PoStnina plačana v gotovini Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA lakaja dvakrat tedensko, ta sicer v#ako sredo in vsako soboto. Ih upr atu: Maribor, RaJka cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. 8?»družnice: Ljubljana, Delavska zbornica — C«lje, Delavska zbornica — {Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom, — Rokopisi se ne vračajo. Heirankirana pisma se vob6e ne sprejemajo. — IRsklamtcije se ne franki rajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša »essčne Dta lfc—. *a tMX«m«tv« r*m£ho Dta 15.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 78 Sobota, 26* septembra 1936 Leto XI Delavstvo pod kiju-kastnim križem strada Fašistični paradiž _Na seji vodstva nemške delovne fronte, ki se je vršila dne 28. aprila 1936, je nek tovarnar izjavil, da prejme nemški delavec od ene marke zaslužka samo še 76.7 pfeniga, do-čim gre 23.3 pfeniga za davke, socialno zavarovanje in prispevke za najrazličnejše nacistične organizacije. Tovarnar je opozarjal na to, da so delavci skrajno nezadovoljni in da je treba znižati dajatve za nacistične organizacije. Dnevni listi so ta gov^r zamolčali, pač pa so ga objavili od industrijcev subvencionirani »Aka-demische Blatter«. Na niirnberškem strankinem zboru je izjavil vodja nemške delovne fronte dr. Ley, da nemški delavec dovolj zasluži, da si lahko privošči dobro hrano. Po izjavi dr. Leya znaša povprečni zaslužek nemškega delavca 27.80 mark (št. 258 »Volkischer Beobachter« z dne 14. sept. 1936.) Toda tudi ako so navedbe dr. Leya točne — statistični državni urad je namreč izračunal (2. štev. »Wirt-schaft und Statistik« od meseca aprila 1936), da znaša povprečni tedenski zaslužek samo 24.04 marke — znaša po odračunanju visokih odtegljajev čisti zaslužek samo 21.3 2 mark. Nadalje trdi dr. Ley, da zadostuje za tedensko preskrbo delavske družine 11.08 mark. Da bi to svojo trditev še podkrepil, je sestavil tabelo življenjskih potrebščin delavske družine za en teden. Pri tem je pa za vsak predmet posebej poiskal kraj, kjer mu je cena najnižja in je to najnižjo ceno vstavil v svoj »proračun«. Toda ta račun vodje nemške delovne fronte dokazuje, da morajo v tretjem rajhu delavske družine stradati. Ako primerjamo količino' živil, ki si jih more delavska družina po računu dr. Leya od tedenske mezde nabaviti, s količino živil, ki jih potrebuje nemška delavska družina glasom statističnih podatkov v št. 1 »Wirtschaft und Statistik« od oktobra 1934, potem! izgleda stvar takole: Po račuru drž. Po podat-statistlčnega kih dr. urada Leya 7.500' kg 2.000 kg 1.500 kg 0.400 kg 1.875 kg 0.000 kg 1.125 kg 0.500 kg 12.500 kg 3.000 kg 0.375 kg 0.000 kg 3.000 kg 2.000 kg 0.250 kg 0.000 kg 3.400 kg 1.250 kg 1.125 kg 0.500 kg 0.375 kg 0.150 kg H1/« 1 3 1 9 kom 3 kom. Za kavo, čaj, tobak itd. dr. Ley iz previdnosti ni navedel nobenih podatkov. Količina živil, ki si jo delavec v tretjem rajhu še lahko privošči je celo po podatkih nacističnega državnega statističnega urada popolnoma nezadostna. Kdor torej trdi, da te gladovne porcije zadostujejo za »redno prehrano«, brije norce iz brezpravnega nemškega delavca. Zopet eksplozija v Italiji. V Bra-gnu pri Sabonni je zletela v zrak on-dotna tvornica amonijaka. Mrtvih je mnogo delavcev, med njimi tudi nekaj inženjerjev. Madjarska reakcija bo zabranila ženam izvrševanje odvetniškega poklica. Rženi ali polbeli kruh pecivo testenine sladkor krompir fižol, leča sočivje sočivne konzerve meso to ribe mast sir mleko jajca Socialistična vlada na Švedskem Vodja Švedske socialne demokracije Per Albin Hanssen sestavil vlado Sedaj so znani končni rezultati švedskih volitev, v katerih je odnesla socialna demokracija presenetljivo zmago. Na podlagi volilnih številk so ugotovili, da je za socialno demokracijo glasovalo tri četrtine volilcev, ki so to pot prvič stopili na volišče. Od 388.969 novo vpisanih volilcev je glasovalo za socialne demokrate 295 tisoč ali 76.06 odstotkov. Vso veličino zmage švedske socialne demokracije je mogoče razbrati iz primerjave volilnih rezultatov sedanjih in prejšnjih volitev Glasov 1936 % 1932 % Socialni dem. 1,336.534 46.6 1,040 689 42.0. Konservativci 511.467 17.8 585.248 23.6 Kmečka zveza 418.569 14.6 531.215 1 4.2 Ljudska stranka 375.769 13.1 293.299 11.8 Neodv. socialisti 127.640 4.5 132.564 5.4 Komunisti 96.223 3.4 74.245 3.0 Socialni demokrati so tudi pri teh volitvah šli popolnoma samostojno v volilni boj, med tem, ko so vse druge stranke bile med seboj koalirane, po dve ali po več skupaj. Možat nastop socialne demokracije je povzročil, da so se ji pridružili tudi malomeščanski volilci, ki so pri vseh drugih strankah pogrešali jasnega programa. Popolnoma poraženi pa so izšli iz volilnega boja fašisti, ki se sploh niso mogli uveljaviti. * Vodja socialne demokracije splošno priljubljeni Per Albin Hanssen je v sredo, dne 23. septembru že sestavil novo socialistično vlado. Švedska je danes prva dežela s socialistično večino v parlamentu. V času, ko so gromovniki nemškega fašizma v Niirnbergu bruhali ogenj in žveplo na demokracijo in socializem, se je pripravljal švedski narod, ta najčistejši zastopnik od nemških fašistov toliko oboževane nordijske rase na volitve in se je v svoji ogromni večini, kot še nikoli doslej, izrekel za parole socialne demokracije. S severa prihaja nov osvežujoči val. novo upanje, ki nas utrjuje v prepričanju, da socializem mora zmagati. Socialistična vlada na Danskem dobila večino v senatu pri nadomestnih volitvah Dne 15. t. m. izvoljeni volilni mj> žje so 22. septembra dobili 28 novih senatorjev. Volitve so prinesle večino vladinima strankama socialnim demokratom in radikalom, ki so bili doslej v senatu v manjšini. Socialni demokrati so dobili 12 (3 več), zmerna levica 7 (5 manj), konservativci 6 (2 več), radikali 3. Razdelitev mandatov v senatu izgleda tako-le: 38 senatorjem vladnih strank (31 socialnih demokratov in 7 radikalov) stoji 37 senatorjev opozicije (32 zmerne opoziciji in 15 konservativcev)- nasproti. Reakcionarna večina v senatu je izginila. Vlada ima sedaj prosto roko za svoje reforme. Odločilni boji v Španiji Koncent^ilen naval upornikov proti Madridu Krivoprisežni generali so koncentrirali svoje čete v odseku zapadno od Madrida in skušajo z vso silo pro dreti proti glavnemu mestu. Boji se vrše okrog 30 kilometrov od Toleda in na južnem delu Gua-darrame pogorja. V Toledu so miličniki zavzeli Al-cazar, ki se je dolgo upiral. Kadeti so imeli nalog, da pričakajo »osvo-bodilce« in vežejo več tisoč mož vladinih čet. V Alcazarju so »človeški« kadeti tirali žene in otroke pred strojnice. Poročila krivoprisežnih generalov naštevajo vsak dan znova imena zavzetih krajev, o katerih so poročali že pred dnevi, da so jih osvojili. Njihove radio-postaje pa oddajajo v svet najalarmantnejše vesti, za katere se takoj izkaže, da so neresnične. Marokanske tete pri Toledu tepene V bližini Sanat Cruz de Retafar so vladne čete pobile Marokance in legijonarje ter zajele mnogo vojnega materijala. Uspeh vladinih let pri LozoJI Vladine čete so pri Lozoji zavrnile napade sovražnika, ki je poizkušal prodreti fronto na Guadarrami. Sovražnik se je umaknil in zapustil na bojišču 400 mrtvih. Nadalje so vladine čete zavzele kraj Bustar Viejo. Izguba Maquede Uporniške čete so zasedle v bojih Maquedo, ki je oddaljena od Toleda 33 km in od Madrida 75 km. S tem so vladne čete izgubile važno postojanko na poti v Toledo in Madrid. Boji okoli Madrida Okoli Madrida se vrše na vseh frontah srditi boji. Španska vlada mobilizira vse moške prebivalce od 17. do 45. leta. da zaustavi prodiranje proti Madridu. Pričakovati je tu krvave boje, kakršnih Španija v tej vojni še ni imela. V Galiciji spleSna stavka V Galiciji, ki je v rokah upornikov, so delavci proglasili splošno stavko, ker nameravajo uporniki zopet napasti asturske rudarje. Stav-kuječi delavci prično guerilsko vojno. BivSi minister ustreljen Bivši notranji minister Salazar Alfonso je vedel, ko je bil minister, da reakcija pripravlja upor ter je celo sodeloval pri njega organizaciji. Ljudsko sodišče ga je obsodilo na smrt. Dobave oroija za upornike se vrše še vedno preko Portugalske. Baje je pa Portugalska sedaj le pristala na »nevtralnost«. Tudi, če bi bilo to res, bomo še vedno upravičeno dvomili, da Portugalska tudi v resnici izvaja nevtralnost. „SovJetizadJa“ Španije Zadnje dni so listi prinesli poročila o »sovjetizaciji« v Španiji. Vesti so se izkazale za neresnične. S kakšnim' namenom so bile lansirane pa izhaja iz dejstva, da so v njih zla- DruStvo narodov ponovno obsodilo Italijo in priznalo mandate abesinski de legaciji sti povdarjali, da je ogrožena naložba 500 milijonov funtov angleškega kapitala v Španiji, ki ga bodo vla-dinovci konfiscirali... V Ženevi se je zbralo Društvo narodov k jesenskemu zasedanju. Na zasedanje je prišla tudi abesinska delegacija. Italija je takoj izjavra, da ne bo sodelovala na plenumu, ako bodo pripuščeni tudi Abesinci, kajti Abesinija je anektirana, in ne eksistira več in zato tudi nima več pravice do zastopstva. Velesile so prišle vsled prihoda Abesincev v zagato. Plenum; je sklenil predložiti verifikacijo mandatov abesinske delegacije verifikacijskemu odboru. V odboru je najprej prevladalo mnenje, da naj se predloži zadeva haaškemu razsodišču v sklepanje, da odloči o pravni veljavnosti mandata abesinske delegacije, t.j. ali Abesinija kot država še obstoja ali ne. Končno pa so zastopniki malih držav v odboru sami odločili, da ni dvoma o pravni veljavnosti mandata abe sinske delegacije, ampak samo o veljavnosti predloženih potrdil, t. j. ali so potrdila pravilno izstavljena, vsled česar pa abesinska delegacija od zasedanja ne more biti izključena. S tem je Društvo narodov ponov- no obsodilo Italijo kot napadalko in odklonilo priznanje aneksije Abesi-nije po Italiji. Svetovno časopisje obširno razpravlja o tem dogodku, ki utegne imeti še dalekosežne posledice. Ita-lja namreč grozi z izstopom iz Društva narodov in vsemi mogočimi konsekvencami. Med tem pa prihajajo druga poročila, ki pravijo, da je sklep verifikacijskega odbora, da se zadeva ne preda haaškemu razsodišču izdej-stvovala Anglija, ki je hotela preprečiti, da bi bila Italija tudi v Haagu obsojena. Sedanje stanje pa ne izključuje, da bi se velesile med seboj ne pogajale dalje in do prihodnjega zasedanja spravile abesinsko vprašanje z dnevnega reda tudi mimo Društva narodov, na kar upajo, da bodo potem pristale tudi male države. Fašizem postavlja svet pred vedno težavnejše situacije. Ali kakor izgleda, dobiva svet vedno več volje, da se fašistični diktaturi nad narodi upre, če se ji že ne more upreti lasten narod. Tekstilci se vračajo na delo! Kolektivna pogodba za 14.000 tekstilnega delavstva podpisana V sredo, dne 23. septembra je bila v Ljubljani podpisana kolektivna pogodba med predstavniki organiziranega tekstilnega delavstva, zastopanega po tajniku Splošne delavske zveze Jugoslavije s. L. Jakominu, tajniku Narodno strokovne zveze Bu-čaru in Jugoslovanske strokovne zve" ze Lombardu ter predstavniki novoustanovljene Zveze tekstilnih industrij cev v Dravski banovini. S podpisom kolektivne pogodbe je prišlo tekstilno delavstvo do ure- jenega delovnega razmerja in precejšen del delavstva tudi do izboljšanja svojih prejemkov. Ni več mogoče, da bi tovarnar določal delovne pogoje zaposlenega delavstva po svoji volji, ampak je vezan na kolektivno pogodbo in njene določbe. Namestu svobodnega dogovora med nemočnim delavcem in bogatim tovarnarjem je stopil v veljavo skupni dogovor za vse delavce in delavke, za zaposlene in novo vstopajoče. Kal določa kolektivna pogodba? Kolektivna pogodba je sklenjena z veljavnostjo do 31. decembra 1937. Ako se dva meseca pred potekom tega roka ne odpove, se s tem avtomatično podaljša za še eno leto. Delovni čas znaša osem. ur. Podaljšanje je mogoče samo v smislu zakonitih določil. Doprinašanje praz" nikov je mogoče, vendar največ eno uro dnevno. Ob sobotah se preneha z delom ob 14. uri in se delovni čas v ostalih dneh podaljša za toliko, za kolikor se ob sobotah skrajša. Prazniki so: Novo leto. Vnebohod, Telovo, Vel. Šmaren, 5. september, Vsi sveti, 1., 25. in 26. december, Velikonočna soboto in dan pred Božičem po 14. uri. Delo ob teh praznikih se plača s 100 odst. poviškom. Popravljalna dela s 50 odst. Praznovanje ostalih praznikov je treba nadomestiti. tako tudi 1. maj. Mezde so: urne, akordne, s tedenskim pavšalom! ali premijskim sistemom*. Akordna mezda mora znašati 15 odst. več kot urna mezda v dotični kategoriji. Vzdrževanje strojev ne gre na račun akordanta. Neurejena manjša podjetja smejo plačevati 10 odst. nižje mezde, kot so določene v pogodbi. Akordni zaslužki se določajo na podlagi primerjave z urnimi po dejansko doseženi povprečni storitvi polnovrednih delavcev, ki so že nad dve leti v podjetju, v času pred podpisom pogodbe. V obratih, ki obratujejo manj kot dve leti se akordni zaslužki lahko določajo potom' razsodišča. Po preteku treh mesecev po podpisu pogodbe mora vsaka pogodbena stranka konkretno predlagati, da se določitev akordnih mezd sporazumno preuredi in to iz razlogov: ako se spremenijo producirani izdelki, tehnični pripomočki, materijal ali delovne metode: ako podjetje ob podpisu pogodbe še ni imelo urejenih obratnih razmer; ako se je pri prvotnem računanju vrinila napaka. — Višje mezde, kot v sklenjeni pogodbi veljajo še nadalje, dokler bodo to dopuščale poslovne in konkurenčne prilike, ev. znižanje se dogovori med podpisniki pogodbe. — V slučaju zadržkov pri delu (§ 219 in 220 o. z.) dobi delavec odškodnino v višini pripadajoče urne mezde v dotični kategoriji. — Delavec, premeščen iz nižje v višjo kategorijo dobi plačo višje kategorije, čim je usposobljen vršiti dotično delo. Narobe pa delavec, ki je premeščen v nižjo kategorijo ohrani mezdo višje kategorije še 14 dni po tem. — Izkaz vseh vrst mezdnih zaslužkov mora biti v tovarni javno nabit. Kolikor bi mezde za posamezne delavce ne bile določene v pogodbi, se določijo z dodatnim sporazumom. Izplačevanje mezd je dogovorjeno 14dnevno. Delavec pa more zaprositi tudi za predujem v višini enotedenske mezde. Na plačilnih vrečicah morajo biti navedeni vsi odbitki; pritožba zoper nepravilen obračun je mogoča v treh dneh, zoper netočno denarno izplačilo takoj ob prejemu. Plačilo v bolezni in zadržkov pri delu. Delavstvo obdrži pravico do odpadajoče urne mezde svoje kategorije v vseh slučajih, ki jili navaja obrtni zakon v §§ 219 in 220 z nekaterimi omejitvami preko zakonitih določil. Zlasti mora delavic vsak upravičen izostanek od dela dokazati s potrdili. Zloraba se kaznuje s takojšnjim odpustom!. Odškodnina ne pri-tiče delavstvu v slučaju višje sile kakor so n. pr.: povodenj, požar, potres, vojna, javni nemiri, stavka, pomanjkanje ali pokvarjenje pogonskih ali obratnih sredstev, ako jih podjetje ni zakrivilo, niti moglo preprečiti. Vpoklicancem na vojaške vaje pritiče urna mezda za največ 4 tedne, manj protivrednost za vojaško preskrbo Din 10 dnevno. Skrajšanje delovnega časa, sprejemanje in odpuščanje delavstva. Skrajšanje delovnega časa je treba javiti delavstvu 14 dni poprej. Redukcija delavstva se izvede z vpo-števanjem socialnih prilik prizadetih. Pri ponovnem sprejemanju se naj upošteva ono delavstvo, ki je bilo v podjetju že zaposleno. Naturalne dajatve. Delavci, z lastnim gospodinjstvom dobe enkrat v koledarskem letu 10 m, ostali delavci pa po 6 metrov blaga po najnižji prodajni ceni. Po možnosti prepusti podjetje delavcem1 nremog po lastni ceni. Delavstvu, ki je zaposleno pri umazanih delih in na mokrem, da podjetje potrebno obleko na razpolaeo. Kazni se izrekajo samo po predhodnem zaslišanju zaupnikov. Dohodki se smejo uporabiti le za izboljšanje socialnih razmer. Delavski zaupniki in razsodišče. Glede delavskih zaupnikov velja zakon. Vsi spori iz sklenjene pogodbe, ki jih ni mogoče izgladiti na licu mesta in s posredovanjem med prizadetimi rešuje razsodišče, v katerega določi vsaka pogodbena stranka po enega razsodnika, ki si sama določita predsednika; sicer je predsednik razsodišča inšpektor dela v Ljubljani. Vse doslej sklenjene pogodbe ostanejo v veljavi, ako prenehajo, stopi v dotičnem podjetju pričujoča kolektivna pogodba v veljavo. Brez posebnega razloga, zgolj vsled tega, ker je stavkal, odnosno, ker se je v času stavke zadrževal na tovarniških tleh, ne bo nihče odpuščen. Nekaterim huiskaiem Se ni dovoli Maribor, 25. sept. Včeraj popoldne se je vršil v Delavski zbornici na dvorišču sestanek zaupnikov tekstilnega delavstva, na katerem so hoteli poročati člani centralnega tarifnega odbora Jakomin, Bučar in Lombardo ter za Delavsko zbornico Golmajer o poteku iz izidu mezdnega gibanja. K sestanku pa je prišlo tudi veliko število ostalega delavstva (prvotno nameravani shod pri »Unionu« ni bil dovoljen). Po otvoritvi sestanka je govoril s. Jakomin. Proti kon- cu govora, med čitanjemi kolektvne pogodbe pa je bil prekinjen z glasnim kričanjem. Hrušč in trušč je trajal dalje, tako da tudi ostali govorniki niso mogli več do besede. Po sestanku, na katerem je intervenirala policija, so gruče tekstilcev, ki so se jim takoj pridružili neodgovorni elementi odšle na razne strani po mestu. • ^ -i aVfirt f t-~ Delavstvu njegovega obnašanja niti ne moremo zameriti. Obsoditi je V tem oziru je kolektivna pogodba velika pridobitev po desetih letih brezpravnega robotanja in izkoriščanja. Ta pogodba predstavlja višek dosegljivega v sedanjem položaju. Ako bo delavstvo porabilo čas trajanja te kolektivne pogodbe za to, da se bo organiziralo — na kar doslej ni polagalo važnosti —. da bo utrdilo disciplino in se naučilo brezpogojno slediti sklepom vrhovnih forumov svoje organizacije, odbijalo pa od sebe vse neodgovorne prišepe* tovalce., ki so v zaključnem gibanju povzročili tekstilcem ogromno nepotrebne škode in zla, sme upati, da bo pri reviziji te pogodbe uspelo poboljšati svoj položaj. Sedanja kolektivna pogodba je izraz moči tekstilnega delavstva in razmer našega časa, ki takim gibanjem niso naklonjene. V vseh delavskih gibanjih velja načelo, na katerega se tako rado pozablja: Kolikor moči, toliko pravic! Tarifa za meide tekstilnega delavstva V tej tarifi navedene mezde so povprečne in obvezne za vsa včlanjena tekstilna podjetja v dravski banovini. I. Predilnica Selfaktorji: Predilec na dveh selfaktor-jih 5.78, prisukovalec 4.27. Natikovalci(ke) preko 20 let 3.30, 18 do 20 let 2.85, 16 do 18 let 2.50 Din na uro. Trostli: Podvijalec(ka) 4.14, predilec(ka) na 2 straneh (cca. 500 vreten) 3.50, predilec (ka) na eni strani 2.82, predilec(ka) na enr strani (osnova) 2.61, vdevač(lka) vrvi 4.20, 4.20, vlagalka preje v zaboje 3.50, začetni-ki(ce), ki niso še preko 2 let zaposleni(e) pri trostlih, se smatrajo kot pomožni delav-ci(ke). Fiajerji: Na finem flajerju (1 stroj) 3.40, na srednjem flajerju (1 stro) 3.50, Ina grobem flajerju (l stroj) 3.60 Din na uro. Raztezalke: Služitelj (ka) raztezalk pri 18 do 21 oddajah 3.20, služitelj (ka) raztezalk pri 24 oddajah 3.30 Din na uro. Karde: Služitelj(ka) kard: do 10 strojev 3.60, preko 10 strojev 3.80, čistilec kard 4.25, brusilec 4.50 Din na uro. Čistilnica in predali mešanic: moški 4, ženske 3.75, moški pri odpadkih pri stroju 4.25, ženske pri odpadkih (Vorgarnoffner, Fadenklauber) 3.50 Din na uro. Razni oddelki: Ravnalci(ke) cevk 2.75, motovilke 3.25, stiskalci(ke) (Biindelpresse) 3.90, pometalke in pobiralke odpadkov 2.75, mazač transmisije 5, delavec pri dvigalu 4 Din na uro. II. Predilnice odpadkov Stroj za trganje: preddelavec 5 Din ina uro. Stroj za trganje cunj: česalec 4, brusač in čistilec 4, predilec: pod 20 let 3, nad 20 let s 5 let prakse 3.50, z 10 let prakse 4, predilke: pod 20 let 2.50, nad 20 let s 5 let prakse 3, z 10 let prakse 3.50, vezač(lke) vrvi: pod 18 let 2.50, nad 18 let z dveletno prakso 3, ravnalci(ke) cevk, ravnalci(ke) preje in delavke pri sortiranju krp: pod 18 let 2.50, nad 18 let z dveletno prakso 3, moški, usposobljeni na stroju za odpadke 4, moški, manj usposobljeni 3, ženske usposobljene 3, krempljerji 4, krempljerice 3.25 Din na uro. III. Tkalnice A) Običajno bombažno in polsvileno blago, vštevši vistro in buret. Tkalci (-ke) na 3 statvah brez čuvalcev osnov za blago do 110 cm iztkane širine blaga in do 8 listov, brez pomožnega dela 3.25 Dta; tkalci (-ke) na 4 statvah s čuvalci osnov in pri velikih kopsih, brez pomožnega dela 3.50 Din. Isto velja za delo v več nego 4 statvah s pomožnim delom. Za enako blago na listov-nih strojih s preko 8 listov in na žakardnih strojih dodatek 5%; isto blago, komplicirano (karirano) dodatek 5%: vse to brez čuvalcev osnov. Pribitki za širše statve brez čuvalcev osnov: od 11 do 136 cm širine blaga za de- lo na 3 statvah 8% več; od 137 do 165 cm širine blaga na 3 statvah, nadaljnih 8% več; od 161 do 200 cm širine blaga na 2 statvah nadaljnih 5% več; preko 200 cm širitne blaga na 2 statvah, nadaljnjih 5% več. — Ako dela delavec na več strojih različne vrste in širine, se kombinira mezda na osnovi gornjih smernic. Automatske statve: Delavci na 16 do 20 automatskih statvah do 110 cm širine blaga za zgoraj navedeno blago 3.75. B) Hlačevina in modno blago vseh vrst. Tkalci(-ke) na 1 stolu, navadno blago iz amerika preje 3.—, tkalci(-ke) na 1 stolu, osnova iz amerika preje, podka iz vigo- [ nja 3.—, tkalci (-ke) Ina 2 statvah, na obeh navadno blago iz amerika preje 3.50, tkalci (-ke) na 2 statvah, na eni navadno blago iz amerika preje, na drugi osnova iz amerika preje, podka iz vigonja 3.50, tkalci(-ke) na treba tiste nacionalistične junake, ki so že par dni poprej, predno je biia pogodba sploh gotova in podpisana kar na cestah zbirali ljudi in jih prepričevali, da je vse »izdano in prodano« ter jih hujskali proti centralnemu tarifnemu odboru, v katerem sede tudi njihovi lastni ljudje. Tekstilno delavstvo se je v tem boju marsikaj naučilo. Ko bo prešlo prvo razburjenje in bo mogoče vse trezno premisliti in predebatirati. bo delavstvo spoznalo kdo mu je prijatelj in kdo sovražnik. 1 stolu za komplicirano blago iz amerika preje s posebno gosto nastavo 3.50, tkalci (-ke) na 2 statvah, na eni navadno blago iz amerika preje, na drugi komplicirano blago iz amerika preje 4.—. Vse prednje brez čuvalcev osnov. Pod amerika prejo se razumejo vse preje, ki so predene v sistemu bombažnih predilnic. Za blago, ki se proizvaja na ozkih statvah, velja mezda po tarifi pod A. C) Tkalnice za svilo. Mezda je določena na osnovi dela na 2 statvah brez čuvalcev osnov. I. kategorija 3.25. V to kategorijo spadajo vsi predmeti z eno osnovo, z enim ali dvema čolničkoma, do istkane širine 110 cm. II. kategorija 3.50. V to kategorijo spadajo vsi predmeti z eno osnovo s tremi do petimi čolnički, vsi predmeti preko 110 cm istkane širine in žakardne kvalitete z enim čolničkom. III. kategorija 4.—. V to kategorijo spadajo predmeti z dvema ali več osnovami z 2 do 5 čolničkov in žarkardne kvalitete z več čolnički. Č) Tkalnice za laneno blago. Mezda je določena na osnovi na dveh statvah. Tkal-ci(-ke) 3.—, sukalci (-ke) in vdevalci (-ke) 2.80, snovalci (-ke) 3.25, čistilci (-ke) blaga 2.85, pometalci(-ke) 2.80, nekvalificirani delavci 2.50. D) Samostojen tkalec (-ka) vzorcev 4.60. Tkalka vdevalka 3.60. E) Pripravljalna dela v tkalnici. Na- vijalec(-ka) in sukalec(-ka) 3.—, snovalec (-ka) na angleških strojih 3.50, snovalec (-ka) na sekcionalnih in sličnih snovalnih strojih 3.75, stalni samostojen snovalec(-ka) vzorcev 4.—, navlačevalec(ka) in prisuko-valec(-ka) 3.50. Začetniki(-ce), ki še niso preko enega leta zaposleni pri delih, navedenih pod to točko, se smatrajo kot pomožni delavci. Ravno tako se smatrajo kot pomožlni de-lavci(-ke) pri navlačevanju. IV. Pomožno delavstvo Pod to kategorijo spadajo vsi delavci (-ke), ki niso spredaj pod A do E izrečno navedeni (-ne). Za te pomožne delavce(-ke) veljajo naslednje mezde: Zenske pod 18 let 2.50, nad 18 let z najmanj 2 leti zaposlitve 2.75, z nad 5 let zaposlitve 3.— do 3.50 po sposobnosti. Moški pod 18 let 2.50, nad 18 let do 2 leti zaposlitve 3.—, nad 18 let z 2 do 5 let zaposlitve 3.— do 3.50 po sposobnosti, z nad 5 let zaposlitve 3.50 do 4.— po sposobnosti. Pomožni delavci, ki delajo v barvarnah, belilnicah in kuhinjah Ina mokrem ter palilci blaga, dobivajo po 20 par na uro več, kakor znaša zaslužek nekvalificiranih pomožnih delavcev. Kvalificirani pomožni delavci 4.— do 450 po sposobnosti. Kot kvalificirani pomožni delavci se smatrajo pod pogojem, da stalno in samostojno opravljajo svoje delo, zlasti sledeči: rezalci (ke) žameta, ko-smatilci, izrezovalci(ke) napak iz gotovega blaga, delavci pri leseni mungi, preddelavec (ka) pri odpremi gotovega blaga, ročni tiskarji, moleterski pomočnik in samostojni kulialec barv, vsi po enoletni praksi. Za kvalificirane delavce se pa ne smatrajo oni, ki pri navadnih delih samo pomagajo. Kvalifikacijo določa podjetje. Stalni mazači strojev 4, delavci (ke) pri škrobilnih strojih za osnovo 3.50 do 4.— po sposobnosti, specijajni kuharji škroba za osnovo 3.50 do 4.— po sposobnosti, čistilci (ke) blaga se plačujejo kot nekvalificirani delavci po sposobnosti. V. Profesijonisti Profesijonisti po sposobnosti 4.— do 6.—, profesijonisti na posebno odgovornih mestih in s posebno sposobnostjo, o kateri odloča podjetje 7.—. S profesijonisti se izenačijo električarji, kurjači in pazniki parnih turbin. Japonci silijo vedno globlje na Kitajsko. Japonska mornarica je izkrcala svoje čete v Hankau. To je razburilo Kitajce, ki so nekega japonskega podčastnika ubili, dva mornarja pa ranili. Japonci so nato zasedli Hankau. Japonci nalašč izzivajo, da morejo potem »zasedati«. doma Ut Občinske volitve bodo dne 25. oktobra v 232 občinah. Izvzete so občine, v katerih so se vršile volitve po 1. 1933 in občine, v katerih bo izvršena prekomasacija. Rezultati občinskih volitev, ki so se vršile preteklo nedeljo so ti-le: (številke v oklepajih pomenijo mandate): Dol. Logatec: JRZ 274 glasov (3), opozicija 279 (15); Gor. Logatec: JRZ 117 (3), opozicija 123 (15); Dev. M. v Polju: JRZ 507 (25), opozicija 427 (5); Dobrunje: JRZ 553 (27), opozicija 283 (3); Šmarje pri Jelšah: JRZ 687 (29), opozicija 141 (1): Št. Vid pri Grobelnem: JRZ 193 (17), opozicija 62 (1); Planina: JRZ 137 (15), opozicija 40 in 123 (3); Blagovica, Mavčiče in Sromlje: JRZ; Tuhinj: JRZ 321 (17), opozicija 125 (1); Ponikva: JRZ 168 (2), opozicija 254 (16). Nova zgradba narodne skupščine v Beogradu bo po skoro tridesetletnem zidanju do početka jesenskega zasedanja skupščine (20. oktobra) gotova. »Politika« poroča: »Sedaj dogotavljajo veliko skupščinsko dvorano. Prostori skupščnskih klubov so gotovi; sedaj pravkar dovršujejo ko-lonade kluba večine, ki bo največji in najluksuznejši.« Za 20 milijonov dinarjev garancije je prevzela država za zvezo srbskih kmetiških zadrug. Angleži ponujajo Jugoslaviji posojilo, kakor poroča »Berliner Tag-blatt«. Posojilo tri milijarde dinarjev naj bi se porabilo za zgradbo pristanišč v Dalmaciji. Na Dunaju prodajajo naše slive (češplje) po 27 grošev, to je okoli Din 2.50. Zakaj so pri nas po Din 6 in več? Nov ravnatelj državnih monopolov. Za ravnatelja državnih monopolov je bil imenovan Gjorgje Rašič, načelnik v finančnem ministrstvu. Mlin se pretvori v tekstilno tovarno. Paromlin »Union« v Osijeku preurede v tekstilno tovarno. Mlin kupi čehoslovaški industrijec ter izvede preureditev. Tovarna sukna v Kočevju, ki je pred dvemi leti pogorela, je zopet pričela obratovati. Pogorele so davčne knjige. Davčni urad v Sisku je uničil ogenj. Rešili so sicer nekaj knjig, veliko pa jih je zgorelo. To je edini požar, ki je ljudem! dobrodošel. Boi prostituciji. V Zagrebu živi po policijskih podatkih 5000 prostitutk. Pijani nogometaš ustrelil kočija- ža. Grupa pijanih nogometašev v vasi Banjanina se je po končani tekmi vozila z izvoščkom po ulicah in izzivala. Eden izmed njih pa je potegnil revolver in ustrelil. Strel je pogodil kočijaža v hrbet. Šport brez vzgoje in izobrazbe ustvarja divjake. Športnik obsojen na dve leti. Vratar BSK Franc Glaser v Beogradu je bil obsojen na dve leti strogega zapora, ker je letos spomladi vrgel v vodo iz gole objestnosti svojega prijatelja Radomira Stokiča, ki je utonil. Sodišče je utemeljilo svojo sodijo s tem, da Glaser po svojem nepremišljenem dejanju ni kazal niti najmanjšega kesa in bil popolnoma ravnodušen. + Grafični delavci v Beogradu, zaposleni v netarifiranih podjetjih so primorali lastnike na pregovore in so po treh dneh dosegli podpis ko-lekivne pogodbe. Uveljavljen je osemurni delovnik, dnevna plača znaša Din 55, akordno delo je odpravljeno, sprejemanje učencev do nadaljnega izključeno. Podobna kolektivna pogodba bo sklenjena tudi za knjigoveznice. * Vojna v Palestini. Arabci so začeli že pred meseci z napadi na Žide v Palestini. Namen teh napadov je bil, zavreti nadaljne priseljevanje Židov v Palestino. Položaj se je čez-dalje bolj zaostril n Anglija, ki ima pokroviteljstvo nad Palestino, je bila v zaščito naseljenega prebivalstva primorana proglasiti v deželi obsed- l—• - - *■ - ■—*' >,t Poskrbeli bomo, da se v bodoče take stvari ne bodo več dogajale, delavce pa opozarjamo, naj vse take slučaje takoj javijo našim zaupnikom. Upamo, da bode delavstvo v Lobnici toliko samostojno in značajno ter volilo po svoji vesti, ne pa kot bi to mogoče želeli gg. Pogačnik, Glaser in duhovnik Kavčič. Med volilnim bojem se bomo pa še oglasili. Jesenice Občinske volitve so pri nas razpisane za 25. oktobra t. 1. Vse skupine se že pripravljajo marljivo na volitve. Tudi delavska, ki bo nastopila pod posebno »Listo delovnega ljudstva« v zvezi z vsemi svobodoumnimi volilci. Vse sodruge in prijatelje pozivamo, da pomagajo pri pripravah. Zlasti naj se takoj javijo vsi, ki ne vedo točno, če so v volilnih imenikih vpisani, pri reklamacijskem odboru »Liste delovnega ljudstva«. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Ples v Savoju« z Gitto Alpar v gl. vlogi. Dodatki: domač in dva tuja zvočlna tednika. Sledi: »Pesem pomladi«. Tezno pri Mariboru Sporočamo vsem cenj. naročnikom, da jih bo te dni obiskala naša inkasantinja, ki je upravičena pobirati naročnino. Prosimo vse prizadete, da poravnajo naročnino^ ker bomo sicer primorani nadaljnje pošiljanje lista ustaviti. — Uprava. , no stanje, nakar so Arabci odgovorili z neke vrste vojno napovedjo. Anglija je te dni izvedla veliko koncentracijo svojih čet v Palestini in bo najbrž udarila proti Arabcem.^ Goebels na agitaciji. Nemški minister Goebels obišče še ta mesec Sofijo in Atene v agitacijske namene. Strašna železniška nesreča v Franciji. Na progi štiri kilometre pred Lurdom je zavozil brzovlak iz Bourdeauxa v osebni vlak. Vsled trčenja so se razbili trije vozovi brze-ga vlaka in štirje vozovi osebnega vlaka. Izpod ruševin so potegnili 17 mrtvih, 27 težko n 50 lahko ranjenih. Ponesrečenci so po veliki večini lur-ški romarji, ki so se po opravljenih pobožnostih vračali na svoje domo-I ve. nihče odpuščen. Člani centralnega tarifnega odbora so intervenirali pri oblasti, ki je za danes popoldne odredila razgovore. V Rim ie odpotoval ravnatelj Mestnih podjetij duhovni svetnik g. Franc Hrastelj. Kakor čujemo se vrše v Vatikanu važne konference, katerih se udeležuje tudi g. Hrastelj. Konference bi utegnile biti v zvezi z najnovejšimi propagandnimi akcijami Vatikana v Evropi, o čemer katoliško časopisje dnevno poroča. 50 objektov zgorelo. V vasi Sp. Jablane pri Cirkovcih na Dr. p. je izbruhnil preteklo sredo ponoči požar, ki je vpepelil 50 objektov. V ognju je bil večji del vasi. Škodo cenijo na pol milijona dinarjev. Zadnji velik požar je bil v vasi šele pred dobrim mesecem. Takrat je pogorelo štirim posestnikom. Pogosti požari na Dravskem polju so postali že vsakdanjost. Menda ne bo kmalu več nobene zavarovalne družbe, ki bi hotela v tem okolišu sklepati zavarovanja. Društvo jugoslovanskih obrtnikov v Mariboru priredi v nedeljo, dne 27. septembra s pričetkom ob 9. uri v Gambrlnovi dvorani veliko obrtniško zborovanje. Obrtniki! Udeležite se tega zborovanja, ker to je vaša dolžnost in v vašo korist! Prijatelj Prirode. V nedeljo, dne 27. septembra izlet na Sv. Križ. Odhod ob 7. uri zjutraj z Glavnega trga. Akademija Rdečega križa. Kot uvod v letošnji jubilejni teden Rdečega križa je priredil sreski odbor Rdečega križa v Mariboru v nedeljo, dne 20. t. m. v veliki Unionski dvoraini matinejo za učence vseh mariborskih osnovnih, srednjih in strokovnih šol. Mladina je napolnila dvorano. Uvodoma je nastopil govoreči zbor malih deklic, ki so podale himno naraščajnikov Rdečega križa. Ostali del sporeda so izpolnili trije domači umetniki, profesorji tuk. Glasbene matice, dr. Roman Klasnic (klavir), Taras Poljanec (violina) in Oton Bajde (čelo), ki so s priznanim mojstrstvom zaigrali nekaj za mladino primernih komadov. Vsi trije umetniki so želi viharno odobravanje. Vpisovanje v Glasbeno šolo Glasbenega društva železniških delavcev in usl, v Mariboru bo v torek, 29. septembra od 15. do 17. ure v lokalu, Frankopanova ul. 1-1. Celje Nova tovarna. Kovinska d. d. v Ljubljani je zaprosila za obrtno in gradbeno dovoljenje za zgradbo tovarne minija, ultra-marina, kromovega galuna v Gaberju. Komisijski ogled bo 29. septembra. KINO »METROPOL*, CELJE 26., 27., 28, 29. septembra 1936 STENJKA RAZIN VOLGA — VOLGA Vsa divna in čarobna romantika ruskega miljeja se nahaja v tem grandioznem filmskem epu, v nemškem jeziku. — Film je izdelan po motivih znanega Puškinovega romana. RUSKI ZBORI — DONSKI KOZAKI — RUSKI ZBORI Ob nedeljah predstave ob 16., 18.15., 20.30. uri. Ob delavnikih ob 18.15., 20.30. url. Matineje: (Vsi prostori po Din 3.—.) »Vesela Škota«. Koroška Bela Občinski odbor na Koroški Beli je bil te dni razpuščen. Baje zaradi nekih nered-nosti, ki jih je našla revizija. Kakor je nam zmano, je neke nerednosti zakrivil samo eden izmed odbornikov in še ta je vse naknadno uredil in bi bilo v najslabšem slučaju edino na mestu, če bi bil razrešen samo ta. Ostalo so same formalnosti. Volitve še niso razpiasne. Za komisarja občine je bil imenovan g. Erlah Ivan, nosilec katoliške liste pri prejšnjih volitvah, ki je ostala v precejšnji manjšini. O nadaljnjem razvoju stvari bomo še poročali. PobreSJe pri Mariboru Podružnica I. Delavskega kolesarskega društva priredi v soboto, dne 3. oktobra koncert zvezan z vinsko trgatvijo v društvenem lokalu gostilne Kren. Začetek ob 19. uri. Vstopnine ni. Pridite! V?A Hrastnik Trboveljska »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 27. sept. prosvetni večer v Hrast-hiku v dvorani Konzumnega društva rudarjev in sicer ob 4. uri popoldne. Na sporedu je: Alegorija, spevoigra v 1 dej. »Umetna kuharica«, nastop mandolističnega odseka TrbovIJ« Mezdno gibanje pri podjetju Dukič in drug. Po sklenitvi kolektivne pogodbe s TPD je tudi delavstvo, zaposleno pri podjetju Dukič in drug v Trbovljah zahtevalo, da se uredijo odnošaji med delavstvom in podjetjem. V to svrbo se je vršilo nekaj razgovorov med predstavniki delavstva in delavstvom samim. Rezultat razgovorov so bila mezdna pogajanja, ki so se vršila v sredo, dne 23. t m. v glavni rudniški pisarni v Trbovljah. Pogajanja je vodil rudarski glavar inž. g. Močnik. Za podjetje so bili navzoči zastopnik TPD višji nadzornik g. inž. Ka-merla in gg. inž. Štern in inž. Szekely. Pogajanja so trajala skoraj ves dan in so zaključila s tem-le rezultatom: Delavci, ki so zaposleni pri podjetju vsaj 10 let, bodo imeli za okrog Din 4 zvišano mezdo Strojevodje in upravljači bagrov bodo dobivali Din 60 mesečne doklade, kurjači pa Din 40. Profesionistom se je plača zvišala za 1 Din, kot pri TPD. Vozači, ki še niso 10 let pri rudniku zaposleni prejemajo pa že sedaj višjo mezdo kot vozači zaposleni pri rudniku in je zato podjetje odklonilo vsak povišek z izjavo, da ne more in ne sme nuditi boljše ugodnosti kot pri rudniku. Sporazum se bo delavstvu tolmačil v pondeljek, dne 28. t .m. na sestanku, katerega bo sklicala II. skupina v te svrhe ob 4. uri popoldan v delavskem domu. Iz Trbovelj nam pišejo, da se o g. ravnatelju inž. Loskotu širijo govorice, ki škodujejo njegovemu dobremu imenu. Na merodajnem mestu TPD pa se nam odločno izjavlja, da so vse take govorice neresnične in brez vsake podlage. Prijatelj Prirode priredi v nedeljo, dne 4. oktobra izlet na Lisco (nad Zidanim mostom) in vabi tem potom vse ljubitelje prirode in društva, da se izleta udeležijo v čim večjem številu. Odhod z jutranjim vlakom do postaje Breg. Na veselo svidenje! — Družnost! Kranj »Morala« klerikalne žurnalistike. Nedeljski »Slovenec« z dne 20. t. m. je prinesel demagoški članek iz Kranja, v katerem — razume se — po svoji nalogi opisuje dogodke. Članek nas samo potrjuje v izkušnjah, kako podlih sredstev se poslužuje gospoda za dosego svojega cilja. Ali »Sloven-čarji« so se to pot zelo blamirali. Članek ni odjeknil dobro niti pri njihovih somišlje-nikiji. Delavcem so se ježili lasje, ko so či-tali ta pamflet; vzdihovali so, češ: kaj vse mora prenesti nedolžni papir! Ali posebni namen — čeprav ne dober — pa se s tem le doseže. Vsekakor pa je drzno prikazovati dogodke v napačni luči in postavljati na glavo ono, za kar so vsi priča, da je stalo na nogah. Dopisnikove »informacije o komunističnih tečajih«, o »teroriziranju po vaseh«, o Ine vem kakšni »podivjanosti« itd., so bajke, to ve vsa javnost, kakor večina onih govoric, ki jih člankar sam omenja za bajke. Člankar gre še dalje. Resnico prikazuje za fantastične govorice in ironično servira tako, da se zgraža sleherni čitatelj, ki je bil priča teh dogodkov. — Če se je pov-darjala potreba solidarnosti in discipline, skrbelo za najpotrebnejše delavce, jih obveščalo o stanju, potem je jasno, da se to namenoma naziva »komunistični tečaj«. Mi dobro vemo, da ni bilo mezdno gibalnje izvedeno tako, kakor so to želele strokovne organizacije, člankar tudi z zlobnim namenom beleži, da so vsi delavci strokovno organizirani, čeprav ve, da ni res. Nasprotniki delavstva so se posluževali barbarskih metod (slučaj na žagi pri Heinriharju in v tovarni Indus), česar pa »Slovenčev« dopisnik ni »zasledil«. — Da je »Slovenec« nesramno lopnil po našem delavstvu in žalil tudi kmečko ljudstvo, ki je življenjsko ozko povezano z delavstvom, to lahko priča vsa tukajšnja poštena javnost. Delavstvo pa si bo v borbi za svoje pravice posebno zapomnilo »simpatije« »Slovenca«. VAŽNOl Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damsldh in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte sl zalogo In prepričajte se! »TIVAR«, prodajalna Kranj. TrilC Neki nepoznani katoliški delavci so Izdali nek letak, ki ga lahko imenujemo strel v hrbet. Kako je mogoče zagovarjati firmo, ki se pred letom dni ni hotela pogajati in priznati organizacije, čeprav so organizacije po zakonu o zaščiti delavcev legalne in upravičene k sklepalnju kolektivnih pogodb? Toda, kaj bi to pripovedovali in vpraševali. Saj se gospodom ne gre za to, kar hlinijo. Oni si pač mislijo: čas je ugoden, zakaj bi ne poizkusili svoje sreče. Delavci smo ugotovili, da sta par dni pred izidom tega letaka bili dve črni suknji na obisku v vili g. fabrikanta, ki jima je ob tej priliki gotovo razodel svoje srce. Del teh srčnih izlivov, ki so globoko ganili obiskovalca je razodel javnosti prej omenjeni letak. —a—. in pevskega zbora (moški in mešani zbor). Vstopnina Din 4, Din 3 in Din 2. K obilni udeležbi vabi Odbor. Stran 4 »DELAVSKA POL IT iK A« Štev. 78 Ozadie poskušene vstaje v Portugaliji Prebivalstvo se je uprlo proti izročanju španskih republikancev krivoprisežnim generalom. »Matin« priobčuje članek predsednika španske province Orense, Feliksa Alvareza Xesteria o ozadju poskušene vstaje na Portugalskem. Xesteria je bil sam priča dogodkov in opisuje stvar tako-le: »Revolucionarno gibanje na Portugalskem je daleko pomembnejše, kot priznava cenzura. Vzrok, vsaj pa povod vstaje je bilo ogorčenje delavskih množic in liberalnih: slojev radi postopanja vladinih organov s pobeglimi pristaši španske ljudske fronte. Do pred kratkim so oblasti te begunce izročale na meji španskim vstašem, ako je to zahteval odbor španskih vstašev v kopališču Esto-ril pri Lizboni. Med izročenimi se je nahajal tudi socialistični poslanec Nicolas Pablo Hernandes, ki so ga vstaši v Badajozu umorili. Isto se je zgodilo s komunistom Arrendo in provincijskim svetnikom Samuelom Pereira. Posledice pobune so bile, da je portugalska vlada sklenila, da ne bo izročila nobenega begunca več.« Blumova vlada dosegla povišanje plat za tekstilce 30.000 tekstilcev v Lille se vrača na delo. Po desetdnevni stavki se je v pondeljek vrnilo 30.000 tekstilcev v mestu Lille na delo. V stavki je interveniral predsednik vlade s. Blum, ki ni dovolil da bi bili delavce nasilno izgnali iz tovarn, kot so to zahtevali podjetniki. Stavkajoči so dosegli povišanje plač od 6 do 10 odst. Ob Novem letu pa se bodo njihove plače uredile v skladu z, indeksom cen življenjskih potrebščin. * Proti zasedbi tovarn s strani stavkajočega delavstva so zlasti ra- dikali, ki pa izjavljajo, da radi tega nikakor ne mislijo izstopiti iz vladne zajednice. Predsednik vlade s. Blum opozarja delavstvo, da naj se podvrže ljudski disciplini in prostovoljno vzdržuje red in mir, pri čemer zlasti opozarja, da neodgovorni nasprotniki vlade hujskajo in skušajo delati neprilike. Glavna njegova naloga je, da vzdržuje stike med vlado ljudske fronte in delavskim razredom. Izlet na Smrekove je bil, kakor poročamo spodaj, prepovedan in sicer radi prireditev Rdečega križa, ki se vrše letos v času od 20. do 26. t. m. Kljub pravočasni prijavi pa je prepoved prišla tako pozno — šele v soboto 19. t. m. ob 15. uri — da je bilo veliko skupin izletnikov iz Mežiške in Šaleške doline že na potu. Predvsem seveda vsi tisti, ki so nameravali prenočiti na Smrekovcu oz. taboriti ob ognjih na prostem. Izredno lepo in toplo vreme je Navodila za občinske volitve Volilno pravico pri volitvah v občino pridobi vsak 21 let star državljan šele po enoletnem nepretrganem bivanju v občini. (V tem smislu naj popravijo naši čitatelji v prejšnji številki »Delavske Politike« na zadnji strani objavljena navodila). Kdo ne sme voliti niti kandidirati? 1. če so obsojeni na robijo (temnico), dokler se ne vrnejo v pravice, 2. če so obsojeni na izgubo časDnih pravic, za čas, dokler traja ta kazen, 3. če so v stečaju (konkurzu), 4. če so pod skrbstvom (kuratelo), 5. če so obsojeni na izgubo volilne pravice zaradi volilnih dejanj. Vsakdo je upravičen zahtevati, da se briše iz volilnega imenika oseba, ki iz pod 1 do 5 naštetih razlogov nima volilne pravice in ne more kandidirati. Na prvih šest mest kandidatne liste ne morejo biti postavljene osebe, ki ne govorijo in ne pišejo državnga jezika, osebe, ki so v državni ali samoupravtni službi in duhovniki. O kandidatni listi. Kandidatne liste se dobe v občinski pisarni, pri sreskem načelstvu ali v knjigarnah in papirnicah. Kal mora vsebovati kandidatna lista? 1. Označbo občine in sreza ter datum volitev. 2. Po vrstnem redu priimek in rojstna imena, poklic ter bivališče kandidatov — kolikor se jih pač v dotični občini voli — in enako število namestnikov. 3. Priimek ita rojstno ime predstavnikov liste in njihovih namestnikov za posamezna volišča. 4. Priimek in rojstno ime ter bivališče predlagateljev, kar izpolni na dveh izvodih liste predlagatelj lastnoročno. Na kal se ie treba ozirati, če le v novi občini združenih ena ali več starih občin? Kandidatna lista za novo, združeno občino mora vseboyati v prvih dveh tretjinah odborniških mest najmanj po enega kandidata in namestnika Iz vsake dosedaj samostojne občine, ki je prišla v celoti ali delno v sestav nove občine. Koliko mora biti kandidatov hi namestnikov na listi? Število kandidatov mora biti: 1. v občinah z manj kot 300 prebivalci 18 in 18 namestnikov, 2. v občinah od 3000 do 5000 prebivalcev 24 in 24 namestnikov, 3. v občinah od 5000 do 8000 prebivalcev 30 in 30 namestnikov, 4. v občinah od 8000 prebivalcev naprej 36 In 36 namestnikov. Koliko mora biti predlagateljev? Kandidatno listo mora podpisati v občinah: z do 1000 prebivalcev 20, do 4000 prebivalcev 40, čez 4000 prebivalcev 60, ki pa ne smejo biti obenem kandidati. Prav je, ako podpiše listo več predlagateljev kot pa je potrebno. TRIGLAV Planinske jopice laitni izdelek od Din 60.— naprej Eksportna hlia „LUNA“ Maribor, samo na Dlavnem trgu 24 Predlagatelj mora biti vpisan v volilni ime-« nik dotične občine in ne sme podpisati več kot samo eno listo (torej ne nasprotne liste). Podpis je nepreklicen, čim je bila lista predana sodišču. Kako sestavim kandidatno listo? 1. Kandidatne liste je treba sestaviti v dveh izvirnikih (origitnalih) in enem prepisu. 2. Kandidate in namestnike po vrstnem redu, kakor tudi predstavnike (čuvarje) liste za posamezna volišča lahko napiše kdorkoli. (Piši vedno najprvo priimek in potem ime. N. pr.: Ocvirk Peter, delavec, Selo 10.) 3. Predlagatelji pa se morajo vsak zase podpisati na dveh izvirnikih (originalih) kandidatnih list razločno in lastnoročno, in sicer najprej priimek in potem ime ter bivališče. (N. pr. Kalan Janez, Črna 10.) Nepismenega predlagatelja lahko podpiše od njega pooblaščena oseba, kar morata potrditi na listi sami dva pismena vo-lilca kot priči. 4. Poleg dveh izvirnih (origilnalnih) kandidatnih list je treba napisati še toliko list, kolikor je volišč v dotični občini, na katerih pa imena predlagateljev ne smejo biti označena. 5. Vsak kandidat in namestnik mora lastnoročno podpisati še posebno izjavo, ki jo napišete ali natipkate na polo papirja in ki se glasi n. pr.: Izjava. Podpisani izjavljam, da pristanem na kandidaturo za mesto občinskega odbornika (namestnika) pri volitvah občinskega odbora občine...................na dan 193.. (Podpis kandidata). Predstavniki liste za volišča morajo biti vpisani v volilnem imeniku dotične občine. V krajih, kjer je več volišč, je treba za vsako volišče napisati še po eno kandidatno listo (brez imen predlagateljev) in na vsaki izmed teh kandidatnih list navesti imeni predstavnika in namestnika samo za dotično volišče. Vlaganje kandidatnih list. Kandidatno listo s pismenimi izjavami kandidatov in namestnikov lahko vložiš (vendar najmanj osem dni pred dnevom volitev): 1. na občini pri županu; oddasta jo po 2 izmed na listi lastnoročno podpisanih predlagateljev, katerih izjave se vzamejo na zapisnik, 2. pri okrajnem sodišču kakor pod 1. ali 3. jo pošlješ po pošti priporočeno okrajnemu sodišču. Dan oddaje na pošto se smatra kot dan predaje sodišču. V tem slučaju napiši in daj v kuverto spremno pismo n. pr.: Okrajnemu sodišču v Celju. Podpisana predlagatelja Poglajen Janez iz Črne 10 in Jazbec Peter iz Črne 12 vlagava tem potom priloženo kandidatno listo. — Ciina, dne 25. septembra 1933. — Sledita lastnoročna podpisa obeh predlagateljev. Pristojno sodišče je okrajno sodišče tistega okraja, v katerem se nahaja občina. Potrditev kandidatnih list. Pristojno sodišče pregleda listo v 48 urah od prejema in jo potrdi, ko se uveri, da je predpisno sestavljdna. Drugače jo zavrne. Ako jo zavrne, obvesti vlagatelje. Ti pa potem lahko sestavijo novo listo — ako je še čas — in jo znova vlože. Kako se iinenule kandidatna lista? Kandidatna lista se imenuje po nosilcu liste. (N. pr.: Kandidatna lista Kalalna Janeza.) / ugodno vplivalo na razpoloženje. Menda ni bilo nikogar, ki bi bil, kljub dolgi poti, čutil najmanjšo utrujenost. Obrazi vseli udeležencev so žareli veselja in v naših vrstah ie vladala prava planinska razigranost. Na vrhu smo se sodružno pobratili trpini iz Mežiške doline s sodrugi in so-družicami, ki so prihajale v skupinah, druga za drugo iz Šoštanja, Liboj, Velenja itd. Pozdravljanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Čas nam je hitro potekal v prijetnem kramljanju. Govorili nismo samo o tegobah današnjih dni, ampak tudi razglabljali o našem kulturnem delu, o izgraditvi naših organizacij, širjenju razredne zavesti in splošne izobrazbe. Uverili smo se, da smo prežeti vsi enega in istega duha, ki nas vodi pri našem delu. Da nam je bilo še kratkočasnejše, so nami zapeli naši pevci in zaigrali naši tamburaši, ki so našli dovolj hvaležnih poslušalcev. Vrstile so se razne igre in celo plesalcev ni manjkalo. Razvilo se je res pravo planinsko rajanje. Pozabili smo na vsakadnje skrbi in šele čas odhoda nas je opomnil, da moramo nazaj v dolino trpljenja in tegob. Slovo je bilo nadvse prisrčno. Sodružno smo si stiskali roke vzklikajoč: I Družnost in na svidenje prihodnje i leto! Kdor je bil na tem izletu, se bo tega dne z veseljem spominjal. Razšli smo se na domove z zavestjo v srcu, da smo ena družina, mi to- in oni onostran hribov. Ob koncu pa moramo izpolniti še prijetno dolžnost. Izreči moramo zahvalo oskrbniku koče na Smrekovcu za njegovo prijaznost, ki nam jo je izkazal ob priliki tega izleta. Upamo, da se bomo še večkrat videli, in da bomo prišli na Smrekove najmanj v tolikem, če ne v večjem številu, kot to pot. Pa tudi »Rdeči križ« radi našega izleta ni trpel. Kajti napisali smo vsak vsaj po eno razglednico, od katere je treba ta teden plačati zvišano poštnino. ____________________ Športna rubrika Športne vesti z Jesenic. V nedeljo, dne 20. t. m. sta se vršili na igrišču SK Kovinarja dve prijateljski športni tekmi in to SK Kovinar jun.—SK Bratstvo jun. z rezultatom 3:4 za Bratstvo. Juniorji Bratstva so bili ojačani z igralci rezerve in 1. moštva. — Zatem se je pa vršila tekma prvin moštev SK Kovinar—ASK Gorenjec, ki je končala z zmago Kovinarja 6:1 (1:0). V prvem polčasu je bil' v majhni premoči Gorenjec, dočim so v drugi polovici Kovinarji izrazito prevladovali. V nedeljo se vrši prvenstvena tekma med Kovinarjem in Gorenjcem, na katero vabimo vse. SK Amater (Trbovlje) : SK Hermes (Ljubljana) bosta igrala v nedeljo, 27. t. m prvenstveno tekmo taa igrišču Amaterja v Trbovljah. Začetek ob 4. uri popoldan. Skrbite za red! Pridite! Delavski pravni svetovalec I. G. G. Uslužbenski davek. Vprašanje: Ali plačuje pomočnik, ki zasluži Din 150 tedensko uslužbenski davek? Ali plačuje vajenec, ki ima hrano in stanovanje pri mojstru uslužbenski davek? — Odgovor: 1. Kdor zasluži več kot Din 100 tedensko plača uslužbenski davek. Ako pa ima otroke se zviša neobdavčljivi tedeln-ski minimum za tolikokrat po Din 25, kolikor je otrok. — 2. Vrednost polne oskrbe (hrana in stanovanje) po zakonu znaša Din 350 mesečno. Vajenec, ki ima samo hrano in stanovanje je torej davka prost, ker zasluži manj kot Din 400 mesečno. Tiskovni sklad. Darovala sta: Feljko Berlič, potnik Din 10, Prosenc Peter Din 1, skupaj Din 11. Sodrugi, posnemajte! TIVAR OBLEKE ZA DELO Kompletne obleke iz ivrstega gradiš Din 75’- Amerikanske hlače iz čvrstega gradla Din 45- Obleke za vsakega in vsako priliko TIVAR- OBLIKE Za konzorcij izdaja ln urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavttell Josip Ošlak ▼ Mariboru.