GLASILO :
^^gA^ISTICNE
• DELOVNEGA
LJUDSTVA
leto xxvi. št. 59
ptuj, 11. oktobra 1973
cena 1 din
Skupna ocena ustavne razprave
Pod predsedstvom Jožeta STROP-
NIKA, predsednika koordinacijske-
ga odbora za izvedbo javne ustavne
razprave, je bila v petek, 5, oktobra
1973, na magistratu v Ptuju seja
Icoordinacgskega odbora skupno z
izvršnim odborom občinske konfe-
rence SZDL in predsedstvom
občinskega sveta ZSS Ptuj. Na
skupni seji so obravnavali poročila o
poteku javnih razprav o osnutkih
obeh ustav in o izhodiščih za
občinski statut; oblikovaH in sprejeli
so tudi predloge in pripombe k
osnutkoma zvezne in republiške
ustave.
O ustavni razpravi v krajevnih
skupnostih, katere organizator so
bile KO SZDL, je poročal Zvonko
Masten, v. d. sekretarja ObK SZDL,
o razpravi o organizacijah združene-
ga dela, organizator teh razprav so
bile osnovne organizacije sindikata,
pa je poročal Feliks Bagar,
podpredsednik občinskega sveta
ZSS. Poročili sta bili zelo ugodni
saj med drugim navajata, da se je
ustavne razprave v krajevnih skup-
nostih udeležilo nad 2.000 občanov;
v razpravah po kolektivih pa okrog
".000 delovnih ljudi V razpravi so
dali priznanje tudi članom politič-
nega aktiva, ki so tolmačili osnutke
obeh ustav in znali dati poudarek
tistemu, kar je ljudi najbolj
zanimalo in kar je bilo za
!»samezne sredine pomembno.
Wjub temu so menili, da naj vsak
forum posebej oceni aktivnost
posameznikov, ker vsi niso izpolnili
zadolžitev, zato pa so namesto njih
"loraliveč prispevati drugI
Član predsedstva OS ZSS - Franc
I^točnik je podrobneje poročal o
predlogih in pripombah, ki so jih
ilali delovni ljudje v razpravah po
organizacijah združenega dela. Vsak
predlog in pripombo je treba točno
opredeliti k posameznim členom
osnutka zvezne ali republiške
ustave. Vsega tega do seje ni bilo
mogoče, zato so imenovali 6-član-
sko komisijo, ki se je sestala v
ponedeljek, 8. oktobra in oblikovala
dokončne predloge in pripombe.
Nanašajo se predvsem na to, da se v
ustavi zagotovi brezplačno šolanje
tudi v večerni šoli vsem odraslim, ki
želijo končati osemletko, na man-
datno dobo v organih samoupravlja-
nja, na konkretnejša določila o
enotnem jugoslovanskem tržišču, o
delegatskem sistemu in pogojih, kdo
je lahko delegat, o samouprav/iih
interesnili skupnostili na področju
materialne proizvodnje, o lastnin-
skih pravicah in podobno.
Podpredsednik OK SZDL Jože
Stropnik je iz razprav v krajevnih
dcupnostih in predlogov občanov
predlagal konkretno formulacijo k
posameznim členom republiške in
zvezne ustave. Med njimi so
predvsem pom.embna določila glede
skrbi za nerazvita področja in
območja, skrb za odpiranje novih
delovnih mest za zaposlitev obča-
nov, ki so sedaj na delu v tujini,
povečanje zemljiškega maksimuma v
pasivnih liribovitih predelih, kjer
prevladuje živinoreja, gozdarstvo in
delno sadjarstvo in glede financira-
nja krajevnih skupnosti, upoštevajoč
strukturo in gospodarsko moč - z
namenom, da materialno šibke
(Nadaljevanje na 2. strani)
ao nedelje. 21. oktobra 1973.
/olna luna bo v petek, 12.
^'^'obra ob 4.08.
Napoved: Pretekle dni se je od
'■'sra do Balkana zagozdil visok
tu?' Potisk. Zaradi tega smo imeli
^ ' pri nas lepo in zjutraj
"i^ljeno vreme. Zato bo spre-
_ riijivo vreme z ohladitvami
šele v tem tednu. Kratko:
'edn ^'^^rnenska napoved zadnjeea
oW i. izpolnila do petka. 19.
^Jiobra 1973. bo tudi vetrovno z
'''^smi in močnejšimi plohami.
ALOJZ CESTNIK
Gornji posnetek smo naredili v haloških goricah, kjer so sc trte kar šibile pot
težo sočnega grozdja. Vinogradniki imajo letos res lep pridelek.
l oto: M. OZMFC
Kako gospodarimo v ptujski občini?
Na podlagi podatkov poslovnega
uspeha iz periodičnih obračunov
organizacij združenega dela s pod-
ročja gospodarstva v naši občini je
razvidno, da so poslovni uspehi,
doseženi v prvem polletju letos,
slabši od lanskih in da zaostajajo
tudi za repubhško dinamiko.
Gospodarstvo je v letošnjem
prvem polletju dosegk) 1.323.092
tisoč dinarjev celotnega dohodka, ki
je v primerjavi z lanskim enakim
razdobjem večji za 20%, medtem,
ko je bila republiška stopnja rasti
celotnega dohodka 27 %. Povečanje
celotnega dohodka je tudi letos
močno pod vplivom naraščajočih
cen, ki so kljub številnim stabiliza-
cijskim ukrepom hitro rasle. Tako
90 se cene industrijskih proizvodov
pri proizvajalcih povečale za 10%,
cene na drobno za 17 življenski
stroški pa kar za 20 %. Najbolj je
povečalo svoj celotni dohodek
kmetgstva, za 46% - v merilu
republike za 39 %. Povprečne
stopnje rasti celotnega dohodka v
občini niso dosegle le naslednja
področja: industrije, gradbeništvo,
trgovina in stanovanjsko komunalne
dejavnosti. Lani je gospodarstvo
doseglo na 100 din porabljenih
sredstev 123 din celotncga dohodka,
letos pa za 1 % več, se pravi
124 din. Dohodek, kot razlika med .
celotnim dohodkom in porabljenimi
sredstvi je naraščal in je za 21 %
višji, kot v polletju lani (v SRS
21 %). Dohodek za razdelitev je bil
za 923.108 dinarjev večji od
doseženega, kar je posledica izgube
zaradi nedoseženega dohodka v
industriji (Delte) in kmetijstvu (KK
obrat mlekarna) ter povečanja
dohodka v Petoviji,
Za osebne dohodke so organi-
zacije združenega dela namenile za
22, % več sredstev. Sredstva za
osebne dohodke so naraščala
hitreje, kot sredstva za sklade.
Daleč nad lanskimi dosežki
reproduktivne sposobnosti sta kme-
tijstvo in gostinstvo, ki sta ob
polletju lani edini izkazovali zmanj-
šanje akumulativnostl Nekoliko
višjo akumulacijo, kot v prvem
polletju lani ima še trgovina, med
tem ko industrija, gradbeništvo in
obrt, dosegajo znatno nižjo akumu-
lacijo, kot pred letom.
V industriji je dosežena zelo nizka
akumulativno si v tovarni glinice in
aluminga ter v podjetju za popravilo
železniškili voz, kjer so sredstva za
razširjeno reprodukcijo za več kot
polovico manjša, kot pred letom. V
gradbeništvu beležita za več kot
polovico manjšo akumulativnost
podjetji Gradnjq in Projektivni biro,
v obrti pa podjetji Sigma in
Elektrokovinar.
LIKVIDNOST gospodarstva ptuj-
sko občine se je v prvem poletju
občutno izboljšala. Ugotovljen je
visok porast denarnih sredstev na
žiro računih delovnih organizacij, ki
so »icoraj dvakrat večja kot pred
letom, ko je bilo stanje izredno
kritično. Blokad žiro računov letos
skoraj ni bilo, oz. niso bile daljše od
3 dni Vse organizacije so izplače-
vale polne osebne dohodke.
Stanje terjatev do kupcev je za
10 % nižje, obveznosti do dobavite-
ljev so v povprečju prav tako nižje
za 25 %, kot pred letom. Za vsa
gospodarska področja, razen za
gostinstvo je značilno, da terjatve
do kupcev presegajo obveznosti do
dobaviteljev.	M. OZMFC
2 stran
tednik — Četrtek, i i. oktobra 1973
Več govora kakor dela
delavska večina v zvezi komunistov
Od druge konference ZKJ,
posebno do pisma predsednika Tita
in IB predsedstva ZKJ so nešteto-
krat, posebno z občinskih organi-
zacij ZK sklepi, da se je treba
zavzemati za zagotovitev delavske
večine v strukturi članstva ZK.
Gotovo, da v vsem tem času ni bilo
občinske organizacij v gospodarsko
razvitem predelu, ki ne bi izjavljala,
kako bo vse storila, da se bo
bistveno spremenila struktura član-
stva v korist neposrednih proizvajal-
cev.
Vendar se je v tem, kot tolikokrat
prej v drugih primerih pokazalo, da
v tem pogledu nismo bili dosledni;
kako bi si sicer razlagali podatek, ki
so ga objavili te dni na seji komisije
predsedstva ZKJ za razvoj organiza-
cije, da je bilo v ZK sprejetih v
letošnjem prvem polletju celo manj
delavcev kot lani.
Lani je bilo 39,5 % novosprejetih
članov neposrednih proizvajalcev, v
letošnjem prvem polletju pa le 35,3
%. Ce upoštevamo, da so delavci
najštevilnejša kategorija članov, iz
katere so izključeni člani (37 %), ali
ki so zapustili organizacijo (43,1 %),
ali so izpuščeni iz evidence (36 %),
potem je jasno, da če se bo to
gibanje še nadaljevalo, bo govorenje
o delavski večini v ZK le govorenje,
vsekakor pa eden od neizvedenih
sklepov v arhivih občinskih in
drugih komitejev.
Upajmo, da v tem primeru ne bo
tako in da bo ta signal komisije
predsedstva ZKJ pomenil vodstvom
ZK kot opomin, da prerešeta svoj
odnos do sprejetih nalog v
predkongresnem času.
Razumljivo je, da imajo v tem
pogledu največje praktične obsež-
nosti vodstva osnovnih organizacij v
gospodarskih kolektivih; od njihove
iniciative je predvsem odvisen
nadaljni potek akcije.
SV
DELO DRUŽBENO POLITIČNIH ORGA-
NIZACIJ V ORMOŠKI OBČINI
zms - 4. oktobra 1973
Neaktivnost komisij, ki so bile
pred časom ustanovljene pri občin-
ski konferenci ZMS Ormož je
spodbudila člane predsedstva te
organizacije, da so to vprašanje
ponovno načeh. Skupaj s predsed-
niki nekaterih mladinskih aktivov
ter prisotnosti sekretarke komiteja
OK ZKS Terezije Štefančič in
predsednika OSS Ormož Alojza
Balažiča so se odločili reorganizirati
komisije ter zamenjati članstvo in s
tem ponovno aktivirati delo v
komisijah. Pri predsedstvu so usta-
novljene komisije za gospodarska
vprašanja, ideološko delo in izobra-
ževanje, družbeno aktivnost ter
komisija za splošni ljuddci odpor in
kadrovska komisija.
V razgovoru o problemih mladin-
skih aktivov so se ustavili predvsem
pri mladinskem aktivu Velika Ne-
delja in Vičanci. Prvi imajo organi-
zacijske in finančne probleme, ^ugi
pa glede na sodelovanje v nogometni
hgi samo finančne. Aktiv vzdržuje
svoje nogometno moštvo in ne
prejema nobene dotacije.
Mladi so spregovorih še o reorga-
nizaciji zveze mladine Slovenije, ki
se bo po novem imenovala sociali-
stična zveza mladine Slovenije in se
bo pri svojem delu oslanjala pred-
vsem na socialistično zvezo in
sindikate.
Ob koncu so zaradi odhoda
dosedanjega sekretarja občinske
konference ZMS Omrož k vojakom
izvolili novega sekretarja. Vsi so se
zedinili, da to funkcijo prevzame
Majda Kavkler, učiteljica iz Ormoža.
Pri točki ,razno' so se pogovorili o
družbeni akciji za izobraževanje
mladine, vpisu v večerno osnovno
šolo ter sklenili obiskati mladinske
aktive in se s članstvom organizacije
pogovoriti o problemih.
zks - 2. oktobra 1973
Ob koncu oktobra letos bo v
Ormožu V. seja občinske konfe-
rence ZKS Ormož y zvezi s tem
potekajo že intenzivne priprave.
Mednje sodi tudi razgovor sekre-
tarjev osnovnih organizacij in ak-
tivov ZKS s področja občine.
V. seja občinske konference ZKS
Ormož bo namenjena analizi dela
komunistov s področja občine v
tekoči mandatni dobi s poudarkom
na položaj po znanem pismu pred-
sednika Tita in izvršnega biroja
predsedstva ZKJ. Za takšni pregled
stanja je nujno analizirati delo v
vsaki osnovni organizaciji in aktivu
ZKS. Sekretarji so se zato pogovorili
o pripravi poročil ter sprejeli sta-
lišče, da naj bodo poročila kar
najbolj kritična in samokritična. V
delovnih organizacijah in krajevnih
skupnostih je treba posebej pro-
učiti, kakšne premike je bilo opaziti
po pismu in kako je na področju
samoupravljanja. Ne bi smeh iti
mimo problemov ob ustanavljanju
temeljnih organizacij združenega de-
la in posebej pregledati, kako je v
samoupravnih aktih obravnavana
delavca kontrola. Podah bodo tudi
oceno poteka javne razprave o
ustavnih spremembah in spre-
membah zvezne in, republiške ustave
ter povedali, kako so se komunisti
vključevali v reševanje problemov na
področju gospodarstva. Posebno
skrb bodo posvetili idejnosti med
prosvetnimi delavci in pomlajevanju
zveze komunistov s sprejemanjem
novih članov. Letos 25. junija je
bilo sprejetih 25 novih članov. Po
nekaterih izjavah sekretarji osnovnih
organizacij ne posvečajo posebne
skrbi mladim.
V zvezi s pripravami na X.
kongres ZKJ in VII. kongres ZKS so
sklenih organizirati razpravo med
članstvom o izhodiščili tez za oba
kongresa.
skupna ocena ustavne
razprave
(Nadaljevanje s 1. strani)
krajevne skupnosti hitreje napredu-
jejo. Na seji so tudi enotno podprli
predlog, da bi naj bil v bodočem, z
republiško ustavo predvidenem
predsedstvu republike, tudi predsed-
nik centralnega odbora ZS Sloveni-
je.
F. Fideršek
Zakaj zastoj v gradnji
stanovanj za delavce
v sredo, 3. oktobra, je bila v
Ptuju tretja seja aktiva komunistov
- delavcev občine Ptuj. Pod
predsedstvom Konrada VRTICA,
sekretarja aktiva, so razpravljali o
samoupravni delavski kontroli, o
gradnji stanovanj za delavce iz
sredstev solidarnostnega sklada,
sprejeli so svoj program dela in
poslovnik.
samoupravna
delavska kontrola
Uvodno obrazložitev o pomenu
samoupravne delavske kontrole je
imel član sekretariata aktiva Maks
Jabločnik; predsednik samoupravne-
ga organa delavske kontrole v TGA
„Boris Kidrič" - v Kidričevem -
Vinko Knez pa je poročal o
konkretnih izkušnjah v njihovem
kolektivu in o seminarju za
predsednike delovnih kontrol, kije
bil za vso Jugoslavijo v pobratenem
Arandjelovcu, z območja ptujske
občine pa se ga je udeležil samo on,
pa tudi sicer je bilo na tem
seminarju malo udeležencev iz
Slovenije.
V živahni razpravi so komunisti -
delavci iz posameznih kolektivov
poročali, kako daleč je pri njih in se
zanimali za razne podrobnosti Iz
teh poročil povzemamo, da so
organe delavske kontrole doslej
izvolili poleg Kidričevega le še pri
TOZD „Panon5a" Ptuj, ki deluje v
okviru veletrgovine „Mercator", kjer
centrahio pripravljajo poslovnike za
te organe in pri PTT Podjetju -
TOZD Ptuj, kjer jim še obseg in
način dela te kontrole ni znan. Več
poročevalcev je tudi navedlo, da
bodo organe delavske kontrole
izvolili, ko bo usklajen statut-
podjetja. Nekateri delavci-komuni-
sti pa so kritično navajali, da
ponekod vodilni v delovnih organi-
zacijah zavirajo ustanovitev teh
organov, se posmehujejo in ironično
vprašujejo: „Kaj bo delavska kon-
trola sploh delala".
Po razpravi so sklenili, da se bo
vsak član aktiva komunistov-delav-
cev v svoji OZKS in osnovni
organizaciji sindikata odločno za-
vzel za to, da se čimprej opredelijo
naloge samoupravne delavske kon-
trole v statutih delovnih organizacg
in da se organi kontrole izvolijo
najkasneje do konca letošnjega leta.
Komiteju ObK ZKS tudi priporoča-
jo, da podvzame ustrezno politično
akcijo, da bo ta naloga v vseh
kolektivih res dosledno izvršena.
Povezano s tem so obravnavali
tudi osnutka zvezne in repubhške
ustave in v zvezi z ustavno
opredelitvijo delavske kontrole
predlagan več dopolnitev. Med
drugim predlagajo, da se naj
besedilo ustave dopolni z določi-
lom, da se delavska kontrola mora
ustanoviti v vseh TOZD, v interesnih
skupnostih in v drugih ustanovah,
kjer se troši dohodek. V ustavi naj
bo tudi zapisano, da se organi
delavske kontrole volijo na zboru
delovnih ljudi Oba predloga dajejo
zaradi tega, ker je v sedanjih
osnutkih obeh ustav samo zapisano,
da se organi delavske kontrole
ustanovijo v organizacijah združene-
ga dela. Prav tako so predlagali, da
naj temeljni zakon prinese načelna
določila o nalogah delavske kontro-
le in zahtevali, da se čimprej
sprejme republiški zakon o samo-
upravni delavski kontroli, v katerem
naj bo podrobneje opredeljeno
področje in obseg delovanja delav-
dce kontrole.
kritično o gradnji
stanovanj za delavce:
O tem vprašanju je dal uvodno
obrazložitev Marjan OSTROŠKO,
predsednik iniciativnega odbora za
ustanovitev samoupravne stanovanj-
ske skupnosti občine Ptuj. Predvsem
se je zadržal pri programu gradnje
družbenih stanovanj za delavce z
nižjimi osebnimi dohodki, ki bi se
gradila iz prispevkov solidarnostnega
sklada. Povedal je, daje v načrtu do
90stanovanjski blok, ki bi stal ob
Volkmerjevi cesti zraven doma
upokojencev. Do konca leta 1974 bi
naj bilo vseljivih prvih 40 do 60
stanovanj. Sedaj so na tem zemljišču
v teku arheološka raziskovanja, kar
je za zgodovinsko zaščiten Ptuj
potrebno, vendar to povzroča
dodatne stroške. Takoj po končanih
arheoloških raziskavah se bo pričelo
z gradnjo, ker eden od projektantov
dela izključno na tem.
Nadalje poroča, da je skupščina
občine Ptuj z odlokom, 12. julija
letos, ustanovila samoupravno sta-
novanjsko skupnost. V tem odloku
je med drugim določilo, da do
30. sept. 1973, na predlog iniciativ-
nega odbora občinska skupščina
razpiše prve volitve v skupščino
stanovanjske skupnosti Iniciativni
odbor je predlog dal, vendar volitve
še niso razpisane, ker se skupščina v
tem časi^ ni sestala. (Razpis bo
skupščina občine Ptuj opravila na
današnji seji; v njem je določilo, da
morajo delovne in druge organizaci-
je izvoliti delegate v skupščino
stanovanjske skupnosti do 25, okto-
bra 1973).
Iniciativni odbor je tudi pri SO
Ptuj vložil prošnjo, da se zemljišče
iz SLP za gradnjo družbenih
stanovanj za delavce odstopi brez-
plačno solidarnostnemu skladu.
Prav tako bi naj bilo to zemljišče
komunalno urejeno iz sredstev
komunalnega prispevka. To bi
gradnjo stanovanj za delavce poceni-
lo do 25 %. Vloga še ni rešena zaradi
tega, ker je svet za finance, pristojen
za rešitev, bil že večkrat sklican,
vendar seja nobenkrat ni bila
sklepčna.
V	razpravi so delavci-komunisti
kritično oceniH zavlačevanje in
neučinkovitost na tem področju in
izražali dvom, če bo tudi pozneje
teklo vse po predvidenih načrtili, če
ne bo stalnega pritiska subjektivnih
dejavnikov. Odločno so tudi zahte-
vah doslednost in odgovornost vseh
pristojnih organov in posameznikov.
Izrekli so tudi polno podporo
prizadevanjem iniciativnega odbora.
V	sklepih seje aktiva komunf
stov-delavcev je dana enotna
podpora predlogu, da se za gradnjo
družbenih stanovanj iz solidarnost-
nega sklada odstopi brezplačno
komunalno urejeno zemljišče, ker
tako bomo lahko iz solidarnostnega
sklada zgradili čimveč stanovanj "
delavce. Prav tako so predlagali, a
se naj za vso gradnjo družbeni^
stanovanj odstopi zemljišče
brezplačno. Zahtevah so tudi, da s
v občini čimprej konstituira skUF
ščina samoupravne stanovanji
skupnosti občine Ptuj.
^ppjik __ Četrtek, ii. oktobra 1973
stran 3
^NTERVJU:
Franc Toš,
prometnik
bistriško gostinstvo
Pozornost posvečena domačemu gostu
Predstavite prosim, vaš poklic,
va5o poglavitno nalogo!
-	Moja po^avitna naloga je
vodenje postaje in celokupno
odvijanje pometa z avtobusi v
ptujski občini prek te avtobusne
postaje. Zraven tega vodim tukaj v
pisarni dnevnik in ostalo administra-
cjo, kajti to delovno mesto ni tako
močno zasedeno, mislim ni preobre-
menjeno.
Kakšna strokovna usposobljenost
je potrebna za delo, ki ga
opravljate?
-	V glavnem prometna šola, ki
usposablja prometne tehnike, lahko
pa je tudi kakšna sorodna poklicna
šola za delo v prometu. Seveda je
potrebna še praksa.
Koliko potnikov se prepelje na
dan skozi ptujsko avtobusno
postajo?
-	Poprečna številka bi bila okoli
10.000, če odštejemo mesečne
vozovnice."
Potniki se večkrat pritožujejo
zaradi zamud; kaj vi menite o tem?
-	Mi gledamo na zamude s svoje
strani. Lahko so vmes objektivni ali
pa subjektivni vzroki. Največkrat pa
je to odvisno od prilik na terenu. Pa
n^ bo to slaba cesta, obvoz,
prometna nesreča ali pa tudi kakšna
okvara na avtobusu. Seveda se
skupaj s šoferji in sprevodniki
travmo, da je zamud čim manj, če
pa že so, da so čim krajše."
Ali ste povzeli kakšen ukrep za
zboljšanje razmer v prometu?
_ - Vozni park se z vsakim letom
širi in izboljšuje. Problemi so na
tapeti, a jih redno rešujemo, vsaj
poskušamo.
Koliko avtobusov pa ima vaše
l^omunalno op. p.) podjetje?
-Voznih je kakih 20 vozil."
Dovolite, takole med nama, ali ste
Movoljni z osebnimi dohodki?
-	Ja veste, to je tako ... no, v
I S^vnem bi bilo, sploh pa ne bi bilo
^"»Jo- če bi dobil kaj več.
I Dogodek, ki vam je ostal, odkar
I na tem delovnem mestu, najbolj
'spominu?
Ja, veste, pridejo tisti sejemski
ko je ]|udi kot mravelj, takrat
f najhuje, pride do raznih žepnih
ipd. Nasploh postane takrat
^'mivo in tege.
j^ot zaključek, je Franc Toš še
„Vidite, potrebe so eno,
/o> kar se lahko nudi pa zopet
80. Vedno poiskati nekako
^mo pa je teaco. Poglejte, tukaj
Uj^Jao iz ene strani avtobusi iz
, z druge strani iz Slovenskih
pa iz velikih središč, kot so,
jj -0. Ljubljana, Celje in Maribor."
.^spremembe vplivajo na voznika
iv, ' ^ sem sploh rad, če pride
( na postno, ne glede na
*'	^^ splošno pa
° se dodam, da za pogoje, ki jih
lid,).?' opravljamo svoj posel v
M. OZMEC
Podatki republiškega zavoda za
statistiko in enoletne analize pri
SDK so nas napotili k temu, da
obiščemo gostinsko podjetje Planina
iz Slovenske Bistrice, ki je v
obdobju dobrega leta povprečno za
50 odstotkov preseglo lanskoletne
storitve in promet ter s tem končalo
obdobje dolgoletnega životarjenja in
podpoprečnega poslovanja tega
gostin^ega kolektiva.
Pred obiskom pri direktorju
podjetja smo iz pogovora z gosti
hotelske restavracije Planina zabele-
žili naslednje: Gostinstvo v občini
nima bleščeče bodočnosti, ker je
Bistrica le prehodno mesto in nima
večjih po (gev za razvoj turizma.
Nova cesta nam bo odpeljala še teh
nekaj sedanjih priložnostnih gostov.
Gostinci so odvisni predvsem od
potrošnje domačinov, ki nas ni
veliko ter nas na en lokal povprečno
pride 136. Družbenih lokdov je
sedem, 15 je zasebnih gostiln,
katerih je v našem mestu s cca 3.000
občani preveč, kajti od povprečnega
števila 136 občanov na vsak lokal v
mestu moramo odšteti še otroke,
ženske in druge, ki ne zahajajo v
lokale, kar pomeni, da tako privatni
kakor družbeni gostinski sektor
životarita in občina ne bi smela več
dovoljevati odpiranja novih obratov.
Bistriški lokali so v zadnjih letih
bili na zelo slabem glasu, vendar se
je s prihodom novega direktorja v
gostinsko podjetje Planina marsikaj
spremenilo in popravilo. Nekultur-
nega obnašanja mladine in vinjenih
oseb v lokalih ni več. Novemu
direktorju so zaradi strogih ukrepov
za ureditev reda v lokalih sprva
pošiljali grozihia in anonimna pisma,
vendar moramo danes priznati, da je
bila njegova doslednost pravilna in
ga spoštujejo tudi nekdanji razgra-
jači, ki so se pretepali, pljuvali po
lokalu, dajali noge na mizo in
podobno.
Direktor Av^st Vindiš, ki je tudi
odbornik občinskega sveta za
gospodarstvo pa nam je povedal
naslednje: „Mesto direktorja v 38
članskem kolektivu podjetja Planina
sem prevzel pred dobrim letom.
Imamo pet samostojnih delovno-
obračunskih enot v Bistrici, od
katerih je največji hotel."
Na vprašanje kakšen je bil razvoj
podjetja v zadnjem letu je direktor
odgovoril: „V pretekli jeseni je bil
obnovljen hotel, ki ima sedaj
centralno kurjavo. V obnovo smo
vložili okoli 40 milijonov in bo
končana z ureditvijo plesne dvo-
rane, ki jo bomo obnovili v tem
mesecu. Domače padbeno podjetje
piavtako zaključuje dela na novem
štiristeznem avtomatskem kegljišču,
katerega bomo predali namenu ob
dnevu republike. Kegljišče bo
domače izdelave in bo imelo
dodatne prostore, kot so: garde-
roba, slačilnica, tuši, sanitarije,
priročno skladišče, točilna miza;
urejen pa bo tudi šestdesetsedežni
bife, S kreditom za gradnjo je bilo
težko in nam je 85 milijonov
odobrila KB Ljubljana, s 40 milijoni
pa nas kreditira gradbeni izvajalec.
Obrestna mera za odplačilo kredita
je za naš mali kolektiv sorazmerno
visoka, vendar upamo, da jo bomo
zmogli, ker se kegljišča hitro
obrestujejo. V našem hotelu smo v
zimskih mesecih z uspehom uvedli
sobotni ples, ki ga bomo tudi letos
nadaljevali. Dohodek podjetja seje v
tem letu povečal za 29 odstotkov,
dohodek za razdelitev za 52
odstotkov in dohodek za osebne
prejemke za 50 odstotkov. Ostanek,
oziroma presežek dohodka se je
povečal za 45 odstotkov. V naših
obratih se je letos močno povečala
prodaja piva in brezalkoholnih
pgač, padla pa je potrošnja vina in
žganih alkoholnih pijač.
V prihodnjem letu imamo v
načrtu ali večjo razširitev sedanjega
hotela, ali pa morda novogradnjo ob
novi trasi hitre ceste, ki vodi mimo
Slovenske Bistrice. S študijami, k
katerim bomo pristopili v kratkem,
bomo poskušali ugotoviti, kaj je za
nas bolj sprejemljivo in donosnejše."
Kako pa je z reševanjem vaših
kadrovskih problemov?
,,Z dvigom osebnega dohodka
smo jih precej odpravili in razvoj v
prid vsakega posameznika v našem
kolektivu bomo še nadaljevali.
Večina uslužbencev je iz neposredne
okolice mesta in k^šnih posebnih
stanovanjskih ali prevoznih proble-
mov ni. V vsej gostinski dejavnosti v
Sloveniji je opazna fluktuacija in
primanjkuje kadrov. Plače gostin-
skih delavcev so nizke, delo pa je
zelo naporno, ker ne pozna
praznikov, sobot in nedelj. Večina
gostinskih delavcev teži za tem, da
se v prvih letih svojega dela priuči
ali prešola v drugi donosnejši, manj
naporen in lažji poklic. Gostincem
je nujno potrebno zagotoviti
drugačne pogoje dela in plačila,
vendar tega ne smemo iskati v
zvišanju svojih storitev, kakor to
mnogi delajo. Probleme nam dela
tudi trgovina s svojimi bifeji, ki nam
pobere mnogo gostov, čeprav je
naše delo gostinsko in njihovo
trgovsko poslovanje. Menim, da bi
morali na tem področju sprejeti
ustreznejše zakone in da se naj
zaščiti vsaj družbena gostinska
dejavnost."
Kakšni pa so vaši izgledi za razvoj
gostinsko-turistične dejavnosti v
občini?
„Izgledov je malo. Posvetiti se
moramo predvsem domačemu go-
stu. Rekreacijskih in turističnih
centrov v neposredni bližini Bistrice
ni. Ceste so slabe. Muzej se komaj
pripravlja, čeprav so prostori zanj že
dalj časa na razpolago. Precej nam
bo zagodla tudi nova hitra cesta, ki
bo pedala mimo Bistrice. Gostinci bi
morali delati enotno in se podpirati.
V naši zakonodaji vlada prevelika
sproščenost in se lahko vsak bavi s
vsem. To ni dobro za gospodarstvo.
Vsak ti moral opravljati dejavnost,
za katero je specializiran in
usposobljen, potem ne bi bilo
problemov. Pogoji za razvoj gostin-
stva v naši občini so, vendar jih ne
moremo rešiti samo mi, temveč je
to stvar tudi drugih družbenih in
delovnih organizacij, katerih delo
sovpada z našim."
Avgust Vindiš: „Domačega gosta
moramo postaviti v ospredje".
Foto: Ozmec
svečanost v ptuju
s svečano akademijo v vojaškem
klubu v Ptuju se je 6. tega meseca
začela proslava dneva artiierije.
Najboljše ekipe v športnih discipli-
nah so dobile diplome, najuspešnej-
ša enota — enota kapetana
Ivanoviča pa tudi pehar komandan-
ta garnizije.
Starešine so tekmovali v Slov,
Bistrici, ptujski vojaki pa so skupno
z mladinci iz TGA gostUi vojake iz
Slov. Bistrice.
V	Slovenski Bistrici so staresije
Ptuja slavili trojno zmago v šahu (s
3,5 in 1,5); v nogometu (4:2) in v
odbojki (3:1).
V	Ptuju pa je zmagala vsaka ekipa
v po eni disciplini.
Najboljše posameznike je nagradil
komandant garnizije.
IS
ozimnica - pomembna
skrb sindikatov
Delovne organizacije in občinski
sindikalni svet Slov. Bistrice si
letošnjo jesen še posebno skrbno
prizadevajo oskrbeti člane sindika-
tov z ozimnico po ugodnejših cenah.
Medtem, ko v nekaterih osnovnih
organizacijah zbirajo naročila in se
dogovarjajo s proizvajalci pomemb-
nejših živil za ozimnico, pa so v
drugih že pripravili in poslali
naročila. Nekatera niso majhna, saj
je v največ primerih možno
ozimnico dobiti tudi na obročno
odplačevanje pri osnovnih organiza-
cijah sindikata.
Največje zanimanje vlada za
vloženo povrtnino, sadje in krompir.
Občinski sindikalni svet Slov.
Bistrica pa se v tem okviru
dogovarja s Kmetijskim kombina-
tom Slov. Bistrica o nabavi sadja po
najugodnejših cenah.
VH
4 stran
tednik — Četrtek, i i. oktobra 1973
Dosledno izvajanje sanaci|skega
programa v TGA
Redukcija električne energge, ki
je brez dvoma najtežje prizadela
tovarno glinice ina aluminga v
Kidričevem, je še vedno glavni
predmet razprav v kolektivu. Kako
tudi ne, saj popolna ustavitev
proizvodnje aluminija v elektrolizi
„A" pove dovolj. Kolektiv, ki sicer
razume težke energetske razmere pri
nas, je to potrdil tudi na zboru
kolektiva, na katerem pa je tudi
odločno zahteval, da mu skupnost
povrne nastalo škodo in mu pomaga
iz nezavidne situacije. Kljub temu
pa je zares težko razumeti, da se ■
taka težka redukcija pojavlja v času,
ko na našem domačem trgu
primanjkuje nad 50.000 ton alumi-
nga za predelovalno industrgo, sedaj
pa bo ta primanjkljaj nedvomno še
večjL Navzlic tej težki situacgi
strokovni kadri v tovarni ne stojijo
ob strani ter jadikujejo, ampak 90 se
z vso resnostjo ter odgovornostjo
totili priprave sanacijskega in akcij-
skega programa, s katerim bo
potrebno vsaj delno ublažiti težko
< stanje in prilagoditi nadaljnjo
proizvodnjo nastalemu položaju.
Pred nedavnim se je že sestalo
predsedstvo tovarniškega zbora sin-
dikata, ki se ga je udeležil tudi
glavni direktor podjetja dipL oec.
Milan KRAJNIK ter prisotne
seznanil s predlogom sanacijskega
programa. Vsekakor je v njem
mnogo stvari nakazanih ter postav-
5enih tako, kot je pač v tem času in
stanju najbolj primerno ter možno.
Najprej je glavna skrb razporeditev
delovne sile, kije delala v elektrolizi
„A", ki je sedaj na takozvanem
„dopustu", treba je takoj ukiniti vse
investicge za vzdrževanje, odpoveda-
ti zunanjim sodelavcem, ki so prej
delali v podjetju itd. Vsekakor se
strokovnjaki v TGA Kidričevo
trudijo, da bi čimprej pripravili vse
tako, da bi sanacija kmalu stekla in
da bi škoda bila čim manjša.
France Meško
Zlati pokal za ZRVS Ormož
Fotopafuali smo samo 4 pokale od štirinajstih, kolikor jih ima občinska
organizacga ZRVS Ormož v svoji „zbirki". V sredi sta dva najnovejša. Manjši
zlati in večji srebrni. Vsi pa so plod letošnjega dela.
Foto: J. Rakuša
Znani so uspehi krajevnih zdru-
ženj in občinske organizacije zveze
rezervnih vojaških starešin Ormož
kljub temu so Ormožani na republi-
škem tekmovanju ekip rezervnih
vojaških starešin iz skoraj vseh
slovenskih občin znova presenetih.
Srečanja se je udeležilo 61 tdcmo-
valnih ekip. Samo 7 občin s
področja SR Slovenije ni poslalo
svojih zastopnikov. Vsaka ekipa je
štela 3 člane. Ormoško so sestav-
ljali: Maks Antolič iz Miklavža,
Boris Vrbančič iz Ormoža in
Marijan Vnuk iz Ivanjkovec.
Posamezne ekipe so se pomerile
med seboj v tekmovanju, ki je
obbsegalo reševanje nalog iz vojaške
teorije, taktike in topografije,
pomerili pa so se še v streljanju z
vojaško pištolo in v pohodu po
azimutu. Tekmovanje je bilo zelo
dobro pripravjeno. Najboljšim eki-
pam in tekmovalcem - posamezni-
kom je predsednik republiškega
odbora ZRVS Slovenije, Slavko
Korbar razdelil priznanja in pohvale.
Med ekipami je prvo mesto v SR
Sloveniji zasedla ekipa zveze
rezzervnih vojaških starešin občine
Ormož in za to prejela prehodni
zlati pokal (lansko leto ga je imel
ZRVS Cerknica) ter srebrnega v
trajno last. Ormožani so zmagali z
veliko prednostno razliko. Dosegli
so 769 točk. Drugouvrščena ekipa
članov ZRVS Tolmin je dosegla 707
točk, tretja pa je bila ekipa občine
Novo mesto, ki je zbrala 705 točk.
Tudi med posamezniki so Ormo-
žani na vrhu lestvice. Najboljši
izmed vseh tekmovalcev je bil Maks
Antolič, drugi pa Boris Vrbančič.
Oba člana ormoške tekmovalne
ekipe. Prvi je zbral 266 drugi pa 262
točk. Tretji med posamezniki je bil
Jože Šantelj iz Postojne. Dosegel je
261 točk.
Tekmovanje je bilo letos v Dobrni
pri Ceju. Iz doseženega uspeha se
vidi, da se Ormožani „znajdejo"
tudi na drugih terenih. Čestitamo!
jr
PRIPRAVA NA NOVO ORGANIZACIJO
SINDIKATOV OBČINE PTUJ
V občinskem svetu ZSS Ptuj so se
že pričele prve razpave o izdelavi
predloga o novi organizaciji sindi-
katov v občini Ptuj. Prve teze
predvidevajo, da bi se poleg šestih
občinskih odborov sindikatov usta-
novilo še devet občinskih sindikal-
nih konferenc, tako, da bi v občini
Ptuj do ustanovitve novih sindika-
tov, ki jih bo v SR Sloveniji po vsej
verjetnosti 18, delovali naslednji
organi sindikatov:
I.	OBCINSKI ODBOR SINDIKA-
TA DELAVCEV INUDSTRIJE
-	Sindikalna konferenca delavcev
kovinske in grafične industrije ter
energetike, občine
-	Sindikalna konferenca delavcev
lesno predelovalne industrije in
gozdarstva
-	Sindikalna konferenca delavcev
tekstilne in usnjarske industrije
II.	OBCINSKI ODBOR SINDI-
KATA DELAVCEV V KME-
TIJSTVU IN ŽIVILSKI INDU-
STRIJI
III.	OBČINSKI ODBOR SIN-
DIKATA GRADBENIH DELAV-
CEV
IV.	OBCINSKI ODBOR SINDI-
KATA DELAVCEV V PROMETU
IN ZVEZAH
V.	OBČINSKI ODBOR SINDI-
KATA DELAVCEV STORITVE-
NIH DEJAVNOSTI
-	Sindikalna konferenca delavcev
trgovine, gostinstva in turizma
-	Sindflcalna konferenca delavcev
obrti
-	Sindikalna konferenca delavcev
komunalne in stanovanjdce dejav-
nosti
VI. OBČINSKI ODBOR SINDI-
KATA DELAVCEV DRUŽBENIH
DEJAVNOSTI
, - Sindikalna konferenca delavcev
vzgoje, izobraževanja, znanosti in
kulture
-	Sindikalna konferenca delavcev
zdravstva, socialnega varstva in
socialnega zavarovanja
-	Sindikalna konferenca delavcev
uprave, javne varnosti, pravosodja,
družbenopolitičnih dejavnosti in
bank
V	okviru vseh šestih občinskih
odborov sindikatov bodo ustanov-
^eni aktivi mladih delavcev.
V	zvezi z novo organizacijo
■ sindikatov v občini Ptuj bodo v
novembru konference osnovnih
organizacij sindikatov, na katerih bo
članstvo ^lepalo o novi organizacgi
sindikatov, volilo delegate v svoje
občinske sindikalne orpne in
delegate za občne zbore sindikatov
ter Zveze sindikatov občine Ptuj.
Novi občinski sindikalni organi
bodo sestavljeni iz delegatov, kijih
bodo izvolile osnovne organizacije
sindikatov. Novi občinski svet Zveze
sindkatov občine Ptuj pa bo
sestavljen iz dele^cij, ki jih bodo
izvolili občni zbori sindikatov.
F.B.
Zaposlovanje v Slov. Bistrici
v zavodu za zaposlovai^e v Slov.
Bistrici so nam „servirali" naslednje
podatke: V občini je trenutno
nezaposlenih 318 žensk in 160
moških. Stanje se iz dneva v dan
spreminja, tako je sedaj od 318
žendc, ki čakajo na zaposlitev, 284
nekvalificiranih, 7 polkvaUficiranih,
20 kvalificiranih in samo 5 s srednjo
šolo. Od 160 nezaposlenih moških
jih čaka kar 55 na zaposlitev v
tujini Pri tem je treba poudariti, da
je v primerjavi z lanskim letom
odhod na delo v tujino vidno padeL
Kljub temu, da je toliko nezapo-
slenih pa primanjkuje delovne sile.
Za opekarno v Pragerskem ne
dobijo delavcev, ker je bilo preveč
težko: tudi za Impoljih sedaj komaj
dobgo. Steklarna „Boris Kidrič"
zaposluje predvsem mlade fante,
med tem ko zaposlgo največ deklet
predvsem v gorenjskih občinah
Kranj, Škofja Loka in Ljubljana.
Za bistriške delavce, ki delajo
izven matične občine so še vedno
prenizki OD. Konkreten primer:
delavec zasluži 130 starih tisočakov,
od tega bo plačal najmanj 70
tisočakov za hrano in stanovanje,
tako, mu ostane borih 60 tisoč
za druge potrebe.
V Bistrici pa že 1 mesec niso
zaposlili niti ene ženske. Veliko si
obetajo od novega obrata kranjske
ISKRE v Poljčanah, v tovarni
IMPOL bodo lahko ob dograditvi
nove valjarne zaposlili predvsem
ženske. Tudi v steklarni bo po
končani rekonstrukcp dobilo dele
večje število mladih fantov.
Poudariti je treba še, da večina
podjetij iz Maribora svojim delav-
cem ne plača prevoza na delovno
mesto in domov, tudi zato jih tam
težje zaposlijo.
sejem elektronike
V ponedeljek je bil v Ljubljani
svečano odprt specializirani sgeni
elektronike, na katerem bodo
razstavljeni skoraj vsi dosežki tega
leta, ustvarjeni na tem področju
človekove dejavnosti
Ogled sejma priporočamo srw-
njim šolam, ki na sejmišču lahko
dobijo tudi strokovno vodstvo.
DIJAŠKI DOM PTUJ
razpisuje
prosto delovno mesto
VZGOJITELJA
Pogoj: končana srednja šola pedagoške smeri.
Nastop službe: 1. 11. 1973.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
^ppjik __ Četrtek, ii. oktobra 1973
stran 5
predstavljamo vam .. .
STANKO KOSI
Le mato j-" Ptvijčanov in
oicoličanov, ki ne p-j^najo Stanka
Kosija, fotografa, ki zraven svojega
rednega dela posveti še mnogo časa
umetniški in novinarski fotografiji
Njegove posnetke lahko zasledimo v
mnogih slovenskih revijah in
dnevnikih, največ pa v našem
tedniku.
Po osnovni šoli mu je stric
poiclonD fotografski aparat, kije bil
v povojnih časih prava redkost.
Zaradi tega so Stanka vedno vabili
na razne prireditve, mitinge in
izlete, kjer je fotografiral slikanja
željne občane. Včasih je lastnik
fotografske kamere zbujal prav
toliko pozornosti kot morda danes
voznik specialnega športnega avto-
mobila, kajti kamere so bile takrat
zelo redke, zraven vsega pa je
primanjkovalo še fotografskega
materiala. Poklonjena stričeva foto-
grafska kamera je začrtala Stanku
njegovo nadaljnjo razvojno pot in
leta 1947 se je odločil, da se bo
izučil za fotografa. Po letu uka v
Ormožu je prišel v Ptuj, kjer je v
ateljeju fotografa Langerholca delal
20 let kot pomočnik. Ko si je
zagotovil dovolj lastnih sredstev, je
leta 1968 v centru Ptuja odprl lastni
atelje, kjer dela še danes.
Kljub temu, da mu je fotografija
postala poklic, mu še danes pomeni
'udi velik hobby, kateremu posveti
'"nogo prostega časa. Uspešno je
»deloval na več fotografskih
jszstavah, vendar se je v zadnjih
tetih bolj posvetil arhivskim posnet-
starega Ptuja, ki se hitro
^reminja in izginja ter nam iz
jjegovega • povojnega razvoja in
""ati preteklosti manjka še mnogo
posnetkov.
Stanko je s svojo profesionalno in
sebno delovno agilnostjo ter
^djetnostjo velik pomočnik novi-
^em pri njihovem delu, kajti ni
^membnejšega dogajanja v občini,
teiP	njegove kamere ne bi
osležii Med njegovimi novinarski-
r posnetki lahko zasledimo
r°Sfafije mnogih državnikov in
^gih pomembnih osebnosti našega
^ *^jega družbenopolitičnega in
^SMarskega življenja.
Manko je najmlajši ptujski
JJI^icni fotograf, ki si je pridobU
nome s hitrim delom, predvsem
J.' ^lelu z amaterskimi filmi Dejal
' '.Vesel sem, če so stranke
zadovoljne z mojim delom in če jim
lahko ustrežem. Danes več ne
primanjkuje fotografskega materia-
la, vendar imamo še vedno probleme
pri tehnični opremi studga in
laboratorija, predvsem pri barvni
fotografiji. Mnogi postopki, katerih
se moramo zaradi tega posluževati,
90 že zastareli in zamudni
Fotografska kamera je naprava za
ustavyanje trenutkov našega življe-
rga in vedno težim, da bi zabeležil
čim več pomembnih dogodkov, ki
ne smejo ostati nezapaženi in
pozabljeni Naše delo še vedno
zakon^o ni najbolje urejeno,
predvsem če želiš razširiti reproduk-
cgo, kar je možno le z obremeni-
tvijo lastnega osebnega dohodka."
Stanko Kosi pa se ni posvetil
samo fotografiji Mnogo časa je
posvetil tudi delu v družbenopolitič-
nih organizacijah. Začel je v
mladinski organizaciji bil je občin-
ski odbornik, sodni porotnik, v
SZDL, predstavnik organizacge
združenja obrtnikov, član raznih
organizacijskih odborov občinskih
prireditfev in še vedno je pripravljen
priskočiti na pomoč, kadar je
potrebno, čeprav s tem bremeni
zapostavlja in odlaga svoje delo, ki
mu predstavlja vsakdanji loruh.
HO-RUK, POSTAVI SE NA KOLESA!
V soboto, 29. septembra se je v Spuhlji zaradi neprimerne hitrosti v
ovinku bočno prevrnila prikolica tovornjaka z avstrijsko registracijo. Kljub
temu, da je škode za kakšen milijon in pol starih dinarjev,^ se voznik
tovornjaka Georg Haase sploh ni preveč razburjal, nasprotno, ta „kratek
premor" je izkoristil za oddih. Ob cesti si je na soncu postavil ležalnik in
potrpežljivo čakal „rešitelja" s časnikom v roki. Ko se mu je pribUžal naš
reporter, je mirno sedel na zadnje kolo: tako, da bo slika lepša!
Foto: M. OZMEC
Slovo od Branka Mastena
v soboto, 6.oktobra 1973, se je
nad 2000 prijateljev in znancev, na
mestnem pokopališču v Ptuju
poslovilo od cvetličaija Branka
Mastena, dobrega očeta, moža,
tovariša in prijatelja.
Niso še ugasnile svečke na cesti
pri hajdinski postaji, kjer je pred
nekaj dnevi v prometni nesreči
usahnilo mlado življenje 13-letne
deklice, že so se, v bližini prižgale
nove, ki so vznemirile in užalostile
prebivalstvo bližnje in daljne
okolice.
Goreče svečke ob nepreglednem
ovinku pri zgodovinski cerkvici Sv.
Roka obveščajo mimoidoče, da je
od občanov te3co in dolgo
pričakovano asfaltirano cestišče že
po nekaj dneh okrvavljeno.
Goreče svečke govorijo, da je v
četrtek, 4. oktobra tega leta, nekaj
minut pred štirinajsto uro na tem
mestu tragično končal poslednjo
vožnjo naš domačin, 23-letni
Branko Masten.
Te svečke pa nas istočasno
opozaij^o na previdnost na naših
zelo ozkih cestah in naglo
naraščajočem prometu, na dobesed-
no upoštevanje prometnih predpi-
sov.
DRAGI BRANKO!!
Na pragu tvoje življenjske poti, ko
si koval načrte za svoje nadaljnje
delo, je v cvetu mladosti nenadoma
smrt iztrgala mladi družinici ljube-
čega očeta in moža. Starši so
izgubili edinega sina, prijatelji in
znanci pa dobrega tovariša. Ne
moremo verjeti kruti resnici, da te
ni več med nami. Vendar smo se
danes zbrali ob tvojem odprtem
grobu, da bi se za vedno ppslovili od
tebe. Zdaj te ni več, vsi smo te za
vedno izgubili. Pogrešali te bomo v
naši sredini, čeprav boš ostal vedno
z nami, v našem spominu.
Ustvaril si si družino. Tvoja želja
je bila živeti v njej delal si tako, da
bi vam bilo lepše in boljše. Bil si
izredno delaven. Že kot mladenič si
si pričel služiti kruh. Uspelo ti je
priboriti si samostojnost pa ti je
prenehalo biti srce. Zapustil si
ljubečo ženo in hčerkici, ki nikoli
ne bosta poznali svojega očeta.
PRIJATEUl
OCENITI AKTIVNOST SINDI-
KATOV PTUJSKE OBCINE PO
PISMU TOVARIŠA TITA
V predsedstvu občinskega sveta
ZSS Ptuj se je pričela razprava o
politični oceni aktivnosti sindikatov
v občini v obdobju po pismu
tovariša Tita in izvršnega biroja
predsedstva .ZKJ ter po 29. seji CK
ZKS.
Na razširjeni seji predsedstva, 5.
cJctobra, so v kritični in poglobljeni
razpravi ocenili, da so bili na
področju gospodarstva v občini
doseženi pomembni premiki. Ugod-
no ocenjujejo intergracijske procese
v kovinsko predelovalni in alumi-
nijski industriji ter v kmetijstvu in
jim dajejo enotno politično podpo-
ro. Menijo, da bi se enak proces naj
pričel tudi v gradbeništvu.
Posebno pozornost v predsedstvu
dajejo uveljavljanju delavskih ustav-
nih dopolnil in akicji za gradnjo
stanovanj za delavce. Predsedstvo
ugotavlja, da je v stanovanjski
politiki ptuj^e občine prisotna
počasnost, kar je v nasprotju s
stališči druge konference sindikatov
občine Ptuj, ki je jasno in odločno
začrtala pot stanovanjski politiki
Predsedstvo odločno postavlja vpra-
šanje, zakaj se v občini Ptuj že ni
pričelo z načrtno gradnjo stanovanj
za delavce in zakaj tako dolgo
odlašajo z razpisom volitev v
Skupščino samoupravne stanovanj-
ske dcupnosti občine Ptuj. Predsed-
stvo je tudi postavilo zahtevo, da
mora koordinacijska komisija za
usmerjanje in vsklajevanje dru liene
akcije za gradnjo stanovanj za
delavce, ki deluje pri komiteju ZKS
in občinskemu svetu ZSS Ptuj takoj
začeti z delom.
Predsedstvo je sklenilo sklicati
skupno sejo plenuma občin^ega
sveta ZSS Ptuj in odborov
sindikatov vseh šestih dejavnosti
občine Ptuj, na kateri bo sprejeta
poUtična ocena aktivnosti sindika-
tov občine Ptuj v obdobju po pismu
tovariša Tita ter sprejet program
nalog sindikatov v novih ustavnih
razmerah.
F.B.
6 stran
tednik — Četrtek, i i. oktobra 1973
alfred merc, dipl. vet.:
Prva pomoč pri živalih
Nadaljevanje
kako pomagamo
zadrgnjeni živali?
Še vedno se kaj pogosto dogaja,
da se ljudje v takem primeru
prenaglijo. Žival namreč v sili
zakoljejo, čeprav tega ne bi bilo
treba storiti. Goveda, ki že po svoji
naravi hlastno žro, da bi pozneje v
miru prežvekovale, zgrabijo včasih
kar celo repo, peso, krompir ali
jabolko, zlasti, če pridejo do kupa
teh sadežev, pa jih pri tem zalotimo
in prepodimo. V takem primeru
žival ne utegne ukradenega sadeža
vsaj malo pregrizniti, skuša ga kar
cele^ požreti. Prevelik sadež zato
obtiči v žrelu ali požiralniku. V
večini primerov obtiči v zgornjem
delu požiralnika, včasih tudi niže
pred želodcem. Bolj redko se
dogodi, da ji sadež obtiči v žrelu in
da zapira tudi sapnik. Zavoljo tega
žival lovi sapo in preti nevarnost, da
se bo zadušila. V takem primeru je
treba hitro ravnati in poskušati, da
sadež z roko odstranimo skozi
gobec.
Davljena žival je nemima, se slini
in kašlja in postaja zaradi zam'aše-
nega požirabiika napeta. Oglate
oblike sadežev so manj nevarne od
okroglih, ki ne dopuščajo uhajanja
plinov iz vampa. Z otipavanjem
vratu z obeh strani poskušamo najti
tujek v požiralniku ter ga s prsti
obeh rok potiskamo proti žrelu.
Žival je pri dajanju pomoči
nemima, zato jo moramo čvrsto
držati privezano aU jo imeti v
stojnici.
Pri posegu z roko v žrelo, moramo
biti previdni in si jo zavarovati pred
poškodbami. Tuj predmet, ki smo
p po požiralniku potisnili do žrela,
izvlečemo s pomočjo okroglega
odpirača, skozi katerega z roko
sežemo po tujek. Odpirač ima ob
strani dva ročaja, s katerimi lahko
žival trdno držimo za glavo. V
skrajni sili si pomagamo tudi z
obročem od peste kolesa kmečkega
voza.
Ce je tujek globlje v požiralniku
in posebno, če je okrogel, žival kaj
rado močno napne. V takem
primeru jo trokiramo in takoj
pokličemo veterinarja. Ce predmeta
z otipavanjem vratu ne moremo
otipati, ker je obtičal niže pred
želodcem, tedaj ga skušamo s
požiralnikovo cevjo (sondo) ali s
kakšno debelo čvrsto ^mijevo
cevjo potisniti navzdol. Pri tem pa
moramo ravnati previdno in z
občutkom in nikakor s silo, da ne
predremo požiralnika ali poškodu-
jemo sluznice. V nobenem primeru
pa za to ne smemo namesto cevi
uporabljati bičnika, kot se to včasih
dogaja. Tako ravnanje je zelo
tvegano in nevarno, ker utegnemo z
bičnikom požiralnik tako poškodo-
vati, da moramo potem žival res
zakiati. Še bolj nevarno je, če
gnečimo tujek z udarci po
požiralniku, ker s tem ranimo ali
celo raztrgamo požiralnik.
V vsakem takem primem pokli-
čimo veterinarja, ki naj tudi po
uspešni pomoči zadrgnjeno žival
pregleda.
Nadaljevanje prihodnjič
kmetijska
mehanizacija
v sloveniji
Lansko leto je Kmetijski institut
Slovenije ugotovil, da so imeli naši
kme^e 15.921 traktogev, 29.086
ročnih motornih kosilnic, 2115
nakladalnih prikolic, 178 žitnih
kombanjev, 21 kombanjev za
krompir, 321 gnojnih troalnikov,
578 razpršilnikov za umetna gnojila,
498 cistern in 1843 molznih strojev.
Ostalih strojev, kot so: motorne
žage, vlečni stroji in dmgo, se ni
dalo evindentirati, ker njihov n^up
nenehno raste.
V primegavi s predhodnim letom
Kmetijski institut ugotavlja, da je
število traktoijev porastlo za 42
odstotkov, to je za 4.703 strojev. Še
bolj se je povečal nakup ostalih
manjših poljedelskih strojev, ki seje
ponekod celo podvojil. Tako je
koncem lanskega leta, kljub ome-
jitvam pri nakupu, imela vsaka 11
kmetija traktor. Motorno kosilnico
je imela vsaka 6 kmetija. Najbolj
modernizirana kmetijska proizvod-
nja je na Gorenjskem ter na
dravsko-ptujskem polju.
Zelo se je povečajo tudi število
molznih strojev, kljub temu pa en
stroj še vedno pride na 139 krav. Po
nepotrjenih analizah je bil nakup
poljedelskih in kmetijskih strojev v
prvi polovici letošnjega leta izredno
velik in predvidevajo, da se bo
lanskoletno število podvojilo. Kmet
sd danes lage nabavlja stroje, zaradi
vedno večje proizvodnje domačih
kmetijskih in poljedelskih strojev,
prav tako zaradi večjega in bolj
organiziranega uvoza.
ormož:
Čričkova pesem ponehuje
Spravilo pridelkov celoletnega truda
in dela je gotovo najvabljivejši čas,
ki ga lahJco doživi človek odvisen od
rodnosti zemlje. Med drugim „po-
spravjanjem" se je minuli teden
pričela tudi trgatev. Zgodnje sorte
grozdja so pravzaprav že obirali prej,
pravo vinsko grozdje pa je dozorelo
prav te dni. Pesem čričkov je
zamenjala pesem „bročov, puetarov
in prešarov". Vinogradi na ormo-
škem področju so zaživeli svojo
vsakoletno pesem v sredo, 3. okto-
bra.
Na pribhžno 500 hektarjih vino-
gradov je SVL obrat „Jeruzalem"
Ormož organiziral trgatev po delovi-
ščih. Le-teh je šest, zaposlujejo pa
skupno 320 bračev. V pogovoru s
Katjo Grabovec, dipl. inl agr., kije
zaposlena v ormoški kleti, smo
zvedeli še, da pričakujejo letos
srednjedobro letino, ki bo dala
približno 200 vagonov mošta v
lastni proizvodnji. Vsa predelava
poteka v ormoški kleti. Sorti so-
vinjon in burgundec, ki so ju pobrali
te dni, sta imeli do 18 odstotkov
sladkorja. Grozdje je zaradi pravilne
nege in zaščite skoraj povsem
zdravo. GnUoba se najde zelo redko,
pa še ta je posledica toče. Ce bo
vreme ugodno, bo obrat Jeruzalem
Ormož končal trgatev do 25. ok-
tobra, Na splošno so v Ormožu z
1 etošnjim pridelkom grozdja zado
voljni, pričakovali so sicer nekoliko
več sonca v drugi polovici septemb-
ra, a mora biti tudi tako dobro.
boue od lani
O letošnji trgatvi in odkupu mošta
in grozdja predvsem od kooperantov
smo se pogovarjali z direktorjem
obrata »Jeruzalem" Ormož, Matijo
Ratekom. Najprej je izrazil zadovolj-
stvo, ker je letošnji prideleJc boljši
od lanskega in pristavil, da je slabo
vreme, ki je zadnje dni septembra
zajelo naše kraje, zadržalo ustvar-
janje sladkorja v grozdju, zato je
pridelek za spoznanje slabši od
prvotno pričakovanega. Glede trga-
tve je povedal, da imajo sedaj dovolj
ljudi, ki imajo organizirano tudi
družbeno prehrano. Plačani so po
količini nabranega grozdja. Ce bi se
karkoli zataknilo, bodo tako kot
vsako leto, prosili za pomoč učence
osnovnih šol (od 6. razreda naprej!),
dgake gimnazge iz Ptuja in dijake
tehnične šole za kemijo iz Ruš. Vsi
so že izrazili prij^av^enost prisko-
čiti na pomoč, saj jim obrat plača
prav tako, kot vsem drugim. Učen-
cem in dijakom pa tak dinar pride
zelo prav do konca šolskega leta, ko
je treba iti na izlet.
8 din za uter
S posebno skrbjo spremljajo tr-
gatev tudi pri kooperantih. Letos
bodo prvič dobili grozdje tudi
skupnih naložb, to je 26 hektarjev
obnovljenih vinogradov v koope.
raciji leta 1969. Mošt in grozdje
odkupujejo na odprt račun l^jj
pomeni, da cena ni dokončna
temveč se formira po poslovnem'
uspehu in zaključnem računu. Lan.
sko leto so tako kooperanti dobili
doplačilo dvakrat - najprej i j
dinarja potem pa še 30 para. Tako
so svoj mošt prodali za 7,80 din
četudi je bila cena tjJcoj p^
prevzemu samo 6 dinarjev. Lansko
letne izkušnje so pokazale, da se tak
način obračuna splača tako za
kooperanta kot tudi za delovno
organizacijo: oba prevzameta del
rizika. Na osnovi lanske izkušnje so
oblikovali tudi letošnjo ceno, ki se
suče okrog 8 din za liter mošta pri
sladkorni stopnji 17 enot. Povedali
smo že, da ta cena ni dokončna.
Za relativno visoko ceno mošta
(glede na druge odkupovalce!) so se
pri obratu „Jeruzalem" v Ormožu
odločili zato, ker želijo stimulirati
proizvajalce in jim pomagati k
večjemu pridelku. V strukturi go-
spodarstva obrata Jeruzalem za-
vzema vinogradništvo približno 25
odstoticov. Vinogradi lastne proiz-
vodnje so vsi na terasah in žičnih
nasadih, medtem ko je pri zaseb-
nikih še 80 odstotkov starih nasa^
dov. Želja vseh je, da bi se tudi
kooperanti odločili v večji meri za
obnovo. Obrat sicer nameni vsako
leto nekaj sredstev v te namene,
vendar morajo veliko prispevati tudi
posamezniki.
Od kooperantov bodo letos od-
kupili 30 do 40 vagonov mošta in to
samo z vinorodnega področja orno-
ško-ljutomerskih goric. Na tem
področju raste relativno dobra ba-
liteta grozdja, ki ustreza predelavi*
ormoški kleti.
manj „crnih kupcev"
Letos je na ormoškem področju
opaziti, da ni več toliko tako
imenovanih „črnih kupcev", ki so
prejšnja leta na veliko odkupoval:
mošt ter ga po neznanih kanali:
prodajali naprej. Odlok občinsk;
skupščine, po katerem morajo pti;
delovalci plačati občini 1,60 dinoč
litra mošta je verjetno marsikoo
pripekal do spoznanja, da se bo}
splača prodati mošt eni izmf-
družbenih organizacij ali tudi zaseb-
niku, ki pridelovalcu lahko izsta>.
račun. V tem primeru plača kupe;
v nasprotnem primeru pa bo obči«
izterjala davek od pridelovalca-pi*>
dajalca. Videti je, da je odlok
posebnem občinskem davku t*^
prometa proizvodov in od plačil
storitve v občini Ormož pripomo?^
k uvedbi reda v trgovini z moštoi^
-----
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža in očeta
Bogomira Šerbela
iz Ptuja, Rogozniška cesta 18
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na
njegovi zadnji poti in mu darovali lepe vence in
cvetje.
Iskrena zahvala govorniku sindikata iz TGA Kidriče-
vega in g. župniku za tolažilne besede.
Še enkrat najlepša hvala vsem.
Žalujoči žena, sin in ostali sorodniki.
ODBOR ZA KADRE
OPEKARNE ZABJAK PRI PTUJU
razpisuje
prosto delovno mesto
avtomehanika — šoferja osebnega avtomobila.
POGOJI:
K V avtomehanik in šoferski izpit C kategorije.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD.
Možnost nastopa takoj.
Prijave sprejemamo naj dalje 10 dni po razpisu.
^ppjik __ Četrtek, ii. oktobra 1973
stran 7
Spraševanje Iz teze - alkoholizem
Ozdraviti bolnega človeka je
največja skrb vs^e zdravstvene
ustanove. Metode in način dela, da
pridemo do tega aija, so zelo
različne. §e posebej značilne so v
nevropsihiatričnih bolnišnicah, med
katere sodi tudi ormoška.
Bilo je prejšnji četrtek zvečer.
Ormož je bil zavit v jesensko meglo.
Redke uhčne svetilke so kazale pot.
Prišli smo v bolnišnico na koncu
mesta. Tu je bilo vse razsvetljeno.
Bolniki in zdravstveno osebje so
tekali sem ter Ija. Videti je bilo, da
se nekaj dogaja. Od nekje je bilo
slišati glasbo.
Za ta večer je bil napovedan
nastop članov igralskega krožca
bolnikov ormoške bolnišnice. Da bi
program bil bolj pester, so jim
priskočili na pomoč tudi člani
glasbenega kroŽca. Tako se je v
Jedilnici" bolnišnice zbrala vesela
druščina, ki je skor^ polno uro
zabavala približno 100 bolnikov in
drugih.
Potem, ko je ansambel „Veseli
abstinenti" odigral in odpel skladbo
„Ko sem še majhen bil" je
obiskovalce pozdravil član igralske-
ga krožka Stanko Galič, kije potem
ves večer napovedoval posamezne
točke programa in tako vodil
spored. Nastopali so recitatorji in
deklamatorji, moški in ženske ter
predstavili prisotnim svoje stvaritve
in razmišljanja o ljubezni in
življenju, trpljenju in radosti. Vmes
so igrii „Veseli abstinenti". V dveh
skečih, ki sta pri prisotnih zbudila
več smeha in navdušenega ploska-
nja, je sodelovala vsa igralska
^skupina. Prvi skeč je imel naslov
'»Izpraševanje iz teme - alkohoU-
zem" drugi pa „Operacija bolnika".
Igralsko skupino vodi Alojz Fajt.
Res lep večer, poln družinske
prisrčnosti, se je končal s plesom.
Suha grla pa so lahko zmočUi z oro
in drugimi brezalkoholnimi pijača-
mi.
Dr. Emil Vengušt, ki je bil ta
večer dežurni zdravnik, kljub temu
da je sicer na dopustu, nam je
povedal, da delujejo med bolniki
tudi drugi krožki, ki so sestavni del
delovne terapije. Tako imajo poleg
igralskega še pevski in glasbeni
(godbeni) krožek ter šaliovski
krožek. Pri zadnjem je dr. Vengušt
povedal neko posebnost, ki se je
pripetila pred kratkim. V redno delo
krožka spadajo seveda tudi tekmo-
vanja. Tako so psihični bolniki
napovedali boj ikoholikom in
zmagah (!).
Različne so poti ozdravitve. jj
Ansambel bolnikov ormoške bolnišnice „Veseli abstinenti" so na svojih,
delno improviziranih instrumentih ubrano zaigrali v veselje vseh.
Uprizoritev skeča „Operacija bolnika" je zbudila največ smeha in
odobravanja.
Foto: J. Rakuša
BLAGOVNA HIŠA »KONUS«, PTUJ
objavlja
prosto delovno mesto
1.	TRGOVSKI POMOČNIK (pomočnik vodje
na veliko)
2.	Za delo v knjigovodstvu
POGOJ:
pod točko 1 — VK ali kvalificirani trgovski delavec
pod točko 2 — končana ESŠ
Praksa je zaželjena za obe delovni mesti.
Osebni dohodek po pravilniku podjetja.
Nastop službe: 1. 11, 1973
Rok prijave: do zasedbe delovnega mesta.
Vloge nasloviti na: BLAGOVNA HIŠA »KONUS«
PTUJ
Mladi iz občin Slov. Bistrica in
Slov. Konjice v Kočevju
Spominski posnetek nede^skih udeležencev iz Slov. Bistrice in Slov. Konjic v
Kočevju
V okviru praznovanj 30. obletnice
kočevskega zbora odposlancev slo-
venskega naroda in 30. obletnice 1,
kolesa Zveze slovenske mladine je
občinska konferenca ZMS Slov.
Bistrica organizirala udeležbo mla-
dih Bistričanov na osrednji proslavi
v Kočevju.
Svečanosti v Kočevju so se pričele
v zgodnjih jutranjih urah pretekle
nedelje, 7. oktobra 1973. Skupno z
več kot 50 mladimi Bistričani so se
teh svečanosti udeležili mladi iz
občine Slov. Konjice. To je bila tudi
prnožnost za tesnejše zbližanje in
poznanstvo med mladimi iz teh
sosednjih občin.
Posebno doživetje za mlade
udeležence iz obeh občin je bilo, ko
sta Vera Kodelič, udeleženka
kočevskega zbora odposlancev in
Jože Kodelič obujala spomine na
dogodke pred 30 leti in mladim
prikazala težke trenutke osvobajanja
domovine.
Lepo vreme in dobra organizacga
sta omogočila mladim udeležencem
kočevske svečanosti prijetno ne-
deljo in predvsem nova spoznanja o
najtežjih trenutkih iz časov NOB.
VH
8 stran
tednik — Četrtek, i i. oktobra 1973
PROF. FRANJO VESELKO:
ŽIVLJENJE PTUJČANOV PRED
600 LETI
6. nadaljevanje
Ptujčani so lahko kupovali v
trgovinah vsak dan, okoličani pa na
tedenskih sejmih ob petkih. Pravi
velesejmi, na katere so prinašali
svoje blago trgovci tudi iz daljnih
mest in so trajaU več dni, pa so
spomladanski na Jurjevo, ko je bilo
cerkveno proščenje, saj je bil Jurij
patron Ptuja in je bila njegova
podoba v mestnem pečatu. Na tem
sejmu so si kmetje mogli nakupiti
vse potrebno za čez poletje, na
jesenskem Katarininem, kakor še
danes, pa vse za zimo, O
gospodarji koristi sejmov za Ptuj
moramo imeti pred očmi, da ni bilo
takrat ne v Halozah, Slov. goricah,
Ptujskem polju po vaseh nobene
trgovine. Iz tega spznamo\ kako je
gospodarska moč Ptuja stoletja
dobesedno rastla in širila korenine
-svojega življenja v zemljo in vas
slovenskega ljudstva.
K letnemu velesejmu je spadala
njegova svoboščina (Freiung): vsi
tuji trgovci in kupci so uživali za
določen čas pred in po sejmu
posebno zaščito svojega življenja in
imetja (čl. H80-185). Bili so varni
pred pravnim postopanjem v civilnih
in nižjih kazenskih zadevah, ne pa
za zločine (čl. 173-185).
Ob času letnih sejmov je določal
statut posameznim obrtnikom in
kramarjem prostor za njihove
stojnice. Tako so imeli čevlja^i
določeno Pivovarniško ulico, peki in
branjevke so tržili pod starodavnim
mestnim stolpom in do mosta, torej
le glavni dovozni ulici, nekoč
Spitalgase, danes Cankarjeva.
Za srednjeveški Ptuj je važen
gospodarski separatizem z omejit-
vami za tujce (čl. 12, 15, 53, 54,
128, 190, 193), ki so morali
prodajati svoje blago ali kupovati
potrebščine za svojo, tujo deželo v
Ptuju le v trgovanju z meščani in ne
s tujci. Tako so prišli Ptujčani do
vmesne, dobičkanosne trgovine. To
točno naglaša čl. 131: „Posebno
med tednom ne sme tuji trgovec
drugemu ničesar ne na drobno, ne
na debelo, skrivaj ali odkrito
prodati. Kdor to prekrši, plača
mestu 5 mark globe, sodniku 60
denarjev, vsakemu dvanajstaku
(svetniku) 60, biriču pa 20 denaijev.
Tujim trgovcem je bila prepovedana
tudi trgovina na drobno: niti za
funt, ne črtrtinke voska, ne kosa
barhenta ali kože, da ne bi
konkurirali ptujskim trgovcem. Med
tednom niso smeh niti kazati drug
drugemu svojega blaga, prodajati pa
samo ob petkih. V svojih stojnicah
niso smeli imeti niti svojih laktov,
ne tehtnic, da ne bi goljufali pri
meri in vagi. Mere in uteži pa so
bUe: 1 funt = 32 lotov = 560
gramov: laket za platno = 0,864 m,
daljši je bil klafter = 1,783 m, ki se
je delil na 6 čevljev, vsak čevelj pa
na 12 colov. Po štajerskem
mlinarskem redu je bil za mline
predpisan grški četrt ali 75 litrov,
od katerih bi naj 1/15 ali maselj (5
htrov) bil prava mlinska merica. Ker
pa je ptujski četrt meril 18 meric
(masljev ali metzen) in ne 15 kakor
graški četrt, ni znano, koliko so
tedaj ptujski dravski mlinaiji jemali
svoje merice in predmerice (vor-
maut) v javnih mlinih v zimskem
času, ko je Drava zmrzovala in je
tekel srež: mlinarji so torej že tedaj
tiho kradh z dvojnimi mericami.
Posledice opisane trgovske konku-
rence so bile navijanje cen, razredni
duh, ozkosrčna gospodarska politi-
ka, saj so meščani enega mesta
veljali sosednim, kot „gostje" ah
točneje kot tujci.
Vendar za svobodno trgovanje
Ptujčanov na Ogrsko - kar bi smeli
imenovati tedanji nemški „Drang
nach Osten" pritisk na vzhod - pa
so smeli Madžari ob vsakem času
prinašati in v poljubni množini na
ptujski trg ribe. Nek madžarski
trgovec iz Segedina pa je obljubil
ptujski trgovki, da ji bo povrnil dolg
5000 zlatih dukatov z 2000
volovskimi kožami.
Se nadaljuje
VLADO BREZOVNIK - NAJ-
USPEŠNEJŠI STRELEC ZMK
PUŠKO
Državno prvenstvo v strelstvu z
mk orožjem v Sarajevu je za nami
Ptujska tekmovalca sta nastopala v
petih disciplinah. Doseženi rezultati
so izredni.
Vlado Brezovnik je nastopil v treh
disciplinah in je zasedel v streljanju
z mk pištolo „olimpijski boj" 17.
mesto med 79 tekmovalci. Za
zmagovalcem je zastal le za 6 krogov
in jih je dosege^ 585. Z mk puško
„standard" je dosegel 547 kr. m 25.
mesto: z mk puško „prosta izbira"
pa je zasedel 15. mesto. S temi
rezultati je bil najuspešnejši slo-
venski strelec z mk puško.
Slavko Ivanovič je z revolverjem
dosegel 560 kr. in bil enajsti, z mk
pištolo ..standard" pa s 495 kr.
deseti.
Tekmovanja s pištolo so bila v
Ljubljani. Strelci SD „Jože Lacko"
iz Ptuja so z mk pištolo ..standard"
in mk serijsko pištolo postavili nove
državne rekorde.
IS
Iz spisov dr. Jožeta Potrča
21
etika mora dati konkretne odgovore o
komunističnem odnosu do dela. spoštovanju
Človekove osebnosti, o vprašanju tovariških
odnosov, o humanizmu. zavesti. dostojanstvu
sreci in smislu življenja ... pa tudi o negativnih
pojavih. kakor so karierizem. neskladnost med
besedami in dejanjem. licemernost. zanemarjanje
problemov delovnih ljudi. človekovega dosto-
janstva itd.
^ etika mora torej analizirati vse pojave v
človekovem življenju, ki jih ocenjujemo moralno
to je vrednotimo s stališča naprednega razvoja
Človeške družbe."
(nov odnos do etike)
„ce je morala posebna oblika družbene
zavesti, moralno ponašanje pa plod silnih
družbenih. vzgojnih in drugih naporov, lahko
receno, da je sovraštvo do sovražnika pac
elementaren in egoisticen nagon. ljubezen do
sočloveka seveda. do velike vecine delovnih ljudi
pa izredno visoko razvit produkt silnih pozitivnih
naporov delovnega človeka skozi vso zgodovino."
(marksizem in morala)
Nov vrtec v Oplotnici
Preteklo soboto, 6. oktobra 1973,
je bila v Oplotnici pod Pohorjem
pomembna svečanost. Ob udeležbi
najvidnejših predstavnikov družbe-
no-političnega življenja občine ter
delovnih organizacij, krajevne skup-
nosti in občanov iz Oplotnice so v
okviru tedna otroka predali svojemu
namenu težko prič^ovani otroški
vrtec. Uresničila se je dolgoletna
želja Oplotničanov, še posebno
mater—gospodinj, da bodo lahko v
času zaposlenosti zaupale svoje
otroke organiziranemu varstvu v
domačem kraju. Ker do sedaj takšne
oblike varstva otrok v Opk)tnici še
ni bilo. 90 morale mnoge matere
ostajati doma, nekateri pa so otroka'
vozUi tudi v varstvo v Slov. Korgice.
Težave takšnih staršev je odveč
opisovati, zato pa je sedaj toliko
bolj razveseljivo govoriti o tej
pomembni pridobitvi za Oplotnico
in okolico.
Velike zasluge im^o za to vsi
krajani in še posebno krajevna
dcupnost, ki je ob njihovem
sodelovanju lahko končno uresni-
čila dolgoletne želje staršev po
organiziranem varstvu namlajših
krajanov.
Novograjeni vrtec je veljal okoli
100 milijonov SD. Od tega so 15
prispevah krajani, delovne in kra-
jevne organizacije ter temeljno
izobraževalna skupnost občine.
Skupno bo v vrtcu prostora za 44
predšolskih otrok, od tega je 36 še
prgavljenih. Prve otroke bodo
sprejeli v varstvo 15. tega meseca,
ko bodo prostore dokončno opre-
mili
Otvoritev vrtca v Oplotnici so
popestrili cicibani iz otroškega vrtca
Slov. Bistrica, ki so obiskovalcem
pripraviU kulturni program. Vzgo-
jiteljice in otroci iz Oplotnice pa so
ob tej priložnosti obiskovalcem
pripravili še razstavo igrač in
vzgojno vrednost igrač iz konstruk-
cijskega materiala.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega zlatega moža, atija,
sina in zeta
BRANKA MASTENA
iz Murkove 4, Ptuj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na
njegovi zadnji poti in nam izrazili ustno ali pismeno
sožalje.
Posebno zahvalo izrekamo g, duhovnikom, godbi, pev-
cem, vsem številnim darovalcem vencev in cvetja ter
govornikom za globoko občutene besede ob grobu.
Vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z na-
mi, prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Danica s hčerkicama, ata, mama, tašČa
in ožje sorodstvo.
Ptuj, 6. oktobra 1973
^gpjjlK _ ČETRTEK, 11. oktobra 1973
stran 9
udeleženci lanske borlske ko-
lonije razstavljajo
V teh dneh ali točneje do 14. 10.
,L razstavljajo v salonu „Dušana
Kvedra" v mestnem parku udeležen-
ri lanske borlske kolonije, sami
mladi likovni umetniki, stari med 22
36 leti, ki so poskušali upodobiti
Haloze in njihovo slikarsko motivi-
iL v raznih tehnikah: v olju, gvašu,
mešani tehniki, pastelu in perorisbL
Sj tem zajema njihova stilna govo-
^ca vsa izrazna sredstva od realistič-
nega podajanja vidnih doživetij do
ab^raktno učinkujočih derivacij
5urrealizma Razstava je zelo zanimi-
va, ker nam predstavlja široko
pjleto odzivov posameznih mladih,
^koliko nekonvencronalno nastro-
jenih umetnikov, ki niso v haloškem
-vetu iskali samo romantično nadah-
lieni trpko-veseli geme in socialno
j^dčrtano etnografsko ali celo fol-
l^rno pobarvano razpoloženje, am-
pak motiv ič no stvarnejši odnos brez
medsodkov do pojavnih oblik in
dobljih likovnih resnic izbranega
slikarskega sižeja.	^
Pri tem je najzanmiivejsi Nikolaj
Beer, ki je poskusil upodobiti
bitnost motivov, ne pa njihovo
vizualno refleksijo. V tem oziru je
posebno poučna ,,0b vodi", ki
upodablja vodo kot element ne pa
kot pokrajinski motiv. Vlado Jake-
lič je v mešani tehniki prikazal
„Pogled na Bori" ter z dobro
kompozicijo in pretehtano razpore-
ditvijo črnih in barvnih ploskev
dosegel učinkoviti, slikarsko inter-
pretirani motiv. Od Maroltovih del
je najboljši pastel, ki pokrajinsko
podobo zreducira na barvne plo-
skve, iz katerih sestavi novo kompo-
zicgo, ki je tonsko popolnejša od
predloge. Mitič je z vsemi tremi deli
najbolj- problematičen, saj išče
notranjo podobo stvari: za abstrahi-
rano realnostjo odgrinja notranjo
resnico, kot jo on asociativno
doživlja ob posameznem motivu. To
je svet upodobljenih misli, ki
izhajajo iz dane predmetnosti in se
prek svoje notranje logike zopet
mčajo k njej, le da jo uresničujejo
odznotraj navzven, Tonnerjevigvaši
® risarsko podani miselni krokiji, ki
» razploženje odrinili na obrobje
slikarskega dogajanja. Tothove pero-
nsbe so narativno razpoložene, saj
nam s svojim prepletom poskušajo
ponazoriti pokrajino in plastično
dogajanje v njej. Vidičeva se je s
pasteh podala k realističnemu,
nekoliko romantičnemu interpreti-
ranju haloške pokrajine, pri čemer
ugaja z dopadljivim izborom barv,
manj pa z močjo svoje slikarske
govorice. To ne velja za Matjaža
Vkiica, ki je dramatičnejši in se je
kot dober krajinar pokazal pred-
vsem z gvašem „Pokrajina I", ki je
barvno in kompozicgsko kar dobro
ubrano delo.
Kot že rečeno, je razstava v celoti
uspela in učinkuje s svojimi 25 deh
na obiskovalca pozitivno, vendar v
posameznih delih ni pokazala kakih
drznejših slikarskih rešitev ali
izjemnejših dosežkov. Učinkuje
izravnano in tudi to je njena odlika.
Po njenem razdrtju bo v torek,
16. t. m., ob 17. uri sledila otvoritev
razstave ptujskih slikarjev-amater-
jev, ki se v Ptuju že dolgo niso
predstavili in jih bomo to pot imeh
možnost videti in si ogledovati
rgihova dela vse do 25. t. m. Takrat
bomo o njih tudi več spregovorili.
Jože Curk
Dramski krožek ptujske gimnazije je
pričel z delom
Na vaji za dramo: „Prosti dan"
Kviz mladine In pripadnikov JLA
v Slov. Bistrici
V	organizacgi OK ZMS Slov.
Bistrica in garnitije Pohorski bata-
ljon iz Slov. Bistrice je bil v Domu
kulture v Slov. Bistrici preteklo
soboto, 6. oktobra, dopoldne kviz
pod naslovom „Mladi in tradicije
NOV". Pred polno dvorano obisko-
valcev se je pomerilo v poznavanju
zgodovine 30. obletnice AVNOJ ter
bitk na Neretvi in Sutjeski 20 ekip
ZM.
Kviz, ki je bil posvečen tudi 7.
oktobru, dnevu artilerge, je bil
izveden v dveh delih. V prvem so
tekmovalci opravljali teste, drugi pa
je bila javna kviz oddaja.
Uvodni del je bil svečai^
Pripadniki garnizije JLA in učenci
osnovne šole Pohorski odred iz Slov.
Bistrice so ob praznovanju dneva
artilerge izvedli skupni recital,
posvečen prazniku. V nadaljevanju
pa so se zvrstili še mladi recitatorji
in zabavno glasbeni ansambel
garnizije v Slov. Bistrici
V	prvem delu, testiranju je bUa
med aktivi najuspešnejša ekipa
aktiva ZM iz Oplotnice I pred
Oplotnico II. Med ekipami garnizije
JLA je bila najuspešnejša ekipa
enote JLA iz Slov. Bistrice. Med
osnovnošolskimi ekipami pa so
zbrali največ možnih točk učenci
OŠ Slov. Bistrica.
V skupni uvrstitvi, v kvizu
testiranja in nato še odgovorov na
vprašanja so bili nauspešnejši tekmo-
valci ekipe OŠ Slov. Bistrica pred
ekipo bistriške garnizije JLA in
Oplotnice.
Prvouvrščene ekipe so prejele
knjižne nagrade. Ekipa OŠ Pohorski,
odred in garnizije iz Slov. Bistrice pa
bodo predstavljale bistriško občino
na regionalnem kvizu, ki bo
novembra v Mariboru.
Tega dne se je večje število mladih
iz bistriške občine udeležilo tudi
svečanosti v garniziji Pohorski
bataljon Slov. Bistrica, kjer so se
seznanili z življenjem in delom
pripadnikov JLA ter bili gostje na
kosilu v garniziji Svečanosti in
sodelovanje mladine m vojakov v tej
občini je tako dobilo ponovno novo
spodbudo.	VH
PROGRAM PTUJSKIH KULTUR-
NIH SREČANJ 1973
v okviru Temeljne kulturne skupno-
sti Ptuj in pod pokroviteljstvom
Ljubljanske banke
V	SOBOTO, 13. 10. 1973 ob
19 30 uri bo v Narodnem domu
vokalni koncert KOROŠKEGA
AKADEMSKEGA OKTETA. Ta
odhčni, doma kakor v zamejstvu
priznani oktet bo nastopil namesto
prvotno najavljenega OKTETA GA-
LLUS, ker je član tega zbora huje
obolel, tako da še dalje časa ne bo
mogel javno nastopati.
V	TOREK, 16. 10. 1973 pa bo v
razstavnem paviljonu Dušana Kve-
dra ob 17.00 uri otvoritev razstave
likovnih del likovne sekcije DPD
„Svoboda" Ptuj, ki jo vodi tov.
Tobias.
KINO
SLOV. BISTRICA
11. oktobra: it. fran. fUm
ZAVEZNIKI SVOBODE: 13. in 14,
oktobra: am. stan. barv. drami
ZDRAVNIKI IN NJIHOVE ŽENE
17. oktobra: am. barvna drami
EDINA IGRA.
UUTOMER
11. oktobra: am. bar. film ZP'
njeno LJUBEZEN: 12. in 13
oktobra: fraa bar. kriminalk;
SICILJANSKI KLAN: 17. oktobra
fraa bar. drama OBRIŠI SOLZE
oCka.
Mladi igralci dramske sekcije
gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju so
tudi letos že pričeh z delom. Kakor
so se že vsa prejšnja leta lotevali le
visoko vrednih dramskih del (Anti-
gona, Dom Bernarde Albe, Prosti
dan), so tudi letos izbrali izredno
pesnitev, ki sodi med najlepše v vsej
svetovni literaturi. Pod vodstvom
režiserja PETRA MALCA priprav-
^ajo poetično dramo ČITRA.
To dramsko pesnitev, stkano s
prefinjenim občutkom za bistvo
najglobljih človeških problemov, je
ustvaril veliki indijski pesnik in
filozof Rabindranath TAGORE
(1861 - 1941) „apostol miru in
bratstva med narodi, čigar slava se je
že pred prvo svetovno vojno razširila
po vsem kulturnem svetu", kakor je
zapisal o njem naš pesnik Alojzij
Gradnik, ki je prevedel v slovenšči-
no domala vse Tagorjeve pesniške
zbirke, med katerimi slovi še prav
posebej Gitandžali (Darovanke).
Uprizoritev tega dela, čigar
osnovna misel je, da trajna ljubezen
med moškim in žensko ne more biti
osnovana na čutnosti, temveč le na
človekovi resnični vrednosti, pome-
ni za vsako gledališče svojevrsten
dogodek.
Premiera bo verjetno v prvi
polovici novembra.
em
Popravek
v drugem delu drugega odstavka
NEUREJENI DOHODI NA PTUJ-
SKI GRAD, objavljenem v prejšnji
številki Tednika je toliko napak, da
je treba besedilo objaviti še enkrat v
celoti Glasi se: „Dohodi za pešce na
ptujski grad niso urejeni Stopnice
so na več mestih poškodovane in v
nočnih urah niso osvetljene. V
lesenem hodniku pod gradom je
poškodovana ograja, manjka tudi
razsvetljava. Dohodov na grad ne
vzdržujejo in so slabo čisti in
neredko tam lahko tudi po teden
dni opazujemo isti kupček člove-
ških odpadkov. Verjetno teh proble-
mov in njihovega reševanja ne bi
sn>eli naprtiti samo turističnim in
gostinskim organizacijam, temveč
tudi komunalni službi Tujci in
domači gostje se najprej spotaknejo
ob takšne nepotrebne pomanjkljivo-
sti in napake, katere bi lahko žc
zdavnaj odpravili"
Prosimo bralce, da nam oprostijo
te in eventuelnc druge tiskarniške in
naše napake.
Uredništvo
10 stran
tednik — Četrtek, i i. oktobra 1973
Minimalen porast delovnih nezgod
v TGA
Služba varstva pri delu v TGA v
Kidričevem je v šestmesečnem
poročilu za prvo polletje 73
ugotovila, da je v primerjavi z
lanskim istim razdobjem porast
nezgod minimalen. Od skupnih 97
nezgod jih kar 84 odpade na
nezgode pri delu, medtem ko se je
ostalih 14 pripetilo na poti na delo
in z dela. Razveseljivo je, da sta bili
v prvem polletju le dve težji
nezgodi, pa še ti moramo pripisati
predvsem kršitvi predpisov iz HTV.
Tako je po vzrokih nastajanja še
vedno na prvem mestu subjektivni
faktor s strani delavca kot „nepre-
vidnost pri delu" s 38 primeri, sledi
pa 20 primerov s kršenjem
varnostnih predpisov. Podjetje je
utrpelo zaradi nezgod 1366 izgublje-
nih delovnih dni ah 441.515,40
dinarjev, kar pomeni, da je na eno
nezgodo odpadlo 4.551,70 din,
medtem, ko je zaradi obolenj bilo
izgubljenih 12.103 delovnih dni, kar
je stalo 4,616.230,00 dinarjev ali na
eno obolenje 4.024,67 dinarjev.
Skupni znesciv torej znaša
5,057.745,40 dinarjev, kar pa niso
mala sredstva in bi jih bilo z večjo
delovno disciplino pri izvajanju vseh
HTV predpisov nedvomno moč
znižati
F. Meško
NOVA PRODAJALNA KRU-
HA IN MLEKA NA PRAGER-
SKEM
Pred kratkim je podjetje INTES iz
Maribora izročilo v Pragerskem
svojemu namenu prvo samopostrež-
no prodajalno kruha in mleka ter
mlečnih izdelkov. Sodobno urejena
prodajalna pomeni za prebivalce
veliko pridobitev in prihranek na
času, saj so morali doslej odhajati
po ta prepotrebna živila v Slov.
Bistrico ali celo v Maribor.
Prodajalna v Pragerskem je razen z
kruhom, mlekom in mlečnimi
izdelki dobro založena tudi z
nekaterimi drugimi živili
VH
ZNIŽANE CENE OBLAČI-
LOM BE-KO V BISTRIŠKEM
MARKETU
Te dni je v največji trgovski hiši v
Slov. Bistrici Marketu obisk kupcev
številnejši kot navadno v tem času.
Edini vzrok za to je znižanje cen
nekaterim jesenskim obkčilom
beograjske konfekcije BE-KO in to
za 30 do 60 odstotkov.
Kupci najraje segajo po toplejših
oblačilih, med katerimi so moške in
ženske obleke ter plašči Ugodna
izbira je tudi med otroškimi
oblekami vseh velikosti
VH
OBČINSKA NOGOMETNA
LIGA PTUJ
6. kolo VZHOD:
CIRKULANE - BRESNICA 4:4;
GORIŠNICA - DRAVA B 3:0 b.b.;
VIČANCI - PTUJ 1:1 prekinjena;
ROGOZNICA - DO R NA V A b.b.;
MARKOVCI - ZAVRČ 4:0.
ZAHOD:
HAJDINA - VIDEM b.b.;
MAKOLE - APAČE 4:5;
ZLATOLIČJE - KIDRIČEVO 0:1;
SKORBA - PREPOLJE 3:2;
LESKOVEC - DRAVINJA 4:1;
GEREČJA VAS - LOVRENC b.b.
Šesto kolo je bilo najbolj
nepopolno zaradi izostanka sodni-
kov in ekip; na tekmi Vičanci-Ptuj
pa je ponovno prišlo do nešportnih
izpadov igralcev na sodnika, zaradi
česar je bilo srečanje v 63. minuti
prekinjeno. O incidentu bo razprav-
ljala komisija občinske nogometne
lige.
Naknadno smo prejeli sklepe
sestanka disciplinske komisije, ki je
zasedala po odigranem 6. kolu in
sklenila sledeče:
1.	Igralec Milan Pintarič se
kaznuje s prepovedjo igranja v
sedmem kolu prvenstva;
2.	Igralcu Borisu Magdiču se
prepove nastopanje da pomladi
1976;
3.	Igralcu Albinu Varžiču pa se
prepove nastopanje v sledečih treh
kolih jesenskega dela tekmovanja.
Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine
Ptuj razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o prometu z
zemljišči in stavbami (Ur. list SFRJ, št. 43/65) ter po
doložbah Zakona o prodaji stanovanjskih hiš v družbeni
lastnini (Ur. list SRS, št. 20/71)
javni natečaj
1.	Za prodajo 5 sobne družinske stanovanjske hiše in
gospodarskega poslopja v Ptuju, Tomšičeva ul. 37, stoječih
na parceli št. 779 stavbišče v izmeri 709 kvadratnih metrov,
s pripadajočim funkcionahiim zemljiščem, ki ga tvorita pare.
št. 780 vrt in 786/3 sadovnjak v skupni izmeri
539 kvadratnih metrov, vse pripisane pri vi. št. 555 k. o.
Ptuj.
Nepremičnine, ki so predmet natečaja so obremenjene
a)	z osebno služnostno pravico gospodarstva in užitka ter
b)	s prepovedjo obremenitve v korist Rozike KOLMAN
iz Ptuja, Tomšičeva ul. 37, za čas njenega samskega stanu.
2.	Nepremičnine bodo prodane najugodnejšemu
ponudniku pod pogojem:
prepovedi odsvojitve za dobo 10 let v korist Občine Ptuj in
kolikor imetnika stanovanjske pravice na stanovanjih v
stanovanjski hiši, ki je predmet natečaja, ne bosta
uveljavljala prednostne pravice nakupa v smislu določil 34.
člena Zakona o lastnini na delih stavb (Ur. Ust SFRJ, št.
43/65).
3.	Izklicna cena ponudenih nepremičnin je 152.085 din.
Od tega mora najugodnejši ponudnik plačati 40.000 din v
roku 30 dni od dneva sklenitve pismene pogodbe, ostala
kupnina pa se plača v obrokih do 31. decembra 19'i8 s 7,5 %
obrestmi.
4.	Rok za vložitev pismenih ponudb je 15 dni od dneva
objave natečaja. Odpiranje pismenih ponudb bo dne 29.
oktobra 1973 ob 12. uri v sejni sobi Sl^pščine občine Ptuj
soba 23/L Ptuj, Srbski trg 1.
Udeleženci natečaja morajo pred pričetkom natečaja
predložiti potrdilo o vplačani varščini v višini 15.000 din, ki
jo je nakazati na račun Komunalnega sklada Občine Ptuj št.
52400—652—25050. Varščina se ob neuspeli dražbi vrne, ob
uspeh pa vračuna v izkhcno ceno.
5.	Stroške zemljiškoknjižnih dejanj plača kupec.
6.	Vsa pojasnila v zvezi z razpisanim natečajem dobite na
oddelku za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine
Ptuj, soba 28/n.
Oddelek za gospodarstvo in urbanizem
Ptujski zmagovalci atletskega
srečanja
V nedeljo, 7. oktobra 1973 je bilo
v Ptuju že VII. tradicionalno atlet-
sko srečanje štirih pokrajin: Po-
murja, šaleške doline. Koroške ii
Ptujskega polja. Organizator prire.
ditve je bila Občinska zveza u
telesno kulturo Ptuj pod pokrovi
teljstvom Skupščine občine Ptuj
Sodelovalo je cez 120 atletov, ki so
se na stadionu „DRAVE" borili a
čimboUše uvrstitve.	,
Najuspešnejši so bili domačini,
so osvojili Judi največ meda^ i
postali končni zmagovalci. Za Pm
so osvojili zlate kolajne Miki Prstei
v teku na 400 m in v skoku i
daljino; Milan Kovačič na lOOni
Stanko Habjanič na 3000 m ii
Dušan Koren v skoku v višino. Ziai!
je bila tudi ptujska štafeta 41
100 m, kjer so tekli Zdenko Mat
ved, Milan Kovačič, Milan Žohaiii
Miki Prstec.
Dve zlati medalji je osvojila tud
Tatjana Butolen in sicer na 60 m ii
100 m ter eno Marjanca Vrabl m
800 m. Srebrna odličja so ostala i
Ptuju pri naslednjih tekmovalcih oz
tekmovalkah: Milan Žohar v tel!!
na 400 m. Cvetka Fras v teku ni
800 m, Drago Skok v suvanji
krogle, Nevenka Habjanič vskokut
daljino ter ženska štafeta 4 x lOOi
v postavi Nežika Vrabl, Anka VrabL
Nevenka Habjanič in Tatjana Buto-
len.
Tudi pri osvojitvi bronastih odlia
so bili atleti Ptuja najboljši. Te f
prejeli: Nežika Vrabl v teku. s
60 m, Zdenko Medved 100 m. Cr:
Solina 1500 m, Ivana Kukovec
suvanju krogle. Ljubo čuček
skoku v višino in Stanko Tominc
suvanju krogle.
Domačini torej niso bili najbol?
le med posamezniki, temveč jim^
pripadla skupna zmaga ter za
ušla zmaga pri dekletih, docim st
pri moških premočno zmagali.
EKIPNI VRSTNI RED:
Ženske: 1. Velenje 94 tč; 2. ™
94 tč., 3. Ravne 73 tč., 4. Murs«
Sobota 26 tč.	,, .
Moški: 1. Ptuj 108 tč., 2. Vejenj
90 tč., 3. Murska Sobota 46 tc.
Ravne 45 tč.	, ,
Skupna: 1. Ptuj 202 tc., /
Velenje 184 tč., 3. Ravne U«"^'
4. Murska Sobota 72 tč.	ni
KMETIJSKI KOMBI-
nat, PTUJ, obrat far-
ma bekonov, sprejme
delo v pitališču. Prednost
imajo moški.
Ponudbe poslati na obraj
farme bekonov do 18-
tobra 1973.
^ppjik __ Četrtek, ii. oktobra 1973
stran 11
DR. FRAN BRUMEN:
Diabetes-njegove komplikacije
1. nadaljevanje.
V zgodnji dobi prevladujejo
(jnienjene motnje v osnovni presno-
yj V pozni dobi pa se že pokažejo
posledične spremembe na končnih
žilicah lasnicah - kapilarah in sicer
v diabetičnem obolenju ledvic,
očesnem ozadju na mrežnici s
slabljenjem vida in zelo verjetno
tudi v specifičnem obolenju živčne-
ga sistema. Pomembno je, da so te
SPREMEMBE NA LASNICAH
STROGO ODVISNE OD C ASA
TRAJANJA BOLEZNI. POPOL-
NOMA NEODVISNE OD DOLGO-
STI TRAJANJA PA SO ARTERIO-
SKLEROTICNE - POAPNITVENE
POSLEDICE, KI NASTOPAJO V
VSEH DOBAH SLADKORNE BO-
LEZNI. To opazovanje potrjuje
domnevo, da je diabetes le
arteriosklerozo pospešujoč dejavnik,
ne pa tudi osnovni vzročnik.
Primarni genuini diabetes spada v
vrsto dednih obolenj, toda le tako,
da podedujemo nagnjenje k bolezni,
ne pa tudi same bolezni. Mehanizem
dedovanja še ni pojasnjen. Obolev-
nost za sladkorno bolezen se suče v
Srednji Evropi okrog 2 %. LE EN
DEL Z DlSPOZiaJO OBREME-
NJENIH TUDI KASNEJE OBOLI.
Infekte, poškodbe, motnje v
delovanju žlez z notranjo sekrecijo
(kot so puberteta, nosečnost, mena)
prištevamo sicer med sprožilne
dejavnike, vendar podrobnosti o
tem še niso dokončno raziskane.
Absolutno, torej popolno pomanj-
kanje insulina, kakca: ga moremo
umetno ustvariti pri poskusni živah,
je pri človeku zelo redko insuloni,
kot že omenjeno, na popolni
usahnitvi tozadevne funkcije tre-
bušne shnavke, O reverzibilnem
diabetesu, torej o simptomatični
sladkorni bolezni, ko opazujemo
pomanjkanje insulina le nekaj časa,
govorimo tedaj, kadar drugovrstna
bolezenska dogajanja le začasno
pokažejo značilne znake. Pri
mladostnem diabetesu opažamo v
začetni fazi lahko nekaj časa celo
zvišano koncentracijo insulina v
krvi, ah pa normalno, oziroma
neznatno zmanjšano,	^
Pri starostnem diabetesu je ta
DOBA NIHANJA INSULINA skoraj
vselej mnogo daljša, včasih celo zelo
dolga, POPOLN DEFICIT INSU-
LINA V KRVI NASTOPA LE PRI
NEKATERIH PRIMERIH IN TO
ŠELE TEKOM RAZVOJA BO-
LEZNI. Bistvena razlika med
mladostnim in starostnim diabete-
som obstoja torej le v različni
dolgosti trajanja od relativnega do
popolnega pomanjkanja insulina.
Vzroki relativnega pomanjkanja
insulina še niso znani in to področje
še ni dovolj no raziskano, oziroma
do danes ta raziskavanja še niso
u^ela. Zaenkrat je število faktorjev,
ki jih raziskovalci jemljejo v ozir,
veliko. Med njimi je eden, ki je
praktično pomemben - ČEZMER-
NA, NEBRZDANA POTROŠNJA
SLADKARIJ. Ali je za nastanek
primarnega diabetesa merodajen
samo en vzročnik, ali pa morda gre
za sindrom, kjer je na delu več
dejavn^cov, še tudi ni razjasnjeno.
Zanimivo pa tudi pomembno je
vedeti, da RAZLIKUJEMO 4
STOPNJE V RAZVOJU SLAD-
KORNE BOLEZNI: a) potencialni
diabetes - b) latentni diabetes - c)
asimptomatični, tudi predklinični,
ali kemični diabetes imenovan in d)
klinični ali manifestni diabetes.
Taka je razporeditev po konceptu
Svetovne zdravstvene organizacije s
kratico (WHO). Ker je tudi pri
sladkorni bolezni potrebno, ali pa
vsaj umestno pomishti na prepreču-
joče ukrepe, si oglejmo nekatere
podrobnosti, ki so razvidne iz te
tabele.
Sledi 2. nadaljevanje.
Zdrave noge
Zdravniki, pedikeiji in kozmeti-
čarke vedo mnogo o pokvečenih
nogah. Tu so kuija očesa, žulji,
vlažne noge, ozebline, ploske in
razmaknjene noge, glivice, krivi
prsti, vrasli nohti in še vehko tega.
Dan za dnem nas nosijo noge po trdi
podlagi, ure in ure stojimo in noge
nosijo našo težo (včasih celo
preveliko). Ah je kaj čudnega, če
odpovedujejo? Bodimo jim hvaležni
in jih negujmo, hvaležne so za vsako
malenkost. Nekaj minut na dan, tu
^ tam nekoliko dlje, pa nam ne
bodo povzročale skrbi
Navadite se svojim nogam na
gubo nositi vedno samo take čevlje,
niso pretesni in so vam res prav.
'Nepravilni čevlji so lahko vzrok za
vse nevšečnosti na nogah.
Vsakdanja nega: sem spada topla
•^opel za noge z dodatki morske soli
® izvlečka divjega kostanja. Ta
•^opel ne samo da krepi noge,
temveč odstranja trudnost in
°Denem mehča trdo kožo. Po kopeh
"^trite noge s francoskim žganjem
masirajte minuto ali dve z o^em
^ telo. Ce imate mrzle noge, delajte
^ umivanju nog še izmenične
•kopeli dve minuti toplo, pet sekund
U^zlo, vse skupaj ponovite dva do
^ikrat. To dela noge odporngše,
^.'jše prekrvavljene in pomaga tudi
^ vlažnih nogah in ozebUnah
•^dite previdni pri krčnih žilah).
Vlažne noge (če se potijo)
umivajte dvakrat na dan z milom, ki
dezodorira, posipajte s salicilnim
pudrom ah brosite z razpršilom za
noge. Sintetičnih nogavic se izogi-
bajte.
Pedikiranje: Enkrat na teden dajte
nogam pol ure počitka in jim
privoščite prav posebno temeljito
nego. Zato potrebujete: toplo vodo,
milo, krtačo, klešče za nohte, pUo,
strgalnik za trdo kožo ah plovec,
glicerindco kremo ah masažno olje.
Pravila za pedikiranje: 1. Odstra-
nite stari lak; 2, Umijte si noge v
topH vodi z milom; 3. Krepko
krtačite noge, tudi po podplatih;
Dobro obrišite! 4. Trdo kožo
ostrgajte s plovcem ali strgalnikom
za trdo kožo; 5. Nohte obrežite s
škarjami ah kleščami za nohte.
Nohtov ne smemo rezati ovalno,
tudi ne prekratko, da ne začne rasti
v meso; 6. Robove nohtov spilites
pilo; 7. Vdrgnite v noge malo
glicerinskega olja (ali kremo); 8.
Lakiranjte nohte na nogah v isti
barvi kot na rokah in sicer dvakrat z
barvnim lakom.
Najpogostejše napake na nogah:
Trda koža in kuija očesa: Trdo
kožo je treba redno odstraniti s
plovcem ali strgalnikom, a nikdar do
skrajnosti, to bi še pospešilo
nastanek novega natiska. Za tem je
treba ta mesta masirati z oljem ah
glicerinsko kremo, Kuqa očesa
nastanejo zaradi pretesnih čevljev.
Torej najprej odstranimo pretesne
Na podlagi 21, sklepa 10, seje DS in POSLOVNIKA o
odprodaji osnovnih sredstev in inventarja
»SIGMA«, TOVARNA GUMIJEVIH IN
KOVINSKIH IZDELKOV, PTUJ
Rajšpova 13
razpisuje
LICITACIJO
za odprodajo manjše stavbe, površine 7 m- in volum-
na 18 m®.
Zgradbo, v kateri je bila telefonska centrala, mora li-
citant porušiti. Izklicna cena zgradbe je 2.800 din.
Licitacija bo 18, 10. 1973 ob 8. uri za družbeni sektor
in ob 9. uri za privatni sektor — fizične pravne osebe.
Pred licitacijo je treba predložiti pooblastilo, oz. var-
ščino v višini 10 "/o izklicne vrednosti.
Licitacija bo na sedežu podjetja,
SIGMA, PTUJ
Kako reševati alkoholizem
v delovnih organliocijah
Splošno znane posledice alkoho-
lizma, predvsem značilne osebnost-
ne deformacije alkoholika, kot so:
nezanesljivost, površnost, prepirlji-
vost, lažnjivost. . .; imajo po-
memben vpliv na položaj alkoholika
v delovni skupnosti pa tudi na
počutje njegovih delovnih tovarišev.
Alkoholik zaradi stalne ali ob-
časne izčrpanosti, posebno ko pre-
živi a „mačka" ter zaradi vinjenosti
slabše dela. Čeprav je slučajno
povsem trezen, je pri delu običajno
manj učinkovit, ker je telesno
izčrpan in nenaspan.
Delovni tovariši se povsem upra-
vičeno obregujejo ob alkoholika, to
pa zato, ker so prisiljeni popravljati
delovne napake, ki jih je napravil
zaradi svoje površnosti in malomar-
nosti alkoholik.
Ko pride kasneje zaradi napredo-
vanja alkoholizma do večnega po-
pivanja, začne alkoholik izostajati z
dela. Taki, „PLAVI PONEDELJKI"
(tudi drugi niso izvzeti) ne povzro-
čajo samo običajnih motenj v
delovnem procesu, marveč kvarno
vplivajo tudi na medsebojne odnose
v kolektivu. Razumljivo, saj so
sodelavci alkoholika, ki slabo in
površno dela, zamuja službo in
čevlje, nato pa še kurja očesa
(najboljše to naredi pediker).
Otekh členki: povzročajo jih
lahko srčne in ledvične bolezni,
prav tako pa zastoj krvi v venah.
Delajte izmenične kopeU iz divjega
kostanja, masirajte z grobo gobo ah
s suho krtačo, noge položite na
visoko podlago, mnogo se gibajte in
ne sedite s prekrižanimi nogami
Vzrasli nohti nastanejo, če nosimo
premajhne čevlje ah pa si napačno
strižemo nohte. Najbolje jih bo
zdravil pediker.
Ozebline: tudi to je bolje
preprečiti kot pa zdraviti Zavarujte
si noge pred prevelikim mrazom s
toi>limi čevlji in nogavicarrti Ce pa
že imate ozebline, morate pospeše-
vati prekrvavitev v nogah. Delajte
vroče in mrzle kopeli in masirajte s
kafro, zvečer si jih namažite z
ihtiolom in obvežite. V posebno
trdovratnih primerih pojdite k
zdravniku.	Elza
sploh izostaja z dela, počasi siti in
zahtevajo korenito reševanje proble-
ma, Zanimivo je, da se sodelavci
lotijo alkoholika resno samo tedaj,
če sami nimajo težav zaradi alkoho-
lizma, V nasprotnem primeru pa
drug drugega ščitijo in otežujejo
reševanje takih problemov v delovni
organizaciji.
Velik problem večine delovnih
organizacij .je strpnost do popivanja
in vinjenosti na delovnem mestu ter
do izostankov. Znano je, da je okrog
15 % moških vdanih ikoholizmu in
da naslednjih 15 % pije preveč,
tako, da se že nahaja na pragu
alkoholne odvisnosti. To velikansko
število ljudi v delovnih organizacijah
direktno vpliva na delovno storil-
nost, medsebojne delovne odnose in
bistveno pripomore k znižani de-
lovni storilnosti.
Vodstveni kadri, posebno pa ka-
drovski oddelki stalno kršijo pred-
pise glede na izkoriščanja letnega
dopusta. Praviloma ima delavec
izkoristiti svoj letni dopust le v dveh
dehh. Alkoholikom pa dovoljujejo,
da s „PLAVIM1" delavniki izkori-
ščajo po en dan dopusta. S takšno
potuho dopuščajo alkoholiku ne-
moteno popivanje. Zdravstvena in
socialna služba ne moreta ukrepati,
dokler so v delovnih organizacijah
strpni do kršenja delovne discipline.
Znano je, da pridejo nekateri
alkoholiki na zdravljenje šele takrat,
ko jim grozijo že zaradi velikega
disciplinskega prekrška.
Ponovno je potrebno poudariti,
da alkoholik ne pride nikoli na
zdravljenje prostovoljno. Vedno mu
nek^ grozi, česar se pač ustraši.
Kljub temu še ne poznamo delovne
organizacije v Sloveniji, ki bi imela
izdelan program za reševanje alko-
hohkovih prekrškov.
Tako začrtan prodam reševanja
alkoholizma v delovni organizaciji bi
lahko predstavljal trdno osnovo za
ustrezen pristop k alkoholnemu
bolniku. Takšen program pa bi
obenem lahko pripomoči v sldadu s
pismom tovariša Tita in Izvršnega
biroja CK ZKJ k dvigu pro-
duktivnosti in večji skrbi za člove-
ka.
NP
12 stran
tednik — Četrtek, i i. oktobra 1973
LOJZE SLAK IN TONE KMETEC
Lojze in Tone sta letos po popularnosti prekosila Avsenika, kljub temu da
zanj oba trdita, da mu v domači glasbi ni enakega	Foto: Kosi
Pred dobrim mesecem smo ju
videli na svečanem odru narodno-
-zabavnega festivala v Ptuju, kjer sta
prejela nagradi revije Stop kot
predstavnika ansamblov, ki smo ju v
tej sezoni najraje poslušali
Lojze Slak je že drugič zapored
prejel to priznanje in v naši
narodno-zabavni glasbi igra najbolj
stilsko muziko, katere ne namerava
opustiti Imel je več plagiatorjev,
kot na primer Henčekov trio in
drugI vendar smo poslušalci kmalu
ugotovili, da jc pravi Slak le eden.
Njegov ansambel je trenutno
okrnjen, ker je basist v armadi
nadomešča pa ga nihče drug kot
sam Miha Dovžan. Lojze je trgovski
potnik pri Žimnici in pravi da mu
njegova popularnost pri sklepanju
pogodb marsikdaj prav pride.
Spoštuje vsako zvrst glasbe in
nemalokrat zaigra tudi kakšno
komercialno popevko. Slak je znan
daleč prek naših meja in ga na vseh
koncertih z veseljem sprejemajo
zaradi njegove muzike in razpolo-
ženja, ki ga zna ustvariti med
občinstvom. Rad se pohvah s svojo
posebej narejeno harmoniko, ki mu
med igranjem kot kakšnemu
cirkuškemu klovnu razpade na tri
dele. Za glasbo, kateri seje posvetil,
pravi da ima še vedno navdiha in
upa, da bo lahko na svojem
področju še marsikaj ustvaril
Tone Kmete C s ptujskim instru-
mentalnim in vokalnim kvintetom
ter vokalno solistko Marijo Vajda-
-Kmetec, je presenečenje zadnih
dveh let. Je eden izmed redkih
ansamblov, ki posveča mnogo
pozornosti in dela pripravam za
neposredne nastope pred občin-
stvom. Povedal je, da zanj ni
pomemben samo kvaliteten studijski
posnetek na plošči ki ga ustvarijo
tonski tehniki temveč mora
pokazati ansambel vse svoje znanje
in kvaliteto tudi pred občinstvom.
Igra vse zvrsti glasbe, zaradi česar je
v preteklih dveh letih dosegel veliko
popularnost dčma in tudi na
revijskih koncertih v tujini Z glasbo
se je pričel ukvarjati po prihodu iz
armade. Njegovi prvi koncerti so bUi
v grajski restavraciji na Borlu, kjer je
pričel z zabavno glasbo. Leta 1965
je izšla njegova prva plošča „Bleda
luna," ki jo je izdal Jugoton, Do
sedaj je posnel že 15 velikih in malih
gramofonskih plošč pri različnih
tvrdkah (RTB, Helidon in RTV
Ljubljana). Odzove se vsakemu
povabilu. Rad igra na revijah,
veselicah in drugih družbenih ah
zasebnih prireditvah. Neredkoma
nastopa brezplačno, predvsem za
domače naročnike in seveda na
dobrodelnih prireditvah. Pravi daje
domače občinstvo do njega najbolj
zahtevno in je vedno treba iskati kaj
novega, da mu ustrežeš.
V kratkem ga bomo lahko videli
na televizijskih zaslonih, izšla pa bo
tudi nova plošča in kaseta.
KJE SO PLESALKE?
PLESNI TEČAJ v Ptuju se je
pričel drugega oktobra in se je
prijavilo lepo število plesalcev.
Učitelj Sandi Glatz pa ima kar
precej težav, ker primanjkuje
plesalk. Veliko nesorazmerje po-
vzroča težave, ker morajo plesalci
med vajami počivati, ker ni dovolj
plesalk. Zato porabijo mnogo več
časa, kot bi ga sicer. Dekleta, ki
želite plesati hitro se prijavite!
Plesalcev je dovolj!
szdl - 5. oktobra 1973
Javna razprava o spremembah
zvezne in republiške ustave je na
področju občine Ormož končana.
Izvršni odbor občinske konference
SZDL je ocenil potek razprav
pozitivno. Ljudje so bili že prek
informativnih sredstev obveščeni o
predlogih sprememb in so na zborih
razčiščevali pojme in določila. Na
kratko bi lahko dejali, da so bile
razprave precej delovne.
Izmed problemov sta, kot smo v
Tedniku že poročali, izstopala pro-
blema financiranja krajevne skup-
nosti in tista določila ustave, Ic
zagotavljajo hitrejši razvoj mani
razvitih občin v SR Sloveniji Za
oba predloga so razpravljalci podali
predloge sprememb, ker obstoječa
določila ne zagotavljajo boljše^
dela ljudi na območju manj razvitih
občin.
Glede udeležbe, ki ni bila naj-
boljša, so prisotni sprejeli mnenje,
da čas razprav ni bil najbol)
posrečeno izbran. Razprave so bile'
septembru, ko je na polju, vino-
gradih in sadovnjakih največ dela.
Delo razprav je vodil poseber.
koordinacijski odbor, v katerem s^
bili predstavniki družbenopoliticniti
organizacij in občinske ^upščine
^ppjik __ Četrtek, ii. oktobra 1973
stran 13
VOZNIK IN KONJ MRTVA
Na cesti I. reda v Osluševcih se je
minulo soboto pripetila' huda
fonietna nesreča zaradi nepravil-
Pga prehitevanja voznika osebnega
Jvt^mobila.
Ignac Šardi iz Ježice pri Ljubljani,
se je peljal s svojo Škodo iz smeri
Ptuja proti Ormožu. Z njim je bil
tudi njegov sinek. Na ravnem delu
^jte v Osluševcih je prehiteval
osebni avtomobil neznane registra-
(^e. Iz smeri Ormoža je medtem
pgljal voznik konjske vprege Martin
\lunda iz Zamušan, Na njegovem
^zu je bilo tudi pet otrok. Voznik
Jaidi ni mogel pravočasno prehiteti
pred seboj vozečega avtomobila in
tako trčil naravnost v konja vprege.
Pri trčenju je voznik osebnega
avtomobila Iganc Šardi dobil hude
telesne poškodbe po glavi, vratu in
prsnem košu ter zaradi njih
naslednji dan umrl v ptujski
bolnišnici Njegov sin je ostal
nepoškodovan. Voznik vprege in
devetletna Snežana Liplin, ki se je
tudi peljala na vozu, sta dobila lažje
telesne poškodbe in sta naslednji
jan iskala zdravniško pomoč v
zdravstvenem domu.
Pri trčenju je zaradi zloma vratu
poginil 9 let star konj Martina
Munda. Po nestrokovni oceni je
materialne škode nekaj nad 3
milijone starih dinarjev.	jr
MOJE POČITNICE
Pred tremi
tedni se nam
le spet začela
sola. Vendar
še vedno mi-
slim na moje
prehitro mi-
nule počit-
nice.
Obiskujem
4. razred os-
novne šole v
Naternbachu,
Gornja Avstri-
ja. Moje počitnice pa preživim vsako
leto v Dražencih pri mojih starih
starših. Tako sem tudi letos preživel
moj najlepši čas v svojem rojstnem
kraju. Vedno mi je hudo, ko se
moram posloviti od stare mame,
starega ata, tete Danice in strica
Marjana, ker imam vse zelo rad.
Vendar so sedaj moje misli spet pri
učenju in šolsko leto bo hitro
naokrog. Želim si svoje počitnice še
velikokrat pa-eživeti v Dražencih pri
mojih nepozabnih.
Ker je moja mama naročnica ,,Ted-
nika" sem se tudi jaz odločil
napisati vam nekaj vrstic o mojih
počitnicah. Prilagam tudi svojo
sliko.
Vas tovariško pozdravlja
Zlatko Hauseder,
4. a raz.,
OS Natternbach,
Gor. Avstrija
JESENSKI DAN
V petek smo imeli trgatev. Prišli
so sosedje, bratranci in znanci. Bilo
nas je devet. Mlad fant sije zavihtel
na hrbet brento, Trgači so si prinesli
vedra. Vinograd je bil zelo poln
grozdja. Natrgali smo že nekaj
brent. Klopotač je kdaj pa kdaj
udaril po svoji deski. Štefan je
zanesel nekaj brent v sod, ki je bil
zgoraj odprt. Bližal se je večer.
Trgatev se je bližala koncu. Brentar
ie zanesel oseminšestdeset brent.
Štefan se je veselil konca,
Trgači so šli v kuhinjo in sedli k
mizi. Na mizo je mama'prinesla
večerjo in vino. Brentar je začel
prvij^ nalil si je kozarec in ga izpil.
Zvečer je oče šel na drog in snel
kl0j)0tec. Umili smo sode za vino in
počasi odšli vsak na svoj dom.
Nastopila je noč in smo šli spat. V
soboto je prišel brentar, da nam
pomaga stiskati. Vpregli smo kravi
in odpeljali dva voza z velikimi in
malimi sodi v stiskalnico. Doma
stiskalnice nimamo, zato smo
odpeljaU k sosedu. Delo v stiskalnici
je zelo težko. Grozdje smo imeli že
zmleto in vino je že teklo. Tudi jaz
sem pomagal. Včeraj smo na
stiskalnici pospravili zadnje ostanke
grozdja. Zdaj smo še spravih
klopotec za naslednje leto. V
Kicarju so .že skoraj vsi pobrali
grozdje. '
Ivan Horvat,
' 5. c razred,
OŠ „F. Osonik", Ptuj
ŠE O POČITNICAH
Vsak učenec se zelo veseli
počitnic. Nekateri zato, ker ne bo
treba vsaj dva meseca vsak dan v
šolo, drugi zato, ker se veselijo
morja ah planin, kamor pojdejo s
starsi, tretji spet, ker gredo samo k
teti ali stricu ali pa da so vsaj doma
brez skrbi.
Toda jaz vam po pravici povem^
da se nisem počitnic prav nic
veselila, sicer se jih sploh nerada
spomnim. Že pred počitnicami sem
vedela, da bo moja mamica morala
iti v bolnišnico v Maribor za štiri
tedne in tako je tudi bilo. Tako sem
morala biti kar doma in nadomešča-
ti mamico, kolikor se je dalo, ali
vsemu nisem bila kos, kajti mamo
sem pogrešala iz dneva v dan bolj.
Doma smo bili atek, sestrica in jaz,
pa nam je bilo vseeno dolg cas,
čeprav smo imeli vedno dovolj dela.
Ko je minil tretji teden od
maminega odhoda, je še sestrica
morala v bolnišnico na isti oddelek
kot mamica, tudi v Maribor. In zdaj
sva bila sama z atom doma. Včasih
je minil celi dan in sva kar nemo
hodila okrog hiše. Končno je pa le
prišel čas, ko se je ata odpravil v
Maribor in so se vrnili vsi trije
domov. Takrat sem pa bila spet
presrečna, saj smo bili spet vsi
skupaj doma, tako kot smo najbolj
navajeni.
Čeprav je že bila mamica doma,
sem ji še vedno z veseljem pomagala
povsod, tako da brezskrbnih
počitnic res nisem imela. Največje
razvedrilo sem imela takrat, ko me
je atek peljal z mopedom v Maribor
na obisk k mamici in sestrici, saj
sem med potjo lahko opazovala
mnogo lepih krajev.
Srečni so otroci, ki so lahko
uživali radost, veselje in srečo ob
svojih starših ali sorodnikih. Upam,
da bo drugo leto med počitnicami
bolj veselo še zame, kar si močno
želim,
Marija Eberl,
6. b razr., OŠ Majšperk
JESENSKI DAN
Bilo je lepega jesenskega dne.
Zjutraj sem se prebudila. Odprla
sem okno, da je sonce posijalo po
posteljah. Tako je prebudilo še
ostale. Vstali so in se oblekli.
Predlagali smo dela, a nam nobeno
ni ugajalo. Nazadnje smo vsi odšli
po kostanj. Hodili smo po gozdu.
Vse je bilo tiho. Nenadoma je v
krošnji nekega drevesa zašumelo.
Bila je veverica. Delala je velike
skoke z drevesa na drevo. In že je
nismo več videli. Listje je zašumelo
pod nogami. Nabrali smo že polne
košare kostanja. Zato smo se vrnili.
Bilo je že opoldne. Popoldne smo
odšli na trgatev v Tibolce. Tam smo
nabirali tudi gobe. Zvečer, ko smo
se vrnili, smo stiskali grozdje in
pekli kostanj. Bilo je zelo lepo. V
mestu so svetile luci, zvezde so se
pojavljale in izginjale. Premagal me
je spanec. Morala sem iti spat. Zelo
mi je bilo žal, toda moral je miniti
moj najlepši jesenski dan.
Marija šenkiš,
5. b razred,
OŠ „F, Osojnik", Ptuj
ŠPORTNI DAN
Ob osmi .uri smo morali biti pri
šoli. Prišli smo do Polajžarjevih.
Potem smo poklicali Romano in
Romana. Šli smo naprej in smo
prišli do lepe hišice. Hišica je imela
zelena okna. Na oknicah so bili
srčki. Pred hišo je bila mizica. Pri
mizici sta bili klopici. Ko smo prišli,
smo sedli na klopco. Po malici smo
šli v vinograd. Gospa je imela
motorno škropilnico in klobuk.
Igor Rakovec,
1. a razr., OŠ Majšperk
BILA SEM V BOLNICI
Iz šole sem se peljala s kolesom.
Padla sem v globok jarek. Po me je
prišel rešilni avto. Odpeljal me je v
bolnišnico. Zdravnik je ugotovil, da
imam zlomljeno roko,
V	bolnici sem ostala tri tedne.
IRENA GAJŠT,
2, razred, Ptujska gora
ŠPORTNI DAN
V	petek smo imeli športni dan. Šli
smo v gozd in na gmajno. Nabirali
smo gobe in glive. Nekateri otroci so
šli v gozd, nekateri pa so bili na
gmajni. Tako je bilo v petek.
fl RENA AVGUŠTIN,
3. razred,
OŠ Ptujska gora
14 stran
tednik — Četrtek, i i. oktobra 1973
TRAGICNA USODA:
KLONIL SEM PRI POSTELJI
(Nadaljevanje)
Nisem dolgo ostal v takem položaju,
saj so se drobne kapljice spremenile
v kaplje. Pričelo je krepko deževati.
Po petih minutah dežja sem bil že
precej moker. Skril sem se pod
košato drevo, toda dežju se nisem
popolnoma izognil Veter, ki je
pihal že prej, me je pričel hladiti
Cez nekaj trenutkov me je že prav
zeblo. Tresel sem se od mraza. Dež
ni prenehal, zato sem začel
^estopatl da bi se segreL Nekaj
časa sem prestopal iz ene noge na
drugo, nato pa sem pričel kar
poskakovati
Cas je mineval počasi Že sem
mislil da se je ustavil, ko je
prenehalo deževati Veter se je
podvojil in. mi sušil obleko. Po vsem
telesu sem začutil neko toplino, v
resnici pa je postalo zelo hladno.
Nisem več mogel zdržati Zvil sem
se v klopčič in čakal, kdaj me bo
zamenjal naslednji
Zaradi mraza sploh nisem vedel,
koliko časa sem bU že zunaj. Vem
samo to, da se mi je zdelo
neznansko dolgo, preden sem
zaslišal glasove, ki so mi pvoriU, da
me bodo kmalu zamenjali.
Tovariš, ki me je hotel zamenjati,
se je kar prestrašil, ko je prišel do
mene. Vprašal me je, kaj delam tako
zvit. Zobje so mi šklepetali od
mraza. Mrazilo me je tako, da mu
nisem mogel ničesar odgovoriti.
Mislil je, da spim, zato me je začel
buditi. Kar lep čas je potreboval,
predem sem lahko spravil kako
besedo iz sebe. Cez čas sem le dejal,
naj me pusti in mi pomaga do
postelje. Ubogal ' me je in mi
poma^l. Postavil sem se na noge in
skupaj sva odkorakala v šotor.
Odgmil mi je odejo in takoj sem se
spravil v posteljo. V tem trenutku
sem pozabil na obleko, ki je bila
mokra na meni. Zaspal sem, toda še
vedno se spominjam, da me je vso
noč zeblo.
Ko sem se zjutraj zbudil, sem še
vedno čutU hladno in mokro obleko
na sebi. Ni se mi dalo iz postelje,
zato sem ostal v njej. Bil sem toliko
malomaren, da si je še takrat nisem
slekel. Takrat še nisem vedel, kaj me
čaka v naslednjih minutah.
Odločil sem se, da bom vstal, zato
sem odgmil odejo. Hladen zrak je
takoj prepihal mojo mokro obleko
in močno me je zazeblo. Kljub temu
sem se dvignil in stopil na tla. Z eno
roko sem bil še naslonjen na
posteljo, ko sem nenadoma poklek-
nil. Nenadoma nisem več začutil
nog. Spodnjega dela telesa nisem
več čutil. Nisem si vedel razložiti,
kaj se je zgodilo z menoj. Tovariši,
ki so bili poleg mene, niso vedeh,
kako bi mi pomagali. Nekaj časa so
me gledali, nato pa so videli, da se
kljub temu, ker sem se trudil vstati,
tep nisem mogel. »Pomagah so mi.
Hoteli so me postaviti na noge. Ko
so me izpustili, sem ponovno padel.
Noge me niso več držale. V tem
trenutku še nisem bil v velikih
skrbeh, kaj bo z menoj. Mislil sem,
da je to morda nekaj prehodnega.
Nadaljevanje prihodnjič
radio ptuj
Četrtek, i i. oktobra:
16.00 - Napoved sporeda. 16.05 -
Poročila in obvestila. 16.15 - Za
vas in vaš dom. 16.50 - Kuhajte z
nami. 17.00 - Med mladimi
kovinarji. 17.30 - Kar ste izbrali,
predvajamo.
PETEK, 12. OKTOBRA: 16.00 -
Melodija dneva. 16.05 — Poročila in
obvestila. 16.15 - Reklame med
zabavno glasbo. 16.40 — Pionirski
radijski studio. 17.00 — Peta borlska
kolonija. 17.15 - Likovnik Branko
Zoreč. 17.30 - Na srednjem valu
198,5 metra.
SOBOTA, 13. OKTOBRA: .16.00
-	Napoved sporeda. 16.05 —
Poročila in obvestila. 16.20 —
Rezerviran čas. 16.40 — Z
domačimi ansambli. 17.00 —
Gradnja delavskih stanovanj. 17.15
-	Ekonomsko-propagandna oddaja.
17.40 — Spored v prihodnjem
tednu. 17.45 - Za vsakogar nekaj.
NEDELJA, 14. OKTOBRA:
10.30 - Nedeljsko dopoldne. 10.45
—	Odmevi tedna. 11.05 — Obvestila
in reklame. 11.25 - S seje SO Ptuj.
11.35 - Predkongresna aktivnost
ZK. 11.45 - Kmetijska oddaja.
12.00 - Čestitke poslusalcev.
PONEDELJEK, 15. OKTOBRA:
16.00 — Napoved sporeda. 16.05 —
Poročila in obvestila. 16.15 - Šport
in glasba. 16.40 - Za vas in vaš
dom. 17.00 - Iz naših delovnih
kolektivov. 17.20 — Vedro v novi
teden. 17.30 — Novosti iz
gramofonskih hiš.
TOREK, 16. OKTOBRA: 16.00
—	Napoved sporeda. 16.05 —
Poročila in obvestila. 16.15 —
Zabavna glasba. 16.30 — Ekonom-
sko-propagandna oddaja. 17.00 —
Na obisku pri vas. 17.30 - Kar ste
izbrali, predvajamo.
V ostalem času prenašamo I.
program RTV Ljubljana.
RODILE SO:
Danica Marin, Podgorci 11/b —
deklico; Ana Pavlinič, Bucmanci 31
- Zlatko; Anka Kolarič, Kidričevo
13 - Polonco; Jelka Orlač, Repišče
4 - Andreja; Marija Pauko, Gerečja
vas 71/a - deklico; Marija Tušek,
Mariborska 58 - Aleksandra; Jožica
Krajnc, Zamušani 83/a - dečka;
Rozalija Kolar, Selci 21 - Lilijano;
Štefanija Korpar, Hrastovec 48 -
dečka; Terezija Tominc, Pobrežje
69 - dečka; Ivanka Sagadin, Nji-
verce 5 - dečka; Milena Mohorko,
Podlehnik 8 - dečka; Elizabeta
Kujavec, Paradiž 22 — Marjana;
Janja Košak, Mizarska 7, Slov.
Konjice - dečka; Vlasta Florjančič,
Osojnikova 5 - Matjaža; Veronika
Kozel, Vel. Varnica 57 - dečka;
Marija Žnidarič, Podlehnik 26/a -
Boštjana; Katarina Šalamun, Rjavci
36 - deklico; Irena Lozinšek,
Barislavci 5 - dečka; Silva Kukec,
Mala vas 17 - deklico; Marija
Vrnjak, Cesta Olge Meglič 4 - Petja;
Angela Žitnik, Kidričevo 79 -
Aleksandro; Danica Krajnc, Šalovci
34 - Suzano; Kristina Polajžer,
Dobrine 39 - deklico; Olga Pavli-
nič, Trnovci 12 - Ivana.
POROKE:
Franc Kramberger, Sp. Hajdina 66
in Ružica Korošec, Muračeva 16;
Vladimir Kralj, Spuhlja 134 in
Hedvika Žuran, Budina 4; Dušan
Janša, Dornava 2/a in Nada Jabala-
novec, Domava 2/a; Jožef Kukovec,
Botman 39 in Marija Šoštarič,
Botman 21; Milan Anžel, Kicar 19
in Ana Markež, Kicar 117; Anton
Kovše, Štuki 30 in Marija Fajfarič,
Gajzerjeva 5.
UMRLI SO:
Bogomir Šerbela, Rogozniška c
18, roj. 1894., umrl 30. 9. I973'
Branko Masten, Murkova 4, roi'
1950., umrl 4. 10. 1973; Ignač
Erjavec, Krčevina pri Ptuju 11, roj
1920., umrl 5. 10. 1973. cJuiii
Potočnik, Spuhlja 126, roj, 1908
umrl 6. 10. 1973.
OVEN (22. 3.-20. 4.): Tovariš bo
dober j)omočnik — tudi v ljubezni
Poskočni boste, če bo tema; leni, če
bo dan. Doma vas bodo cenili, v
drugem kraju pa izkoriščali. Sestan-
ke poživi vaša duhovitost,
BIK (21. 4.-21. 5.): Znana,
precej naivna oseba začne močno,
skoraj^ preveč upati. Postavili se
boste športno. Dokazati-je treba, da
je vaša izbira najboljša. Čestitanje in
smeh pri prijateljevih.
DVOJČKA (22. 5.-21. 6.): Iz
stare hiše spet plane skušnjava.
Opazovanje in poljubovanje. Naslo-
nite se na poštene in izbrane ljudi,
ki vam veliko ponienijo. Poskusili
boste nekaj nemogočega. Strah!
RAK (22. 6.-23. 7.): PrijeU boste
za delo in izrabili priložnost za svojo
uveljavitev. Občutne spremembe v
najožji družbi vam bodo dale precej
misliti. Med pripadniki nasprotnega
spola boste glavni.
LEV (24. 7.-23. 8.): Navdušenje
zaradi naprave. Domov greste z
olajšanjem, ker je vse v redu. Zaradi
dobrega počutja ob skoraj premladi
osebi boste podaljšali zabavo. Greh
ni smeh, lahko ga pa prinese!
DEVICA (24. 8.-23. 9.): Sorod-
niku dajte, kar ste že mislili dati.
Znašli se boste med ljudmi, ki bodo
čez dobro leto tesno ob vas.
Rjavolasa oseba bo vse obljubila,
storila pa bore malo. Bežite pred
psom.
TEHTNICA (24. 9.-23. 10.):
Napredovanje pri delu. Nezmernost
boste zavrgli in v tem času zbrali
toliko volje, da se boste povsem
spremenili. Domači bodo zadovolj-
ni, vi pa boste v zelenju našli vse.
ŠKORPIJON (24. 10.-22. H );
Pobrisali jo boste tja, kjer vas komaj
čakajo, a boste zaradi neke
malenkosti hitro poiskali pot nazaj.
Čaka vas dosti dobre hrane, vode,
zraka in smeha. Vaša simpatija je
stanovitna.
STRELEC (23. 11.-22. 12.):
Materialne zadeve uredite, potem
boste lahko tudi čustvene. Najbo«e
je, da na prvem izletu kar na kratko
poveste, kako čuti vaše srce. Igra v
naravi prinese sprostitev.
KOZOROG (23. 12.-20. 1.):
živce vam gre požrešni znanec.
Zanalašč se splača ogledati, kaJ
počnejo sorodniki, ki se za vaspi^
malo brigajo. Svetlolasa osebica o*'
visoka, raje odidite k sosedovim.
VODNAR (21. 1.-19. 2.): P??"';
boste pridni. K temu vas prisiuj«
sorodniki. Pri delu srečate tovariši
ki nekaj pomeni. Ljubezen se zarao
zime malo krči, a se gre. Kuprte P
„Izbiri".
RIBI (20. 2.-21. 3.): VpUv®"
znanec rad pomaga. Pogostih ,
bodo po delu. Prijateljica po^^.L
samo še znanka. Vasa simpa^.
pritiska, zato bo treba nekaj sto"
Otrok se bo rodU čez
mesecev.
^ppjik __ Četrtek, ii. oktobra 1973
stran 15
rezervirano
za tuizeha
Dober den fsen fkupi
Zaj tote jesenske dni glih tak
zgledan kak jež, ki si za svoj zimski
brlog ozimnico vkup sprovla.
Večino potrebščin, ki jih je treba
pod zob djoti man v glovnen v
kleteh no kaščah, seveda tudi v
vinskih polovjokih, montra me še
edino ^ kurjova. Les mo si že v
do moči šumi naklesta, mon pa vejke
težove s štenkolon, ki sen ga že pred
štiremi mesci naroča, pa do gnes
nega o premogi ne duha no ne sluha.
Neke se čuje, ke pre zaj ves štenkol
ponucajo termoelektrarne za proiz-
vodnjo štroma, ki nan je to pred
enin mescon tak katastrofalno falija.
Jas se joko bojin posledic tote teme
no predvidevlen, da do drugo leto
pune porodnišnice, saj vete kak
provi tisti pregovor, da ma vsoka
noč svojo moc. Zavolo pomajkaja
štroma pa so ble letošje noči
prekleto duge. Vejki prirostek novih
državlonov pa skleplen tudi po ten,
saj so nan letos v Prlekiji zlo bogato
orehi obrodli. Stori Udje provijo, da
je te, gdo so zlo puni orehi - drugo
leto tudi dosti dece. Vete, jas sen že
ena tokšna posledica dobre orehove
letine. Leta 1912, gdo se mene oča
v mater položli, te bla glih tak
bogata orehova letina no sma se
drugo leto kar dvo naenkrat rodila.
Vete, jas sen dvojček moje sestre,
no zato najbrž neje čudno, da sen
boj polovičarsko fkup nareti pa tudi
glavo man boj trdo kak je trdi
najboj trdi oreh. O ten sen se
prepriča že večkrot, še posebno pa
to prejšji tjeden, gdo sen s flaškonon
v rokah doj po štengah v pivnico
padna no z glavoj v dveri tresna.
Moja glova je ostola cela, pač pa je
počla ena blaja na pi^vničnih dverah.
Mica se je na račun tote moje
nesreče še norca delala no mi je
rekla: ,,Pje Lujs, tvoja trda keblaca
bi bila joko dobra za šnelpufare na
vagonih, sposoben pa bi bija tudi za
bikoborbe . . ." Stisna sen zobe no
sen rajši tiho bija, saj vete, da majo
ženske fse praf kaj zinejo, no se ž
jimi neje dobro v diskusijo spuščati.
To še posebno neje priporočlivo z
mojo Mico, ki te z jezikon boj
obdela kak, če bi te keri z moclon
po glovi tuka. Jas sen ji že poveda,
da je joko vejka škoda, da neje šla
š;^tundirat za jezičnega dohtara, saj bi
čista /agvišno potukla fse svetovne
rekorde v sukaji jezika. loto
lastnost so poerbali po Mici tudi
nojina deca. Samo poslušajte, kaj mi
je pisa to ovi den moj sin. ki se mi
že celo leto neje java z Jesenec. Tan
je zaposleni v železarni. Tak piše:
DROGA OČKA NO MAMICA!
Po dugen cajti se vama drgoč
oglošan. Ven, da je zaj naš suhi breg
že lepo poforbani v jesenske forbe.
Na trgotef nesen meja cajta priti,
ker sma hodila z mojo Marjane ko na
vikend,^ ki sma si ga zodja leta s
trdimi žuli zgrodila na bližji planini.
Bliža se zima no mo nucali krompir,
en pičelek mošta . . veselilo pa bi
naju tudi, če bi nama zredla enega
pujceka. Po jega bi si prišla tan negi
okoli novega leta. Naj vogne okoli ^
stu kil, saj veta, da si v mesnicah nigi
nemremo kupiti svinjskega mesa,
moja Marjančka no jas pa tak rada ^
pujcekovo meso papcama. Za uslugo '
no protiplačilo ma ti pripelal domu I
en kombinirani šporhet, ki ga lehko
kurita na drva no elektriko. Mija
sma si kupila plinskega . . Toto
pismo se nadaluvle tak dale naprej
no se končuvle s tisoč puseki od
nojinega sina.
Jas sen na toto pismo tak
odgovora: Drogi sin no sneha. Joko
čudno se mi zdi, da se spunita na
nojj glih vsoko je.sen, gdo je kaj od
koče za odnesti. Pje, lubi sin, ge pa
si bija te, gdo sen te to pred petimi
mesci v ekspres priporocenen pismi
prosa, da bi mi po.soda 30 jurjof, ki !
sen jih bija dužen za dočo no sen
meja pri hiši rubeža, ki mi je skoro
pujceka zaruba. Če mi ne bi sosid j
posoda penez. gnes ne bi več v
stalinki pujcek krula. Pišeš mi tudi,
da sta si zgrodila vikend. Pje, ti si ,
gradiš vikend, meni pa se duma
koča podira, v keri si se pred 30 leti
ti rodija no si zaj čista pozoba na
dum no na noji, ki sma že čista
onemogla. Kokšna je to skrb za '
svoje starše? Kaj misliš, da bi nama
tisto prase smrdelo, ki tebi tak diši?
Veš kaj, lubi sin, z moterjo te moma
rada, samo ne tak zlo, da bi mija
zavolo tebe strodala."
Oča Lujs
16 stran
tednik — Četrtek, i i. oktobra 1973