NOVICE.
Gimnazija v Celovcu je štela v minolem šolskem letu 490 dijakov. Med temi je bilo 89 Slovencev, ostali so bili po materinščini Nemci. Matiraa-tov je 46, med njimi 7 Slovencev. Filozofijo si je izvolilo 10 maturantov, jus 9, bogoslovje 4, medicino 5, služ bo pri železnici 4, poljedelstvo 2, gozdarstvo 1. tehniko 2 in S jih vstopi takoj po maturi v uradno službo. Izmed Slovencev vstopita dva k železnici, dva sta si izvolila za nadaljni študij poljedelstvo, 1 bogoslovje, 1 tehniko in 1 medicino.
HRVATSKE NOVICE.
Hrvatska kriza. Ugiedai srbski poslanec v ogrskem državnem zboru dr. Polit je priobčil v ''Pester Lloydu" uvodnik o krizi na Hrvatskem. Dr. Polit zanika, da bi hrvatski poslanci v ogrskem državnem zboru bili v kaki zvezi z aspiracijami o Veliki Hrvatski'". Sploh se srbpko-hrvatski koaliciji ne more očitati, da bi gojila državi sovražna stremljenja. Hrvatsko-srbska koalicija je popolnoma interna zadeva med Hrvatsko in njenim naro-| dom ter nima z Bosno in Hercegovino ničesar opraviti. Hrvati in Srbi tvorijo en narod in govore isti jezik. Velika zmota o hrvatskem vprašanju na Dunaju izvira odtod, ker na Dunaju mislijo, da plove hrvatsko-srbska koalicija proti cilju "Velike Avstrije''. Kake zveze ima dr. Frank s krščan--kimi socijalisti in dr. Luegerjem, te-tra pisec ne more vedeti, toda odločno lahko trdi. tla hrvatsko-srbska koalicija nima takih zvez. *1 Obžalujem zelo." piše nadalje dr. Polit, "da je konflikt med Hrvatsko ip Ogrsko narasel v tako obsežno krizo. Zadoščenje imam, da je več poslancev neodvisne stranke mojega mnenja, da bi -e v službeni pragmatiki za železničarje ne bilo smelo razviti jezikovno vprašanje.''
Mravlje s krili so se v velikauski množici pojavile v Relovaru. Popoldanski dež pa je jate teh neljubih gostov skoro popolnoma uničil.
Ustrelil se je v Budimpešti bivši hrvatski državni poslanec dr. Pavel DragaliČ-
Madjari na Hrvatskem. Madjarska naselbinska banka v Budimpešti nudi :'.a posestvo Lučinei blizu Požege 620 tisoč kron. Rada bi tam naselila Ma-djare iz Bačke.
Poskusen! samomor. Dne 19. julija je našel stražnik v Zagrebu v Stross-mayerjevem šetališču na klopi človeka, ki mu je tekla iz žil na roki kri, poleg njega pa je ležal okrvavljen nož. Na stražnici je izpovedal, da ee piše Leon Ambrosini, knjigovodja, rojen v Ljubljani, pristojen v Gradee"
Od tatinskega lovca obstreljen je bil v gozdu pri Vrbovcu na Hrvatskem logar Stjepan Horvatič. Zadet je bil v ledja in v roko.
V morje je skočil & parobroda "Croatia" na potu med Spljetom in Reko neznan tujec in utoniL Vsi poskusi, da bi ga redili, so bili brez-
Pnrt nitmi niiwmnT Na vojaško
strelišče pri Zagrebu je prišla neka ženska ter se postavila pred nasip, ki lovi kroglje. Dasiravno so vojaki streljali ostro, je k sreči vendar ni zadela nobena krogi j a. Ko so jo opazili, so jo takoj odvedli in oddali stražniku. Na poti se mu je hotela izviti in skočiti v Savo, kar pa se jej ni posrečilo. Zdravnik je dognal, da je ženska, ki se piše Marija Pavišič, stara 46 let, blazna.
Vojaški begun posnemal Strašnova.
Od zagrebškega polka je pobegni! Gj. Tenodi, ker je njegov oče izvršil samomor, kot je trdil, ukradel nekemu Gruenwaldu motorcikel ter ga zastavil. Z dobljenim denarjem je dobro živel. Ko so mu novci pošli, nonaredil je na menici podpis nekega hišnega posestnika ter poslal ž njo nekega postreščeka v prvo hrvatsko hranilnico, da mu na njo izplačajo 500 kron. Uradniki so spoznali, da je podpis ponarejen, ter dali goljufa prijeti, ki so ga oddali vojnemu sodišču. Nekaj dni prej je izvabil od dr. Franka 50 kron, češ, da je predsednik tajnega društva med vojaki, ki izdaja tajni list "Čisti". Da -mu je Frank bolj verjel, mu je zapisal na neki .papir nekaj sestavkov in napravil na papir listovo glavo.
BALKANSKE NOVICE. Promet med Boko Kotorsko in Ce-
tinjem. Ena angleška in ena nemška finančna družba sta se ponudili vladi v Cetinju, da uredita stalno poštno zvezo med Cetinjem in Boko Kotorsko za prevažanje pisem in potnikov.
Skupščina v Srbiji je odgodena. Ve--ti. da se kani kralj Peter odpovedati prestolu, so izmišljene in neresnične.
R AZNOTERO STI.
Kot pridobljeno, tako izgubljeno.
Reven čevljar v Altoni, čegar žena se je nahajala v blaznici, otroci pa v sirotišnici, je pred nekaj tedni kupil srečko hakcburške državne loterije, želeč si na ta način izboljšati revno življenje ali vsaj par tednov sladiti tužne dneve s sladkim upanjem. Par dni pred žrebanjem je prišel v hudo zadrego za denar in v žganjariji nekemu hlapcu ponudil srečko za 5U fenigov; a ta ni hotel o taki kupčij' ničesar slišati, čeravno bi bil morebiti dobil iz hvaležnosti par "glažkov". Obupan je odšel čevljar. Po žrebanju pa je izvedel, da dobi osminko zadete svote, namreč 2000 mark. Takoj jo je mahnil k nekemu trgovcu ter mu srečko prodal za 1500 mark, da takoj prežene mrzlo "kačo" iz žepa. Hoteč udobno živeti, si je najprvo nabavil mehko pernato pos-,eljo, ostalo svoto pa pognal z veselo družbo v neverjetno kratkem času, dokler ni tiščal v žepu še dveh mark in premišljeval, kaj naj sedaj začne. Trdil je. da mu je bila večina denarja ukradena. Toda nesreča <ra še ni nehala prebran jati. O njegovem bogastvu je izvedela oblast ter zahtevala povrnitev stroškov, ki jih j" irc^r: ;* t ro ženo in otroci. Kjer ni nič, še pravico izgubi dn v tem slučaju jo je tudi. Toda da le pokaže čevljarju svojo pravico in moč, poslala ga je radi udeležbe na loteriji, ki je v Pru-siji prepovedana, za dalj časa v zapor. S tem je bila za Čevljarja končana vesela pesem, a lahko nevoljno gode na "zlo" usodo.
Najpripravnejši čas za kopanje. O
tem so ljudje jako različnega mnenja. Nekteri menijo, da je najboljše kopati se takoj zjutraj, ko vstanemo, priznani veščaki pa pravijo, da zvečer. Toda gotovega se ne more reči ničesar, kajti kopanje se mora uravnati po moči in zdravju. Mrzla ko-pelj zjutraj se priporoča le dotičnim. ki so močni in imajo krepke živce. Ce si takoj po kopanju čil in svež. ■ ez kake tri ure pa utrujen in zaspan, tedaj mrzla kopelj o tem času ško-luje. Polnokrvnim, debelim ljudem z železnimi živci in flegmatičnim značajem se kopanje zjutraj priporoča, nasproti naj se pa oni, ki so suhi, ki slabo prebavljajo, ki jim noge pri vsaki priložnosti postanejo mrzle in rosne, ki so nervozni in duševno delajo. jutranje kopelji ogibljejo. Boljše storijo, ako gredo v vodo popolu-dne ali zvečer. Dotični, ki se čutijo pri kopanju osvežene, toda kmalu oslabljene, naj se kopljejo redko in še to v mlačni vodi in sicer najboljše, predno gredo spat. Vedno pa je treba telo z mehko cunjo drgniti, dokler se ne ogreje. To povzroči, da se kri redno pretaka po koži, pa tudi po drugih delih telesa, kar najbolj pospešuje zdravje.
V reko Ino je vrgel italijanski godbenik Veronesi godbenika Bettija. Betti in Veronesi sta se sprla in step-Ja v Tnomostu. Bila sta ustanovitelja in lastnika plesalne godbene družbe. Bettijevega trupla še niso našli.
Bivši huzaraki poročnik — mesarski vajenec. Poročnik 13. hnzarskega polka, 271etni Aladar Solmitzky, ki govori madjarsko, nemško, angleško in rumunsko, je odložil častniško šar-žo, ker ni mogel izhajati s svojo g&žo in je vstopil za vajenca k nekemu mesarja s suhim mesom.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo m prijatelje m xnanee šivom Zjedinjenih držav, posebno pa
one v Ely, Minn., kakor: Juarija L B rožiča, Ivana Govžeta, rodbino Ag-nič. Mat. Roma, Fran Preširna, Ivana Rusa in njegove fante ter Ajnton Kovačiča. Z Bogom!
New York, 7. avg. 1907.
Josip Kovačič, Ivan Rom, Josip Petek.

Na obali Atlantika pozdravljam še enkrat, predno odhajam, vse rojake po Zjedinjenih državah, posebno pa se poslavljam od nepozabnega mi cerkvenega pevskega zbora v Ely, Mirni-, kteri je pod občudovanja spretnim vodstvom tamOBtnjega organista Mihael Klopčiča, pri kterem seam eam po svoji možnosti pomagal sodelovati celo moje bivanje v Ely. Zatorej vam priporočana, rojaki, tako naprej in zavedajte ee še bolj, potem boste dosegli 1' Slave Venec *'!
Kličem vam vsem najsrčnejši: Z Bogom!
New York, 7. avg. 1907.
Ivan Rom.
Gredoč v staro domovino, srčno lepo pozdravljava vse znance in prijatelje
širom Zjedinjenih držav, posetuao pa one v Livingstone, 111-, ki so naju zadnji dan obiskali in spremili na kolodvor ter jim kliče va: Zdravo 1 Na veselo svidenje!
New York, 7. avg. 1907.
Ivan Lastemi, Anton Varšek.
Ob po vratu v' staro domovino se poslavljava na ta način od dragih rojakov v Zjedinjenih državah, posebno pa pozdravljava prijateljice in znanke v Anaco-ndi, Mont., in sestro svaka ter brate v Butte, Mont. Na veselo svidenje!
New York, 7- avg. 1907.
Roza Merhar, Amalia Miller.
Pozdrav iz New Yorka vsem rojakom širom Zjedinjenih držav; posebno pa pozdravljam one v Forest City kakor: Fran Šklajar, Ivan Orel, Ana Kavčič, Fran Sčurk, ter vsem kličem : Na zdar!
New York, 7. avg. 1907.
Miha Šimnovec.
Pri odhodu v staro domovino naznanjam tem potom, da sem srečno dospel v New York, odkoder še enkrat pozdravljam vse znance in prijatelje po širni Ameriki, posebno pa i >ne v Soprisu, Colo., kakor tudi Fanny Ver h i v Novingerju. Mo. Na zdravje!
New York, 7. avg. 1907.
Jvan Hudak in žena.
Kje je moj brat VALENTIN NOVAK? Pred petimi leti mi je pisal iz Montane še v stari kraj, odkar pa nisem nič več slišal o njem. Prosim cenjene rojake, naj mi blagovolijo naznaniti njegov naslov, ali pa naj se on sam oglasi. Frank Novak, Box 42, Oglesby, HI.
INARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct-
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. lzvrstaa tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je ko- ^ ličine ne morem razpošiljati. J5g Zajedno z naročilom naj ^g na-ročni ki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanj em
Nik. Radovich,
594 Vermont St., San Francisco. CaL
obilni obisk.
Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
/
Marija Rezič
209 5th St. Union Hill, N. J
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun
110 K.Park St. Butte,Mont.
zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za^ zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda " New Yorku in ta je :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodibi katere koli akutne, kronične ali zastarele* notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
Zatoraj rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ..ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins
N. Y. Medical Institute
1-10 West :j4tli St. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slaboumnosti, kašlja, težke Ooiezru
v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 122 North Bergen,K. J.
1 4
t 4 4 4 4 4
t 4 4 4 4 4 4 4
t 4
i
i #
4 %
4 4 4 . 4 d
4 4 4
i 4 4 4 4
4
+
4
t
JOHN VENZLiU, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena ti-ivrstnim je od $45 do $80.
Poz;or Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino s Knajpovim praškom, kdor Želi poskušnjo naj pošlje 3<Jc v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $54)0.
Jakob Wahcic,
1114 E. S3. KILFOYUE STREET, CLEVELAND, OHIO.
XAZNAUXLO.
Rojakom naznanjamo, da je sedaj nai potnik

Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906
milijonov kron. Kranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov SO tisoč kron.
GLAVNA POSOJILNICA
poprej	£ .
glavna slovenska
HRANILNICA in POSOJILNICA
zavezo
reglstr. zadruga z neom.
v Ljubljani, Kongresni trg ^t. IS,
iias[H-oti nunske cerkve sprejema in izplačuje hranilne	ter jih obrestuje po
Mr. JANKO PLEŠKO
v državi Wisconsin, potem ide v Michigan, Min neso to, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Fr&nk Bakser Co
PIŠITE
se
DANES
Ako hočefc dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., PueMo. Colo.
Tudi naznanjam, da imam v za7 i vsakovrstno suho meso, tmieč:
klobase, rebra, jezike, Sunke itd.
• Govorim v vseli slovanskih
"SLAVIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrašen z več sto slikami ar in drage zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko izbe ro najboljših in najrasnovrstnejših iir. verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela (tragaljarska tvrdka v lastnej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v kterejkoli trgovini te svrhe.
SAMO 1 CENT.


EOJAKx, KAKO6AJTB SE IVA
"GLAS WAJRODA'% JNAiVE^Jl IN isaJCEXEJSI DU K V NIK I
SAMO JEDEN CENT za dopisnico in daoeBe Vena v hišo zastonj in poštnina prosto krasni cenik in oaroeite^ po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV.
NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA OKHT, TEMVEČ OPOSOBXTE ftB VAŠE PEIJi/TELJE NA TO!
to je od vsacili 100 kr< n 4 K fii) vin., in si« or takoj od dneva vložitve pa do d eva dvijra, tako <1a vlagatelj, bodisi tla vloži bodisi tia dvigne začetkom, v s-tdi ali koncem nteseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje čez 500 c'ianov, ki reprezentujejo 5 milijon v kr«m čistega premoženja. Ti člani jamči jo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za \ lo^e, tako <la se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilni« o v Ljubljano, s čt-nnir se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta:	«
GLAVNA POSOJILNICA
v L,jubijani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik : Dr. Matija Hudnik.
o---- ---------=■ ■—.....- - . „ , o
f Denarne pošiljatve iz Zjed. držav iti Canade posreduj0 |j g. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New Ycrk.
I ?
I
I $
kl
0 $
&
1
m &
lil m
w I
m
i 1
I
Hi
1
s
1
<v; )
m
MARKO KOFALT7 !
249;So. Front St.,
STEliU	PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje lenmih po.-io ib, pooblastil ali p^ Inon oči ( oll-macht; in drugih v nor^rski posel spadn;očiii stvari, ktere točno in po ceni izvrSujem.
Dalje prodajem parnbrocne lisske za v stari kraj za vse tvljSe pnrnike in parob"^.dne projre ter pošiljam deosrje vstarod^ir.cvino pO najni/ji ceni.
JV\ff-. Marko Kofalt i«* naš astopnik za vse fosle in jt^ rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
ROJAKI, NAROČAJTE SiL N NAJCENEJŠI DNEVNIKI
• LuVS NARODA", NAJVEČJI Df
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega birela. kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tucii v korist svoje druiine, svojrh prijateljev m drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri Geo. Travnikar-jn 6102 St. tlak Ave. N. E. kteri Vam dragevolie vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.


Dania s kamelijami.

Francoski «^>k>al Aleks. Dumas (sia), pi eložil dr. Ivo SoriL
(Nadaljevanj«.)
—	Iu zakaj niste tega meni povedali T
- Ker nic*em *uie!a zaradi Marge-
rite. —
—	In zakaj niste mene vprašali ue-narja T
—	Ker oo« ni hotela.
—	lu kara je Sel ta denar?
—• Za dolgove.
—	Torej je dolžna veliko t
—	Se kakih trideset tisoč frankov, prej več« nego manj. E, dragi moj, ali Vam nisem pravila T Vi mi niste hoteli verjeti. Zdaj vidite sami! Tape tnik tam nasproti je letel skozi vrata, ko se je prikazal pri vojvodu, in drugi dan mu je starec naznanil, da ne pozna ve« Marjyerite Gautier. A mvJŽ je hotel priti na vsak način do planila, in to je bilo tistih par tisoč frankov, za ktere sem naprosila Vas: toliko sem mu dala na račun. Potem so «ja obvestile usmiljene duše, da živi njegova dolžnica zunaj na deželi z nekim mladim človekom brez premoženja, in da jo je zavrgel vojvoda v s led tega. Isto .-o izvedeli drugi upniki, in zdaj se je pričelo splošno terjanje in spložno rubljenje. Marge rita je hotela podati vse skupaj, a bilo je že prepozno, in tudi jaz bi ne bila pustila. Treba je bilo pač plačati, in da ni spravljala Vas v zadrego, prodala je svoj*' konje, svoje najdragocenejše obleke in zastavila svoje dragocenosti. Ali hočete videti potrdila raznih kupcev in listke iz zastavljalnice?
In Prudenca je odprla svojo mizni-co in mi pokazala kup papirjev.
—	A! Zdaj verjamete T je nadaljevala s tisto neusmiljeno vstrajnostjo, lastno ženskam, ki imajo pravico kaj povedati, zdaj vidite, da sem imela jaz prav! Ali ste res mislili, da na svetu ni treba drugega nego ljubiti se, živeti zunaj na deželi in vzdihovati. Ne, prijatelj, trikrat ne: idealnemu življenju koraka ob strani ma-terijalno, in najčistejši vzleti so privezani na to trdo zemljo z morda smešnimi, a zato nič manj železnimi in trdnimi žicami. To kaže res vso nenavadno naravo te ženske, da Vas ni varala vsaj dvajsetkrat med tem časom, in če sem ji to nujno svetovala, je bila zopet pamet na moji strani, ker me je bolelo gledati, kako izgublja ubogo bitje tla pod nogami. Toda ona ni hotela; o Igovarjala mi je, da Vas ljubi preveč in da Vam za vse na svetu ne jxista.ie več nezvesta. To je vse jako lepo, jako poetično, toda s tem denarjem se ne plačuje upnikov, in zdaj je izgubljena, ako nima vsaj trideset tisoč, da Vam ponovim še enkrat.
—	Prav! I>am jaz to svoto!
—	Vi si jo izposodite?
—	Moj Bog, da.
—	Lepo neumnost hočete zopet napraviti! Sprete se s svojim očetom, spodkopljte svoje dohodke, in trideset tisoč se ne najde kar tako od danes i:a jutri. Verujte mi, Armand, jaz poznam ženske bolj nego Vi; ne delajte t..kili stvari, da se ne boste nekdaj kesali. Bodite pametni! Saj Vam ue }•! vini, la pustite Marge rito, 'oda živite ž njo, kakor ste živeli začetkom poletja. Pustite ji možnost, da se izkoplje sama iz teh zagat. Vojvoda se počasi vrne zopet k njej, in grof N.. n;i je rekel bas včeraj, da plača vse iijene dolgove, če ga sprejme, in da ji bo dajal pet ali šest tisoč frankov na mesec. On ima dvesto tisoč frankov li t ne rente. S tem bi bila Margerita zof>et preskrbljena, med tem ko jo }.< -te Vi itak prav morali pustiti prej al: slej. Xe čakajte vendar dotlej, ko r«' ne boste mogli več dalje; tem 7i an j, ko je grof X. . . . velik tepec, in Vas ne bo prav nič motilo, ostati Marge riti to, kar ste jej zdaj. Seveda, spočetka bo malo jokala, a počasi se že privadi, in pride dan, ko Ih> Vam hvaležna. Mislite si pač, da je Margerita poročena in varajte moža! — to ie vendar nekaj silno vsakdanjega t
Sicer sem Varn že pridigala vse to enkrat, a takrat so bile moje besede le dober svet, danes pa so že prava potreba.
Prudenca je govorila bridko resni-
eo. —
—	Tako je torej ta stvar! je na-i.aljevala in spravila zopet one papirje. Take ženske računijo pač vedno j- tem, da jih bo kdo ljubil, a nikdar ne. da se lahko same zaljubijo; saj drugače bi si brez težko« prihranile toliko, da bi si s tridesetim letom lahko privoščile fanta po svojem srcu. O, da bi bila vedela nekdaj, kar vem danes! No skratka, pripeljite Margo-rito zopet v Pariz in ne recite ji ničesar o tem. Živeli ste štiri ali pet mesecev sami z njo, zdaj pa bodite pametni ; zatisnite malo oči, več ni treba V dveh tednih vzame grofa N...., začne čez zimo varčevati, in prihodnje loto sta nes že na konjn in začneta lahko znova in trajno. Tako ee ravna, dragi moj, to je pametno!
tri-
In Prudenca je bila videti očarana od svojega, sveta. Jaz pa sem ga z «-nioervaajem zavrgel. Ne umbo, da ae jo ustavljala temu moja ljubezen moja čast, prepričan sem bil tudi, da bi danes Margerita rajši umrla nego se udala zopet takemu življenju.
—	Dovolj je šale, Prudenca! sem rekel mimo. Koliko rabi torej Margerita vsega skupaj T
—	Saj sem Vam že povedala, leset tisoč frankov.
- In do kdaj jih mora imeti T
—	V dveh mesecih najpozneje
—i Prav!
Prudenca je zmaj-ala z rameni.
—	Izročim jih Vam, a priseči morate, da ne poveste nikdar Marge-riti, kje ste jih dobili.
—	Brez skrbi!
—	In če Vas pošlje zopet prodajat ali zastavljat še kaj drugega, me obvestite !
—	Tega se ni treba več bati, ker nima ničesar več.
In potem šel pogledat na svoje stanovanje, ali je kako pismo od mojega očeta.
Našel sem štiri-
mi
XIX.
Prva tri pisma so bila polna skrbi, kako da ni nobene vesti od mene, in polno vprašanj, kaj mi je; v četrtem mi je oče naznanil, da so ga obvestili o mojem življenju in da pri ie čim prej sam v Pariz.
Vedno sem svojega očeta visoko čislal in iskreno ljubil. Odgovoril sem mu torej takoj, da nisem zato nič pi-»al. ker sem napravil med tem časom malo potovanje, in prosil sem ga, naj mi sporoči dan, kdaj se pripelje, da ga pridem čakat.
Dal sem svojemu slugi svoj naslov na deželi ter mu zapovedal, naj mi prinese takoj vsako pismo s poštnim pečatom mesta C...., na to pa sem hitel zopet v Bougival.
Margerita me je pričakovala že na vratih.
Bila je videti vsa nemirna, in prvo njeno vprašanje, ko se mi je privila. je bilo:
—	Ali si videl PrudencoT
—	Ne.
—	Ampak tako dolgo te ni bilo!
—	Našel sem več pisem svojega očeta in mu moral odgovoriti.
Čez par hipov se je prikazala Na-nina. Bila je vsa razgreta. Margerita je hitela k njej, in šepetale ste precej časa druga z drugo, predno je Naniza zopet odšla.
Potem pa se je vrnila Margerita k meni in vzela mojo roko v svojo.
—	Zakaj si me nalagal? Ti si bil pri Prudenci!
—	Kdo ti je povedal?
—	Nanina.
—	Kako ve ona to ?
—	Šla je za teboj.
—	Ti si jo torej poslala za menoj.
—	Mislila «em si takoj, da mora biti nekaj zelo važnega, ker si se na-> pravil kar nakrat v Pariz. ki se Štiri mesece nisi niti zganil od mene. Tn bate sem se. da seri je nripetilo kaj hudega ali pa da si šef.-N^ I h kaki drugi....
—	Otrok ti neumiii!
—	Zdaj sem vsaj pomirjena, zdaj vsaj vem. kje si bil; a tega še ne vem, kaj si ti izvedel." r
Pokazal sem ji pisma mojega očeta.
—	Ne, ne. po tem te ne vprašujem: to mi po vej rajši, po kaj si šel k Prudenci.
—	Na poset.
—	Prijatelj, že zopet lažeš!
- No, izvej resnico: šel sem jo
vprašat, ali je konju že odleglo, in če š«„> rabi tvoje ogrinjalo in tvoje dija-
mante.
Margerita je zardela in molčala.
—	Vidiš, in tako =em izvedel, kaj ie > konji, ogrinjalom in dijamanti.
—	lii ti si hud name radi tega?
—	Hud sem nate zato, ker ti ni prišlo niti na um. da bi povedala meni. česa rabiš.
—	.Vb, ljubi moj, če ima ženska v takem razmerju, v kakršnem živiva midva, le še trohico časti v sebi, si naloži rajši vse mogoče žrtve, predno bi prosila svojega ljubimca denarja in zagrešila s tem. da zadiši to razmerje. če tudi še tako od daleč, po — kupčiji.... Ti me ljubiš, gotovo, o tem niti ne dvomim, a ti sam niti -Jutiš ne. kako šibke so vezi, ki vezejo moškega na dekle mojih vrst. . . . Bog ve, ali bi ti ne prišlo nekega dne na misel, da sem te potegnila v to zvezo iz same preračunljivosti....
A Prudenca je prava klepetulja! ("emu so mi bili konji! S tem, da sem jih prodala, sem si nekaj pridobila, in s tem, da mi jih ni treba rediti, lahko še več prištedim. . . .Kaj mi vse drugo mar! Samo da me ljubiš ti! In ti me boš ljubil tudi brez konj, brez dragih oblek in brez dijamantov.
Vse to je govorila s tako priprosto-stjo, da so se mi hotele oči orositi.
—	Toda, moja zlata dušica, sem vskliknil in ji poljubil roko, saj si si vendar morala misliti, da paej ali slej izvem, kaj si žrtvovala, in da takrat tega ne bom trpel.
—	Tn zakaj T
—	Ker nočem, da radi svoje ljubezni do mene izgubiš tudi le naj-
Hi frnHp 71 rmafi7Mii m II pil« 18 IvHCIlURSHI«
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr, RICHTEBJEYIM SidroPainExpellerjem
in čudili se boriete radi hitrega ozdravljen ja. -Rabil sem
Vaš Pam Es]>eiler 20 let drugod in tukaj z i zbornimi vspe-bi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križa in sličnih poj a vab. Sedaj ne morem biti brez njeg-a.
Rev. K. W. Freytag, Hanel, M.
Na vsaki steklenici je knaSa varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. P. Ad. RICHTER <& CO. 215 Pearl St.. New York.
morem
.i.—
manjšo stvar. In ker titfdi jaz prav tako nočem, da bi se začela kesati nekega dne, ko bi prišla v denarne zadrege, zakaj nisi živela s kom dragim* ki bi te bil obsipal z vsem mogočim. V kratkem boš imela zopet svoje konje, svoje obleke in svoje dijamante. Tebi je vsega tega treba, kakor zraka in, — naj bo smešno ali ne, — jaz te ljubim bolj, če te vidim v obilju, kakor v pomanjkanju.
— Potem me ne ljubiš več!
(Dalje prih.)
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburgameriške proge, kteri od pluje jo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA PROVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
LA TOTJRAINE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 5. septembra ob 10. uri dopol-
LA S A VOLE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
LtA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V BREMEN (proga severonemškega Lloyda) :
KRON1PRINZ WJLHELM i>dp;uje 13. avgusta ob 7:30 zjutraj.
KRONPRINZESSEN CEX3ELIE (novi)
odpluje 20 avgusta ob 1. uri popol.
KAISER WILHELM DER GROSS K odpluje 27. avgusta ob 10. uri dopol.
KiRONiPR IN Z WILHELM . dpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr.
KR ONPRTNZE6 EN CECILIE (novi)
odpluje 17. septembra ob 11. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 24. septembra ob 10. uri dop.
KAISER WILHELM II. odpluje 1. oktobra ob 11. uri dopol.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 8. septembra ob 3. uri popol.
KRONPRINZESIN CECILIE (novi)
odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM DER OROSSK odpluje^22. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM XL odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol.
V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje 29. avgusta ob 9. uri dopol.
D EUTSCHLAND odpluje 26. septembra ob S. uri dop.
DEUTSCHLAND odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj.
Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO..
109 Greenwich St, New York, kteri vam bode točno odgovoril in ▼as podučil o potovanja.
ONI ROJAEX kteri SeUJo potovati s manjšimi stroški, t- j. ae malti eenejU, naj ee po-■taJBJo
AtTSTRO-AMERICANA PROGE, paniki vodjo direktno Boko In New Torka
PunUi odptnjejo:
Dalje ao ie Irwi piiiUil psrafkl aa rWpoUgo. kteri odp&ojejo kakor dedi:
V ANTWERPEN:
KROQNLAND odpluje 10. avgusta ob 6:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 17. avgusta ob 10:30 dopol.
FINLAND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj.
VADERLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol.
KROONLAND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 14. septembra ob 8:30 zjutraj.
FINLAND odpluje 21. septembra ob 5. uri zjutr.
VADERLAND odpluje 28. septembra ob 8:30 dopol.
KROONLAND odpluje 5. oktobra ob 3.uri popoludne.
ZEELAND odpluje 12. oktobra ob 9. uri zjratraj.
FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj.
V HAVRE:
odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje
LA BRETAGNE 15. avgusta ob 10. uri dopol.
LA GASCOGNE 14. septembra ob 10. uri dop.
LA BRETAGNE 28. septembra ob 10. uri dop.
LA GASCOGNE 12. oktobra ob 101 uri dop.
LA BRETAGNE 26. oktobra ob 10. uri dopol.
V BREMEN:
B A RiBAR OSS A odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFTJERST odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
BARBAR OSSA odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
GROSSER KURFUERST odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
MAIN
odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
BARBtAROSSA odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V HAMBURG:
GRAF WALDERSBE odpluje 10. avgusta ob 6. uri zjutraj.
BLUECHER odpluje 15. avguista ob 9. uri zjutraj.
PENN'SYLVA NTA odpluje 17. avgusta ob 11. uri dop,
AMERIKA odpluje 22. avgusta <*b 4. uri zjutraj.
SILVIA
odpluje 24. avgusta ob 6. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 5. septembra ob 3:30 popol.
PJlTRECOA odpluje 7. septembra db 5. uri zjutr.
BbUBOBER odpluje 12. septembra ab 8. uri dop.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9x30 dopol.
AMERIKA odpluje 19. septembra ob 3. uri pop.
GRAF WALDERSEE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop.
, PENNSYLVANIA odpluje 28. septembre ob 9:30 dop.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol.
PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol.
BLUBCHER odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 12. oktobra ob 8:30 dopol.
AMERIKA odpluje 17. oktobra ob 2. ur? popol.
PATRICIA odpluje 19 oktobra ob 3:30 popol.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra ob 8. uri zjutraj. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 31 oktobra ob 12. uri opol. V SOUTHAMPTON: (ameriška proga)
ST. LOUIS odpluje dne 17. avgusta.
PHILADELPHIA odpluje dne 24. an-gust a.
ST. PAUL odpluje dne 31. avgusta.
NEW YORK odpluje dne 7. septembra.
ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra.
PHILADELPHIA odpluje dne 21. septembra.
ST. PAUL odpluje dne 28. septembra.
NEW YORK odpluje dne 5. oktobra
ST. LOUIS odpluje dne 12. oktobra.
PHILADELPHIA odpluje dne 19. oktobra.
Ako kedo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se s zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
' ooo
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železniei in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji* dovede k nam v pisarno in spremi na parni k brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam VaŠ prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Reetor in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku.
Vožnje listke za navedene parntke prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah psrobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
ni
niti upravnifero. TFpravniitovo "Glasa N
jtojajo, naročajte m na "Glas JVa-roda", največji In najcenejši dnevnik.
Opominjajte ee ob raznih priBkafe naše preteoristne drušbe sv. Cirila b Metoda v Ljubljani! Mal peloži te 4omn na eitarl	(v
Cenik knjig,
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET. NEW YORK.
MOLTVENIKL
Bogu, kar je božjega, ličen molitveni k za možke, zlata obreza, poluanje, 75c, šagrin rud. obreza 40c.
Dušna pasa (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezna in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost
$1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20.
:f
Tž-TT
FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficgelno zastopništvo vseh pnrobrodnih družb.
Priporoča ae Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v ^jedhvenih drža vab in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrbo.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na Številko
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostora, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenja, da ima opraviti z nam ž.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-aagleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15e.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15c.
Bo j tek, v drevo vpreženi vitez, lOe.
Božični darovi, 10c.
Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, 10c-
Ciganova o sveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20c.
Cvetke, 20c.
Čas je zlato, 20e.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40c.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici. 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Domači zdravnik po Kneippu, nff-
uo SOe. Erazem Predjamaki. 15e. Eri. 20c. Evstahija. 15c. Evangelij, vezam 50c. General Laodon. 25-George Stephenson. <>če železni« 40<* Golobček in kanarček, 15c. ; Gozdovnik, 2 zvezka, skopaj 70«. Grof Radecki, 20c.
Grundriss der slovenischen Sprach«
vezan $1.25. Hedvika, bauditova nevesta, 15c. Hildegarda. 20c. Hirlacda, 20e.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 50c.
Hitri računar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni kmet, 20«. JaromU, 20c.
Jurčičevi spisi, 31 zvezkov, nmet.no
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20e. Knez Črni Jurij, 20e. Krištof Kolumb, 20e. Krvna o sveta, 15e. Kako postanemo atari, 40a. Katekizem, mali, 15c. Lažnj ivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanaki, 2t>e.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25 Marija, hči pollkova, 20c. Marjetica, 50e. Materina žrtev, 50«. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovifc, 20«. Mladi samotar, 15<*. Mlinarjev Janes, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30c. Mali vsexnalec, 20c. MučenikL A. Aškerc
ženo, $1.25. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 30c.
Narodne pripovedke, 3 nesli i, aoe.
Naseljenci, 20c.
Naselnlkova hči, 20«.
Nai dom. Zbirka po rasti. Vsak SOe.
Nedolžnost pregajana k poveličaa*
20e.
Nezgoda na Palavann, 20«. Nikolaj Zrinjski, 20«.
Tffarodne pesmi. Žirovuik. 3 zvezki,, rezano. Vsak po 00«.
Navodilo » spisovaaje rasnih pisev ,
75e.
Ob tihih večerih, 70«. Ob zori, 50e. Odkritje Amerike, 40c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30«.
Pregovori, prilike, reki, 30«. Pavlih a, 20c.
Pod turškim jarmom, 20«. Poslednji Mohikanec, 20«. Pravljice (Majar), 20«. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezka po 20«. Pri Vrbovčevem Gregi, 20«. Prst božji, 15«. ftrva nemška vatfaica, J5e Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50e. Poezije. Vojanov-R. Majeter. 60«. Repoštev, 20«. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska areča, 40«. Rodbina Polaneskih, 3 svečki $2J50. Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slo venski in slovensko-
angleški slovar, 30«. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-
žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-žie-Bartel, vezan $3»00.
Ročni slovensko-nemški slovar, 40«. Sanjske knjige, velike, 30«. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15«.
Sita, mala Hindostanka, 20«. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljive«, 2 zvezaka po 20e. Spis je, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25«. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20«. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25«. Strelec, 20c.
Stric Tomova koča, 40«. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, loc. Sv. Notburga, 20«. 60 malih poveetij, 20«. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec. 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj-
skih pisem, 25e. Spretna kuharica, hroširovano BO«, j Stoletna pratika, 60c. ' Slovarček priučiti se nemščine brez | učitelja. 4i»r.
j Šaljivi Jaka. 2 zvezka, vsnk 20«. I Šaljivi Slovenec. 75e. I Štiri povesti 20e. Tegethof. savni admir«!. 20«. Timotej in Filomena. 20e. Tisoč in ena noč. 51 zvezkov. $6.50. Tiun Eing, morski raz-bojnik, 20« ; V delu je rešitev, 20c.
Venčelr pripovesti, 20c. j V gorskem zakotju. 20c. Vrtomirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20c. Voščilni listi, 20«.
j Winnetou, rdeči gentleman, 3 zveski ! $1.00. Zlata vas, 25«.
j Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov.
I ZTbirka lj ibavnih in ^n-nbilnih ril«. | 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50«. . ; Zgodbe sv. pisma stare in nov« zavese,
vezano 50o.
s. Elegantno ve-
, Zgodbe sv. pisma za aiije razrede ljudskih šol. 30«.
Z ognjem in mečem, $2.50.
Ženinova skrivnost, 20«.
Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40c.. broširano 30«.
Zemljevid Avstro-Ogrske 25«., mali 10«.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10«.
Zemljevid Evrope, 25c.
Zemljevid Zjedinjenih driav 25e.
RAZGLEDNICE:
Kranjska narodna noža, ljubljanske, in dragih mest na Kranjskem, aew-yorške in raznih meet Amerike, s cvetlicami in hntm oristiČne po Se., ducat 30c.
k—Tie svete podobe, komad te.
Ave Marija. 10«.
Album mesta New Tork s krasnimi slikami mesta, 90«.
OPOMBA. NasoCIlea Jo priMStti denarno vrednost bodW v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih namkah. Poštnina je pri vseh teh že všteta.	I *