Politični ogled. Avstrijske dežele. Naši posianci v Gradcu pa tudi nemaki konservativci so prav marljivi in delajo neinškiru liberalcem precej zadreg. Gosp. Kukovec je tirjal, naj bi vlada pri slovenskib Stajercih poskrbela za slovenske solske knjige; g. Šnideršič 8e je pi-itožil, zakaj se strogo da6e iztirjavajo od posestnikov, ki ao morali oditi na boj v Bosno, kar je deželnega namestnika barona KUbecka očivestno izmemirilo; g. dr. Dominkua je zahteval postavne pomoči zoper goljufno ravnanje pri izpoBojevanju, potem zoper pokoncavanje posestev po zadolženih posestnikih na škodo upnikom in naposled zoper posilno legaliziranje; zoper legalizirauje je tadi konservativni poslanec gosp. Wohr stavil predlog, poslanec Knafel se je potegnil za železnico Sisek-Novi; mariborski Pfriemer in knez Alojz Liechtenstein sta tirjala postavo zoper oderube, g. Šnideraič se je potegnil za naatavljeuje žandarjev v Planini, knez Alfred Liechtenstein pa za poinnoženje poslancev tako, da hodo kmeti dobili toliko poslancev, kolikor jim po jihovem številu in znesku davkov po piavici gre. Goap. Karlon je pa svoj nasvet, naj se ceaarju v posebnem pismu razložijo želje iu pritožbe Štajercev, tako dobro zagovarjal, da je večina sklenola tako pismo sestaviti; izmed poslancev iz Spod. Štajerja so pa nasproti bili: dr. Duhač, Ne kerman, Pauer itd. Ti gospodje so toraj strašno zadovoJjni z tem, kako se jihovim volilcem godi, in nimajo ali ne ved6, kaj bi cesarju povedali!? Karlonov predlog o nedeljskih šolah so pa libe ralci hipoma vrgli pod klop, tako jih je razjezil, tudi o znižanju Bletnega obiskovanja malib aol bo težko dal kaj seboj govoriti nemaki liberalec. Volitve g. Radaja in Fluherja ae tudi ne6ejo odobriti. Po drugib deželnib zborih se jednako niarIjivo dela. Najvažniai bil je govor dr. Riegerja v Pragi za pismo do cesarja, naj bi ta sklicali novih ministrov, z katcrirui bi se dalo za pomirenje narodov, zlasti českega, pogajati. Jegov predlog bil sprejet in v ta namen odbran poseben odbor. Sicer pa so cesar sedanje miuistre že odpustili. Hvala Bogu ! Jednako je tudi oger8ko ministerstvo Tiazajevo dobilo odpust. Sedaj pridejo novi ljudje, dal Bog na korist in 6ast Avstriji. Na Kranjskem je dr. Bleiweis8 naavetoval pismo do cesarja, 7 katerem se hvala izreka za osvobodjenje turakib kriatijanov, in želja, naj bi se vsi Slovenci združili v eno upravno skupino; predlog dr. Bleiweis8ov bil je od nemcurjev zavržen in potem volitev nemškutarakega g. Ho6evarja, kateremu ae je dokazalo uakupovanje glasov, brez vse sramežljivosti potrjena. Zastran Bosne se je osnovala na Dunaju posebna komisija, ki bo vladovanje 7 imenu ce- aarja 7odila, dokler se ne bo kone6no odlo6ilo, kaj bo z Bosno in Hercegovino! Vnanje države. Augleži so lani Turkom pomagali z oficirji proti Rusom, sedaj pa bitijo ruski oficirji v Afganistan iu se j)odo proti Angležem vojskovali kot prostovoljci Sir-Alijevi. Geneial Skobeljev se je začel od Marmorskega morja poruikati nazaj, toda divji Turki so takoj prihruli iu okoli 100 kristijanov ubili; vslcd tega so Ruai tamoanje kraje zopet zaseli in Turkc polovili in postieljali. Nemški freimaurerji ao liberalcem ukazali, naj vse storijo, kar bo Bismark hotel; vsled tega je ta pogajanje z papežem ustavil in zopet začel katoličane preg:njati. Na Italijanskem bil je hud potres, stolna cerkva v Spoletu je raočno poškodovana. Francoski meatni župau v Lionn je šole obiskoval iu očitno bujskal zoper meanike : rekel je, da ni Buga in se ga torej ni bati, tudi bodo vsi mešniki izgnaui in tako kouec veri storjen. V Jamajki v Ameriki eose delavci, zainorci, spuntali in mnogo belib Ijudi ubili. — Birmanski kralj, ki je kriatijane večkrat hudo preganjal, je utnrl. — Turški sultan je Crnogorcem pustil Kolašin, zoper Avstiijo pa razposlal do vseb velevlad pismo, v katerem ugovarja zoper zasedenje Bosne in Hercegovine, nam očita, da so naši vojaki grozovitni, in tirja, naj se marsiranje naše vojske takoj vstavi. Turška ošabnost! Bosna in Hercegovina. Glasoviti divjak HadžiLoja bil je nlovljen in čaka obsodbe. Dne 3. okt. 80 naši vojaki zaseli Gorazdo in Čajnico, 1. okt. Višegrad, 0. okt. Konjico, malo prej tndi Srebrenico, Turki so povsod pobegnili, nikder se niso naaim v bran postavili, kristijani pa ao še trdno za njimi streljali, kder so orožje iiueli. Po pravici je torej general Filipovič za god svitlemu ceaarju čestital iu telegrafiial, da je vsa Bosna in Hercegovina v cesarski oblasti, kristijani 4001etnega turskega jaima rešeni. Hvala Bogu, slava svitlemu cesarju in jegovej junaškej vojski! Tu pa tam ae se po planinah potikajo tuvaki vstaši iu napadajo naac, kder morejo. Do take praske je prišlo 6. iu 7. okt. pri Peci blizu Ključa: 71. reg., 76. reg., 48. reg. potem 1. in 12. bataljon lovcev so bili zapleteni v hud boj. Turki so bili tepcni iu razpršeni, a nasib je tunogo palo. Mitvi so komandant 76. reg. in še 3 oficirji, ranjenib je 5 oficirjev, mrtvib in ranjenih vojakov je pa 160—180 mož.