y 4 Nat večji slovenski doenuk v Združenih državah VeV« m vse leto - - 00 Za po< leta - - . . . $3 00 Z* New York celo teto - V .00 Za inozemstvo celo leto $7<00 uLAu NARODA r 1 fhe iftrneu Slovenian Daiiy j the United bMtes. i a. 1 List slovenskih delavcev v Ameriki, TELEFON: CORTLAND T 2876 Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. NO. 23. — ŠTEV. 23. l»«wd everv day except Sun^ and legal Holiday*. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 28, 1927. — PETEK, 28. JANUARJA 1927 . VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. S KONVENCIJE PREM0GARJEV Premogarji so na svoji konvenciji cžigosali komuniste. — V Indianapolisu je bila dvignena obdol-žitev, da podpira ruski denar tukajšnje sovražnike unije. — Administracijski možje so napadli Brophyja kot kalilca miru. INDIANAPOLIsflnd., 27. januarja. — Pro-gram, ki je vključeval priznanje sovjetske Rusije ter stvorjenje delavske stranke v Združenih državah, je bil včeraj poražen tekom živahne seje na konvenciji United Mine Workers. Administracijski voditelji so trdili v svojih odgovorih, da so nekateri sovražniki unije vodili svojo opozicjsko kam panjo z denarjem, katerega so dobili iz Rusije, na-dalj ni z denarjem detektivskih agentur, dočim so ostale fininacirali neunijski delodajalci. John Brophy, predsednik okraja št. 2 v centralni Pennsylvaniji, je moral prenesti glavno silo napadov administracije. Brophy, voditelj vstašev na konvenciji, ki je bil poražen od Lewisa na zadnjih predsedniških volitvah, je skušal dokazati, da je bila administracijska politika odgovorna za dejstvo da proizvaja neunijski premogarji 65 odstotkov narodne tonaže mehkega premoga", dočim je znašala prej neunijska tonaža le trideset odstotkov.. Brophyjevo geslo: — Organizirajte neorganizirane! — so napadali govorniki, ki so ga opozorili, naj se briga za svoj lastni okraj, kjer je baje padlo članstvo od 50,000 na 12,000. Filip M urray, mednarodni podpredsednik i n drugi uradniki so nastopili proti trditvam Brophyja, da je unija v slabem stanju ter trdili, da je njeno stanje izvrstno. Trditev Brophy-ja, da je unija pustila na cedilu* neunijske može v Connellsville okraju, ki so se pridružili stavki leta 1922, je proglasil Murray za potvoro ter rekel, da je bila kampanja obrekovanja, katero sta vodila Foster i n Dunne v onem okraju, odgovorna za izjalovljenje unije, da obdrži Connellsville okraj. Thomas Basset t iz Brophyjevega okraja je re-' kel, da so zadrege v centralni Pennsylvaniji posledica, da so izgubili premogarji zaupanje v svoje voditelje. — Rečem Brophyju, Fosterju in vsem onim, ki vzbujajo boje v delavskem gibanju, da naj gredo v Rusijo, če jim ne ugaja delavsko gibanje v tej deželi, — je rekel Bassett. — Mi se moramo boriti ne le proti kapitalističnemu razredu v Združenih državah temveč tudi proti vrtalcem od znotraj in ti so najbolj nevarni. Tekom razprave o resoluciji, tikajoči se ustano vitve delavske stranke v Združenih državah, je poudarjal tajnik-zakladničar Kennedy, da še ni industrijalnega sodelovanja med unijami in da bo čas govoriti o delavski stranki, ko bodo unije pripravljene delovati medsebojno na industrijalnem polju. V zvezi s tem je trdil, da so železničarske bratov ščme nepripravljene sodelovati s premogarji s tem, da bi zaposlile unijsko delo v svojih premogovnikih. Konvencija je zavrnila resolucijo glede delavske stranke ter odobrila izjavo administracije v prilog "nestrankarske politike" Ameriške delavske fede racije, da se podpira prijatelje delavcev ter kaznuje njih sovražnike. čeprav je bilo predloženih več resolucij, katere so zahtevale priznanje sovjetske Rusije, je bil so glasno sprejet oster napacj resolucijskega komite ja na komuniste. Calvin Coolidge proti razsodbi. Predsednik Coolidge je izrekel proti razsodbeni uravnavi sporov z Me-ko. — Sklenil je braniti na vsak način interese ameriških petrolejskih' družb. WASHINGTON, D. C.. 27. jan. Kljub soglasnemu sprejemu Ro-binsonove resolucije v senatu za razsodišč*no uravnavo diferenc radi mehiških petrolejskih in zemljiških i>ostav ustraja predsednik Ooolidpe pri nazoru, da ni mogoče podvreči nobenemu razsodišču {davnega spornega vprašanja med obema vladama, namreč pravicc Mehike, da konfisoira imetje ameriških državljanov. Predsednik jo bnj«> mnenja, kot so ]K»roča iz I»ele hiše, da bo napravila akcija senata napačen utis na ameriški narod in da bo postal močnejše hrbtišče Callesove vlade . v njeni očividni odločnosti, da iz-j vede konfiskatorične postave pro-j ti ameriškemu imetju. Vrtanja pri 25 petrolejskih i vrelcih so bila ustavljena na pove-1 lje mehiške vlade, ker se niso kom-j panije pokorile določbi nove pe-j trolojske postave, — kot je spo-; ročila včeraj Družba petrolejskih produeentov. To je bilo prvikrat, da se je oblastveno ustavilo vrtanja. MEXICO CITY. Mehika, 27. januarja. — Mehiški industrijalni in trgovski department je podal včeraj izjavo, s katero hoče popraviti trditve petrolejskih družb glede konfiskatoričnega značaja petrolejske postave. V vseh slučajih. v katerih niso kom pa ni je zadostile določbam postave, se je izročilo stvar sodiščem, vsled česar nima vlada nohenejra opravka več s temi stvarmi. A* splošnem pa se je upornim kompanijam, da se jim prihrani večje izirube. dovolilo nadaljevati z deli pri petrolejskih vrelcih, za katere se je umaknilo dovoljenje. Sovjetski Rusiji preti nevarnost Sovjetski Rusiji prete velike nevarnosti vsled akti vnesti sovražn i h tendenc v kapitalističnih državah. MOSKVA, Rusija, 27. jan. — Petnajsta moskovska strankarska ko nferenca jc sprejela po referatu BucMrina resolucijo, v kateri sc glasi med drugim: — Konferenca stranke je mnenja, da prete v sedanjem mednarodnem položaju sovjetski zvezi velike nevarnosti. Nasprotstev polno obnašanje kapitalističnih dežel napram sovjetski zvezi (na eni strani težnja k normalnim ekonomskim odnošajem s sovjetsko unijo vsled poostrenega boja za tre in na drugi strani pred socialističnim narastkom in sovražnost proti sovjetski uniji kot središču svetovne resolucije) povzroča o-mahljivost in dvostročnost celotne politike imperijalistične diplomacije. Konferenca ugotavlja, da so dosegle premoč v politiki mednarodne bnržuazjie napram sovjetski zvezi aktivno sovražne teden-ee. Cela. vrsta držav, pod vodstvom konservativne antrleške vlade, kaže očividno naraščajoče na- Rojalisti preprečili sestavo kabineta. Nemški rojalisti in naci-jonal'sti mislijo, da je priznanje nemške republike preveč grenka medicina.—Kljub temu pa je pričakovati s o -glasja. BERLIN. Nemčija. 27. januarja Počasni in naporni napredek kan-celarja Marxa proti dovršen ju svojih naporov, da sestavi kabi net. jp bil včeraj zopet blokiran vsled obotavljanja nacijonalistov. da sprejmejo ministrski program katerega je predložil preko dno Marx različnim strankam. Xacijonalisti bi skrajno neradi javno priznali nemško republiko. Dogbvor glede spornih točk bo najbrž dosežen še tekom današnjega dne v teku štiri in dvajsetih ur bo najbrž objavljen ustroj nove vlade. V najrrado za njih javni sprejem republikanskega režima, bodo dobili naoijonalisti najbrž štiri ali celo pet mest v kabinetu. mesto treh, katera jim je prvotno določil Marx. Nacijonalistična stranka bo najbrž dobila finančno ministrstvo. Zasedenje zadnjega mesta pa je Hud mraz v Canadi. TORONTO, Canada, 27. jan. — A' llorun Pavhner, vasi severnega Ontarija, so registrirali včeraj 5G stopinj pod ničlo, kar pomen ja najhujši mraz v Canadi v tekoči zimi. White River, ponavadi najmr-zlejša točka dominija, je kazal 54 stopinj. Na tretjem mestu je bil "West Ten, namreč 53 stopinj. V južnem Ontai.ju *e je ugotovilo 30 Ktopiuj pod uičlo. • ^ Irski republikanec zavzel svoje mesto. DUBLIN. Irska, 2G. januarja. Eden glavnih zastopnikov irskih republikancev Daniel Breen, je opustil bojkot irske narodne skupščine ter zavzel svoj sedež kot poslance iz Tipperarvja. Od 46 republikancev, ki so bili izvoljeni pri zadnjih volitvah, je Breen prvi, ki je prišel v narodno zbor liieo. Most preko Lake Cham-plain. ALBANY, N. Y., 27. januarja. V končnem poročilu Lake Cham-plain Bridge komisije, ki jc bilo včeraj predloženo zakonodaji, se priporoča takojšnjo zgraditev mostu iz Fort Frederick v državi. New York do Chimney Pointa v Vermontu. Stroški bodo znašali n«'kakr- milijon dolarjev:- New York naj bi prevzel 60 od-j stotkov stroškov. Vermont pa 40. j Mostnino naj bi se pobiralo toli-' ko.časa. dokler bi ne bili pokriti stroški. i Prohibicijski uradniki trosijo denar. KONCENTRACIJA ČET V KANTONU Kantonska vlada koncentrira čste v bližini San-haja. — Angleška delavska stranka preti z ji-dustrijalno akcijo za slučaj vojne na Kitajskem. Tajnik o ameriški politiki na Kitajskem. SANGHAJ, Kitajska, 27. januarja — Nacijonalistična kantonska vlada koncentrira svoje čete na fronti v Cekiang provinci v bližini Hančova, da zavoju je Sanghaj še predno bi dospel semkaj glavni del angleških sil, obsegajočih 20,000 vojakov in mornariških vojakov. Maršal Sun Cuan Cang, ki obvladuje province Cekiang, Kiangsu in Ahvej, koncentrira istotako svoje čete, da ustavi prodiranje Kantončanov Prihod indijskih čet iz Hongkonga, kojih dve kompaniji pričakujejo danes, bo dal povod za nove protitujske demonstracije, ki se bodo posebno obračale proti Angležem. Prva ojačenja za varstvo tujske kolonije so se izkrcala včeraj. Izkrcalo se je 220 francoskih vojakov in policistov iz Halponga. Amerikanci imajo tukaj pet bojnih ladij, med njimi križarko Pittsburgh, ki lahko takoj izkrca 800 vojakov. Tukajšnji Amerikanci soglašajo z oficijelno ob-javlj enim stališčem V^ashingtona, da ne bo sledil /zgledu Anglije ter poslal velike oddelke vojaštva na Kitajsko. Poveljnik kantonskih čet v Fučovu je dal aretirati dvesto Kitajcev, ki so se udeležili zadnjih pro titujskih izgredov. Deset teh je bilo usmrčenih. V Hankovu je vse mirno. Ameriške in angleške trgovine ter banke vrše svoje posle brez vsakega vznemirjenja. LONDON, Anglija, 27. januarja. — Angleško delavstvo se je izreklo potom narodnega sveta ne odvisne delavske stranke proti vojni s Kitajsko. Sklenili so sklicati zastopnike štirih milijonov organiziranih delavcev, da izdelajo načrte za indu-strijalno akcijo, katero se bo vprizorilo v slučaju potrebe, da se prepreči vojno. Vlada je bila pozvana, naj prizna neodvisnost in suverenost Kitajske. Zasedenje koncesijskih ozemelj ter pogodbenih pristanišč pa je proti taki neodvisnosti. Vlada naj vsled tega izjavi, — da je pripravljena odpovedati se tej pravici, stopiti v pogajanja z nacijonalistično vlado ter poklicati vse svoje oborožene sile iz Kitajske. — Nadaljevanje dosedanje zu Zunanji minister Chamberlain je takoj odgo-nanje politike v duhu med-eboj- j voril v oficijelni izjavi, da želi angleška vlada prints in miroljubnega sporazuma.j jateljske uravnave obstoječih diferenc S Kitajsko vključno de jure priznanj značaja j . . . . Jm 1 J BOGOTA. Colombia, 27. jan. — locarnske pogodbe ter verno so-da je pripravljena dati liberalne koncesije. Posadke rečnih ladij so se progla-! delovanje v Ligi narodov. Prizna-j Razventega je dobil angleški kabinet od vlade sile solidarnim s stavko delavccvj nje legalnosti republikanske dr-j proste irske države obvestilo, da ne bo irska via-Tropical Oil Company, podorgani- žave. ustanovljene v \\ eimarski i , . . . zacije Standard Oil Company, pri ustavi. Zasledovanje vseh organi-] da prevzela nobene odgovornosti Za angleško ak cijo proti Kitajski. WASHINGTON, D. C., 27. januarja. — Predsednik Coolidge je odklonil zahtevo kitajskih na cijonalistov, naj se takoj odpravi neenake pogodbe. Njegova odločitev bo objavljena danes v posebnem memorandu državnega departmenta. gnenje. da se raztrga miroljubne odvisno od konečnega stališča de-odnosaje, kot naprimer Poljska, "^atov, katere poživlja Strese-Latska in Romunska. Javne in taj- stopijo v buržuazijsko ne priprave za vojno intervencijo, neumorni diplomatični napadi, oboroževanja obmejnih drav, nesramna obrekovatna kampanja socijalističnih demokratov, i-cla veriga fašistovskih komplotov. — vse to vzbuja v najširših slojih prebivalstva te dežele, ki hoče posvetiti vse svoje sile miroljubni zgraditi države, povsem upravičeno vznemirjnje. Konferenca poživlja vse delavec in kmete sovjetske unije ter celokupni svetovni proletarijat. naj zasleduje neprestano in z največjo pozornostjo vsak korak sovražnega imperijalizina. Delavski razred sovjetske unije bo vodil v bo doče }>olitikn miru, a ne niti za trenutek vnemar potrebe ojačenja obrambne zmožnosti sovjetske unije koalicijo Ce bodo demokratje pristali v to. bo najbrž ostal na svojem mestu sedanji finančni minister, dr. Peter Reinhcld. Zunanji minister hoče očividno demokratično stranko na svoji strani, da se izogne napaadom takih mednarodno mogočnih demokratičnih organov kot sta Vossische Zeitung in Berliner Tageblatt. 'Vsled želje strankarskih voditeljev. da se udeleže tnrinških pro-vineijalnih volitev bo državni zbor najbrž danes od god en do prihodnjega tedna. Novi kabinet Marxa bo vsled tega najbrž nastopil v državnem zboru sredi pri bo pustil llGdllje-a 1odna- Md intervalom bo dovolj easa. da se revidira program kaneelar-ja. ki je bil sestavljen včeraj. Ta program vključuje nalednje točke: Mornarji solidarni s stavkarji. Na kak način gospodarijo prohibicijski agenti z denarjem, katerega jim da na razpolago bogati stric Sam, je bilo razvidno včeraj iz majhnega slučaja v zveznem okrajnem sodišču. Pri tem je treba povdarjati. da gre za podrejenega agenta zloglasnega Biela-skija. Russell M. Rodgert, ki je bil preje zaposlen pri Bielaskiju, je predložil račun za .$176 za dva tedna kot dokaz, da je bil v resnici prohibicijski agent. Mož je ob-dolžen, da se je napačno izdajal za proliibicijskcga agenta in da je vrliutega izginil iz hotela Sheldon, ne da bi poravnal svoj račun za $130. Pod "stroški" so navedeni izdatki za pridobivanje informacij. Vsled tega si lahko vsak misli, kako gospodarijo višji prohibicijski uradniki je. narodnim denarjem; Barranca Bermeja ob Magdalen-ski reki, ter niso hotele prevažati vladnih čet. ki so bile poslane v namenu, da zavarujejo vladne zaloge gazolina. Dva polka vojakov sta bila odposlana v stavkarsko ozemlje, potem ko je bilo tam proglašeno obsedno stanje. Stavkarji niso hoteli prekladati proizvodov kompa-nije v pristaniščih. Popolnoma je bilo ustavljeno nakladanja in razkladanje parnikov pri Girardot. zaeij in posameznikov, ki skušajo strmoglaviti obstoječi režim. Trije mrtvi, šest ran je« ' nib. NEW ORLEANS, La.. Ti. jan. Pri eksploziji nekega gazolinskega tanka so bili trije ljudje ubiti, šest nadaljnih pa je bilo ranjenih. POZOR ROJAKI! Danes smo razposlali zadnjo po-šiljatev PRATIK. Dobili jih oodo vsi, ki so jih naročili. Do torka bomo razposlali tudi knjige "VODNIKOVE DRUŽBE*'. Blaznikovih pratik nimamo več. To naj blagovolijo vsi vpoštevati. _ i,;' i Uprav« Glasa Naroda. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba podati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. v Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno As, ako boste rpoftsrvali svojo korist in našo zanesljivo Ur točno postrežbo. Dinarji Lir« Din. ____ 600 ____$ 9.46 1 Lir............100 ............$ 5.05 Din. ____ 1,000 ________$ 18.60 Lir............200 ............$ 9.80 Din..... 2,000 ____$ 46.25 Lir............300 ............$14.40 Din..... 6,000 ____$ 98.00 Lir ...... 500 ............$23.50 Din. ....,10,000 .... $183.00 Lir............1000 .<..... $46.00 Za poftljatre, ki presegajo DesetdeoS Dinarjev aH pa Dvatleoi Lir doToljaJemo poseben sneskm primeren popust. MstaMdfck fesssjBvsMBK ykHSB ^vrtsjcsss H^jtasItaM Csss Posebni podatki. Pristojbina n Izplačila «—Hita, dolar. Jev ▼ Jugoslaviji h Italiji xna£a kaker sledi :ca $25. aH ■umjl znesek 79 center; cd $S9. naprej de $3M. pe S eeoto od vsakega dsSarJa. In vetje sveto po FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street nem: oohtlandt ost New York. N. Y. i j X. _ v-- . II ———jj GLAS NARODA t (SLOVENE DAILY) | »mned and PnbUtked by 0LO3WIO rUBLISHING COMPAlfX XA Corporation) frmnk Bakeer, president Lkkim Bnadft, treaemrer. Place of btuineo« of the corporation and addrewM of above offioori: 82 Cortlandt St, Borough of Manhattan, Ntw Yorfc City, W. Y. "GLAS NARODA " "Voice of the People"____ _ Itmud Every Day Except Sunday* and Holidays. Za eela leta Uri m Ameriko Za New York ea telo Ut% $7#Q m Kanado *—„----—$6.00 Za pol leta_______$5.50 ta pol leta -----$3.00 Za ineeometve eels leto —$7.00 Za ietrt leta--------%l.SO Za pol leta________$9.50 _____Bnbeeription Yearly $t.OO. Advertisement on Agreement- Naroda" izhaja vsaki dan ieveemii nedelj in prasnit oe. Dopiat bre« podpisa in oeebnoiti s« ne priobčil jejo. Denar naj m blagovoli pofcljati po Money Order. Pri spremembi kraja narožni-k*v» potk), da m nam tudi prejfajo bivališče naznani, de hitrejf ____najdemo naslovnika. "G L A 8 NAROD A", 92 Cortlandt 8treet, New York, N. Y. ,______Telephones Cortlandt 2876•__ NASA KAMPANJA ZA POPLAVLJENCE SE BLIŽA ZAKLJUČKU Načelstvo liriečega Križa za Slovenijo nam je sporočilo, da bo najbrž sprejelo iz Beograda dovolj podpore, da ž njo že vsaj za silo vzpostavi hiše in gospodarska poslopja, katero je nesrečnim poplavljem-em uničilo grozijo vodovje. Denar, ki je bil nabran v Ameriki, je v prvi vrsti določen najpotrebnejšim za obleko in za živila. Nabrana svota v tem pogledu nekako zadošea, loda s tem še ni rečeno, da je sile in potrebe konec. Mi zanaprej ne bomo ■N't'«* v posebnih člankih pozivali rojakov in jih s pozivi bodrili, naj š«_> darujejo za poplavljene«. Ker pa predobro poznamo naše ljudi in njihovo dobrosrčnost ter vemo. da nam bo še marsikaka svota poslana v ta namen, se lahko vsak darovalec zanese, da bo ves tozadevni denar — clo centa — poslan Rdečemu kri ži v Ljubljano z naročilom, naj ga razdeli med še vedno potrebne poplavljence. Te dni bomo odposlali enointii zopet Vase nabrane prispevke za poplavljence. za kar se Vam št* posebej zahvaljujemo. Ob priliki zadevnega daljšega razgovora z našim predsednikom, je dal gospod Reras spodbudo, da bi Vam poslali posebno poročilo 0 naem delovanju. Zaradi tega smo tako prosti iu Vam direktno po- 1 očamo sledeče: Akcijo za poplavljence bomo v kratkem zaključili. Delila se je v »lavnem v dva dela. Prva je šla za tem. da onim, ki so vsled poplav trpeli pomanjkanje na hrani in obleki, s prvo pomočjo nujno priskoči. Drugi del naše naloge je pa ta, da se zopet postavijo domovi onim. ki so jim jih vodne sile porušile. V obeh ozirih je naš predsednik uspešno interveniral pri glav-i-emu odboru v Beogradu. Ker je rešitev zaradi domov prišla šele pred par dnevi, smo nekaj nabranega denarja zadržali, da bi ga imeli 741 postavitev porušenih domov na razpolago, če bi iz Beograda ničesar ne dobili. iSedaj pa nam je obljubljena iz Beograda izdatna pomoč, denar, ki smo ga iz previdnosti hranili, postane prost in ga bomo v kratkem mogli razdeliti. Če dejansko pride za gotovo r.am obljubljena pomoč v Beograda, potem smo dobri. Kar se tiče našega razmerja Vam nasproti in nasproti našim požrtvovalnim rojakom v Ameriki. pa moramo odkrito povedati to-le: Prisrčno, prav prisrčno in -iskreno smo hvaležni za vse. kar smo od tamkaj prejeli — toda mi smo sicer berači, pa pošteni berači! Kadar imamo zadosti — to odkrito povemo in ne pustimo, da bi ljudje žrtvovali denar v gotovo svrho. če je drugje večja potreba. Če tedaj pride res obljubljena pomoč — potem, hvala Vam iskrena. — potreba za poplavljence ni več tako velika, da bi si ne šteli v dolžnost. odkrito povedati, da je potreba drugje še hujša. Gospod Rems. kateremu je naš predsednik objasnil naš program. je spoznat pravo plat naših idej in nas pozval, da Vam poročamo in prosimo, da bi hoteli svojo uspešno pri po moč zastaviti v splošne svrhe naše domače organizacije. Svojo akcijo za poplavljence bomo v kratkem zaključili, nakar podjamenio novo delo, da bomo pripravljeni za vsak slučaj, če bi zopet kaka nesreča zadela našo ljubljeno domovino. Skoro vsako leto izbruhne v Sloveniji tu ali tam kakA nalezljiva bolezen, ali uniči požar eelo vas, utrgajo se plazovi, ki pod ere jo pod seboj vse. kar jim dela zapreke, ali pa poplava pokaže vso svojo strahoto. Pri vsaki taki priliki priskoči na pomoč naša organizaeja. Pred £ letoma smo s trdo roko paralizirali nalezljivo grižo v novomeškem ekrajrt. dali na razpolago ves svoj inventar in pripomogli, da je bolezen v kratkem ponehala. V preteklem poletju smo v Prekmurju organizirali celo bolnico, ko je izbruhnila škrlatinka. Mnogoštevilnim na Se nadebudne mladine smo rešili življenje. Vsako leto pa tudi odpošljemo ve« sto revnih in slabotnih otrok j takozvane ferijalne kolonije^ da si v svežem gorskem zraku ali pa j PRAKTIČNI REŠILNI ČOLNI "i - \ ] i Neki Nemec je iznašel rešilne čolne iz gumija, ki so opremljeni z 1110-torjem. Tak čoln. ako je zložen, zavzame malo prostora, hitro ga je mogoče pripraviti za uporabe, se ne more |K»topiti. ter vozi z naglico osmih milj na uro. ! i t i>c — denarja pa ni. Tako trpe in umirajo od gladu ubogi naši rojaki med kitajskimi kuliji. Započeti hočemo tudi posebno akcijo za pobijanje pijančevanj? in beraštva. Le v kolikor črezmerno uživanje alkohola uničuje na čemu narodu zdravje in materijalni obstanek — v toliko se name ravamo udeležiti protialkoholnega gibanja. Glede beračenja pa mo-roma zavzeti stališče, da so sodržavljani dolžni skrbeti za one. ki so brez krivde zabredli v nemožnost. da bi se sami preživljali. Kdor ur luore delati in zaslužiti, ta naj iz dobrodelnih virov najde oskrbo !:i pa mora biti. četudi skromna, pa vendar vredna človeškega do slojanstva. Beračenje brez dejanske potrebe — naj se preganja ir 7:1 tre. Poleg vsega tega si štejemo tudi v nalogo opazovati in nadzirati dobrodelno udejstvovanje ostalih naših dobrotvornih org;* nizali j To velja glede onih. ki -e sedaj uzorno in uspešno bavijo Z oskrbr bolne 111 zanemarjene deee ter izšolanjem spretnih negovalk za decc i.i bolnike. Naš namen je le paziti, da delo. ki se v drugih rokah uspešno in dobro opravlja, ne poneha. Kakor vidite, ljubi naši ameriški rojaki, naš program je < bši ren in, Bog dal. tudi obeta uspeha. Da je naša organizacija res de lovna, naj omenimo le, da smo tekom kratkega časa, kar smo pov zeli zopet delo Rdečega križa v Sloveniji, pravzaprav tekom pičlega leta. ustanovili v Sloveniji 41 podružnic, ki vse delajo po naših navodilih in pod našim nadzorstvom. Pri vsem te je pa treba vpoštevati velikanske težkoče. ji jil moramo pr< svojem delovanju premagati. Xa eni strani so ljudje še vedno od grozne dolgotrajne vojne podivjani. Smisel za ubogega trpečega sočloveka so strelski jarki preveč temeljito iztrebili iz src. Kar jih pa Tu videlo grozot vojne .reužili so se dobiekarskega materijalizma v zaledju. Mnogo jih pa j tudi misli, da Rdeči križ služi samo vojski, o kateri naši ljudje nič M aj radi ne čujejo. Sele poplave so prinesle nekoliko drugačnega j raz|M>lr.ženja. ker so ljudje na lastne oči videli, da izkazuje naša organizacija svojo dobroto zlasti ..tudi v mirnem času. Tako je obiležje. v katerem delamo — za narodni blagor. Ljudi, k' bi nesebično in požrtvovalno sodelovali, ni — denarnih podpoi pa tudi ne. deloma, ker se ljudje svoje dolžnosti ne zavedajo, "delo-!••?' ker vsled silne finančne krize ne morejo. Našim ljubim ameriškim rojakom ji* gotovo na tem. da bi na-stopili v domovini boljši časi in da bi se uresničile vse dobre misli našega programa. Zato bi Vam bili silno hvaležni, če bi hoteli tam-! 1 a j započeti kako akcijo za našo krorist. Zavedamo se popolnoma, j'!a tudi naši ljubi rojaki v Ameriki težko zaslužijo svoj kruh. gotovo na težji način kot mi v domovini. Toda zaleže tamkaj denar več kot pri nas in mnogo jih je tamkaj, ki že imajo precej in bi radi cali. Mi pa nimamo ničesar. A' nujni potrebi, ki je nastala vsled poplav. smo se izčrpali. Najbolj nujno potrebujem«, eno ali dve zložljivi močni baraki ;.a prevozno bolnico — da jo moremo kar v 24 urah poslati in postaviti. čim bi zopet izbruhnila kaka nalezljiva bolezen. Nadalje moramo izpopolniti svojo zalogo na perilu. Kužne bo-iJezni zadnjih let so precej obrabile naš materijah Redna raba in des-infekeija so nam precej uničile našo posteljnino. Zaradi pomanjkanja sredstev, žal prihodnje poletje ne bomo mogli, kar snio doslej vsako leto storili, poslati naših ubogih malč-i kov v ferijalne kolonije. O priliki zadnjih vremenskih katastrof se je izkazal velikanski j ; nedostatek pomanjkanja sredstev v naši organizaciji. Ko je bila polni r-č zaradi poplav najnujnejše potrebna, nismo mogli pomagati, ker! i ni bilo denarja. Med tem ko smo mi šele nabirali, so oiii reveži stra-I dali in trpeli. Zato je na vsak način treba, da j«' za slučaj potrebe na j razpolago sicer nedotakljiv fond za nezgode. Tudi tega si bomo. j morali šele ustvariti. j Kolik«) bomo mogli ostalega svojega programa izvršiti — t«>; ! zavisi od denarnih sredstev, ki jih še nimamo. Vse to stane denar| i in samo požrtvovalno nesebično in neplačano sodelovanje samo par! oseb žal ne zadostuje. c Ce bi nam tedaj mogli na katerikoli način, zlasti pa s primerni-j mi denarnimi prispevki pripomoči, ne da bi bili le deležni naše pri-i srčne zahvale, nego bi tu«li res storili dobro Človekoljubno delo. j Posebej poudarjamo, da stoji uaše denarno poslovanje ves čas I pod kontrolo oblasti in javnosti in so vsakomur vsak .-as naše knji-j I ge na upogled. Tudi smo vsak čas pripravljeni sprejeti v svoj odbor kako ose-! i bo. ki ji posebno zaupate in kateri naj bi zaradi kontrole bile vsak j • čas dostopne naše knjige. Menda nam pa tudi ni treba prav nič poudarjati, da je naša or-| ganizacija popolnoma jiestrankarska in je edini naš cilj dobrobit; naroda. Za tem ciljem gremo brez ozira na levo ali desno. Ce želite od nas kaka podrobna "obvestila zlasti natančne podat-! ke o že doseženih uspehih v enem ali drugem oziru — brez pomisleJ ka smo Vam radevolje vsak čas na razpolago. Blagovolite sprejeti ponovno našo iskreno zalivalo za Vaše do-' sedanje sodelovanje in toplo priporočilo za naprej Pričakujemo t kratkem Vašega ugmliiega obvestila. Ljubljana, dne 28. decembra 1926. (PEČAT.) ' ; . Pradiadnik ljnbljanakoga oblastnega odbora * i Rdečega Križa 8HS v Lubljani. Kot razvidite, ima Rdeči Križa za Slovenijo uadv.se plemenite c-ilje in namene, katere bi mural podpirati vsak človek posebno, pa človek Slovenec, saj gre vendar r tem slučaju za pomoč, podporo, zdravje in blagobit njegovega krvnega brata — Slovenca. Rojakom sirom Amerike prepuščamo vso razsojo o tem značilnem, resničnem in pravičnem pozivu. Pri tem gojimo neomejeno 111 neomajno zaupanje v človečansko dolžnost ameriških Slovencev, katero so tako krasno izrazili, ko je sl<> samo za trenotno pomoč nc-^rcčnifi poplavijeneev. Kadarkoli se bodo naši ljudje v domovini brez lastne krivde znašli v kaki katastrofalni nesreči in nadlogi, se bo Glas Naroda zanje zavzel. Ako bodo imele naše besede tudi vbodoče tak usp"h kot so jili imele v slučaju poplavljeneev, nam bo to ponovni dokaz, da ubiramo pravo pot in da je "Ulas Xaroda * v pravem pomenu besede glas in izraz teženj pretežne v< -čine slovenskega naroda v Ameriki. ZAGONETNO, TODA RESNIČNO Ali si morete misliti, da bi priprost človek v bivši Avstriji ali pa v sedanji Jugoslaviji dobii odgovor, če iii svoje pismo ali prošnjo naslovil na pol jedel jsko ministrstvo naravnost na Dunaj ali v Beograd J Taka misel bi bila absurna. Ministrstva pa evrop skih državah domnevajo, da imajo dosti drugega dela 'cot se pa pečati s tistimi zastran katerih so bila napravljena in v prid ko jih bi morala poslovati. Prošnjo za kako pojasnilo je bilo treba sjiisjjti i=:' "isto polo ter jo opremiti z najraznovrstnejšinii štem-peljni. Potem je prošnja romala, pa je le redkokdaj pri romala do cilja; tembolj redko je bila pa uslišana. V Ameriki je drugače. Za splošno pojasnilo se lahko obrnete na katerikoli državni department, pa boste p< preteku par dni dobili vsak žaželjeni odgovor. Vsa u. služba je brezplačna, le v skrajnem slučaju računa ]»oljf delski department par centov, če je knjiga, ki .jo pošlje precej dragocena ali če je kako pojasnilo zvezano z velikimi stroški. Poljedelski dep artment izda vsako leto posebno knji go. v kateri so zbrani najraznovrstnejši nasveti za lar merja, pa tudi mestnega človeka. Ta knjiga se imenuj' Agricultural Year Book. Tudi leta 1904 je izdal to knjigo in najbrž jo je moral neki človek v tem času precej natančno prebrati ti 1 začel širiti njen sloves. Vrline one knjige so šle od usi do Ust. V poljedelski department so prihajala naročila v raki obilni meri. da je začelo primanjkovati zaloge. Fredno so se pa odločili gospodje za ponovni natis, s« knjigo prečitali od konca do kraja. I11 izza časa, ko so j« prečita Ji, je baje ne pošljejo nikomur več. V Agricultural Year Book, ki je ižsla leta 1904, s. namreč natančna navodila, kako se napravi iz sadja dobe* sadjevec in iz kalifornijskega grozdja izborilo vino. Dopis. Helper. Utah. Uojak Michael (iri«"-ki mi poro-; •"•a iz Grass Valley. da je tam j dne 10. januarja padel dvajseti ecvljev prloboko na eententrii tlak rojak Frank Kastclec (p« douia«"c Marcje). star kakih HO let. Pokoj-j ni je bil vojak v ameriški arma- ! di ter se je udeležil tudi svetovne vojne. Iz Francije se je vrnil živ«"-! i no popolnoma unieen. V Ameriki' ie bival kakih 23 let. Njegov ot"e i baje še živi v stari »loniovini. Spa- j 1 dal ni k nobenemu društvu kari ' ie najbolj žalostno. Ko je bil svo-1 ieeasno v Helper. T'tali. mi je po-;v<'dal. da so rm na potovanju n-j kradli vse. kar je imel. ine«l tem j tudi vojaške «1-govor tvori ena izmeti dveh besedic. "ja" 111 "ne". Zastran teh dveh besedic »»'• s.-že narodi morili, kraljestva in «■« sarstva so propatlla. ljudje >0 si jemali življenje, in malo. da se ni svet že tisočkrat podrl. Nekateri imajo pa navzlic t»* :mi ->vcio modrost in se malo bri'.ra ; > 1 za *(ja" in "ne". Poznam naprun ■:• rojaka, ki ponavadi vedno do*cžc svoj cilj. pa če dobi tak ali tak «>d govor. Ako mu pravi žena zve-<"vr: "Ja. le pojdi ven in se malt-poveseli med svojimi prijatelj. -mirno vzame klobnuk in irre. j . Ce mu pa reče. fkljub teinu vzame klobuk in irre. samo na pragu še r«'če: - -la. ptt vseglih grem. samo /;:'<►. 1i praviš, da ne. i * V Ameriki im.imo še preeej 1I0-bre vremensk«* opaz> valce. ki vsak dan sproti poročajo časopisju, kakšno vreme po naslednjega »Inc. Pa tudi za letne čase prerokujejo uaprimer sušo ali mokroto. ' Le to je križ. da jim ljudje prav posebno ne v rja mejo. ' (V naprimer pravijo, to poletje b«> velika snša skomigne pre- bivalstvo vesoljne Amerike z rameni ter pravi: — Morila bo. morda ne bo'. I Toda negledc na to — najmanj petdeset procentov prebivalstva veruje, da bo. Ce pa prohibieijski urad napove veliko 111 splošno sušo za polel-je. s<- um ves ameriški narod na ves j^las zasmeje. ker je globoko prepričan, da suše ne bo. j Vremenskim uradnikom se ni j treba bati o. ]>rohibieijski uradniki pa desedaj še niso uganili.— že vstj nobene pametne 11«'. * Uojak se je poročil s precej bogato vdovo, ki j«» imela lepo trg«>-vino in dva majhna otroka. Se t pn d jM-roko jo j»* vprašal, koliko denarja, bo dala za poročno potovanje. J — Ali bo <|osti en tisočak * ' — O mislim, da bo va namenila za medene tedne. ! — Kje pa imaš žen«»-.' "j — Una j«* doma. — Kaj.' Torej si sam na pori č-1 nem potovanju — Seveda. Kd«'ii mora biti v što-' ru in tudi na «"»trok;i je treba j>«»-' merkati. Zato sem j»a sklenil brez nje preživeti incilene tedne. ' ' * I Whit«* Plains, kjer se vrši 1 proces proti milijonarju Iirown- * ingu. katerega toži njegova šest-. najstletna žena za ločitev zakona. 1 je zbranih vsak dan par tis«č ra-iloveilnežev. ki se strašno zanima- • jo za njegovo početje v zakonu. : Kdo ve. koliko ljudi bi poznalo P.rovrninga in koliko ljudi bi ga « bčudovalo. če bi res storil kako dobro «lelo. ki bi bilo tisočerim v korist' } Časopisje tolik«> poroča <» rd«*<"i in rmeni nevarnosti, da postaja «"i-tatelju. ko čifa taka poročila, kar črno pred očmi. * V neki južni državi, kjer imajo Kukluksklanci poglavitno besedo. ' je bil neki kukluksklanski j>astor obtožen umora, t ___ ! Pred sodiščem je priznal, da je svojega nasprotnika umoril v silo-branu. ( Pastor je bil oproščen, dasirav-110 je bilo dokazano, da dotičnik , ni inud pri sebi nobenega orožja, niti pipca ne. Ko človek to- prečita, se nuj u-j mor jen i v sree zasmili, ker ni bil j zadostno oborožen. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU JEGULJE KOT DELIKATESA ►.CT^^mi^US'S^h- o. C." ! Nekater južni 11 ;iT ij«i ni smatrajo jeguljo za največjo" delikateso. Pa tudi v Kiinu jili imajo radi. Na sliki vidile tovor tt-h polkač- i polrib. s katerimi se bodo mastili Musolini jevi čest ilei. 0 NEKI KOČLJIVI DOLŽNOSTI STAEIŠEV Starodavna navada je bila, tla niso starši povedali ničesar svojim otrokom o tem. kako o*lrok pride na svet, oziroma so zadošča 1 i otrokovo radovednost z raznimi bajkami. Moderno vzgoje-slovje zavra »'a tak način vzgoje. V nedavnem radio-govoru je Dr. Carro C. C roof f. zdravnica oddelka za soeijalno higijeno v zdravstvenem departmentu države New York, zagovarjala podučevanje o-trok. bodisi s t rani staršev ali pa šole. o vseh vprašanjih, tičočih se t-oeijalne lugijine. Dr. Croff je dokazovala, da stari način vzgoje le siii otroke v to. da si informacije o spolnem življenju preskrbuje od drugih otrok. Navadna posledica tega j>a je ,da dobijo povsem popačene pojme o stvari. Tak poduk bi moral prihajati od očeta ali matere ali o«i šole ali pa od obeh strani, ("as pride prav kmalu — rekla je I)r. < 'rolf ko bo soeijalna higijena priznana kot učni predmet v šoli. Poduk bo moral začeti pri mlajših otrocih s tem. da se jim bo povedalo v obliki pripovesti. kako se življenje plod i pri rastlinah in pri nižjih oblikah živalstva. Staršim. ki obotavljajo ;di se ne čutijo sposobne pravilno podučiti svoje otroke o takih stvareh, je predavateljica priporočala, naj se obrnejo za nasvet na ravnatelja oddelka za socijalno higijeno v State Department of Ilealth. DRŽAVLJANSTVO OTROK. 1. \'si otroci, rojeni v Združenih državah, so ameriški državljani, naj bo oče ameriški državljan ali inozemee. 2. Otroci. rojeni v inozemstvu in živeči v Združenih državah, postanejo ameriški državljani, ko se oče naturalizira. ]>o«l pobojem pa. da nis,» še 21 let stari in da so bili zakonito pripuščeni v Združene države v svrho stalnega biva-lijra. Ako otroci živijo v inozemstvu za časa očetove naturalizacije. postanejo -ameriški državljani še le tedaj, ako pridejo v Združeni- države, predno so 121 let stari. .1. Otroci, rojeni v inozemstvu po očetovi naturalizaciji, so ame- Anita Berber ne sme na Dunaj, i V dunajskem gledališču je ime-a te de/elskih krajih velika krdela merjascev, ki nadlegujejo prebivalstvo. Lakota je prisilila živali, da so pridrle iz gozdov na dvorišča ljudskih bivališč, kjer so povzročile veliko škode in postale opasne človeškemu življenju. Nekemu posestniku so merjasci raztrgali psa. on sam pa je moral pobegniti, sicer bi tudi njega zveri raztrgale s čekani. Sneg v Maroku. Prebivalstvo mesta Feza v Maroku je presenetil te dni sneg. ki je v Maroku zelo redek pojav. _ Večina Maročanov je videla sneg prvič v življenju. riški državljani. Ako ostanejo v inozemstvu, se morajo pa prijaviti pri ameriškemu konzulu, ko so IS let stari, in izjaviti, da imajo namen pridržati ameriško državljanstvo. Ivadar pa postanejo polnoletni, <21 let stari), morajo položiti prisego udanosti k Združenim državam. 4. Pastorki ne postanejo državljani vsled očimove naturalizacije. 5. Državljanstvo Otrok je odvisno od očetovega, dokler ta živi. Ako oče umre. se državljanstvo o-trok ravna po materinem. (i. Posinovljenje (adopeija) nima nikakega vpliva na državljanstvo otrok. Ledena sveča ga je ubila. V Lienzu je splezal 151etni Rei-ter na gredo v svinjaku na dvorišču. Pri tem j*J zadel z glavo na poldrugi meter dolgo in 20 centimetrov debelo ledeno svečo. — Sveča se je odlomila in padla s tako silo fantu na glavo, da je obležal nezavesten in kmalu nato je umrl. Samomor filmske igralke. Na Silvcslrovo se je v vagonu brzovaka Frankfurt - Berlin zastrupila znana nemška filmska diva Greta Lundt. Vzrok samomora mlade in lepe igralke ni znan. —-Pokojna je bila ločena žena znanega filmskega avtorja in režišer-ja Ziunerja. Pred ogromnimi veseličnimi davki ki so na Dunaju baje silno visoki, je pobegnila na Silvestrovo cela vrsta dunajskih društev v okolico in celo na Seinmering, da so tam silvestrovtili izven območja dunajskega davčnega tirana, znanega mestnega svetnika Breitnerja. — Vse te prireditve so bile sijajno obiskane in nesrečni Breitner je bil povsod tarča dovtipov DOBRA KAVA ^^P^r \ i imate lahko oni fini izredni okus in miiobo, katere ste veseli v svojem pril-jubljenem hotelu ali restavrantu s tem, da čisto enostavno mešate svojo kavo. J Kuharji po vsem svetu so pronašli, "da mal odstotek cikorije. zmešan s kavo, poveča bog-astvo in okus kave ter jo jako izboljša," Vprašajte svojega grocerja za Franckovo cikorijo. IZDELUJE JO HEtNR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING, N.Y. . 5??datck h kavi s« Franc kova cikorija zato uporablja, da izboljša okus kave kot izboljša eo! okus hrane. ^ ; SAMOMOR DVEH ŠEST-j NAJSTLETNIH | V velikem številu samomorov, ki so postali po velikih mestih že, tako pogosti in običajni, da jih li-, s:i le še mimogrede beležijo, sta te dni na Dunaju vendar vzbudila splošno pozornost dva samomora.: ki tudi res zaslužita, da razmišljaj o njih vsak razsoden človek. Dve mladi, še otročji deklici, stari ko-: maj po šestnajst let, sta obupali, nad življenjem in si poiskali pro-; stovoljno smrt. j T z Dunava so pri Dunaj upoteg-gnili te dni zvečer trupli dveh tesno objetih mladenk, ki nista ime- li pri sebi nikakih listin. Nasled-i 1 t nje jutro se je zglasila na polici-j ji neka delavka, ki je prijavila.) da njene hčerke že dva dni ni do-1 mu. Iz opisa, ki ga je delavka po-1 | dala. je uradnik sklepal, da bi u-j jtegnila biti pogrešanka ena izmed mladih samomorilk. Peljali so delavko v mrtvašnico in tam je res spoznala svojo hčerko Ilildo in J njeno prijateljico Elzo. 1 Deklici sta bili obe rojeni leta 1910 na Dunaju. Bili sta še šibki, a za svojo starosl že dobro razviti, prav živahni mladenki in neraz-drnžljivi prijateljici. Skupno, s-t a ^se učili šivanja v predmestnem modnem ateljeju. Pred tedni se je Ililda zaljubila z vso naivnostjo ! neizkušenega otroka v skoro trideset let starejšega moškega ; domači so ji seveda branili in ji hoteli s silo izbiti ljubezen iz njene trmaste glavice. I Morda bi se bilo to posrečilo, da se ni skoro istočasno zaljubila , tudi Elza. Ta si je sicer dobila mlajšega kavalirja, ki pa je njeno ljubezen samo zlorabil in jo nato zapustil. Prijateljici sta si medsebojno potožili svoje gorje in prišli do zaključka, da se v takih razmerah ne izplača več živeti. T'soda je hotela, da so te dni ravno v kinu. kamor sta obe redno zahajali, ig-rali film. v katerem gre junakinja prostovoljno v smrt v valovih, ker ne more dobiti moža. v katerega je' zaljubljena. Deklici sta videli ta film in se še bolj utrdili v prepričanju. da iz njune nesreče ni dru-' gega izhoda kakor smrt. Posnemali sta filmsko junakinjo in šli poj njenem vzgledu tudi sami v mrzle dunavske valove. --I i I Gledališki škandal v Bratislavi. A" bratislavskem gledališču so : je vršila na Silvestrovo predsta-jva revije križanka. Direkfeija se i je zanašala na Silvestrovo razpoloženje publike in je zato za to | predstavo angažirala neki dunaj-| ski manjvredni predmestni an-sambl. Publika je ne.-« j časa "le-; dala in poslušala, nato pa je nastal silen vihar. Ljudje so zmerjali ravnatelja in igralce in zahtevali denar nazaj. Bati se je bilo pretepa, zato je policija nadaljevanje predstave prepovedala. Za Prosek-Kontoyel so otvorili na slovesen način azil in ponavljalno šolo "Lege". V azilu je not rek. v šoli gojencev okoli 70. Poslopje je pred otvoritvijo blagoslovil don Tamaro. ki je imel na to nagovor, v katerem j je rekel, da prinaša vsem navzo-jčim učencem v "Legi" in njihovim (starišem blagoslov in pozdrav tržaškega škofa. . , i ? ORIGINAL MIROVNE POGODBE UKRADEN Tz Londona poročajo o drzni t tatvini v angleškem zunanjem ministrstvu. kjer je bil ukraden iz tajn:h zavezniških arhivov original versaillsk^e mirovne pogodbe. | Tatvina, je-vzbudila v angleški jav j nosi veliko senzacijo. Kako so prišli neznani zločinci do te važne | listine, še ni pojasnjeno. Tatvina , bo imela ftelakosežne posledice. Angleški diplomatični krogi so j izjavili, da bo prva posledica tatvine vprašanje. * da-ti so papirji versaillske pogodbe pravilni in dali ne določa original za Nemčijo težjih pogojev, kakor jih navaja-i jo prepisi. Xi izključeno, da so za-j vezniki v politiki najiram Nemči-^ j I že doslej ]>reveč popuščal, ker t so se ravnali ]>o določbah jirepisov j ne pa originala pogodbe. K sreči jo ostal v prepisih odstavek, v katerem je rečeno, da je bila pogodba sklenjena po zavezniški zmagi 1 in da so zavezniki diktirali Nemcem mirovne pogoje, ne pa Nemci njim. Ako bi nastali v tem pogledu dvomi sedaj, ko je Nemčija sprejela v Zvezo narodov, bi utegnila Nemčija zahtevati od Francije reparacije in citirati Anglijo pred mednarodno sodišče .da se zagovarja za povzročeno svetovno vojno. Kot drugo posledico tatvine v angleškem zunanjem ministrstvu navajajo informirani diplomatični krogi celo vrsto konferenc z Nemčijo, na katerih se bo razpravljalo o tem, kateri prepis ukradenega originala je pravilen. Tatvina najbrž delo nemške diplomacije, ki ji je ta pogodba trn v peti. Zavezniki seveda ne bodo prej mirovali, dokler ne pridejo tatovom na sled. Drugo vprašanje pa je. kaj se je zgodilo u-kradenim originalom. Ako je prišel v nemške roke. je bil skoraj gotovo uničen. Kipar Ximenes umrl. V Kimu je preminul kipar profesor Ximenes. umetnik mednarodnega slovesa. Ustvaril je veliko ; število del. ki se odlikujejo po iz-j najdljivosti. živahnem izrazu, to-j da klub temu ne morejo čestokrat j zatajiti nekega akademizma in ledene hladnosti, ki jo prinaša vir-tuoznost. Najbolj znana pokojnikova dela so: Verdijev spomenik v Parmi, skupina, predstavijaioea umor Julija Cezarja, in skupina učencev iz šole. ki jo je kipar u-stvaril na pobudo znane latinske knjige pisatelja Amicisa "Srce'1. Ximenes je bi rodom Sieilijanee in je dosegel starost 71 let. I _ V Renčali ie prišlo učencu Andreju Gorja-mi a- šoli slabo. Sel je domov pa na poti padel in se onesvestil. Pri-hitel je zdravnik, ki se je trudil o-koli dečka ter ga končno poslal v goriško bolnico. kjer je deček umrl z znaki zastrupljenja. Zagoneten slučaj zdravniki pre-;skujejo, pa si še vedno niso na iasnem, kaj je povzročilo zastrup-Ijenje. Izmed profesoriev v Gorici Je odpuščen i* službe. Camilo Bellini z učiteljišča r>o zakonu z dne 24. decembra 3925. ker se baje ne strinja s smernicami fašistov--ske vlade. ROPARSKI UMOR NA < DUNAJU Na Silvestrovo je bil izvršni na Dunaju seuzacijonalen roparski umor. ki še ni docela pojasnjen, rmorjena je bila 72-letna mlekarna Marija Lustig, prodajalka mleka, kave in sličnik okrepčil v j Ijh-htensteingassc. Zločin se je, odigral v tako mister i joznili okol-l ščinah. da tvori še tlanes osrednjo kriminalno točko zanimanja dunajskega občinstva. Marija Lustig je bila izredno zgovorna in pedantno natančna' ženska. Mlekarna, katero ie vodi-/ * i la. ni b'la njena last. Kljub viso-( ki starosti pa je izvrševala svojo službo vzorno in redno. Uila je ze-' . i le. duhopristna. živahna in za leta. ki jih je nosila na svojem križu. tudi zredno krepka starka. V svojem okolišu je bila zelo popu-' lama in priljubljena. Na novega leta dan je šel ob dveh zjutraj mimo mhkarne na-j ! stavljene« zavoda za straženje.1 I ki mu je bilo poverjeno nadzor-' vfvo nad Liehtenstcinovo ulico. V svoje veliko presenečenje je o-pazil, da gori v prodajalni luč. — A ker je vedel, da odhaja mleka-rica iz trgovine navadno že ob 7. .najpozneje pa ob poldevetih zve-, j čer. se mu je zdela svetloba v mle-I karui sumljiva. Požuril je svoje j korake in je zadevo naznanil re-jvirnemu nadzorniku na policiji, i j Ta je poslal najprej nekoga na dom Lustigove. Sele ko je ]»rišel sel nazaj s sporočilom, da starke ni bilo domov prošlo noč. so-šli |io ključavničarja. Odprl je z vitri-hom železna vrata. Vstopivšim se je nudil strašen i>rizor. Lustigova je ležala na tleh razmesarjena in razmrcvarjena. Na obrazu, čelu in vratu je imela globoke rane. Bilo .ie izven dvoma, da jo je nekdo limoni. Na mesto zločina je takoj prispela kriminalna komisija. Imela je zelo težko delo. Zt\ storilcem je i manjkala vsaka sled. Odtisi prstov so bili neporahni. Nato je prišel eden izmed kriminalnih uradnikov na misel, da bi bilo dobro pregledati sezname odjemalcev, ki so prihajali k starki po mleko. — Vse odjemalec so policijski ageu-!ti obiskali na njihovem domu. —-Med njimi so našli v seznamu tudi 281etno služkinjo Tvarolino Ivudi-schevo, rodom iz Cernovic v liu-kovini. Že ko je stopil detektiv v njeno sobico, je opazil, da skriva dekle roko za predpasnik. — Na vprašanje, kaj pomeni ta gesta, je nagovorjenka molčala. Agent je nato preiskal žensko in našel na rokah služkinje nad dvajset glo-j bokih prask ,v kovčegih in pre-jdalih stanovanja pa večjo vsoto j denarja, s krvjo oškropljeno obleko in slično. Vse je kazalo, da je policija na dobrem sledu. Ko je bi-j la služkinja pozvana na policijski i komisarijat. je šla kakor da je nedolžna. Pri zaslišanju je trdovratno tajila, da bi bila izvršila zločin«. Dokazati pa ni mogla alibija, in ker so najdeni predmeti govorili zoper njo. je bila pridržana v zaporu. Policija ne dvomi, da je ona storilka. Kundiseheva je umorila svojo žrtev z vrčkom za pivo. Po umoru je starko oropala in izginila v noč. Da bi svoj čin lažje prikrila, je šla na ples, toda plesala je z okrvavljenimi rokavicami, kar je med plesalci vzbudilo splošno pozornost. Njeno življenje je želo zamotano. Leta 1013. za časa ruske invazije v Bukovini se je priklatila na Dunaj, služila za deklo pri raznih družinah, prodajala telesno ljubezen zdravnikom, inženirjem in trgovcem ter slednjič končala svojo burno karijero z roparskim umorom na Silvestrov večer stare- sra leta. ! _ __ Izgledi proti tujcem na Kitajskem Katoliški misijonarji, ki so pri-bežali v Hankau, poročajo o izgredih Kitajcev proti tujcem -in kristjanom. Izgredniki požigajo cerkve in ropajo imetja kristja-| nov Vojaki so zastražili tujsko na-jselbino v Ivingiangu in preprečujejo vsak dostop ali odhod iz na-Iselbine. Za varnost tujcev je ukr-leana angleška topničarka. Zagonetni tujec. Lani začetkom oktobra je po-setil prezident finske republike Relander glavno mesto skandinavskih držav. X dveh prestolicali je povzročil njegov jwiset izredne dogodke. V Kodanju je prišlo do komunističnih demonstracij v dvornem gledališču, v -č i t i. Nii i pt» glasu ni; i po zunanjosti ni med njima nobene razlike. Celo duševnost je pri obeli popolnoma enaka. Da sta enako visoka, da imata iste poteze na obrazu, e-I nake oči in las,* — to ni ni."- čudnega. ker ie takih dvojčkov na sve-|' tu innoiro. Pač pa i-* čudno, da so * * 11 i - i j . njunih prsi o v popolnoma enaki. To je prvi sh.Čaj na svetu, da sta 1 si dvojčka tako podobna So lni izvedenci s«, pregledali njuno pisavo. in izjavili, da ne najdejo nobene razlike. Največjo »en/.;.c''_jo pa vzbujajo i juii- duševne lastnosti. V računanju sta delala in delata še vedno iste napake."v francoščini ki jo obvladata oba enako, imata popolnoma enako i/.g >varjavo. Y-i nedostatki i:i akcenti so obema skupni. Zagonetna dvojčka sta stara se. daj Jo let. Študirala sta najprej j tehniko, zdaj pa sta se posvetila pravu. Psihološki laboratorij lon-jdonske univerze je na prav d po božičnih praznikih z bratoma Ellis :animiv poskus. Dvojčka so ole ko pra je Sa-hojzda poklicala k sebi in mu izjavila, da so lahko poroči ž njeno hčerko, jo izvedel, da je lepa Xailo zaljubljena vanj. Ali beg je pristal na zenitov, toda Abdul Ilamid jo bil odločno proti. Xekaj dni pred svatbo je poslal sultan Ali bo£;i v Sirijo. Ko je Xaile Sultane to izvedela, je bila tako potrta. da jo težko obolela. Sajhez-da je otlšla k sultanu ter mu poljubljala roke in nopre, da bi ga pregovorila, kleče ga je prosila, naj dovoli Ali begu vrniti se v Carigrad. Naposled je sultan popustil in privolil v poroko. Toda bilo j«- Ae prepozno. Težko bolna nevesta ni več okrevala. Co z 8 dni po očetovem pristanku jo umrla. Njeno truplo so prepeljali v Ljubo uit azijski obali, in položili v niruinornate sultanove grobnice k večnemu počitku. POUČNE KNJIGE MOLITVENKl KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y. : s IGRE : s RAZNE POVESTI IN ROMANI MOLIT VENIKI: Duša popolna ..................1.— Marija Varhinja: v platno vezano ..............80 v fiuo platno ..............1.00 v eelulojd vezano............1.20 v usnje vezano..............1-50 v fino usnje vezano ........1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ............1.00 v fino platno vezano ........1.10 v usnje vezano ............1J>0 v fino usnje vezano ........1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano .............80 v usnje vezano..............1.63 v fln-.» usnje vezano ........1.80 Sveta l"r& (z debelimi črkami) : v platno vezano .............30 v fiuo platno vezano........1.50 v fino usnje vez;............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano..............1.50 v fino usnje vezano..........1.80 Kvišku srca mala: v fino usnje vez.............l.'*0 Ore naš, slonokost l»ehi ..........1.20 Ore naš, slonokost rjava.........1.30 PRi Jezusu: v celolojd vez.......1.30 IKizlafeno ...................1.50 fino usnje vez...............1.60 Angleški molitveniki: (Za mladino) Child's Prajerbook: v barvaste platnice vezano.....30 Child's Prayerbook: v 1m>Io kost vezano ..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano 1.20 (Za odrasle.) Key of Heaven: v fino usnje vezano .........1.30 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano.........1.40 .80 .25 .20 .20 .40 .50 .60 .33 .30 Strašen samomor. ravni konzuient neke dunajske zavarovalnice se je na dan Xovepa leta na strašen naeiii umoril. Nabasal je lovsko "puško, napolnil cev z vodo, si jo nastavil lia usta in sprožil. Strel mu jo popolnoma raznesel giavo. Odvetnik, ki je bil star 4."» let. je i/vršil strašen samomor iz strahu, da ne bi postal umobolen, ker se mu je zdelo. da se pojavljajo pri njem znali! blaznosti. Strašno maščevanje zakonskega moža. V Moudovi se je neki prevarani mož strahovito maščeval nad ženo, ki se mu je izneverila. Posadil jo je na razbeljeno pee, kjer je napol zgorela. Napol mrtvo so odnesli v bolnišnico, kjer je kmalu nato izdihnila, moža pa so zaprli. Ogromen požar ▼ Genovi. V železniški delavnici Ponente pri Genovi je na nepojasnjen način i/bruhnil požar, ki je uničil 4 oddelke delavnice. Zgorelo je tudi več novih in v popravilu se naha-jajoeih vagonov. Škodo cenijo na dva milijona lir. KOtAKl. KJUtOCAJTS U HA "0L&8 XA&0DA". NAJVEČJA 3 LO VINSKI DKimX V ZDE PRftAYf ff , ., ^ POUČNE KNJIGE: Amerika in Amerikanei (Trunk) 5.— Abecednik .......................30 Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. ma>i .........10 Angleška-slov. in slov. angl. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim .........75 I>va sestavljena pleska: eetvorka in U'seda spisano in narisano .......................35 Cerkniško jezero ................ 1.40 Ilomari vrt, trd<» vez.............1.— Domači zdravnik po Knaipu tnlo vezano ................1.60 Domači zdravnik po Knaipu broširane....................t.25 (iospadinjstvo ...................1.— Jugoslavija. Melik 1. zvezek _____1.50 -. zvezek, 1—_ snopič ......1.80 Kubična rafunica, — po meterski meri ........................75 Katekizem, vezan.................50 Kratka srbska gramatika.........30 Knjiga o lepem vedenju. Trdo vezano ................1.00 Kako se postane državljan Z. I>. .23 Kako se postane ameriški državljan .1" Knjiga o dostojnem vedenju .....50 Ljubavna in suubilna pisma ..... .50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško-angleški tolmač ........ 1.30 Največji spisovnik Ijulyavnih pisem .80 Nauk pomagati živini ...........60 Najboljša slov. Kuharica, (KiS str. 5,— Naše gol)c. s slikami. Xav«Klila za si>ozuavanje užitnih in strupenih gob ..,........................1.10 Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.— broširano ....................75 Nemška slovnica .(H) Netnščina brez učitelja — 1. tlel .......................30 J. del .......................30 Prva čitanka, ve«...............75 Pravila za oliko .................05 Psihične motnje na alkoholiki podlagi ......................75 Praktični računar ................75 Praktični sadjar, trd. vez.......3.00 Parni kotel, jxuik za rabo {Mire ....1,00 Poljedelstvo..Slovenskim gospodarjem v pouk.................. ,33 Kačunar v kronski in dinarski veljavi .......................75 Ročni siov.-nemški in nemško-slov. slovar .......................00 Srbsska začetnica ................40 Sadno vino .....................30 Slike iz živalstva, trdo vezana —. .90 Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani ..........1.50 Sicv. italijanski in italjansko slov. slovar ......................90 Spolna nevarnost .................25 Spretna kuharica; trdo vezana . .L43 brošira na ...................1.20 Sveto Pismo stare In nove zaveze, lepo trdo vezana ............3.00 1'mni čebelar....................1.— 1'mni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje ........................30 Varčna kuharica, trdo vez.......130 Veliki vsevede* ..................30 Zbirka domačih zdravil...........75 Voščilna knjižica.................50 Zdravilna zelišča .................40 Zgodovina S. H. S.. Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek, 1. In 2. snopič .....70 Zel in plevel, slovar naravnega zdravljenj«, vez..............80 RAZNE POVESTI IN SOMANI: |> II najbolje .«..................23» Angeli sninjev, brazlljskn povest .25 Anders«nove pripovedke, trdo vez. .75 Agitator (Kersniki trdo vez. ....1 Andrej Ilofer ...................50 Beneška vedeževalka .............35 Belgrajski biser .................35 Beli rojaki, t nlo vezano ........1.00 Bisernice. 2 knjigi ...............80 Brez zarje, trdo vez. .90 Bele noči (Dostojevski) trdo vez. .75 [ Balkansko-Turška vojska____ Balkanska vojska, s slikami Božja pot da Šmarno goro ... Božja pot na Bledu ........ Burska vojska .............. j Bilke (Marija Kmetova ) ____ ' Berač in Elizabeta, angleška kraljica ................ P-?atin dnevnik............ Božja kazen ................ Boj in zmaga. povest ........ Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1.20 ' Cvetke ...........................25 j Cesar Jožef II...................30 ' Ciganova os veta .................35 Čas je zlato .....................30 Cvetina Borograjska .............50 Četrtek, t. v......................90 Čebelice. 4 zv. sktiiuj ...........90 Črtice iz življenja na kmetih.....35 Drobiž, slabi ear in razne ]>ovesti —r spisal Milanski ..............60 Darovana, zgodovinska povest.....50 Dalmatinske povesti .............35 Dekle Eliza .....................GO Dolenec, izbrani spisi.............60 Doli z orožjem ..............'.... .50 Dve sliki — Njiva, Starka — (MeSko) .......................60 Devica Orleanska ...............50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil; Marinka in škra- teljčki .......................40 Elizabeta.........................35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ...............35 Filozofska zgodba ................G0 Fra Diavolo .....................50 Gozdcvnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem .............25 Gruda umira, trda vez...........1.20 Gusarji ..........................90 Grška Myto!ogija................1.00 Hadži Murat. trda vez............80 Hči papeža .................... 1.— Hedvika ........................35 Humoreske, Groteske in Satire, vezano .......................80 broširano ....................60 Iz dobe punta in bojev .........50 Iz modernega sveta, trdo vez.......1.40 Igračke, trdo vez............... 1.00 broširano ....................80 Jagnje ......................... .30 •Jernač Zmagovač, Med plazovi.....50 Jutri (Strun) trd. v..............75 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseli IO zvezkov. lepo vezanih .................10._ Sosedov sin. broš................40 zvezek; Sosedov sili — Sin kmet-skeca cesarja — Med dvema stoloma (trd. vez. t .........1._ onskega ..............30 Korejska brata, povest iz misijo- liov v Koreji ...............30 Karmen, trdo vez................40 broširano ___...-.............30 Kralj zlate reke in črna brata-. .45 Križev pot, trdo vezan ..........1.— Krvna osveta ...................35 Lisjakov* hči ...................30 Lucifer ........................ 1J»0 Levstikovi zbrani spisi ...........90 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonotje — Romance, balade in legendo — Tolmač (Levstik) ...70 -- zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušiec — Jeza na Parous — ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik».. .70 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ............ .70 Ljubljanske slike, —Hišui lastnik. Trgovec, Kupčijski stražnik. U- rudnik. Jezični doktor, Gostilničar. Klei»etulje, Natakarca. I>u- ltovnik, itd.....................6ti Mali lord, trdo vezan ...........80 Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vezano ...............L00 Martin Krpan, Francoz na kurjih jajcih. Ribnican in godec ter dru-jre povesti.......................70 Malo življenje ...................65 Marij i ia otroka, j>ovest iz KavkaS-kili gora .......................23 Maron .kršeaiiski deček iz Libanona.............................23 Mlada mornarja ...............30 Mimo življenja, trda vez.......1.00 broširano ..................JJ® Mladih zanikernežov lastni živo- topis .........................75 Mrtvi Goetač .................. Materina žrtev ..................60 Mnsolino.........................40 Mali Klatež ......................70 Mesija ...........................30 Mirko PoštenjakoviČ .............30 Mož z raztrgano doda. Drama na morju. (Meško) .............1.—. Malenkosti (Ivan Albrecht) .......25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino .............35 Notarjev nos, humoreska .........35 Narod ki Izmira..................40 Naša vas, L del. 14 povesti.......90 Naša vas, II. del d povesti......M Nova Erotika, trd. ves............70 Naša leta, trd. vez................00 broSirano ................... .fl# Na IadijAlh oUkik.............. M Napoleon prvi • • -.................75 Nekaj iz ruske zgodoviae........iS Ne v Ameriko, po resničnih dogodkih, (Alešovec) .............60 Na Preriji ......................^0 Naseljenci ...................... .30 Na krvavih poljanah. Tr^jenje in strahote z bojnih jmhodov bivše- gn sloveniskejra i>olka ........1.50 Obiski, (i'ankaii Trdo vezano ..1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .35 Ogenj, trdo vezano..............1.30 Prigodbečebelice Maje, trda vez ..1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) .......25 Pariški zlatar ...................35 Pegam Lambergar, sreča v nesreči in druge povesti ................70 Prihajač, i>ovest .................60 Pod krivo jelko. Povest iz časov ro-kovnjačev na Kranjskem ..... Poslednji Mehikanec ........... Pravljice H. Majar............. Povest o sedmih obešenih ..... Povesti, Berač s stopnjic pri sv, Roku ....................... Po strani klobuk, trdo vez...... Požigalee ...................... Praprečanove zgodbe ........... Patria. jnivesti iz ir^ke junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu ..............25 Ptice selivke, trda vez ...........75 Pikova dama (PuSkin) ...........30 Pred neviht« ................-.....35 Pravljice in pripovedke (KoSutnikj .50 .30 .SO .70 .35 .90 .25 o- 1. zvezek zvezek .40 .40 Št. -1. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11., 73 str. broš........................... Št. 'Si. (Sophokles) Antigone, žalna igra, i»oslov C. Golar, 60 str., broširano............ Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broš. ......................... Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,---- II. del .......................80 Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st., broš........................... Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš...... št. 31. Roka roko ............. Št. 32. Živeti .................. Št. 35. (ovedke .. .30 Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalca........1.50 Stritarjeva Anthologija, trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrueev.....30 Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ...........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, trd. vez..............60 broš.........................40 Spisjc, 'ovseti .............35 Sveti večer.......................35 SHAKESPEARE V A DELA: Marhbet, trdo vez................90 broširano.....................70 Othelo ...........................70 Sen Kresne noči..................70 SPLOŠNA KNJIŽNCA: Št. 1. (Ivan Albrecht > Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broširano ......................35 Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna i>ovest. 1S1 str., broS.....50 Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., bros, lOo strani .....................35 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbraue pesmi, 184 str., broširano ......................50 Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina. veselomodre črtice I.. 72 strani, broširano ...............25 Št. C. (Ladislav Korak) Ljubosumnost, veseloigra v enem dejanju, pCHlovenil Dr. Fr. Bradač, 43 strani, broš. ...............25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Z; 1 slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš........... Št. S. Akt št. 113 .............. Št. 0. (Univ. prof. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, broš.............70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relijefna karikatura iz minulosti, 53 str., broš.........ij St. 11. (Pavel Golia) Peterekove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str., broš........35, Št. 12. (Fran MiKEnski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih. 91 str., broš. ..........30 Št. 13. (V M. GarSin) Nadežda Nikolaje vna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broS............30 Št. 14. (Dr. Kari Eugliš) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., brofi. ..........................80 Št. 16. (Janka Samec) Življenje, ^ pesmi, 112 str., broS. ...........45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne dose v vieah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str. .............30 Št. 18. (Jarosl. Vrchlieky) Oporoka Inkovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. .35 Št. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, posloven D Anton Funtek, 124 str., broS. ........ Št. 20. (Jul. Zeyer) Gonpači in Koamrasald, japonski roman, iz Cefine prevel dr. Fran Brada«, 154 str., broS. .............45 .35 .70 ................65 št. :;7. Domače živali ..........«10 št. 38. Tarzan in svet ..........1.— št. La Boheme ............1.— Št. 4«. Magnola .................40 št. 47. Misterij duše............1.— št. 48. Tarzanove živali .........90 št. 4J>. Tarzanov sin ............90 Št. 50. SUka De Graye ........1.20 št. 51. Slov. balade in romance .80 Št. 52. Sanin ..................1J»0 št. 54. V metežu ..............1.— št. 56. To in onkraj Sotle.......30 Št. 57. Tarzanova mladost .... .90 št. 5S. Glad (Hamsun* .........90 št. 61. (Colari Bratje in sestre.. .75 Št. 62. Idijot. I. del. (Dostojevski > .90 Št. 63. Idijot, II. del ...........90 Št. 64. Idijot. III. del ...........90 Štev. tt5. Idijot, IV. del ........90 Vsi 4 deli skupaj............3.35 Tik za fronto ...................70 Tatič, Bevk. trd. vez..............75 Tri povesti grofa Tolstoja .........50 Turki pred Dunajem .............60 Trenutki oddiha .................40 Tri indijanske povesti............30 Treskova Urška ..................35 V gorskem zakotju ...............35 V okiopnjaku okrog sveta, 1 del... .90 2. del .......................90 Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waldova). broš............35 Višnjeva rep at i ca (Levstik), vez. 1.— Vrtnar, (Kabindrath Tagore>, trdo vezano ..................75 broširano ...........•.........60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik in druge povesti. 1.— Valetin Vodnika izbrani spisi.....30 Vcdnik svojemu narodu...........25 Zgodba Napol, hnzarja. vez.....2.— Zmisel smrti .....................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Z ognjem in mečem ............ 3.— Za kruhom, povest .............. .33 Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, trdo vez......... .65 Zadnja pravda, broš..............50 Zmaj iz Bosne ...................70 Zlatarjevo zhUo .................90 Znamenje štirih in darovana, trdo vezano .1__ Za miljoni .......................65 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, S. zv. skupaj ........1.50 Zvesti sin, povest.................25 Zlatokopi ........................30 Ženini naše Koprnele.............'J 5 Zmote in konec gospodične Pavle. .35 Zvestoba do groba ............'..1.50 Zgodovinske anekdote. ...........30 Zločin v Orcivalu, 246 str........L— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo.....35 2. zv. Hudo brezdno .............35 3. zv. Vesele povesti .............35 4. zv. Po\esti in slike .............. ,35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .......................65 ZBRANI SPISI ZA MLADINO — (GANGL) 2. z v. trdo z veno. Pripovedka in pesmi .........................50 u. z v. trdo rezano. Vsebuje 12 povesti ..........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebu.e 8. povesti .........................co >r. _rdo vezano. Vinski brat-.....50 U. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 i'0- vesii ................. ....... r;> Umetniške knjige s slikami za mladino: Pei>elka; pravljica s slikami ....l.GG Rdeča kapica; pravljica s slikami 1- SneRuijciea: pravljica s slikami ..1__ Mlada fcieda ........ ......1.— Traoljčica, pravljica s slikami ... .1.— KNJIGE TA SLIKANJE: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ................/5 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami In navodilnn: Mladi umetnik ..................l.?0 Otrofiki vrtec .................1.1.9 Zaklad za otroka................1—0 IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz v s. dejanj.60 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova, Dedščina, Trpini____1.— Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih JO Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih: Trdo vezano ..........................1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih.............. JO Mati, (Meško). tri dejanja.......70 Marta, Semenj v Richmond u, 4 dejanja ......................JO Starinariea. Veseloigra v 1. dejanju Sovražnik žerak, enodejanka .... J39 Ob vojski. Igrokaz v Štirih alikah.. .30 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek), vez............45 Revizor, 5. dejanj, trda vezanu .. .73 L jetnik ca rev i ne, veneloijfra v 2 dejanjih ...................... JO Veronika Deseniška, trda vez ....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5. dejanjih .......................35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .......60 3. zv. Po 12 letih, 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih iger: .'». snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje.......................60 !>. snopič. Na Betlehemskem polja, uah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, fašica kave.............30 11». snopič. Izgubljen sin, V ječi, Pastirici in kralji. Ljudmila. Planšarica .................... 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device. Marijin otrok .........30 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov .. JO 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ..............JO JO. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............30 PESMI IN POEZIJE: Akropolis in Piramide ...........80 broširano ....................80 Azazel, trdo vez ................1.— Balade in romance, trda vez. l.to mehka vez.................1.— Bob za mladi zol>. trda vez........40 Gregorčič, i»oezije. »rd. vez......75 ,odec; Pored narodnih pravljiv o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano ................ .75 Kettejeve poezije, trda vez.......1.10 Kraguljčki (Utva) .............. .65 Ko so evele rože, tnia vez.......60 Moje obzorje. ((JangU ..........1.25 N'arcis (Gruden), broš............30 Primorske pesmi. (Gruden) vez... .35 Pohorske poti (Giaser i, broš-......30 Slutne (Albreht), broš............30 Pesmi Ivana Zormana: MALE PESMARICE: -.SM .15 .15 .15 '15 .15 .15 .15 .15 .15 Originalne slovenske i>esmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije. .50 Oton Zupančič: — Ciciban, trd. vez .................50 Sto ugank ......................JO V zarje Vidove, trd. vez..........90 Vijolica. Pesmi za mladost .......60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ..... .90 Zlatorog. pravljice, trda vez.......60 PESMI Z NOTAMI: čer, Mladinska Igra s petjem t 3. dejanjih.................... MEŠANI in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grum) ......1.10 Slovenski akordi (Adamič): 1. zv.......................75 II. zvezek ...................<5 Pomladanski odmevi, I. in II. zv., vsak .........................45 Ameriška slovenski lira (Holmer) 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ----1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .....................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) '2. zv............... J0 Dvanajst pesmi. I. in II. zv. izdala Glasbena Matica ...............50 Veseli bratec, koračnica ..........40 MOŠKI ZBORI: Slovenske narodne pesmi (Hubad). Izdala Glasbena Matica ........40 Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Glasbena Matica .......40 Narodna nagrobnica (Pavčif).....35 Gorski odmevi (Lahamar) 1 zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) li. zv.. .45 SAMOSPEVI: Planinke, II. zv. (Laharnar) .....45 Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi« izdala Glasbena Matica ........................45 MEŠANI ZBORI: « Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .....................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-N«IEM: Domovini, (Foester) .............40 Izdala. G Glasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, močki zbor z bariton solom in priredbo za dvospev .......................20 V pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli. zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovec), za moški zbor in bariton solo ..........J20 Kupleti (Gram). Učeni Mihec, — Kranjske Sege in navade. Nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj . .1.00 Kupleta Kuza-Miea (Parma) .....40 Nadi himni (Marold), dvoglasno s spretnijevanjem klavirja .......15 PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi — . Vasovalec ............ Narodne pesmi za mladino (Ži-____ rovnik), :: zvezki skupaj ......J>0 Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .....30 Lira. srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................2.— Mešani in moški zbori. (Alja») — '15. zvezek: Tsalm 118; Ti veselo t*\j: Na dan; 1)1 vna noč.........tO 5. zvezek: J<.»b; V mraku; Dneva nato pripelji žar; Z vencem teiu ovenčam slavo; Triglav ....... .40 0. zvezek: opomin k veselju; Sveta iH5č; Stražniki; Hvalite (Jo- sjxxla; Občutki; Geslo .........40 7. z\»-zek: Slavček; Zaostali j»ti»"; j I >omorodua iskru-a ; Pri »vadbi; 1'ri mrtviLškem sprevodu; Geslo .40 iv zvezek: Ti osrečiti jo hoti t mešan zbori ; Ti osrečiti jo btrti (moški zbor) ; Prijatelji in nen-ca (m«»šau zbt»r> : Stoji, solučii-e st«>j ; Kmet ski hiši .............40 0. zvezek: Si»ominčiee; Večerni zvon; Siroti: »HV večni; Slovenska zemlja ; Zimski dun ; Večerni zvon; Zdravice I.; Zdravice II.; i Oče večni; Tone soluce.........75 CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cerkevene pe^mi za mešan zbor ...................1._ 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta .............50 12. Tantum Ergo. (Premrl) ____.50 Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .....................50 Slovenska Sv. Maša. za mešan zlK»r, m spremljavo orgel j .......50 12 Pange Lingua Tanium Ergo Ge- t nitori. (Foerster) ......... ^0 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni t orL (Gerbič) .............. ^0 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast srcu Jezusovem. (F. Kimovec).. ^0 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas .........40 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 iK»sini 11a east svetnikom, (Premrl) .................40 10 obhajitnih in 2 v čast presv. Sr. | cu Jezusovemu. (Gruml .......35 12 Tantum Ergo, (Premrl; .......50 Missa in honorem Sanetae Caeclli- ae. (Foerster > .................50 Missa in honorem St. Josephi — (Pogachnikt ...................40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ....................40 Oreoius pro Pont if ice .............40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu — (Foerster) .....................40 Sv. Nikolaj ......................60 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica...........25 Slovenski citrar. (Wilfan) .......25 Sarafan. Ruska pesem. (Wilfauj.. .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambu- raški zbor in petje. (Bajuk)... .130 Bom šel na planince. 1'od[mri slov. nar. iiesmi. (Bajuk» ............1,00 Na Gorenjskem je fletno........ 1.— NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .........................50 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VANJEM KLAVIRJA: Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pestni ...............90 Uspavanka......................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino — ( Pavei«* ) .....................1._ Tri skladbe za klavir (Adamič) .. .50 Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45 Moje sanje...................... ,?0 Slovenske zdravite. (Flelschman 1. — .20 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) ........................40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) ........................40 Ljuhavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) .....................40 Zmiraj zvesta. Polka. (Jaki) ____.40 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) .................... .50 Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... JSO Al a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) .....................JS9 Prorok ovalne karte ...........$L90 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 ceyta. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig. katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosi o. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New Tork Prt mtr. - • -m. ! SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA 'i __Po "Narodnem Dnevniku". _ i--i C H. LUOIETO L.. ' i ( Nadaljevanje.) ti. poglavje. SATANSKA IZNAJDBA NEM. ŠK KG A (»EN E R A L N EG A ŠTABA V zad<*vi protišpijonužc obstoja načelo, kojejra L-tinita*t v>ak ča> potrjujejo dejstva. To nadelo je sledeče: resnica j«* včasih lahko želu neverjetna. Ja« bi temu naeeln dodal še drugo: kar m* tiče vojaških zadev.' je treba maso šele vzgojiti. 1 si to j«* globoka resnica! Vzemimo ua primer, ako hočete, jK>vprtvne/a Francoza. Postavite ga pre 1 +2em granato, to m* pravi uajkolosalnejšo iznajdbo avstro- nemški ga topništ va. Kekel vam bo: "To je re.s po-popoluo uničevalno sredstvo. Nemo ; goče je napraviti kaj boljšega!" In vendar >o Nemci iznašli se neka j iKiljšega! Steklarski mojstri v Turingiji so v tem oziru daleko j »rekosi I i Krup-pove in Sko love tovarne in njih i u/4;u je rje! Njim M' ima Nemčijo zahvaliti. ! da je mogla obrazi ti »voje agente, ki .so delovali v inozeiuMvu, * tako mogočnim strojem, da .hj bil kar tire do m ti i 11 uspehov, .-tokrat bol i Škodljiv k i 42-em granata. lu to .stvar je bilo mogoče pre-! nasati v žepu in tehtala je točno; ."»0 gramov! Sovražnik je .s tem lahko raz-Ntrelil tovarni , kanalizacijo ali kai je bilo bolj nevarno, sni. eo. ladjo aii celo munieij.-ko >kla- j d išče. To je Ivil .svinčnik! ■ i Saiui veste ravno tako dobro koti jaz. da .svinčnik zavzema zelo ma-1 lo prostora in r arzen tega .se ga j človek neprestano poslužuje. Lali-j ga gu pozabi kjerkoli. . . celo v že- 1 pn. če to ni njegov žep. aLi v kupu j liwtin. . . če te listine ni>o njegova last. | Nesreča je bila, da so .se ti svinč- j ni ki nahajali vedno tam. kjer se ne j bi smeli nahajati. Takoj bomu videli, zakaj. Našli so jih enkrat v tovoru I bombaža, drugič v zalogi razstrelilnih snovi! Našli .so enega et lo v postelji lepe ženske. . . ki je bila špijonka ! ; Lahko mislite. da .so bili to i svinonki čudne vrste. V Švici, kjer sem se spre ij al no bavil z delovanjem gospoda von It., nemškega |»aslanika, in njego-viJi agentov, Min cul prvič govoriti o teh .svinčnikih. Neko jutro, bilo je točno 19. avgusta 191.. .sem pri čitanju anne' za pazil slede "'i članek : "Trosil teden je na prošnjo i-talijamke vlade švicarski jireisko-valnt sodnik v družbi profesorja K. A. Uei>.-a, direktorja policijskega znanstvenega laboratorija na univerzi, pregledal kovčke in prt Ijago. ki >o ostali zapuščeni v garderobi na glavnem kolodvoru v hjiiKuinu. Nobeden teh kovčkov r: imel sumljive vsebine. Samo lesen kov-<"ek je vzbudil pozornost g. Reis-. sa. Odprl ga je in videl, da je prazen. (J. Reissu se je zdela stvar sumljiva in dal je prinesti ta kov- Bojte se bolečin v prsih.] -— I Večkrat do vede j o do resne ' bolezni. BolePluc iu unetje i>i>i je večkrat ' posledica globoko vlcoreuinjeuega prehlad* ali pa prenapetih mišic. Tem« stanju morate takoj prove-t it 1 vso pozornost. Pojili te takoj v lekarno ter kupite Johnson's I(ed t'roxs obli ž ter ksi prilepite na prsi. Greje in Ščiti ter skoro takoj prežene bolečine in okorelost. Iu kar je še lx>lj važno — xdrarihie sestavine ub-ližo so prltisnjeue na prsi. da zrn k ne more poleg. Obli* pomirja Injleče tlele, ureja eirkulaeijo ter odpravi » tem ^mSčenje krvi. Ne rtalajte posknsor in se ne zdravite st nepreiskušenimi zdravili, ako Taw T boli. Recite lekarnarju, naj vam da stari, zanesljivi, veliki Jobuaea'a Red Cros* Iglični obliž z rdečim ftanelnatlu owwljern. Pa lekar-' nab vsepovsod. —Adv't. ček v svoj laboratorij. Tu je .sklenil razdreti njegove .stene, katere -o ><• mu zdele prekomerno debele Silno >e je začudil, ko je našel .skrbno .-.krite v lesenih zarezah 3-znali, da .so to izborno napravljeni pfesnetki zemljevidov italijanskega g' neralnega štaba v merilu 2."*>.000 in 50.000 in sicer karte o-kolice Simplona iu M. CenLsa. \'odno električne eenti'ale .so bili* na njih rdeče zaznamenovane. glavne vodile eevi pa zeleno. O-pombe >o bile pihane v .slabi italijanščini in zelo dobri nemščini, tako da ni bilo dvoma odkod >o ti svinčniki prišli. Izvedenec je o.Lprl enega izmed njih rn j<- dognal, da bi lah!. - rks-plodiral povsod, celo v vodi. Skozi tenko pla-4 kavčuka vlažnast pronica v cevko in pride v njej do prav pasebnega preue«^. v" katerega vodita dve luknjici. V tem predelu .še nahaja kromova kislina. Voda to kislino raztopi m zmes doseže vžigalnik, ki je kon-.struriran kot galvanski element. Zelo tenka žica iz plotina .se segrej'1 ped uplivom električnega toka in vžigalnik .-e tako vžge. S tem pa se povzroči elssplozija !•*> gramov sodnikovega .si krat a. Svinčnik, ki je dolg 20 cm. je bd menda izdelan v .serijah, tako skrbno so bili izvršeni posamezni njegovi deli." " Gazette de Lausanue" jc nato v .svojem članku omenila nekaj potankosti tičoeili . pozneje imenovali, kakor za svinčnik. To orodje je bilo kon-»11 •:irano na isti način kakor svinčnik tur n-škfh steklarjev in pod či.>'o !ud.ol-žno obliko se je tudi tu skrivalo nevarno zločinsko orodje. Po dolgem in težavnem i.-kali.ju se mi je .slednjič posrečilo, da sem v Xanfte.su dobil v roke nekaj teh svinčnikov. 9. poglavje. kako smo našli "peklenske svinčnike:" Po zelo težki misiji, ki sem jo bil izvršil in ki me je precej n-trudila, so mi moji predstojniki dovolili dopust, da se odpočijem. Komaj sem dospel v X., seru že -dobil uradno brzojavko, odposlano z Ohantillv-ja. naj se si..vim ua razpolago kapetanu I?.. u. šefu inoiifpi^iažnega središč* Preklinjal sem .svojo žalostno usodo in se takoj odpel ja v do-tično mesto kjer so me že čakali. Tu so nii predložili raz.i i poročila civilnih in vojaških oldas!;. iz katerih sem r izviuel. da >«• se v okolici dotičn «ea incsta gibale sumljive osel>e. k inoivla ravno niso bili špijoni. toda so razširjali vesti, katere bi bile lahko vznemirjale prebival. vo. Pa še nekaj čudnega : lam. k jer -o se najavljali ti tjudje. v N. .., S.....-N..... in v m.- bdi na- stali požari, koji < vn k .Izločiti je bilo neniogoči Treba je bil) .uno vsebovala vesti, k: sr jdi tr<«siii lo-tični ljudje po jkoliei \'>a poro-*i-I la. ali skoraj »>j;f p:- so moir-aia u . vzrokih požaro*.. Samo tri poro-;'-' .so vseliovaln I podatke, ki bi m-rjii služiti /n na-i daljno prelskov.'.',če ii .«-»' p-, j verifikaciji izi:az»>s / i resniči:::. i Prvo ter poi">č»j je vsebovalo .-ledeči stavek : - - t "Četrt uri pozne je. l.o -•»•> se i uetomoblisti odpeljali. ,Y izbruhnil biti vUlnegu vzroka poza - siv■ . d i kupa bombaževih zavojev, kt n. ležali ua pomolu pristaa.'yj f. Drugo ]>oročilo je javljtilo: — i 'Wihce drugi ni mogel z-ni- ■ , j ognja, kakor 1i ljudje, ki so se ' dini približali zalogi za kr>•»•■'.-. — j Vendar straža ni videla, dri hi .';»/, j napravili kakšne sumljive ..ki < '':>.• t i V nobenem trenutku se niso )>: i-! bližali zalogi na. manj kot 50 me ! Iror. Koi jc javila straža: j-: poim | iwsta! približno minut p >tem ! ko so se odpeljati v avtomobd-t, j Štcvitka in znal,- tega avtomoft 'dv [ tiso znane." f sMenda v Nif.uesu, Saint-Nazai-ru in Lorienta. iO]). prov.) (Dalje prihodnjič.) j USODNA ZMOTA Pred praškim divizijskiin so tlišeem se je vršila te dni zanimiva vzklieua obravnava j^roti iiii«.li>o-i-očniku Pelixu. ki je bil obtožeu uradne ])oneverbe. Afera datira št iz leta 1019. V avgustu leta 191S so našli nadporočuika Felixa v vo jašniei vsega okrvavljenega. Oknc ' njegove pisarite je bilo odprto nadporoenik je ležal v mlaki krvi , akti se- bili razmetani po tleh ir vse je kazalo, da je ponoči liekdt i vdrl v pisarno in izvršil roparsk: i napad. V blagajni je manjkalo o j koli 30.000 kron. Vojaško sodišči je bilo prepričano, da je nad po | ročni k roparski napad fiugiral ii da so je ^»olil z živalsko krvjo. —■ Zato ga je obtožilo uradne pone verbe. Nadporoenik je bil tiegra dira n in obsojen na dve leti tež ko ječe. Pole«; nje»a se je mora zagovarjati pred vojaškim sodiš čem tudi vojaški zdravnik dr. Le dee. ki je pregledal Felixa in ugo tovil. da je bil nadporoenik napa den. Sodni zvedenci so pozneje ti ugotovitev ovrgli in izjavili, da j< operiral nadporoenik z živalski krvjo. Zdravnik je bil sicer opro Žčeu, toda radi obupa nad omaele zeva no častjo, se je. kmalu na ti ; obesil. Nadporoenik je vložil ničnost no pritožbo in šele koncem pre teklega leta se je vršila vzklienj pbravnava. ki je. trajala dva dni Nadporočnikovo obleko so posla li v Brno, kjer so jo na zavodu z« sodni* medicino kemično preiskal in ugotovili, da o živalski krvi m more biti govora. Tudi sicer se ji nadporočnikn in njegovemu za govorniku posrečilo dokazati, di Felix ni poneveril denarja. Bil ji zato oproščen in rehabilitiran, i nesrečnega zdravnika, ki si je kri vi eno mnenje sodnih izveden eih vzel tako k srcu. da je izvrši samomor, ne more nihče več reha bilitirati. AEROPLAN V GARA2I I'NOCRWOJD « M v. i Ne bo dolgo, ko si bo lahko vsak človek, ki ima garažo, dovolj denarja in dovolj korajže. privoščil tudi aeroplan. Kot je iz slike razvidno, so take aparate že začeli izdelovati. Prodno ira spra-' Vi jo v garažo, mu tako zvijejo krila, da n«* meri na širjavo več kot dvajset čevljev. j Jugoslavia irredenta. V Šempasu ustanovili vinarsko zadrupo. ki ima nalogo skrbeti za razpečava-nje domačega vinskega pridelka, katero trpi prod konkurenco i/. , starih provinc. Naročnike Ista nabirala na Trnovem dva laška mladeniča, nekje z juga doma. ( Pritiskala sta na ljudi, da se morajo naročiti na ' l/ Eeo Commer-eiale" in trgovci so jima oddaiali oglase. Treba je bilo plačati pre-' cejšnje svote. Laška fanta sta o«i-š!a. časopisa pa s. veda ni bilo in " ga tudi nikdar ne bo. Naročnino ' za list iu oglase sui južnjaka ium-lopridneža porabila za jotkičo in ]»ijačo v Trstu. Iz Sežana * je dobil tržaški fjt.šistov.dd komi- ■ sar Hardazzi brzo javko s kal "vo rjiuu izrekajo u dan ost vsi pri inav- j guraelji novega občinskega Palminouvi . in C'edadu. so zbesneli in zarjnli i proti tjrorici. Stari senator Gior-> gio sicer miri in demantira. ;ili ne i pomaga nič. sovraštvo v \ idmu - se razvija dalje in prinese lahko ' Gorici škodo. Potem pa hočejo v - Gorici zn svoji- obnovljeno pokra-l jino še "dostop k morju', in sie-r - blizu Tržiča, ki spada sedaj pod - Trst. pa bi ga Goričani tudi radi - vtelesili v svojo deželo. .! To pa so se oglasili Tržačani. I ki energično odbijajo goriške za- - h t eve. i Učite1.jli za liktorsko posojilo. Naučili minister je objavil, da ) so ljudskošolski učitelji v Julijski i' Krajini podpisali liktorskega po-) sejila za 1.4G5.900 lir. Ta rezultat - je posebnega pomena glede ua to. - da tvorijo več nego tretjino učite-3 l je v v Julijski Krajini drugorodui elementi, in dokazuje zdrav ra- - trijotizem in veliko udanost reži- - mu s strani julijskega učiteljske-i ga razreda. Tako pravi naučni minister-v - časti, ko se odpustno postopanje » proti slov. učiteljem nadaljuje dan i na dan! • ■ • - » e e Na drugi božični praznik - so bile med goriškimi Slovenci le-a to za letom lepe kulturne priredi-p tve, v Trgovskem domu v Gorici * je bilo kaj izrednega. Letos ni nič, ~ vse je ubito, vse mrtvo. Poslancu - dr. Besednjaku je sam Mussolini 1 zagotovil, da se zakon o javnih - manifestacijah ne bo upošteval za 'slovenska prosvetna društva, Vi- demska prefoktura pn sr je strogo držala zakona, j Grof Siuirdo v notranjem mini-jstrstvu pred Božičem obljubiš, d.*! pošlje p>- fektom v -Julijski Krajini okrožnico z naročilom, da omenjeni zakon nima uporabljati za prireditve naših prosvetnih društev, katere spadajo izključno p«- d zakon o javni varnosti. Okožuice doslej še ni bilo. Krmen je so metali na vlak ; pri V'dčjidragi dosle j še neznani j malopridneži, kakršnih ob pro-' ^ I vodne polno. Vlak je vozi 1 proti 'Goriei. KazbiTih je bilo par šij) in v nevarnosti so bili neki potniki. i G oriški gra d — narodni spomenik. '.v žolčih razorovah je končno i 4 . ' .. . jiimska vlada priznala goriški | grari zadnjem počaščenju Savc-jske Margerite. Fa šistovski ples v Trgovskem domu. Siivestrovo noč so prebili goriški fašisti v slovenskem Trgovskem dobil. Italijanski visokošolei so priredili velik ples. V Trgoc-sicem domu je bilo prejšnja feta za božične praznike in Siivestrovo vče lepih prireditev, sedaj gospo-darnjo v gledališki dvorani Tr-godvskega doma fašisti, ki plešejo tam in se radujejo, da so junaško pregnali Slovence iz njihovih kulturnih prostorov. Mussolini je obžaloval oktoberki dogodek v Trgovskem domu in naznanil kazen za zločince ... sedaj se čuje o plesnih prireditvah razbrzdanih fašistov na njihovem "sedežu". Proti njim se ni ukrenilo še nič in se tudi nič ne ukrene. Ples za Uktorsko posojilo : je priredilo pevsko in bralno društvo t Šmarjah qa Vipavskem. Prefekt je dal dovoljenje ea •!> nemudomfc. * Novice iz Slovenije. Nesreča z avtomobilom. -!>. decembra dopoldne, se jei zgodila na cesti med Novo cerkvijo in Vojnikom avtomobilska nesreča, ki je le slučajno še precej dobro iztekla. Iz Dobrne proti Vojniku jc vozil reklamni avtomobil tvrdke Briikl. tvr-rnica kreme v Mariboru. v katerem sta bila šofer in potnik. Na ovinku zagleda šofer voz, v katerega so bili vpreženi voli. Dasiravno je šofer dajal znamenje, se mu spočetka voznik ni u-maknil. Šele v zadnjem momentu je pognal, a še sedaj na napačno stran. Situacija j«' bila zelo kriti;--iia in da bi ne zavozil šofer v vole. se je tudi e.i umaknil na napačno stran, pri čemer j>- zašel na pobočje ceste, kar j" imel posledico. da se je avto prevrnil. Šofer je ostal nepoškodovan, potid!; si je p:: zlomil roko. Voznik je. ne ela bi pomagal pri reševanju, | pognal in izgini!. Prijeten gost. \ hotelu Štrukelj s • jt nastani [neki potnik, ki se je vpisal v po? •iiško zglasiinieo pod imenom I!;: do Polak, trgovce i/. Ormoža. I\«*i !j'( napravil dober vris v hotelu, ni s,- tirjali od njega najemnin!* vua prej. marveč so mu dajali cele Izajrtk in sicer v«' dni. d' kler — ni izginil, poslovivši -e kar fran ; c os k i. Pozneje se j.- ugotovilo, da s,, j. | goljuf vpisal pod napačnim ime nom. Gre z;\ predrznega sleparji \ nekega bivšega bančnega urad ; nika. ki je na]>ravil tudi že p< 1 drugih mestih v Sloveniji sličn« j sleparije. Sleparja zasleduje se daj policija. Samomor v Ljubljani. Ponoči jo skočil Ivan Ivrakei mlajši, sin vodje transatlanisk« agemure French Line (Ilavre New York; v Kolodvorski ulici skozi okno v tretjem nadstropji i hiše št. 7 v Slomškovi ulici in ol> , Ležal na mestu mrtev. Njegovo truplo so takoj prepe ! Ijali v mrtvašnico pri Sv. K r isto • fu. Kaj je pr-gnalo nesrečneža 1 j smrt. še ni znano. Smrtna kosa. V Pisec a h pri Brežicah je una* 25. decembra Anton Kokot, nad učitelj v pok. in ]>osetnik, v staro ! '-»ti 8o let. Rada bi izvedela za naslov svoje ga ujea ANTONA PENKO. Svo ječasno je bil v Verona. ?>;i Imam mu sporočiti neka .i vaz nega. zato prosim rojake, tla isi i naznanijo njegov naslov, ali na se pa sam oglasi. — Frančiški Valenčič, Box 120. Durant City i Pa. (2x Pokojnik si j.* pridobil velike j zasluge za povzdigo vinogradništva in satljereje v tamkajšnjem | kraju iu ga ji- zato občina izvolila z«» svojega člana. Deloval je v občini kot učitelj oziroma n.-uluči-, tel j celih 41 let ter užival še pokoj 22 let. POTREBUJEM 15 MOŽ za sekati logse, smreke in trd b-s in y.\ goniti konje; plača na dan ter hrana, na kontrakt š^.TT) od tišin"-, lep položaj, ravnina. dovolj. - - Listek kupite do Plymouth. N. II . je * milj e.d moje kampe. — Joseph Knaus C^mp. Bcx 84, Ca:r.pton, N. H. :2x 27.2^ Prosim rojake v ^lihvaukei*. Wis., kateri ve za naslov doK P.AU-lIORIi'A. doma nekje pri Smar-jeti na noicnjskem. Pre.i nek. -ko osem ali d*-vet let je n t-haj;d v Ln Salle. 111., kjer je imel grocerijo. od tu j>* šel v Mil\vaukc»'. Wis. Kdor v - / i ' njega, jc prošen. ti., m: na/nani lljegOV Ui'sb V. č«» !• ' J ;! s,i;,! čl tal ta i^l»s. naj m* pa s;u:i o-•rlasi. Mr 5. Mcry Dezrar.r:. 1528 E. 5th St.. Ln Lallc, 111. C!x 2«i "J> S10VENSK0 - AMERIKANSKi KOLEDAR za leto 1927. i Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. ' Članki, slike, povesti, zanimi v osti. TRISTOLETNICA NEW YORXA i- (s slikami) STANE 50 CENTOV i i ■j i? poštnino vred. I še nikdar jih nismo prve d:;i me-eca decembra toliko prodali kot letos. -" Tiskali srno qa nmrjf-vo šfrriln. II naroČite ga takoj MGlas Naroda" 82 Cortlandt St.. New York -j EDINI zastopnik i n -! založnik : FRANZ LUBAS0VIH ■j HARMONIK -j v Združenih Državah. ALOIS SKULJ il 323 Epsilon PL, Brooklyn, N. Y. PIŠITE PO CENIK. Naprodaj farma - 1 r,.-, akr. i v (Nil.ri-ut kr:i i.i. la. jM»st;ijn iti »lolin- «-esle, \ ><• \ lili/iui. Ccnfl s:jish ?in,oee. in letni oo!i«Hlki so 'to » tisi.o U«-l;irji-v. i'.H|riiimi.j.|i liisti.ik (iEOK(;E MAIDlO, K. Abaa. Ar U. i PRVI SKUPNI VELIKO NOČNI IZLET V JUGOSLAVIJO s par ni kom "France" dne 2. APRILA 1927. Na ua rili ku nam je dodeljen poseben oddelek /. lepimi kabinami po 2. in 4. postelje v sredini pa mika. Potnike by spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane ter pazil na prtljago, da bodo potniki tem udobneje in brezskrbno potovali Vozni lLdi III. razreda stane do Ljubljane .$111.78 z vojnim davkom in železnico vred. za ven in nazaj pa $202.— in $5.— za vojni davek. Kdor jc namenjen potovali domov za Veliko Xoč. naj sc i čim pre je prijavi. DRUGI SKUPNI IZLET s parnikom "PARIS" 14. maja 1927. TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom "IL^ de FRANCE", 2. julija 1927. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Oortlandt Street, New York, N. Y. SI I I I DRUŽINA LOSOV. J KOMAH IZ ŽIVLJENJA. Zrn "Glas Narod*" priredil O. F. 47 (Nadaljevanje.) — lločem vara povedati. Kaditega, ker v |km11 i proraru nan osti zanemarjate mojo sestrieno tiito. patom ko ste se poteza!i zanjo, ker mi hočete natveziti, da ljubite mene, potem ko ste hladno izračunali, da sem jaz boljša partija, (iila mi je vse povedala ter me jk>-svarila pired vami in jaz sem ji dala svojo besedo, da ne boiu sprejela v a če .»nubitve tako gotovo kot ste vi izdali Uito. Še včeraj ste govorili z menoj o svoji veliki ljubezni, a jaz vem, da je niste nikdar občutili. Zaničujem moža, ki se proda za denar, še v večji meri kot pa žensko, ki stori to. In sedaj upam, da sem vam odgovorila na vaše vprašanje dovolj temeljito. Vse to je izgovorila Elinor z veliko naglico in ko je končala, je r mahnila nazaj na stol. ker ni imela več moči. da bi se vzdržala pokonci. Bilo je. kot da je divjala proti sami sebi. Ali bo sedaj odšel * Oprostite mi. — je odvrnil. — če se zamudim še nekaj časa. Ravnokar ste rekla, da me zaničujete. Zakaj pa me'sovražite? Brezbrižnih ljudi človek ne sovraži. j Lice Elinor se je še bolj razvnelo. V njenih očeh se je izražala brezmejn« bolest. — T . še vprašujete? — je rekla, vsa tresoča se. — Zelo drzni ste, gosjvod baron. Sovražim vas. ker ste me žalili na nezaslišan način. — včeraj. Menda vas ni treba spominjati, na kakšen način. Njegove oči so rele. — Xe. — je rekel ]K)ča>i. — 1'darec vaše roke gori še kot plamen na mojem licu ter bo gorel, dokler ne bo sramota izbrisana. Ali j veste, na kak način j ■ treba popraviti udarce ženske roke na moško! lice? Te zadnje besede so zvenele kot vroča prošnja v njeno uho in Elin< r je postala zelo bleda Se enkrat je zbrala vse svoje moči. | — Ne vem. kaj bi občudovala vašo drznost ali ~ašo ustrajnost. Ničesar mi ni treba popraviti, kajti jaz sem le vrnila eno žaljcnjei z drugim. Sedaj pa me zapustite. Jaz nočem več govoriti z vami, jaz| hočem biti sama. i Poteerni! je z roko preko čela. — Se za par trenutkov vas nujno prosim, da me poslušate. Ali ne smem poskusiti, da se opravičim? --- Ne. nočem ničesar več slišati. Visoko se je vzravnal in njegove oči so zrle resno in mirno. Moram vas prisiliti, da poslušate vse, kar gori v mojem srcu. Ne bom vas zapustil, dokler me ne čujete. Vsak zločinec se sme zagovarjal. če je obložen. Tudi jaz zahtevam zase to pravico . Elinor jo omahnila nazaj na svoj stol. Krog ustnic pa se je pojavil porogljiv usmev. ^ - Dobro, vi me silite, da vas poslušam. Brez moči sem, da bi si to prihranila. (Jovorite torej. , Skrajno resno je zrl navzdol nanjo. Kako zelo se je tresla! Občutil je z velikim veseljem, tla ni bila brezbrižna napram njemu, čc prav je videla v njem zaničevanja vrednega človeko. Globoko je vzdih nil. — Ni mi treba dosti besed, da se opravičim, Elinor. Kar vam e povedala O it a Losov, je vse navadna Inž. — je rekel slovesno Vzravnala se je ter zrla presenečena vanj. — Laž? Kot vzklik so >e iztrgale te besede z njenih ustnic. Prikimal je. — Da. — laž. Sedaj ne morem imeti nobenih obzirov več na gospodično Lrsov ter moram biti neizprosen. od tem več kot vam morem povedati. Le včasih so mi bile va-»V oči v tolažbo. Te niso pogosto ničesar vedele o sovraštu vašega srca. Drugače bi že zdavno obupal. In sedaj mi poglejte v oči ter mi recite, če me smarrate še vedno za tako nizkega lopova. Recite mi še enkrat, naj odidem. Sedela je pred njim. vsa zardela. Njene oči pa so zrle kot v stra-lih in upanju proti njemu navzgor. Stresla se je ter rekla: — Ali je sploh mogoče, da izgovori človek take laži, — da je . rekla Gita vse to proti svojemu prepričanju? — Vprašajte mlado damo v moji navzočnosti, Elinor, če ne morete vrjeti meni. Pokrila si je obraz z rokama. — Ah. potem mi nc boste mogli nikdar oprostiti tega, kar sera vam storila. Vzel je njeni roki z obraza ter ju ]>oljubil vneto in spoštljivo. Ko se pa je ozrla k njemu navzgor v plahem upanju, je pokleknil pred njo ter držal njeni roki trdno v svojih. — Elinor, ali ne čutiš, kako vroča in močna je moja ljubezen? Al« je kaka stvar, katere bi ne mogla oprostiti ljubezen? Ali nisi včeraj zapazila, kako velika je tvoja oblast nad menoj? Ali nisi občutil vsemoggčnosti moje ljubezni, ko sem te držal v svojih rokah ter pozabil na vse vspričo blaženosti, da sem te rešil? V mojih žilah > še divjal strah, katerega sem prestal, ko sem videl Diano divjati s teboj proti kamenolomu. Čutil sem te v svojem objemu ter čutil tvoje sladko življenje na svojem srcu. In tedaj sem te poljubil, ker i.iaem mogel drugače. Zdelo se mi je kot da vriska tvoje srce mojemu na sproti/75deTo se mi je7?ria al moja potom najfvet^jpji vezi. Zdelo se mi je, da sem te rešil samemu sebi. Čutil šem, da ata vrnili tvo- ' -v.--.- • v" GLAS NARODA, 28. JAN. 1927 MOTORNE SANI j u—miuo« * uMonwvoo. u. t. * Na sliki vidite, da je mogoče tudi star avtomobil uporabiti posebno v zimskem "•asu. Mesto koles ima avtomobil štiri sanicef med zadnjima sanicama je nekak "propeler* s šestimi lopatami, kateri je v zvezi z motorjem. Tako vozilo baje vozi ]m> nepreveč trdem in ne preveč mehkem snegu z ^laglico petintridesetih milj na uro. j: ustnici moj poljub, da si se privila k meni z blaženim usmevom. Ne, pusti mi svoje ljubi roki. ne pokrivaj si obraza! Pusti me zreti v oči, dokler ne bom zopet videl v njih neznanega bliska, po kate-(rem sem tako hrepenel. O. ti, kje je sedaj tvoje sovraštvo, katero si zgradila krog sebe kot zaščito? Nisi se hotela udati nevrednemu? Po-Iglej me ter povej, če me še vedno sovražiš, moja ponosna, sladka rteklica ? Vsa tresoča se je dvignila pogled k njegovemu ljubljenemu o-brazu. Ah, koliko ljubezni ji je blestelo iz njih nasproti! Njeno srce je vriskalo od radosti. Bila je ljubljena, pristno in resnično ljubljena. Gita je lagala, da ga loči od nje. I — Elinor ali me ljubiš? — je zašepetal nežno. j Stresla se je vspričo svetega žara. ki je blestel z njegovih oči. i — Da, ljubim te iieizrecno. in ljubila sem te v svojo bolest, ko sem domnevala, da nisi vreden moje ljubezni. Umrla bi'na tem. Položil je svoj vroči obraz v njeno naročje i:i ona je čutila, kako se je stresel. . j — Elinor, Elinor! — Kot sk( k je prišlo to iz njegovih prsi. S tresočo se roko ga je poglac'.ila po glavi. Tedaj je dvignil gin-Uo ter se ozrl vanjo. t — Pred teboj IHfr od ženske roke zaznamovan človek. Ali vidiš, kako žari moje liee Izbriši, kar so mi napravila ljuba moja. Ne smem preje poljubiti svoje drage, dokler ne bo izbrisana ta sramota. Vsa tresoča se je vzela njegovo glavo v svoji roki in njeni ustnici sta se dotaknili nežno lica. katero je prešnji dan zaznamovala. Nato pa jo je potegnil k sebi ter pritisnil na njena usta poljub. | kateremu ni biio konca in ki je vseboval vse blaženosti. f (Dalje prihodnjie.1 i ------------------------ B. Nušič: Vozel. ! Osebe: Mož. Žena. Oni tretji. Sobarica. Njen budoar, koketen in prije ten kotiček, perjast in čipkast. — Počutiš se v njem kakor a- pa vol i, vse diha toploto in mehkobo. Ble-dožolta krizautema, ki dviga iz steklene vaze kljubujoč svojo krono. in pahljača od nojevega perja ki leži nemarno na taburetu in ma li, srebrni okvirji, obkrožuječi ze lo ljubke obrazčke, nemarno raz treseni po stoliei in dražestni akt v bogatem okvirju, mirno viseč na srednjem zidu in z raznobarvni J mi steklenimi biseri obšiti prozorni abažur na visokem stojalu — vse to skupaj ustvarja celoto, ki priča, da biva tu nežno in ljubko bitje, ki išče sebi razvedrilo v nečem drugem, ko ga v zakonu ne more v zadostni meri najti. I Poletni popoldan. Skozi odprto okno prodira svež vzduh in na vseh predmetih čutiš omamo poletnega razburjenja, ki ga izdaja tuneli čipkasta zavesa na oknu in bela medvedja koža pred divanom in koketna svilena blazinica na gu-galnem stolu. Ali jačji od tega silnega vpliva prirode je vonj Romrea, ki se opojno razprostira po budoaru in draži živce. V lah-'ki, domači halji, ki ji obvija telo Tiki sklopljetja krila metulja in izdajalsko odkriva vsako črto njc-. nih udov, leži ona na divanu. čita-l^oča 7. zarfosom neko lepo vezano knjigo. Nji je dvajset let in njen, od dolgočasja trudni pogled in pa strastni nasmeh, v katerem se o-jčituje tudi malo zlobe, pokazujeta i jasno, da je njen mož prekoračil štirideseto. i 5 Mož (njegovih štirideset let Jle kaže .da jih je on preživel, ampak i da je to štirideset praznih let živ-i ljenja brez vrazburjanj. brez po-t tresov. brez burje in celo brez živ-(ljenskega diha. Njegov prazni po-' gled se ustavlja na isti način na I dra^pstnih, oblih ramenih njego-■(ve žene. kakor na dobri porciji pe-■ čenke. Prišel je iz sosedne sobe, drže«" v roki robec z vozlom.) : Zanimivo, silno zanimivo! Napravil sem si danes zjutraj vozel na robcu. da se spomnim. Imel sem ti nc-'caj reči, in glej. zdaj se nikakor ne morem spomniti, kaj je to bilo. Zares zanimivo! Žena: (Nemarno, ne da bi ga pogledala, dolgočasno) : Ne vidim, da bi bilo to zanimivo. Mož: Ali, zaboga, na jeziku i-mam, pa. . . Vem dobro, napravil sem vozel in rekel sam pri sebi: — No. tega pa ne smem pozabiti, to povem tebi. — In. . . glcj g-a spaka, pozabil sem! Zena: Dobro, cula sem. Ivo se spomniš, pridi in povej. Mož (odide). Spomnil se bom. ni mogoče, da bi se ne spomnil, ker je bila stvar dovolj važna in vem dobro, da sem. . . (Izgine), j Zena: vzdilme, kakor da se ji je odvalilo breme z duše in zlovolj-na nadaljuje čitanje.) , Mož: (po daljšem odmoru vsto-jpi zopet z istim robcem v roki). Pomisli le, nikakor se ne morem domisliti. Žena: (dolgočasno). No. dobro, kaj se pa to mene tiče? 1 Mož: Ali verjemi^stvar je bila dovolj važna, zanimala bi te. I Zena : Mene nič ne zanima. Mož: Pa vendar. . . (Se zamisli).\Prosim te, pomagaj mi; danes zjutraj, ko sem odšel z doma. sem 'odšel v Centralno banko, kaj ne? ! Zena : Kako naj jaz to vem ? Mož: Tako je. Odšel sem v Cen-Uralno banko, to se dobro spominjam. Tam sem sedel z ravnateljem {— bil je tam tudi odvetnik Jovo-vič. knjigovodja Kaudič. . . (razmišlja), nihče drugi — razgovar-jali smo se o kurzu dinarja. O ni-, čemer drugem nismo govorili sa-jmo o tem.' Tu torej nisem mogel j napraviti vozla. Potem sem šel v j kavarno Evropa, imel sem tam sestanek s Paunovieem. sedela sva .pri^mizi ob oknu.: Z nama je se-del tudi sodnik Petkovič in— čakaj. prosim te. Zena (naveličana od dolgočasja). AH za božjo voljo, kaj se mene tičejo vsi ti Jovoviči, .Kandiči in Petlcoviči. . . ? Mož: Veš^ rad bi Sel po vrsti, tako se gotovo spomnim. ' Žena: Potem bo najbolje, t]a p „ . grča v svojo pisarno in se t ara po vrsti s (Krmni in mene pusti na miru. Že tako mi danes ni dobro, pa me še »i močiš s svojim vozlom. - Mož: (Odide). Prav praviš, v pisarno grem in napišem na polo papirja in po vrsti, s kom sem bil in o čem sem govoril, in videla (boš. spomnil se bom. Na vsak način se moram spomniti. (Izgine.) III. Žena : (Vrže knjigo na tla. dvig-jne se ill se nerv ozno izprehaja, — čupajoč vse. kar ji pride pod prste. Zvoni.) [ Sobarica : (Se pojavi na vratih). ; /ena: Nič! Hotela sem. . . pa sem se premislila. Nič, lahko gre-st V.j I Sobarica: (Odide.) IV. | Žena: (Za trenotek obstane, premišlja in zopet sede na otoma-no, vame knjigo s tal, nasloni se in jame čitati.) Mož: (Plane naglo v sobo. držeč še vedno zavozlani robec v roki.) Poslušaj, ali sem ti povedal, da sem se srečal danes zjutraj z gosno Simičevp? Žena: O križani gog! Povedal si mi. povedal dvakrat | Mož: Da. povedal sem ti. Sieer I pa nisem zaradi nje zavozlal robca. Z njo nisem govoril, samo pn tebi je vprašala, ono drugo pa. kar ti imam povedati, vem, da je zelo zelo važno. iu. glej ga vraga, ne j morem se spomniti. Da me na mestu ubiješ, ne morem se spomniti in vem, da je važno. Zena: (Okrene mu zlovoljno hrbet in čita dalje, ne meneč se več zanj.) , Mož: (Pogleda, in ko vidi. da ga ne posluša, skomizgne z rameni in odide v svojo sobo.'J Vem. da je važno, ali če me ubiješ, nc mo-f rem se spomniti. (Odide.) j Zena : (Nadaljuje s čita njem.) | Sobarica : (Vstopi kmalu potem z vizitko, ki jo izroči gospej.) | Žena : (Prečita vizitko in obra/ se ji razvedri z blagim nasmehom. , ki priča, da ji je zdajci izginilo \i j duše vse dolgočasje, ki se je bile nabralo po 'moževi ljubeznivosti.) Naj vstopi! Sobarica : (Se odstrani.) Oni tretji: (Po zelo kratkem odmoru vstopi mlad in eleganten gospod. napravljen, kakor da je isti hip prišel iz izložbe kakšne rnod-jne trgovine, s pclikanim obrazom in polikanimi Jilačami, s križan-temo v gumbnici vrhne suknje I manikiranimi nohtmi in zapestnicami na roki.) Bil sem tako.prost Mislim, da vas nisem vznemiril. ' (Poljubi roko). I Žcua: (Nežno in korajžno.) Oh! Vi veste, da ste vedno dobrodošli | Oni tretji: (Zadrži njeno roko v svoii.) Zares vedno? j Žena : Vedno. Posebno pa v tem trenotku, da me odrešite oG mi sli na samomor. 1 Oni tretji: Samomor? Vi? Za- I kaj • I Žena : Zaradi dolgega časa. razumete. zaradi dolgega časa ! Ves | te vi. kaj pomeni to. biti navezana • celo življenje na dolgočasnega moža ? Za celo življenje . . . 4 Oni tretji: (Objemajoč jo.) — I Življenje ni dolgočasno samo te 'daj. ko si najde človek utehe. Kaj i ne. kaj ne? (Jo poljubi.) 1 Žena: (Poljublja ga strastno.^ i Da! I Orii tretji: (Jo vleče k otomani na katero sede in vzame njo na kolena). Uteha ponuja svojo mla-'dost. ki gori na razpaljenih ustnicah in ki se gasi s strastnimi po-I ljubi in je tako sladka, da si mora | človek zaželeti dolgega easa. da j bi venomer hrepenel po utehi. Kaj ne? Kaj ne? (Strastno jo objame 'in ona iijega; ustni se jima spojita v dolg, zanosen in strasten poljub, tako da ne vidita in ne sliši-ta, kaj se godi krog njiju.) V; ' Mož: (Vstopi, držeč še vedno zavozlan robec in govori bolj sam s seboj, ne da bi vidol dvojico, ki je še vedno vsa zanesena od po ljnba.) "Ne morem se spomniti pa se ne morem. (Dvigne glavo ir opazi prizor in se ploskne po čelu in zakliče.) Zdaj pa že vem. Zdaj sem se pa spomnil! Žena: (Zavpije in skoči prestra sena.) Mož: Glej, ee bi te ne bil videl v objemu s temle gospodom, bi s< ne bil'nikoli Spomnil, kaj ti ima ni f '»' •>'*- • • : "t- r u liitdni« oamiko« Shipping fte** 4. februar {*- Aquitani i. Cherbourg. 6. februar««: Parla. lUvn. #. februntla. I*rta. Itooaevelt, Cherbourg, Bremen. 12. februarja: Olympic. CtierDourr; Bremen, Cherbourg, Bremen. 17. februarja: m De Graaae, Havre, Hamburg, Cherbourg, Hamburg. It. februarja: Frane*. Havre: Gfcic Waahlng. ton, Cherbourg, Breme**. <1. februarja: Mauritania, Cherbourg. 22. februarja: Beri.n. Cherbourg. Bremen. 23. februarja: Republic, CherbOM"?. rlr«.niea. 24 februarja: Westphalia. Hamburg. 24. februarja: Paris, Havre; Leviathan. Cher bourg; Aquitanla. Cherbourg. 1. marca: Martha Washington. Trat. 2. m raca: Pres. Harding, Cherbourg, Bren.co 3. marca: Alb-it Ballm, Cherbourg, Hamburg 6. m »ca: Olympic, Cherbourg; Muecchaa Cl»rl '-urg. Bremen. 4. mj'ct: i -re». Koosevelt. Cherbourg. Bremen. Is AHO 6 DNI PREKO j s ogromnimi pur ni ki na olje j ' PARIS 5. feb.; 26. feb. • FRANCE 19. feb. — 12. marca HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČ t j Kabtn« tretjega razn»«la z umivalniki In tehiWo v-do za 2. A. all B oseb. Francoska kuhinja In pijai^i. 9reneh JQAS 19 STATE ST, NEW YORK all lokalni agent je. povedati. Torej poslušaj. Dopoldne, leo sem bil v banki, se je go-: vorilo slučajno ludi o tebi in ob tej priliki sem slišal, da si mi ne-: zvesta. Da bi ne bil pozabil, da ti i to povem, sem si napravil vozel, pn gflej. vendar sem pozabil, in da vaju nisem tako zasačil, nikoli bi se ne bil spomnil. (Njemu) : Storili . ste mi uslugo, hvala vnni! Oni tretji: (Zmeden in^rezervi-i ran): O, prosim! Mož: Zdaj pa, ko ste mi storili i to uslugo, lahko preste! Oni tretji: Da. To seiu si mislil. (Odide.) VI. Mož: (Spremlja jra s pogledom, potem se okrene k ženi in jo po-! gleda): In zdaj, kaj naj zdaj sto-. rim f Zena: (Xe cinično in ne naivno.) Pa--Mislim, da je naj- i bolje, da zdaj ta vozel razveže.š. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Torku je izdal« priročno knjižico, ki je namenje na onim, kateri žele postati ame riški državljani. Knjižica je pisa na ▼ lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke 0 državljanstvu. Stane 25 centov ^ V zalogi jo ima knjigarna Gla* 1 Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. ITALIJANSKE HARMONIKE ' 4 garantirane. Xafie cene so nižje kot > drugih Izdelovalcev. Breiplufen pouk v igraunju kupcem. P:Sitc po BREZPLAČNI ' cenik - RUATTA SERENELLI A CO. 1014 Sili« Island Ave. D«pt.7S. Chicago, lil. 1 Prav vsakdo- 1 j jI kdor kaj išče; kdor kaj ■ H ponuja; kdor kaj ku- > Ipuje; kdor kaj proda-I ia; prav vsakdo prizna- j I va, da imajo čudovit I uspeh — K MALI OGLASI Jv "Glas Naroda". 10. marca: KoclumbMU, Ha-vra; Thunn«ta» Hamburg. 12. marca: B«renr*rlA. Cherbourg; Fran««. Havre, titultcurt, Cherbourg. Bremen. 17. marca: l>euta<.hlaj>d. Cherbourg. Hamburg, 1t. marca: Aqultanla, Cherbourg. 11. marca: L»vinthan. Cherbourg; Bremeiw Cherbourg. Bre-neo. 22 marca: Pre a. Wilaon. Trat Columbus. Cherbourg. Bremen. 23. marca: La Savole. Havre. n»urg» Washington. Cherbourg I'rcinvu. 34. marca: Cleveland, Hamburg. 26. marca: Olymp-c, Cherbourg; Republic, Cherbourg. Bremen. 30. marca: __ Pres. Harding. Cherbourg. Bremen. 31 marca: Suffren, Havre; Hamhurg Cherbourg. Hamburg. Berlin. Cherbourg, Bremen. 2. aprila: Frantf, Havre — SKUPNI IZLKT 14. maja: SKUPNI IZLET s pamikom PAP.IS 2. Julija: SKT'PNI VAl.KT t novim pitrnikom II.K I>K FKANCE. , __ ■ K jo je GKOKG ŽNELER, potlo-mače Jurina 7. Dola pri Poljanah. Dolenjsko. Preti 4. leti sva bila skupaj v Butte, Mont. Ce ktlo kaj ve o ujets naj ini poroča. ali naj .se pa sam javi. — John Kobe, 1714 W. 21 Place, Chicago, 111. i'2x 27,28) Iščem J K A JANČAR, ki ima 2 lota na Maremet in želim, da se takoj javi. — John Herrack, P. O. Plus, W. Va. (2x 27,28) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor le namenjen potovati \ stari kraj, Je potrebno, da Je pev-čen o potnih listih, prtllatd lo tira gib stvareh. Vsled iia*e dolgoletne Lsknfinje Vam ml sa moremo dati najbolJSa pojasnila in priimrnčamo. vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedrfavljanl aami/ejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenj*, al! permit la Washington«, bodisi za eno leto ali 8 mesecev In se mora delati pro-fajo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. G. na feneralega naaelni-fikega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 3L julija, 192* se nikomur več ne posije permit po poŠti« ampak ga mora Iti Iskati rsak poeHee osebno, bodisi v uajbliiojl naselnl-Ski urad ali pa ga dobi v New Toku pred od pot oranjem, kakor kedo v profcjl zaprosi. Kri or potuje ves brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce Iz •tareffa kraja. Kdor Cell dobiti sorodnike ali svojce ia starega*, kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Is Jugoslavije bo pripuSčenlb v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena sa ameriške državljane, ki žele dobiti sem ~2arUe ln otroke od 18. do 21. leta ln pa sa poljedelske delavce. AmeriSU dlavljanl pa sam ore jo dobiti sem Scne ln otroke do 18. leta bras da bi bili Šteti ▼ kvoto, po trebno pa je delati proinjo v Washington. Predno podvaamete kaki korak, plilte nam. FRANK SAKSER STATE BANI D COBTLANBPT NKW YOR& —immmi^mimm^mi 1 ml ii ■ ............. Pozor otateljl Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda9. . - , ' >