Leto XV. Štev. 17	TELEFON (JReDNlSTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 ln 28-67 TEL E PO N OGLASNEGA ODPELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280	Maribor, sreda 22. januarja 1941	naročnina na mesec Prejeman v upravi at) oo ooitt 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RACUNr U.40S	Cena din 1*—
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Tobruk je padel
Danes so angleške čete osvojile utrjeno obmorsko mesto Tobruk v Libiji, ki so ga že par tednov oblegale — V Eritreji se nadaljuje pohod proti Massaui ob Rdečem morju ter stoje angleške čete pred Agordatom
SYDN£Y, 22. jan. Reuter. Glavni stan avstralskfli oboroženih sil poroča, da je trdnjava Tobruk padla v angleške roke. Avstralski vojni minister Spender je sporočil, da so avstralske čete sodelovale v bojih okrog Tobruka.
POTEK BOJEV ZA TOBRUK
LONDON, 22. jan. Reuter. Po poročilih, ki so danes prišla iz Kahire, so avstralske čete zavzele že včeraj zunanje in notranje utrdbe Tobruka. Včeraj so napredovale na široki fronti, ki je segla 8 km v globino. V zunanjih in notranjih utrdbah mesta so avstralske čete zajele veliko število italijanskih vojakov in enega generala. Napad na mesto je bil izvršen istočasno s kopnega, morja in zraka. V pristanišču je bila zadeta 9.000 tonska italijanska križarka »San Giorgio« (zgrajena 1.1909., ima 4 velike in 8 srednjih topov ter posebne jeklene plošče na krovu proti letalskim bombam), ki je začela goreti ter je izgubljena. V mestu samem gorijo petrolejski tanki ter druga skladišča. V Lon-
donu se poudarja, da bo Tobruk idealna izhodna točka za nadaljnje operacije.
NAPAD V PEŠČENEM VIHARJU
KAH1RA, 22. jan. Reuter. Zadnje tri tedne so angleške čete stalno zmanjševale obroč utrjenega Tobruka, včeraj so pa prešle na vseh sektorjih mesta v ofenzivo. Nad puščavo je divjal strašen peščeni vihar, s čimer je bila otežena končna faza operacij. Angleške čete so morale z zaprtimi očmi predirati počasi skozi peščeni vihar. Ofenziva pri Tobruku je bila skrbno pripravljena prav kakor prejšnje. Patrulje so zbrale vse potrebne podatke
o	stanju oblegane italijanske posadke.
POHOD PROTI AGORDATU
LONDON, 22. jan. Reuter. Po poročilih iz Kassale napredujejo angleške čete v smeri proti Agordatu v Eritreji, ki je oddaljen približno 100 km od sudanske me. je. V smeri od Agordata proti Massaui se umikata dve italijanski diviziji. Verjetno bodo Italijani branili Massauo ob Rdečem morju, ki ima utrdbe. Angleški bombniki
so napadli Assab, južnoafriški pa Neggcli v Abesiniji. V Agordatu v Eritreji je konec železniške proge, ki pelje iz Massaue.
OPERACIJE V NOTRANJOSTI ABESINIJE
KASSALA, 22. jan. Reuter. V mesecu avgustu lanskega leta je skupina nekaj angleških častnikov, ki dobro poznajo abesinski teren in jezik domačinov, z mu-nicijo in radijsko oddajno postajo na mulah, predrla okoli 700 km v notranjost Abesinije. Posrečilo se jim je uiti italijanskim patruljam ter prispeti v gorat teren, koder so stopili v zvezo z abesinskimi domačini, ki so ostali zvesti cesarju Hai-leju Selasieju. Britanski častniki so začeli takoj zbirati in trenirati abesinsko vojsko.
V	kratkem času so izvršili več bombnih napadov na mostove in cestne komunikacije. Na doslej neznan način se jim je radijska oddajna postaja pokvrila ter so radijska oddajno postaja pokvarila ter so ko kurirjev in domačinskih bobnov. Sedaj operira ta skupina angleških častnikov z
abesinskimi vojaki v notranjosti Abesinije.
ITALIJANSKO POROČILO RIM, 22. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo iz Afrike: Kirenajka: Večje udejstvo vanje artilerije na področju Tobruka. Tudi sovražnik je huje nastopil proti tobruškim trdnjavam in je pri tej priliki prizadejal nekaj tvame škode, človeških žrtev pa ni bilo. Naša bombna letala so pogosto napadala sovražtriltove naprave in oporišča. Vzhodna Afrika:	Na	sudanskem bojišču
akcije naših oddelkov proti sovražnim mehaniziranim četam. Na naši strani so pomagala tudi lovska letala. Sovražnik je utrpel znatne izgube. Potrebe vojaškega strateškega značaja so prisilile poveljstvo, da je zapustilo Kasalo. Skupine naših letal so bombardirale železniško progo v okolici Tešenija, ter sovražnikove mehanizirane oddelke na več krajih v Sudanu. Sovračnik je napadel Negeli, Galo in Sida-mo, povzročil pa je samo v prvem mestu nekaj male škode.
Novi nemiri in poboii v Romuniji
Umor nemškega majorja je dal povod za nova obračunavanja med vlado, legijonarji, komunisti in anglofili — Antonescu obupno poziva romunski narod k miru in slogi — Obsedno stanje v Bukarešti in poulični boji
LONDON, 22. jan. United Press. Dogodki v Romuniji se razvijajo z veliko naglico, vendar pa ni točnih poročil, ker so vse telefonske In telegrafske zveze s tujino pretrgane. Zadnja vest iz Sofije pravi, da je Antonescu Izgubil kontrolo nad dogodki. Odstavil je policijskega šefa Petrovlcesca in nekatere legionarske dijake, ki so bili pri policiji v službi, slednji pa so se zabarikadirali v poslopju ter se niso hoteli vdati poveljniku vojaškega oddelka. Okoli 1000 dijakov je prišlo obleganim tovarišem na pomoč s strojnimi puškami. Vojska je uporabila dva tanka, toda boji so končali v prilog upornikov ter se je morala vojska umakniti. Med tem so nastale velike demonstracije po ulicah. Dijaki so držali častno stražo pri dveh mrtvil tovariših. Antonescu je odredil blokiranje »Zelene hiše«, središča legionarskega gibanja. V različnih legionarskih klubih so se legionarji zaprli ter streljajo na policijo. V mesto prihajajo legionarski kmetje in delavci. Bukarcštansko radijsko postajo so včeraj napadli in zavzeli uporniki. Njihov vodja je prečkal v mikrofon zahtevo, da se odstavi Riojeanu, tajnik legionarskega gibanja. Po vesteh, ki so jih prinesli tuji diplomati, so v zadnjih dnevih tudi v drugih romunskih mestih nastale demonstracije. Več liudl je bilo ubitih.
ŠTIRI SPRTE SKUPINE BUDIMPEŠTA, 22. jan. ZPV. V Romuniji se nadaljuje notranja zmeda, ki postaja vedno večja. Država je razdeljena na štiri tabore: vladnega, ki je najmanjši, legionarskega, komunističnega in anglofilskega. Umor nemškega majorja Deringa je izzval akcijo legionarjev, ki so se pričeli zbirati in prirejati demonstracije, zahtevajoč, da vlada odstopi in preide vsa oblast izključno le na legionarsko gibanje. Pri tem so nastali med raznimi skupinami spopadi, ki se
kljub vsem naporom vlade nadaljujejo.
V	teh spopadih So posebno aktivni legionarji in komunisti.
ANTONESCU ROTI ROMUNE
BUKAREŠTA, 22. jan. DNB. Predsed-ništvo vlade je izdalo uradno poročilo, da je upravnik Romunije, general Antonescu, zamenjal generala PetroviceSca s položajem notranjega ministra, na njegovo mesto pa postavil generala Demetrija Popesca, vojaškega poveljnika Bukarešte. Obenem .ie Antonescu naslovil na romunski narod poziv, naj spoštuje red, mir in disciplino v deželi. Preteklost naroda, odgovornost pred zgodovino in državo, mednarodni položaj Romunije in nje čast v prevzetih obveznostih terjajo od njih, naj se ne prepuščajo slabostim proti vsem onitn, ki ne izvršujejo dolžnosti pravili Romunov.
BUKAREŠTA, 22. jan. Rador. General Antonescu je v pozivu Romuniji pojasnil napore, ki jih dela njegova vlada za rešitev domovine in dostavil, da hočejo neki prevratni elementi ali tuli agenti izzvati nerede v državi. Oni hočejd, da bi država propadla, zato apelira na narod, naj bo solidaren v obrambi miru in reda. Vsak Romun naj zaupa njegovim besedam, posebno državno uradništvo in sodniki naj z vso vestnostjo izpolnjujejo Svoje naloge. Pravi legionarji častniki in vojaki morajo biti vzgojeni v duhu vdanosti državi, saj je tako učil tudi Co-dreanu, ki bi zdaj, če bi bil živ, zahteval od Romunov prav to, kar terjam jaz — zaključuje Antonescu svoj poziv na narod.
POGREB MAJORJA DERINGA
BUKAREŠTA, ‘22. januarja. DNB. Na velikem trgu pred glavno postajo v Bukarešti je bil včeraj svečan pogreb ubitega nemškega generalštabne-ga majorja Deringa. V velikem četve-rokotu je bil postavljen bataljon voj-
ske. Navzoč jc bil šef nemške misije, general Hansen, poveljnik nemških eskadrilj, general Spaider s štabom, poslanik dr. Fabricius, delegacija nacistov v tujini, italijanski poslanik z atašeji prijateljskih držav. Upravitelja države Antonesca je zastopal general Joniciu, ki je izrazil nemški misiji sožalje romunske vojske. Krsta z mnogimi venci je bila prenesena v vagon in prepeljana na Dunaj.
LEGIONARJI ZA OS BUKAREŠTA, 22. jan. Stefani. Legionarji in dijaki so šli pred poslopje nemškega poslaništva in izrazili svojo soli-
darnost in simpatije za nemški narod ter veliko ogorčenost zaradi umora nemškega majorja Deringa.
OBSEDNO STANJE V BUKAREŠTI BUKAREŠTA, 22. jan. UP. Romunski ministrski predsednik general Ion Anto-nescu je včeraj razglasil za 24 ur obsedno stanje v Bukarešti. Po nekaterih ne-lasnlh poročilih so se bili v Bukarešti poulični boji.
NEMŠKE CETE V POHODU SOFIJA, 22. jan. AP. Nemške čete so iz različnih krajev včeraj hitele v Bukarešto., da preprečijo prelivanje krvi v pouličnih spopadih.
Sredozemlje glavno bojišče
BERN, 22. jan. Havas. »Tribune de Lausanne« objavlja poročilo iz Italije in pravi, da zasleduje italijanski tisk sedaj dva cilja: 1. dvigniti pomen vloge Italije; 2. raztolmačiti italijanskemu narodu potrebo sodelovanja, ki postaja med Nemčijo in Italijo tudi v vojaškem oziru vedno tesnejše. Po zasebnih vesteh ne pošilja Nemčija v Itaiijo samo svojega le-
talstva, ampak tudi druge čete in vrste orožja. Lahko je razumljivo, da vzbuja navzočnost nemških čet v Italiji med italijanskim narodom različne občutke, ko je prej slišal, da Italija ne potrebuje nobene pomoči za boj proti svojim sovražnikom, Italijanski listi pa opravičujelo to s tem, da prikazujejo Sredozemlje kot glavno bojišče.
Irci v tujini proti nevtralnosti
LONDON, 22. jan. Reuter. Kakor iz Se. verne Amerike, tako so prispele sedaj tu. di iz Hongkonga, Malajskega otočja in iz raznih delov velikobritanskega imperija vesti, da so tam živeči Irci poslali pred. sedniku svobodne Irske de Valerl brzo. javke, v katerih zahtevajo popolno sodelovanje Irske z narodi velikobritanskega imeprija v vojni proti diktaturam in popolno opustitev dosedanje politike nev. tralnosti.
ŠVEDSKA VOJNA MORNARICA STOCKHOLM, 22. jan. Reuter. Vicead. miral Tanim, poveljnik švedske mornari.
ce, je izjavil, da bo švedska mornarica v 1. 1941. dobivala vsak teden novo vojno ladjo. Nekaj štorih ladij bo moderniziranih. število podmornic bo podvojeno. Gradijo 3 nove tipe podmornic. Poleg tega je v gradnji 12 velikih in 24 manjših minolovcev, 2 rušilca, 8 motornih torpe-dovk.
UKINJEN EMBARGO ZA SSSR
NEW YORK, 22. jan. Reuter. Po več. mesečnih pogajanjih je ameriška vlada dvignila embargo (prepoved izvoza) ame. riških letal in letalskega materiala v Sovjetsko zvezo. USA so postavile embargo za časa vojne s Finsko.
Boji pred Valonskim zalivom
šču postajajo boji zopel živahnejši — Po £adn$em poročilu so se grške s približale na 6 km Valonskem zalivu in na 19 km Valeni
Ma a banskem bo,t
cefe
ATENE, 22. jan. UP. V dveurni bitki na nož so včeraj grške čete odbile dva italijanska protinapada 5 km severnoza. hodno od Dukati ja ter okoli 19 km južno od Valone. Grške čete so med tem pre. drle poldrug kilometer v pogorje Keray-nia, ki na enem delu dosega valonski za. liv v bližini 6 km. Na elbasatiskem sek. torju so italijanske čete odbile grški na. pad ter poizkus predora proti reki Ster. meni, V tem sektorju so Grki že dolgo napadali italijanski »žep« v vasi Prenisti, 8 km južnozahodno od Podgradca. To vas so sedaj grške čete zavzele.
JZoIca# M MaJCO 4
|so Hotno v f no
hovnega poveljstva grške vojske št. a 1 se glasi: Lokalne operacije so bile kronane 7. uspehom za Grke. Ministrstvo za javno varnost dostavlja: Sovražna letala so napadla Tesalonijo, Volos in Prevezo. V Tesalonijl ni bilo škode, v Vo-losu je bilo porušenih nekaj hiš in precej ljudi je ranjenih. V Prevezi je bilo malo ljudskih žrtev; nekaj državnih poslopij je poškodovanih. Sovražnik .ie napadel tudi neki otok v Egejskem morju, kjer pa ni bilo škode.
ATENE, 22, jan. AP. Italijanske čete so poizkušale s protinapadi v sektorju
ATENE. 22. jan. Reuter. Poročilo vr- Tepeleni, pa n'so uspele. Ti protinapadi
so bili doslej naibolje pripravljeni.
RIM. 22. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Grško bojišče: Normalno udejstvovanje patrulj in artilerije. Skupine naših letal so močno bombardi-j rale tudi pomorska oporišča na Grškem. Pristaniške naprave in zasidrani parniki! so bili hudo zadeti. Razen tega je bilo bombardiranih nekaj mest in četnih zbirališč. V boju s Svoražnimi lovskimi le-| tali so naši bombniki sestrelili štiri aparate, eno naše letalo pa se ni vrnilo. Videlo se je, kako se je njegova posadka s padali spustila na tla.
Odmevi sestanka vodij
CURlti, 22. jan. ZPV. Po švicarskih in-formacijah ie bil sestanek med Hitlerjem iu Mussolinijem v ponedeljek v Obersaiz-burgu. Navzočna sta bila poleg Ribbentropa in Ciana tudi nemšhb general Kei-tel in neki italijanski general. To dokazuje, da so razpravljali pretežno o vojaških zadevah in načrtih. Zatrjuje se, da ho ustvarjeno skupno nemško vojaško vodstvo in vrhovno poveljstvo nad nemškimi in italijanskimi četami. Za enkrat se bodo nadaljevali napadi 'v Sredozemlju, r.a invazijo pa je treba počakati najbrže tlo marca.
RIM, 22. jan. Stefani. Italijanski tisk naglasa, da je zadnji sestanek Mussolinija in Hilerja odbil vse nad e na separatni mir Italije z Anglijo. Pra'' tako je nemo. goče, da bi Angleži z vso svojo propagando oddvoji?} Italijo od Nemčije, Sile osi bodo skupno nastopale do zmage in novega življenja v Evropi. Edina ovira ostvaritvi njunih ciljev je Anglija, zato jo je treba napasti povsod in z vsem orožjem, V tem je tudi razlog sestanka med šefoma obeh držav.
RIM, 22. jan. UP.' Fašistični krogi za-
trjujejo, da sta se Hitler in Mussolini natančno dogovorila o spomladanskem bliskovitem napadu na Anglijo na otokih, v Sredozemlju in drngod v imperiju. Virginio Gayda. piše v »Giornale dltalia«, da bodo sile osi z ozirom na govorice, da bodo USA morale še pred poletjem v vojno, Ameriki že pokazale z udarci nad! Anglijo svojo moč in USA ne bodo imele časa postati »arzenal demokracije«. Mussolinijev list »Popolo d’Ita!ia« piše, da Angliji ne bodo pomagala Rooseveltova pooblastila, kakor koli naj bi bila velika, kajti vse bo prepozno, da se prepreči uničenje Anglije in ustavitev sil osi pred končno zmago.
RIM, 22. jan. AP. Italijanski listi pišejo, da je bil sestanek ined Hitlerjem in Mussolinijem »svečani opomin« Zedinjenim državam. Verjetno bodo sile osi zasedle francoska oporišča v Sredozemlju ter na ta način poizkušala izriniti angleško mornarico iz Sredozemlja. Tudi bo spomladi prišla na vrsto invazijska ofenziva proti Angliji, še preden bo mogla Amerika poslati zadosti materiala.
Letalski napadi v Evropi
Angleški komunisti za mirovna pogajanja
LONDON, 22. jan. UP. Angleška policija je včeraj prvič zaplenila komunistični dnevnik »Daily Worker«. Detektivi Scotland Yarda so preiskali uredniške prostore. Postavljena je bila straža. Socialistična stranka je uvedla preiskavo
ter bo kaznovala vsakega svojega člana,. za kalerga se bo dokazalo, da je delil ko- eksperiment Z o S U m O m
Po zanesljivih informacijah je na seji vla S de v Toursu 13. junija general Weyg'anu (zatrjeval, da so komunisti že zavzeli Pa~ friz in da sedi izgnani voditelj komunisti?-j ne stranke Thorez že v palači predsednika republike. Georges Mandel, ministe-iza notranje zadeve, ki je bil v stalni telefonski zvezi s prefektom pariške polici-Ije Langeronom, je tudi pripovedoval o podobnih zgodbah. Tedaj sem bi! še v Pa-jrizu, nemirov pa nisem videl nikjer.
Poetično sovraštvo v narodu
ancoska revolucija je zažgala požar, [ki je od leta 1789. dalje tlel ter Se pe-|riodično pojavljal v letih 1830.. 1848.. 1870. in 1936.
Dne 6. februarja 1934 je poizkusila francoska veleindustrija ustoličiti v Franciji fašizem, po možnosti v sporazumu z drugimi fašizmi. Poizkus se je ponesrečil in odgovor francoskega naroda je bila dve leti pozneje sijajna zmaga ljudske fronte (koalicije radikalov, socialistov in komunistov). Na vlado je prišla ljudska fronta s socialistom Leonom B 1 u m o m kr' predsednikom.
inunistične letake, v katerih je bila zahteva za mirovna pogajanja.
BERLIN, 22. jan. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Nemško letalstvo je nadaljevalo 20. jan. ob neugodnih vremenski!’, razmerah z nasilnimi ogledniškimi poleti t;ad britanskim prostorom vse do Orknej-skega otočja. Posrečilo se mu je bombardirati več vojaško važnih objektov. Razen tega so dosegli nemški bombniki dva polna zadetka z bombami težkega kalibra na neki ladji ter poškodovali še neko drugo Irgovsko ladjo s 6500 tonami. Trgovska ladja, za katero je bilo rečeno, da je bila 20. jan. poškodovana, se je potopila, kakor se je pozneje videlo. Posamična nemška bojna letala so včeraj napadla letališča na Malti. S poleta v noči med 19. in 20. jan. se tri nemška letala niso vrnila domov.
LONDON, 22. jan. Reuter. V severnih delih Anglije je bil dan včeraj večkrat
znak za alarm. Letala so letela posamič in vrgla mnogo bomb, posebno zažigalnih. žene so zapuščale ognjišča in gasile bombe. V vzhodni Angliji so sovražni letalci štirikrat napadli neko mesto. Ena oseba je bila ubita.
LONDON, 22. jan. Reuter. V teku nocojšnje noči ni. bilo nad Anglijo nemških bombnikov.
BERLIN, 22. jan. DNB. Ne nska letala so včeraj ponovno napadla Malto. Zadetih je bilo mnogo vojaških naprav.
MALTA, 22. jan. Reuter. Sovražna letala so v minuli noči bombardirala otok z velike višine. Letala so se poedina večkrat vračala, bombe so zadele privatna poslopja. Ena oseba je težko ranjena. Včeraj čez dan je neko letalo preletelo otok zelo visoko, ni pa vrglo bomb.
Churchillova izjava v parlamentu
LONDON, 22. jan. Reuter. Odgovarjajoč na vprašanje nekaterih poslancev, ali bi bila Anglija pripravljena z ozirom na vojaški položaj v Afriki pogajati se % Italijo o njenih posestih v Somaliji, Eri. treji in Abesinlji, preti vsem o evakuaciji tamkaj naseljenih italijanskih družin, je
ministrski predsednik Churchill dejal, da je vlada pripravljena to storiti, toda pred. log mora staviti Italija sama. Popolnoma nemogoče pa je, da bi se angleške vojne operacije prekinile tudi le za en sam trenutek.
Donowan v Beogradu
SOFIJA, 22. jan. Reuter. Ameriški delegat polkovnik Donowan je bil včeraj pri kralju Borisu, dr. FUovu in dr. Po-povu, danes pa se je odpeljal v Beograd. Sestanek z do.. Filovom je trajal eno uro. Ntegov obisk ima informativni značaj.
BROVVER V KHARTUMU
KHARTUM, 22. jan. UP. Ameriški vojaški opazovalec polkovnik Brovver je prispel v Khartum.
PO INCIDENTU V SAN FRANCISCU
W ASM IN OTON, 22. jan. DNB. Zunanji minister Hul! je objavil včeraj protestno noto nemške vlade glede na incident v San Franciscu, kjer so ameriški mornarji
raztrgali" nemško zastavo s konzulata. Hull je izjavil v odgovoru, da ameriška vlada obžaluje incident. Uvedena je stroga preiskava, nakar bo Hull stopil ponovno v stik z nemškim posanikom v \Va-shingtonu in mu poročal o razultatu.
MIKADOVE ČESTITKE ROOSEVELTU
TOKIO, 22. jan. Reuter. Japonski cesar je poslal ameriškemu prezidentu Rooseveltu ob priliki njegovega tretjega ustoličenja brzojavne čestitke.
FRANCOSKI PROTEST ZARADI »MENDOZE«
V1CHY, 22. jati. DNB. Francoska vlada je ob priliki zaplenitve svoje trgovske ladjo »Memkize« po Angležih poslala v ,London protestno noto.	,
SSSK čaka na even-tualnostl
MOSKVA, 22. jan. UP. Tajnik komuni, stične stranke Aleksander šerbakov je ob priliki 17 letnice Leninove smrti govoril ter dejal, da morajo biti Rusi pripravljen' na eveniualnosti, zaradi katerih Sovjetska zveza ne bo mogla ostati nezainteresirana. Istočasno pa je v »Izvesfijih« izšel članek, v katerem je rečeno, da je »Sovjetska zveza zaščitnik malih narodov, ki si sami ne morejo obraniti narodne sa. mostojnosti«. .
Cl inCIIVJKVA IZJAVA
\TAY YORK 22. januarja. AP. John (jid»(»hy. bivši ameriški veleposlanik v Belgiji, je izjavil, da ne I>» mogoče z invazijo za;i;sli Anglije ter da bo vojna v Evropi končana z vojaško odločitvijo prihodnje poletje.
KENNEDVJEVA IZJAVA V KONGRESU
Blumov eksperiment s programom da-lekosežnih socialnih izprememb je bil zelo potreben, vendar pa je prišel za Francijo v najtežjem trenutku. Francoske finance so bile že itak v obupnem stanju in Bluinovi napori so bili zelo dragi. Mogoče bi uspel, če bi država imela čas, da se prilagodi novim zahtevam socialne revolucije; ker pa je delavstvo videlo, da je njihov človek na vladi, je stavilo velike zahteve, štrajki so za da^e časa »mobilizirali industrijo. Blum je napravil tudi veliko napako, da je uvedel tudi 40urni delavnik na teden v času, ko je Francija potrebovala čim več dela, če bi se hotela oborožiti po zgledu Nemčije in Italije. — Prepad med veliko industrijo na eni in delovnimi razredi na drugi je vedno bolj rastel: včasih je bilo videti, da bo prišlo do državljanske vojne.
Nemčija in Italija sta izrabljali ta položaj in pridobivali na terenu drugod, časa sta imeli dovolj, kajti Francija ni bila na vojno pripravljena. Sovjetska vlada je razvijala med delavci preko komunistov veliko propagando. Notranji nemiri, beg zlata iz države — bogati ljudje
x,rt„r,	„.	so izv."zali svoje kapitale — je omajal
NfcAV YORK, jan. Al . Bivši aine- g|umov položaj, čeprav je imel veliko ve-
nski . veleposlanik v Angliji Joseph Ken-nedy je pred zunanjim odborom kongresa izjavil, da ie proti Rooseveltovemu načrtu, kakršen je sedaj, ni pa dal posebnih dodatkov. Njegovo stališč© je, da smejo USA pomagati Angliji samo v toliko, v kolikor ni za njihovo obrambo nevarno. Dejal je, da mislijo angleški po litiki. da bodo USA šle v vojno proti Nemčiji. Končno je dejal še, da je malo verjetno, da bi se Angliji kdaj posrečilo izkrcati na kontinentu čete, če ne bi tam nastala revolucija.
JAPONSKA OBTOŽBA USA
TOKIO, 22. jan. Stefani. »Kokumi Šira-bun« opisuje sedanji težavni mednarodni položaj in razpravlja s tem v zvezi zlasti o stališču Zedinjenih držav Severne Amerike ter trdi, da se pripravljajo na vojno proti Japonski. List vprašuje, kaj bo vlada v tem oziru še prepustila parlamentu v odločanje.
ANGLOFILSKI LETAKI V PARIZU
PARIZ, 22. jan. Havas. V Parizu s« bili aretirani štirje mladeniči, ki so širili letake s propagando v korist Anglije. Najden je bil tudi šapirograf, na katerem so te letake razmnoževali. Kakor poroča »Pariš Soir«, so v zadevo vpletene tudi neke ugledne pariške osebnosti.
Mariborska napoved: Pretežno oblačno vreme. Ponekod bo deževalo. Včeraj je bila maksimalna temperatura plus 8.8, danes minimalna —1.8, opoldne +6.8. Višina snega se je znižala za 11 cm.
BORZA. C u r i h, 22. jan. Devize: Beograd 10, Pariz 8.30, London 16.10, Newyork 4.31,-Milan 21.75,- Berlin 175.50, Sotiia 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta 12.15.
čino v parlamentu. V teh časih Francija ni mogla voditi več samostojne zunanje politike, postajala je vedno bolj odvisna od Anglije.
Strah pred komunizmom
Sovražnosti med levičarsko in desničarsko politiko so postale katastrofalne. Parlamentarno življenje je bilo neznosno, kajti politiki so se grupirali in regrupirali po mili volji in poizkušali v vsakem času vreči vlado. Ugledni politični ljudje so se javno zmerjali; pristaši različnih strank so se tepli v kavarnah in celo na sestankih francoskih žen je prišlo do mrzličnih razpoloženj. Industrijci, bančniki, kleriki in privatni nameščenci so se začeli bati ulice. Sovraštvo je bi-Io tako veliko, da so ljudje v Bord£auxu v zadnjih dneh francoske svobode, tik preden je bilo podpisano premirje z Nemčijo, javno govorili: »Bolje Hitler, kakor Blum«... Mnogo je bi' tudi takih, ki so se kakor Weygand
*	li komunističnega upora. Raje kot to so t. prejeli' nemške pogoje. Ko je bila Francija že tik pred 2101110111, je policija še vedno iskala komuniste in njihove simpatizerje, čeprav je bilo v zadnjih letih malo slišati, dia bi preganjala fašiste in njihove simpatizerje, ki so še bolj kot ont prvi minirali javno moralo in odpor francoskega ljudstva.
Prišel je D a I a d i e r
Bluma je vrgel senat in vlado so dobili radikali. Njihov predsednik Edouard D a-ladier je postal ministrski predsednik, če bi bil odločen mož, bi imel še doVolj časa zediniti francoski narod. Toda, bil je le prazna luskina velikega Napoleona.
I	(Dalje-1
V Zedinjenih državah vstafa narod pilotov
USA imajo že 5T.000 zvežbanih pilotov — Namesto avtomobilov soortna Eetala za farmerje
Arthur Barthlett razpravlja v »New Vork Herald Tribune« v obliki reportaže o zanimiven problemu Amerike — popularizaciji letalstva.
— Poglejte ono rdeče letalo na polju Prav tak model, kakor je najin, mi je dejal med poletom čez obsežno ameriško pokrajino moj pilot.
Ozrl sem se. Res, blizu farme je stalo rdeče letalo. Menil sem, da je moralo zasilna pristati.
— Kaj še, se je nasmehnil pilot. Lastnik letala je farmer. In tam je njegovo privatno letališče...
— Pa, to je običajna kmetija!
Da, da. Farmer leti s tem letalom v mesto po opravkih tja prevaža svojo deco v šolo, z njim obiskuje prijatelje na drugih iar-mah. Pravi, da je letalo cenejše od avtomobila, pa tudi hitrejše. Cela vrsta farmerjev je tod, ki imajo svoje letalo.
Pol ure pred tem razgovorom sem bil obiskal tovarno, kjer izdeluje športna letala v seriji. Prepričal sem se, da ne zaostajajo za drugimi transportnimi letali in da se uporabljajo lahko kakor igračke.
Spomnil sem se svojega očeta, ki ie bil tudi pionir v prometni politiki ameriškega podeželja. Ko je namreč Henry Ford odprl svojo tovarno, si je nabavil avtomobil in prepričeval tovariše, da mora imeti vsak izmed njih svojega forda. Prepričan sem, da bo ameriški narod avtomobilistov postal zdaj narod pilotov ...
Nova idustrija majhnih letal je velikega poiiiena tudi v pogledu narodne obrambe USA. Tu je neizčrpen rezervoar ljudi, ki so pripravljeni v svojih udomačenih letalih pomagati državi v primeru potrebe. Na tisoče Američanov že križari po nebu v svojih lahkih, modernih letalih. Mnogi izmed njih sicer še nimajo pilotskega izpita, toda umejo leteti tudi ob najslabšem vremenu. Neustrašni so
—	in to je mnogo.
Zdaj imajo USA že 50.000 izvežbanih pilotov. Vsako nadaljnje leto jih bo najmanj toliko več, narod bo polagoma res postal vojska letalcev.
Seveda, ljudje, ki so ustanovili tovarne za majhna športna letala, niso mislili na vojno. Njih ideja je bila, privaditi Američane na polete po zraku. Zdaj se nehote vežbajo piloti tudi za vojne namene, če bi se pokazala po-tteba.
žKonstrukter tipa »Cub«, inženir Piper in inženir Taylor, ki sta sestavila pritlikavo letalo tipa s>Tayiorcraft«, sta postavila svoja podjetja v idealne svrhe! Njih letala niso za vojno, naravno, če bo treba, bosta pomagala izdelovati tudi te,
Majhna letaia so najprirodnejše sredstvo za zadostitev letalskim strastem ameriške mla
HUMANISTIČNA MORALA —
PRODUKT KAPITALIZMA?
Kar se človeka tiče, njegova morala v marksizmu ne obstaja več samu iz sehe, ampak le še kot narava razreda. V tem pomenu sta mu proletarec in meščan dra bistveno različna človeka, dve moralno različni bitji. Is tega sledi, da ljudis po svoji osnovni moralni vrednosti ni;',o več drug drugemu enaki, kar pomeni dalje, da ni več ene ter iste obvezne morale za vse ljudi. In res, za marksizem je tako imenovana humanistična morala meščanska morala, ker mu je produkt kapitalističnega gospodarskega sistema, ne pa tisočletni napor najboljših, najiskre• neiših. posameznikov vsega človeštva. — {E. Kocbek v »Dejanju«, dec. 1940.)
V. P. POTEMKIN
je napisal »Zgodovino diplomacije«. Razpravlja o diplomaciji klasične Grčije in
dir.e. Eno takšno letalo stane 995 dolarjev,
50.000	din in se lahko plačuje na obroke, kakor avtomobil. Prodajalci sprejemajo tudi stara letala in dajejo zanje nova z doplačilom razlike, ki ostane po oceni starine.
V	Rochestru pri New Yorku je shranjeno prvd letalo, ki ga je izdelal Taylor še kot študent. Bilo je to 1917, ko so šle USA v evropsko vojno. Vlada je tedaj prepovedala izdelavo privatnih letal. Taylor je prenehal z delom, po vojni pa intenzivno nadaljeval. Kot mlad inženir se je 1925 naučil pilotiranja. Prvo letalo je prodal zelo poceni. Njegov brat je poletel z njim in še enim potnikom iz New Yorka v Detroit. Zaradi pokvare v motorju je letalo padlo na tla, oba potnika sta se ubila...
Toda, Taylor ni miroval. Skonstruiral je nadaljnjih 15 letal. V gospodarski krizi 1929 je
dega Taylorja 100.000 din. Delo je začelo znova, konstruirali so jadralna letala z majhnim motorjem in jih prodajali za 65.000 din. Leta 1935 so izdelali že 228 aparatov, 1936 so jih prodali 523, 1. 1939 2000. Danes leta med ameriškimi farmami nad 6000 majhnih letal. Z njimi letajo tudi trgovci, odvetniki, stražniki, mehaniki, pa tudi delavci, ki jih dobe na posodo.
—	To je šele začetek. Zdaj gre posel dobro. Nismo več deficitni. Prišel bo dan, ko bo lahko vsak poedinec imel lastno letalo ali si ga pa izposodil od soseda, kakor so danes avtomobili na razpolago prijateljem, mi je dejal inženir Piper.
V	Ameriki raste nova industrija. Industrija, ki mimo ogromnih tovarn za oboroževanje
njegovo podjetje propadlo, ostal je kot nava- j dviga Američane na krilih pod nebo. Vstaja den delavec v tovarni.	i	narod pilotov, ki bodo nekoč morda še zelo
Prišel je inženir Piper, vložil v podjetje mla- i koristni obsežni celini Novega sveta.
Španski glas o letalski vo!ni
Madridski list »Pueblo«, organ španske falange, piše o letalskih izgubah v minilem letu in pravi: »Nemci prehajajo molče preko tega, kar jim ne prija. Zato neradi govore o izgubah v zraku. Po angleških poročilih so izgubili Nemci lani 4066 letal, Angleži 1679. Stanje je tedaj 2:5.1 v korist Angležev. Lahko rečemo, da so te številke objektivne. Sam potek dogodkov priča o tem. Nemčiji ni uspelo, da absolutno prevlada nad angle-
škim nebom, kar je tudi glavni pogoj za invazijo.
V	britskih podatkih je treba poudariti značilno dejstvo: odstotek nemških letal, ki so jih zbile britske protiletalske baterije, znaša 18%. Efekt angleške zračne obrambe se je torej zelo povečal, prej je znašal le 5 do 6%. če bosta hoteli Velika Britanija in Nemčija izvojevati letos zmago, bosta morali vpreči mnogo večje napore, kakor sta jih lani.«
zdravljati po ,,starem norveškem načinu'’ z iztegnjeno desno roko in znanim vzklikom. Vsi državni uradniki in nameščenci morajo pozdravljati tako, v ministrstvih so ta pozdrav uvedli že pred tedni, zdaj so na vrsti stražniki, šoferji in sprevodniki vseh prometnih zvez. V vseh javnih lokalih vise plakati, ki pozivajo narod, naj pozdravljajo „po načinu svobodno rojenih norveških prednikov”.«
Norvežani ima:o »svoj star pozdrav"
V	dopisu iz Stockholma poroča »Neue Ziircher Zeitung« naslednje: »Odnošaji na Norveškem so se zadnje čase tako zaostrih, da je računati z razpadom „Quisslingove narodne skupine”, če se ne bodo oblastva močneje zavzela zanjo. Okupacijske oblasti so se zato od-
ločile, da podpro 'te skupine povsod, kjer obstajajo. Na konferenci predstavnikov Ouisslingovih pristašev in državnega komisarja Terbovena je bilo namreč ugotovljeno, da Ouisslingovo gibanje nima med narodom odmeva. Vlada je zato izdala ukrep, da mora narod poslej po-
Včeraj se je začel naskok britanskih čet na Tobruk. Tudi tu, kakor pred Bardijo, imajo največji del operacij v rokah Avstralci. Ti so se izkrcali zavzetju Bardije ko hladnokrvni, požrtvovalni borci. Na sliki vidimo Avstralce, ko se urijo v metanju ročnih granat.
Kultura
pr« v
v*
m
10.000	radio-aparatov za angleško voj.
sko doma in v prekomorskih bojiščih je darovala angleška vlada. Dala je zanje
200.000	funtov šterlingov.
Verjetnost za zmago Velike Brtanijc
je 75 odstotna. Toda samo v primeru, če se ji posreči ohraniti svojo vojno mor, narico nedotaknjeno, je izjavil spiker ruske radio.postaje v Rostovu.
O	invaziji v Veliko Britanijo piše v »Corriere della Sera« italijanski general Carlo Romano ter zaključuje: »Morda so Nemci pripravljeni, žrtvovati za to pol milijona ljudi. V vsakem primeru pa morajo prej uničiti angleško vojno mornarico in zrakoplovstvo. Ta cilj pa je v ostalem skoro nemogoč.«
Ves pridelek pomaranč je odkupila angleška vlada na Jamajki.
Kakor se je nekdaj na Hrvatskem s hrvatske strani govorilo Srbom, da so oni en narod s Hrvati, tako se je zduj v novi državi, Jugoslaviji, s srbske strani govorilo Hrvatom, da so oni s Srbi en narod, narod jugoslovanski. (Dr. Mihaj-lo Ilič v članku »Česa ne sinemo delati« v beograjskem »Napredu«.)
Kako ie bilo pri volitvah v Rusiji
»Neue Ziircher Zeitung« piše k zadnjim volitvam v Estonski, Letonski, Litvi, Besarabiji in severni Bukovini, da »je bito že vnaprej jasno, da bodo izvoljeni komunistični kandidati. Naslednje številke pa povedo, kako so se uradni krogi potrudili, pridobiti predvsem intelektualne kroge baltskih držav.
V	Vilni je nastopilo 2000 agitatorjev, v vsej Litvi blizu 50.000. Neko pismo iz Rige v moskovskih »Izvestjih« piše o 233 umetniških brigadah, ki so skrbele za agitacijo. Podobno je bilo v Tallinu, Ki-šinjevu in drugod. List ne zanika, da so predvsem baltske province v novih prilikah dobile močnejšo socialno noto s tem, da so bila po odhodu razdeljena posestva nemških izseljencev, da je postalo gospodarsko življenje v sklopu širokega zaledja močnejše. Mnenja pa je, da bi bil ob povsem svobodnih volitvah rezultat drugačen, ker da je med novo pridobljenim prebivalstvom velik odstotek onih, ki se boljševizma otepajo.«
Sodelovaje IjubPanskega
in mariborskega gledališča
srednjega veka, predvsem dežel Bližnje-
(K jutrišnjemu gostovanju v Ljubljani)
Jutri zvečer bo, kakor smo že poročali, gostoval mariborski dramski ansambl pod vodstvom režiserja Jožeta K o v ič a v Ljubljani, kjer bo igral Maksima Gorkega dramo »Na dnu«. To gostovanje nam dokazuje, da dolgoletna prizadevanja za poglobitev kulturnega sodelovanja med Mariborom in Ljubljano le niso ostala popolnoma brezuspešna, čeprav tudi še niso rodila tistih rezultatov, ki si jih želimo. Skoraj dvajset dolgih let je bilo treba, da se je mariborskemu gledališču odprla pot v Ljubljano in ljubljanskemu v Maribor in da šo postala vsaj vsako leto enkrat izmenična gostovanja nekakšna kulturna potreba in dolžnost.
Ne bomo obnavljali rekriininacij o vzrokih, zakaj sodelovanje med obema slovenskima gledališčem tako dolgo ni bilo mogoče in zakaj tudi zdaj še ne gremo korak dalje in ustvarimo stajnih izmeničnih gostovanj večjega obsgga, kar bi bilo ob dobri volji prav gotovo mogoče, eno pa moramo vendarle omeniti: Ljubljana je gledala vse do nastopa mariborske drame s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi« na ljubljanskem dramskem odru na mariborsko gledališče zviška navzdol. Zato je bilo omenjeno prvo gostovanje za Ljubljančane odkritje Trdno smo pa prepričani, da
«? ^»oda. Posebno poglavje je posvetil j^Sd. O®. drama KuT^ejK
diplomaciji Bizanca m starega Rima, ob- vsem priznanjem, ki ga zasluži tako režiser
Širen zaključek obsega	pozni srednji	vek	kakor vsi igralci, čeprav si je mariborsko gle-
>n diplomatski	pregled	razvoja vseh	ev-	dafišče ustvarilo morda svoj lasten, od Ijub-
ronskih rlr/iv	Kakor	znano ie bil	Po-	l'an8kega nekoliko različen način igranja. Ta
'opsKih držav	IvaKor	znano, je nn	l o-	način je utemeljen v bistvu slovenskega Mari-
tetnkm pomočnik komisarja za zunanje bora, ki ga je življenje prisililo gledati na do-
Zadeve, Litvinova	gajanja bolj realistično, kakor je bilo treba
Ljubljani v njenem ugodnejšem položaju. A prav to služi lahko v dopolnilo slovenskega kulturnega in občega izživljanja in za medsebojno plodonosno tekmovanje.
Zato želimo, da bi ob priliki jutrišnjega gostovanja Mariborčanov v Ljubljani in prihodnjega Ljubljančanov v Mariboru tudi širša javnost manifestirala obojestransko željo po sistematizaciji takih gostovanj. Mi v Mariboru si iskreno želimo, da bi mogli pozdraviti Ljubljančane vsako leto vsaj enkrat na večdnevnem gostovanja s prikazom vseh najboljših vprizoritev sezone. Vrzel, ki bi nastala za te dni v Ljubljani, naj bi izpolnili Mariborčani z odigranjem svojega najkvalitetnejšega repertoarja. Ako se je lani s strani Ljubljane na-glašala potreba po tesnejših stikih med ljubljanskim in hrvatskimi gledališči, potem je še vse prej potrebno, da se ustvari skupnost med ljubljanskim in mariborskim. S to željo spremljamo Mariborčane v Ljubljano in bomo sprejeli tudi Ljubljančane v Mariboru. -r.
LJUBLJANSKI ZVON
Kakor je pri naših revijah že navada, smo dobili tudi zakljc "no dvojno številko lanskega letnika - Ljubljanskega Zvona« šele v jamarju. Vsebina zvezka je obširna in bogata: esejem se pridružuje beletrističiia proza in poezija, dalje pa slede razni referati in drugi prispevki. Uvodno razmišljanje »Nekdo šepeče .< je napisal 1. D r-n. Posvečeno je problemom vojne, tudi sedanje, a je veliko prej literarno duhovičenje kakor stvarno razglabljanje, tipičen primer tistega, kar se je pri nas Slo-
vencih razpaslo prav v sedanji dobi, o kateri bi se morali zavedati vsaj to, da bo dokončno odločila tudi našo slovensko usodo in se zato stvetovni boj ne bije nekje na nekem — tujem kontinentu. Ne smemo se potem čuditi, če smo murn kraj ceste, po kateri koraka svetovna zgodovina. O problemih Lepote razmišlja pod naslovom »Blodnja za Lepoto« Juš Kozak in sklepa s spoznanjem, da se z razvojem človenške družbe izpreminjajo tudi oblike in vsebina Lepote. F. Bezlaj referira o ruskem kritiku N. G. černyševskem, M. Lipo v š e g razpravlja o našem glasbenem življenju in se zavzema ob koncu zlasti za resnejšo in avtoritativnejšo kritiko, prav o problemih umetnostne kritike pa razpravlja takoj nato tudi Dragotin Cvetko. V. Kersnik piše poglavja iz filozofije, B. Tušek razpre-za zanimive misli o pravnem odnosu slovenskega kmeta do zemlje, ugotavljajoč pravilno, da je postalo pri nas zadružništvo že nekak demagoški konjiček sedanje dobe, univerzalno zdravilo za vse kmetske nadloge, kakor tudi, da nam pravni odnos slovenskega kmeta do zemlje odkriva vse rane sedanjega stanja, a nakazuje tudi probleme za bodočnost. F. Seršen piše o Tolstem, B. Borko referira po F. X. šaldi o grški plastiki v Rimu, V. K r a j g e r po L. Adamiču o Kmetu in politiku, B. B o r k o o češki in slovaški antologiji slovenske lirike, ob koncu pa slede še ocene. Leposlovje so prispevali: prozo: Tone Šifrer krepko kratko novelo »Moža iz legije«, L Brnčič odlomek iz povesti >čarobni krog«, F. Godina prekmursko novelo »Šandor pripoveduje«, poezijo pa: I. Gruden, Jem Ledina, in Vladimir Pavšič. S tem je zaključil LZ svoj jubilejni šestdeseti letnik. -r.
k Stari vojnik. V založbi Male dečje biblioteke v Beogradu je izšel kot 23 snopič Srničev P,re.Y?.d Karta Ewalda pravljica »Stari vojak«. Knjižica, ki stane le 2 dinarja, obsega pa 32 strani, je natisnjena v cirilici ter ilustrirana. Naroča se v Beogragu, Ljubljanska 88.
Gosoodarske vesti
Smisel samostojnega finančnega življenja
Že pred nekaj dnevi srno objavili nekaj poglavitnih postavk iz novega preračuna banovine Hrvatske. Preračun je večji od lanskega za 376 milijonov 372 tisoč din. Za kritje vseh predvidenih izdatkov je bilo potrebnih skoraj dve milijardi din. Težko bo doseči toliko dohodkov, kljub povečanju najrazličnejših neposrednih davkov, trošarin, banovinskih doklad in taks. Dosedanji dohodki ne bodo dovolj, čeprav so banovinske doklade povečane od 25 na 50 odst. Trošarine ne dosegajo predvidenih dohodkov. ker so deloma prevelike, deloma je kontrola nad pobiranjem nepopolna. Neposredni davki težijo v glavnem mestno gospodarstvo, zaradi težav industrije in trgovine pa bo dohodek od njih še manjši. Zato dr. Hinko Križman poudarja, da mora pri vsaki finančni politiki veljati načelo, da so dovoljeni samo izdatki,
ki so možni. Predpogoj napredka in mo-j či vsakega političnega organizma je do-1 bro, varčno in strogo denarno poslova-j nje. Težko je najti kritje že za nujne in neodložljive potrebe. O teh bi morali poučiti javnost, ne pa o neizvedljivih načrtih. Finančna sredstva banovine so omejena na gospodarsko moč njenega področja in zato ni verjetno, da bi bila
večja kot prejšnja leta. Lahko se samo pravilneje in pravičneje uporabljajo. V javnosti bi okrepili smisel za fin. možnosti, za varčnost, davčno moralo in redno izpolnjevanje obveznosti. V tem je temeljni smisel samostojnega finančnega življenja in vrednost banovinskih preračunov.
Draginja in kmečki preračun
Mali kmečki posestnik nam piše:	Po-
sebno ljudje po mestih živijo navadno v zmotnem prepričanju, da smo kmetje zadovoljni z draginjo ter da imamo veliko korist od nje. Toda temu nikakor ni tako, vsaj pri ogromni večini ne. Predvsem se niso dvignile cene vseh pridelkov enako.
1	q pšenice je bil pred letom od 200 do 250 din, danes je pri nas od 300 do 350 din. Toda še mnogo bolj je narasla ce-
Pravilna peka iz pšenično-koruzne moke
Vprašanje prehrane je z vsakim dnein važnejše. Najvažnejše vsakodnevno hra-nivo pri nas je nedvomno kruh, ki ga mesijo pri nas iz pšenice, rži, koruze itd. 2e od nekdaj je bilo pravilo, da se pri mletju moke, posebno pšenične, poizkuša dobiti čim več moke brez primesi lupine, t j. otrobov. Toda danes so taki časi, da moramo dodajati moki tudi gotov odstotek otrobov, posebno še pri pšenici, da bi tako dobili čim večje količine moke. Poleg tega pa moramo mešati še to moko s koruzno. Znano je, da koruza nima iste količine beljakovin v zrnu, kot pšenica. Ce mešamo ipšenično ntoko s koruzno, ni mogoče speči tako rahlega kruha, kot če bi bil iz same pšenične moke. Da pa lahko pek ali gospodinja speče tudi iz mešane pšenične in koruzne moke lep, rahel kruh, morata biti pri izbiri moke previdna. Mehka, zelo fina moka, pa bodi to koruzna ali pšenična, je težka, vsrkuje manj vode, lepa pa je na pogled. En dan ali par dni star kruh iz te moke pa je težak in gre’' barve. Zato so ga n. pr. v Zagrebu krstili za »beton«; Bolj debelo mleta moka je na pogled temnejše barve in lahko vidimo v njej več otrobov. Toda kadar se mesi iz nje kruh, vsrkuje več vode, testo potrebuje bolj vročo peč — zato pa je tudi kruh bolj rahel in ostane dalje časa sočen. V moki, ki je zmleta na debelo, je tudi staničje bolje ohranjeno. Z debelo moko pa niso zadovoljne gospodinje zaradi otrobov, ki se nahajajo v taki moki v večjih kosmih in dajejo raznim kuhinjskim izdelkom slabši videz. Peki so večinoma spoznali te lastnosti koruzne in
pšenične mešanice. Pozabiti pa tudi ne smemo, da se s takim kruhom hranijo naši kmetje leto in dan ter da so izjeme le v bolj žitorodnih krajih in pri bogatejših.
DAVČNI ODPISI
Prejeli smo: »Pred kratkim smo čitali dopis v »Večerniku« glede davčnih od-prsov v slovenjegraškem okraju. Dotični dopis navaja, da so si davkoplačevalci oskrbeli za odpis zastalih davkov do 1. 1937 vsa predpisana potrdila in jih tudi pravilno kolkovali. Na sestanku županov v Mariboru je bilo ugotovljeno, da so prošnje že povsod rešene ter vprašanje odpisov že urejeno. Na slovenjegraškem davčnem območju pa so ves čas zaostali dolg izterjevali. Tudi v območju celjske davčne uprave se godi isto in se davčni zaostanki tudi tukaj izterjavajo od onih davkoplačevalcev, ki so prosili za odpis. Prizadeti prosijo, da bi se ta zadeva tudi v Celju čimprej likvidirala in uredila.«
g l2Utt vagonov .sladkorja iz inozemstva
je dovoljeno uvoziti pooblaščeni gospodarski družbi (Pogod; v Zagrebu. To količino 1k> dobavil češko-Moravski Protektorat.
g Svet za zunanjo trgovino bo imel 7. febr. v ravnateljstvu za zunanjo trgovino konferenco z zastopniki gospod, zbornic. zadružnih zvez. Gospod, sloge. Pogodu, Prevoda itd. Razpravljali l>odo o razvoju in režimu zunanje trgovine, organizaciji uvoznikov in izvoznikov, in o željah in predlogih gospodarstva) ikov.
g .»• tramvajskih vozov namerava kupiti v kratkem v Italiji lrcograjska občina, pozneje pa še novih 05. Voz Ihi stal
565.000	din.
na potrebščinam, ki jih moramo mi kupovati. Večina med nami pa pridela kvečjemu toliko, da se za silo prebije z družino. Mnogi bi morali celo dokupiti, če naj bi se redno prehranjevali, še sledeči primer: Lani smo prodajali surove svinjske kože po 14 din 1 kg ter kupovali podplate po 10 do 20 din par. Letos prodajamo kože po 16 din, par podplatov pa stane 30 do 40 din.
g Uredba o spremembah zakona o pokoj ninskem zavarovanju nameščencev ho baje že v kratkem objavljena.
g Dovoljena vlažnost koruze za januar je 23 odst., za februar pa 22 odst. Pri-zad bo zato plačeval koruzo, ki ni sušena umetno v januarju po 212 ,v februarju pa po 216 dih za 100 kg franko vagon nakladalna postaja na glavnem pridelovalnem področju.
g Družba Mitropa Sehiat- ond .Speise-vvagen A. G. iz Berlina .ki ima poleg Nemčije tudi monopol v nekaterih državah Vzhodne Evrope, bo po 1 .febr. prevzela tudi službo na naših progah.
g 7 milijonov ton več žita kot doslej bi lahko pridelala Jugoslavija po mnenju nemškega strokovnjaka W. Hubenerja v listu »Internationale Agrar - Rundschau« in sicer na sedanji zasejani površini. L. 1938. pa je po njegovih podatkih pridelala le 8,770.000 ton raznih žit (pšenice 3,030.000 ton, rži 230.000 ton, ječmena 420.000, koruze 4,740.000 ton itd.f Za tak napredek je nujna sodobnejša obdelava, predvsem pa dobro seme, moderni stroji, umetna gnojila in strokovna izobrazba poljedelcev.
g Za tujce smatra devizno ravnateljstvo Nar. banke v zvezi z zbiranjem podatkov o tujem kapitalu vse tuje državljane, ne oziraje se na čas njihovega bivanja v naši državi.
g Stalen urad v Carigradu bo imela naša tekstilna industrija. Vzdrževal bo stike s turško industrijo in s turškim bombažnim sindikatom, pa tudi z volnenimi in bombažnimi sindikati v Perziji in Iraku.
g Centrala parobrodarskih družb na Reni
je od začetka tega leta v Duisburgu. Posle bo vršil poseben odbor, kateremu morajo biti prijavljeni sklepi transportnih pogodb, g Pomanjkanje bombaža v Bolgariji je
zaradi otežkočenega uvoza precej občutno. Zato skušajo čim bolj dvigniti domačo proizvodnjo. Oblasti bodo začele kmalu razdeljevati v le svrhe bombažno seme.
g Dolžina elektrificiranih železniških prog v SSSR znaša 1870 km. Najvažnejše elektrificirane proge so na Kavkazu.
Drobne novice
n Električni zvonec je sam alarmirat sredi noči slugo v gorečem poslopju ograjnega načelstva in drugih uradov v Pro-kuplju. Sluga je nato alarmiral še okolico in so požar pogasili. Ogenj so povzročile saje, ki so se vnele. Toda slučajno je toplota povzročila električni spoj pri alarmnem zvoncu in je takorekoč požar sam alarmiral gasilce.
n 1 milijon din za zimsko pomoč so nabrali doslej v vrbaski banovini.
n tki letnica rojstva kn jiževnika Milana Begoviča je bila svečano obhajana v Splitu.
n Za dijaška planinska okrevališča na
Hrvatskem je odobril lian Hrvatske skupno 2 in pol milijona din. Skupna vsota izdatkov banovinskega fonda za zdravstveno zaščito učencev banovine Hrvatske znaša 6.140.000 din.
n 5 milijonov din škode je povzročit požar na zagrebškem bogoslovju.
n <2.8 odst. kmečkih sinov je na zagrebški univerzi, delavskih 0.8. obrtniških 5.9 .trgovskih 12.5, svobodnih poklicev 7.8, uradniških staršev pa 12 odst., drugih 18 odst.
n V Budimpešto je odpotovalo Akad. pev. društvo ..Obilic" iz Beograda, ki bo na povabilo budimpeštanskih visokošolcev priredilo več koncertov v madž. prestolnici.
n Radijsko postajo v Skoplju bodo na praznik sv. Save 27. t. m. svečano odprli. Oddajala bo deloma samostojen program, deloma prenašala beograjsko emisijo. V upravnem odboru so tudi trije člani beograjskega radija.
n Moderno železničarsko prenočišče so si zgradili hrvatski železničarji v svoji koloniji Trnje pri Zagrebu. V njem bo lahko prenočevalo dnevno 120 železničarjev, ki spremljajo vlake.
n Dvignili so potopljeno motorno jadrni' co ..Nevidjane", ki je pred tremi tedni utonila v podvelebitskeni kanalu s tovorom 2 vagona surovih kož za Zader. Reševali je "pomagal „Spasilac" z dvema jadrnicama.
Radio
četrtek, 23. januarja
Ljubljana: 7.15 plošče, 12 operne uverture (pl.), 13.02 zabavna gl. (pl.), 17.30 RO, 18.40 slovenščina za Slovence, 19.50 deset minut žaba.e, 20 fantje na vasi, 20.45 večer slov. skladateljev (RO). — Beograd:	11.35
zabavni koncert, 13.50 koncert voj. godbe, 17.50 koncert RO, 18.35 plesna gl.,. 20 zabavna ura, 22 zabavni koncert RO 22.50 ple-snagl. — Zagreb:	17.30 koncert lahke gl.,
18 havajska gl., 20.30 zvočna igra, 21 nar. pesmi in plesi. — Bratislava: 15.30 Haydnove skladbe, 19.40 operetna gl., 20.50 Beethovnova sonata. — Praga: 10.15 lahka gl., 11.30 pisan konc. 15.55 lahka gl., 16.55 plesna gl., 22.10 A. Dvorak. — Sofija: 17.30 lahka in plesna gl., 18 bolg. pesmi, 19.50 lahka gl., 20 simfonični koncert, 21.30 lahka gl., 22. plesna gl. — Beromiinster: 18.25 komorna gi. na dvoru Ludvika XIV., 19.55 koncert RO, 20.30 pisan spored. — Budimpešta: 13.30 plesna gl. 15.20 pisan koncert, 17.15 plesna gl., 18.15 ciganski koncert, 19.20 operetna gl., 22 ciganski orkester. — Francija I: 17 koncert zabavne gl, — Italija I: 14.40 simfonična gl., 18.40 koncert zabavne gl., 19.30 O. Respighi ? Plamen:-.
W. E. BARTHELL:
28
ZENA V DŽUNGLI
Eksotični rommn is INDIJE
»Mister Forrest, po najinem srečanju pri lordu Sadliamu, teden dni pred praznikom pri !ady Oliviji, sem vam pripovedoval o'svoji nečakinji.«
»Ali rigiit. mister Wijgard.«
»Tedaj ste mi pitrdili, mister Forrest, da je podjetje moje sorodnice brezizgled-no.«	»
■ Pozabil pa nisem dodati, da je missis VVilgard redka in občudovanja vredna žena, in da se lahko zgodijo nenavadni dogodki.«
»Vseeno — b»li ste z menoj mnenja, da je storila več ko svojo dolžnost, in da je čas, opustiti te poizkuse.«
■Svoje mnenje lahko spremenimo, mister Wilgard. Tedaj missis VVilgard še nisem poznal, in -«
Zdaj jo pa poznate,« ga je prekinil James VVilgard burno. »Kot staremu in izkušenemu možu mi boste pritrdili, da je bila bolj missis VVilgard kakor pa njeni načrti, ki so vas vzpodbudili!«
Začudeno je pogleda! Henry Forrest.
lega ne razumem.«
■ No dobro — to se pravi
•	Oprosti, stric James!« se je oglasilo za njim od vrat. Pred njima je stala Beata hladno kakor kip. Pozabil si me pač poklicati! Mister Forrest, zelo sem vesela, da vas vidim,«
Ponudila je Angležu roko k poljubu in pogledala čez njegovo sklanjajočo se glavo svojega sorodnika smehljajoče in jasno.
»Nikakor nisem pozabil; želel som sa-itK) na sament govoriti z mister Forre-stom!« je mrmral razdraženo.
»Tega ne morem dopustiti!« odvrne Beata malomarno. »Mislim, da imam pravico biti prisotna, in tej pravici se ne mislim odpovedati. Dovolil boš. da ponovim tnister Forrestu izboči v oči tvoje včerajšnje očitke.«
»Ne, tega ne dovolim!«
»Prosim te nujno, da tni to dovoliš. Iz mojih pst bodo slišati manj žaljivo, stric James. — Mister Forrest, moj stric se ne strinja z najinim načrtom. Želi, da ostanem tu, in da opustim iskanje Agnes. Misli, da počenjam z najinim skupnim potovanjem nepopravljivo družabno napako —«
Henry Forrest je dvignil roko.
»Missis VVilgard je mogoče edina žena na svetu,« je prekinil Beato. obrnjen proti Jamesu VVilgardu, »za katero družabni zakoni niso pisani.«
■	Hvala vam!« pravi Beata.
Na čelu James VVilgarda so se napele žile: z rokami na hrbtu je hodil sem in tja.
»Gledam naj torej,« je začel s pritajenim glasom, »kako moja edina sorodnica na svetu uničuje svoje zdravje, svojo bodočnost, svoje premoženje. — Gledam naj, kako drvi edini človek, ki mi je blizu, za neko utvaro. — Gledam naj, kako drvi z odprtimi očmi v blaznico — gledam naj enostavno in nič ne storim —«
»Stric James,« prosi Beata, »čutim, da misliš dobro. Čutim tvojo naklonjenost; vem, da vse, kar praviš in delaš, prihaja le iz iskrenega srca. Toda kar mi je naloženo storiti, je močneje in večje kakor vse vezi sveta.«
»Mister VVilgard,« se je vzdržno obrnil Forrest proti njemu, »močno in plemenito samo je, kar dviga človeštvo. Sveta, navdušena misel nas more voditi k nesluteiim višinam. Razumem vaše pomisleke — toda 'pomisleki ne morejo nikogar ovirati, da bi se ne razvijali na svoj način. Verjemite mi le; če vse pretehtam, in če preiščem kraj in vendar nič ne najdem, bom prvi. ki bom pregovoril missis VVilgard, naj svoje iskanje opusti. Dovolite ji, naj še enkrat poizkusi.«
Pogled Jamesa VVilgarda je letel raziskujoče od enega do drugega, 'roda Mikajta prijazna poteza ni razsvetlila starega, strogega obraza.
■	Ne!« je dejal. »Ne pristanem; ničesar ne odobravam. Seveda pa tudi ničesar ne morem preprečiti. Če bi mogel, hi Beata ne smela prestopiti praga Stori torej, kar hočeš — toda to storiš brez mojega pristanka, brez moje pomoči in brez mojega prijateljstva.«
S tem se jc hladno priklonil pred Angležem in šel brez pozdrava mimo Bea-te. Obema se je. zdelo, da se je za ped zmanjšal, kakor da koraka liki truden, star mož s težkim bremenom.
Z vzdihom se obrne Beata proti Heu-ryju Forrestu.
»Nikoli nisem vedela, koliko ljubezni tiči v tem starem, samotnem možu ... In ort mi je ni nikoli pokazal. Boli me, da jnu povzročam bolečino.«
Forrest jo pogleda. V svojem sočutju jc bila tako lepa. .
»Potujeva lahko že dva dni prej. če vam je prav,« pravi tiho.
Tedaj mu je zasijal svetal tok luči iz
njenih oči nasproti. In Henry Forrest si
je mislil: Tako lepa je... v svoii »reči! *
S skrito skrbjo je sledil temen pogled služabnice Mawase gospodarici. Nič več je ni težilo breme minulih tednov, trud-nost, brezupje. Bila je okrepljena, njene oči so žarele, kakor bi se njena življenjska moč pomladila. Njene kretnje so bile lahkotnejše, milejše. Včasih je celo šini! svež smehljaj čez njen obraz
S skrivnostno srečnim glasom je zašepetala Indijki: »Veruj. Mtnvasa. najdemo jo — veruj!«
Nekoč je prijela dekleta za roko:
»Frosim te, Mavra s a — ne zapusti me! Ne govorim o povračilu, o hvaležnosti
—	ti mi nisi nikaka služabnica, ti si mi prijateljica. Nikoli ti ne ho treba jesti tujega kruha, ce sc vrnemo srečni Imam te rada. Ma\vasa.« In poljubila ie prestrašeno dekle na celo.
Nov ee
Kako naj se izvede regulacija Pesnice
Z izrednim veseljem so posestniki v Pesniški dolini sprejeli vest, da je za regulacijo Pesnice zagotovljenih 35 milijonov din. To lahko pomeni za kraje ob neregulirani Pesnici naravnost rešitev in vstajenje iz dosedanjega gospodarskega umiranja.
Regulacija naj obsega ne regulirano strugo Pesnice v prvi vrsti tam, kjer so poplave najobsežnejše in najčešče, to je v srednjem toku od železniške proge (Maribor—Pesnica) preko Sv. Marjete do
Sv. Trojice! Ta del je najhuje prizadet, ker sledi neposredno gornjemu toku, ki je bil reguliran — žal napačno — prej kot spodnji tok — še v bivši Avstriji. Vemo, da je to nepravilno, a le tako se more odtehtati napaka pričetne regulacije, ki najhujše prizadene navedeni srednji tok. Res to ni strokovno pravilno, je pa gospodarsko nujno.
Regulacija naj obsega tudi spodnje toke vseh pritokov Pesnice ter naj se ob teh izlivih zgradi zaporne naprave, s kate-
rimi se v letih suše lahko regulira pritok vode itd.
S	čimprejšnjimi in naglimi ogledi naj se ponovno ugotovi smer tu in tam prenesene struge Pesnice ter pusti do besede tudi uvidevne posestnike-mejaše!
Z regulacijskimi pripravami se naj takoj že zdaj prične, zemeljsko delo pa naj sledi ob prvem primernem času —- brez vsakega odlašanja. Pri delih je treba zaposliti predvsem naše brezposelne in sezonske delavce, -o-a.
Strahovalec Slovenskih goric v dimniku
Slovenjegoriški in prekmurski orožniki so si že dalje časa prizadevali, da bi ujeli zloglasnega vlomilskega kolovodjo Ivana Bratka in njegove pajdaše, ki so že nad dva meseca strahovali podeželje. Končno je bil njihov trud kronan z uspehom: 24 letnega Bratka in njegovo tolpo so izsledili in ujeli.
Bratko je, dasi mlad, zagrešil že vrsto vlomov in razbojništev. Zaradi podobnih zločinov je bil obsojen v Mariboru tudi na tri leta težke ječe, posrečilo pa se mu je 5. novembra preteklega leta pobegniti iz mariborske kaznilnice. Rokovnjači! je kar v kaznilniški obleki. Bil je močno oborožen ter pri vsakem najmanjšem odporu uporabljal samokres.
Zadnje čase je Bratko s svojo tolpo zagrešil več zločinov v Križevcih in okolici, v Slovenskih goricah in v celem Prekmurju. Zadnji njegov zločin je bil
razbojniški napad na prekmursko grofico Battiany, o katerem smo tudi poročali.
20 VAGONOV DRV JE POKLONILA
Našička zagrebški mestni občini z željo, da jih razdeli med najpotrebnejše prebivalce. Ta dar bo mnogim Zagrebčanom ublažil letošnjo zimo.
Orožniki so zvedeli, da se Bratko skri-J Ljubljana va pri družini Dvoršak pri Sv. Barbari v Slov. goricah. Orožniki ljutomerskega voda so neko noč obkolili to hišo. Ko je Bratko uvidel, da ne bo mogel zbežati, je zlezel v dimnik. S tremi nabitimi samokresi je grozil svojim preganjalcem.
Razvila se je dramatična gonja, ki je končala z Bratkovo aretacijo. Orožniki so zakurili v peči in dim je zločinca iz-pametoval. Prilezel je iz dimnika črn kakor dimnikar in se pustil vkleniti. Z njim so odpeljali tudi oba brata Dvoršaka in nekaj drugih Bratkovih pajdašev.
Doslej je priznal 13 vlomov in razbojništev, pri katerih je napravil za okoli 100 tisoč din škode.
Vlom v Murski Soboti
V	noči od nedelje na ponedeljek so vdrli trije tatovi v trgovino Štivana Ernesta v Soboti ter odnesli veliko predmetov. kakor fotoaparatov, radio in različne dele koles. Že prejšnjo noč so si ogledali hišo, Mizarski vajenec Š., katerega sta starejša dva porinila.skoji majhno okno na železnih vratih, je metal blago skozi okno, ki sta ga zunaj zbasala v vreče. Vrednost ukradenih predmetov znaša 30.000. Lastnik bo vse predmete dobil nazaj.
UMOBOLNEŽ V KONJSKEM HLEVU
Posestnik Marko S. iz Markovcev pri Ptuju že več let trpi zaradi padavice, zadnje čase pa se mu je omrači! še um.
Domači so nesrečneža hlev, kjer je preživel
zaprli v konjski
Zaradi silnega mraza je ves prezebel. Ker je mož zelo trpel, so ga žena in hčerke spravile nazaj v sobico, kjer je prej-ečal noč in dan. Ko je nekoč šla mimo hiše orožniška patrulja in slišala stokanje, so možje postave .stopili v hišo. S. je tožil o hudih bolečinah po vsem telesu, obe nogi pa je imel deloma zmrznjeni. Takoj so poklicali zdravnika, da je nudil siromaku prvo pomoč.
200 TISOČAKOV V SLAMNJAČl
Te dni je prišla na sodišče v Sisku vdova Terezija Grozaj in prijavila, da je našla v stari slamnjači pokojnega svaka 213.200 din. Tisočaki so bili zaviti v papir in zašiti v slamnjačo. Starček, ki je imel tolikšen zaklad, je živel zelo skromno. Pokojnino, ki jo je prejemal, je redno vSi! v slamnjačo in nihče ni niti slutil, da ima mož toliko denarja. Sodišče bo
a Mariborsko gledališče bo gostovalo jutri 23. t. m. v ljubljanski drami v Maksima Gorkega dramo ,,Na dnu v režiji g. Jožeta Koviča. Ker je gostovanje mariborskega ansambla izreden gledališki dogodek, opozarjamo občinstvo, naj si pravočasno priskrbi vstopnice.
a Preobremenjenost ljubljanske bolnišnice najbolj izpričuje statistika za leto 1910, ki pravi, da se je lani zdravilo v bolnišnici 35.600 bolnikov, to je 1100 bolnikov več kot predlanskim. Zdravljenje v bolnišnici je bilo lani odklonjeno 1950 bolnikom, večinoma zaradi pomanjkanja prostora. Umrlo je skupno 613 bolnikov, in sicer 377 moških in 23(5 žensk. Potrdil za ambu-lahčno zdravljenje v bolnišnici je dobilo 3031 bolnikov .večji del državni nameščenci in revni ljudje. Iz navedenih številk je pa tudi razvidno, kako ogromno delo morajo v ljubljanski bolnišnici opravljati zdravniki iii strežniško osebje.
6	KG SAHARINA ZA »POROČNO DARILO«
Pri neki kmetici v okolici Varaždina so zaplenili 6 kg saharina in pet tucatov igralnih kart v skupni vrednosti okoli 10 tisoč din. Lastnica tihotapskega blaga je izjavila, da je saharin in karte kupila za poročno darilo neke sorodnice, ki se bo v kratkem omožila. Da pa bi mož ne vedel, koliko je za to priliko potrošila, je »poročno darilo« shranila pri sosedi. Seveda orožniki tej pravljici niso verjeli.
o V Podčetrtku sta umrla II letna posestnica Ana Počivalšek in 82 letni posestnik Anton .lug iz Pecla.
Novi naročniki
naj takoj po prejemu prve številke, ki ji
prilagamo položnico s pogoji za naročbo, nakažejo ustrezno naročnino! Vsako nakazilo za nas po položnici nam dostavlja Poštna hranilnica v Ljubljani, kar traja po več dni. zlasti ako je vmes kak praznik. Ako prve naročnine ne prejmemo čez nekoliko dni po odpošiljatvi prve številke, pošiljanje lista ustavimo. Pismene pritožbe radi tega niso potrebne, marveč samo pravočasno nakazilo. — Najcenejša naročba pa je z istočasnim nakazilom prve naročnine po položnici golici, ki jo dobiš pri vsakem poštnem uradu in jo izpolniš s številko našega čekovnega računa in naslovom: 11—409, »Večernik« — uprava Maribor, Na srednjem delu zgoraj pripiši »Nov« ali »Naročam list«, zadaj pa morebitne posebne želje radi načina pošiljanja lista, kar nič ne stane.
Uprava »VEČERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica št. 6.
o Odlikovani so bili duhovniki: Fran Bratušek ,dekan v Svetinjah pri Ptuju z redom Jugoslovanske krone IV. stop.; Andrej Bračič .župnik v Limbušu z redom sv. Save IV. slop. in Matija Škrbec, dekan v Kranju z istim odlikovanjem.
o Pri Sv. Pavlu pri Preboldu, v Dolenji vasi, je umrl 71 letni upokojeni šolski upravitelj Srečko Pečar, ki je rodom iz Hoč, študiral pa je v Mariboru.
o Zdravniško službo je razpisala banska uprava v bolnišnici v Murski Soboti. Prošnje je treba vložiti pri banski upravi do t februarja.
o Sokol Slivnica je priredil v nedeljo Nušičcvo komedijo v treli dejanjih ,,Navaden človek", ki je nepričakovano dobro uspela. Vsi igralci so podali svoje, vloge odlično ter so bili deležni od strani, občinstva burnega odobravanja. Želeti bi bilo, da nas v kratkem času zopet razveselijo s slično prireditvijo.
o Poplave grozijo zaradi taljenja snega v vsej Sloveniji. Ponekod so vode že prestopile bregove. Ista nevarnost grozi tudi ostalim predelom države.
o Litijska dolina je dobila novo električno napeljavo, ki jo je komisija nedavno pregledala in odobrila. Le nekatere motnje v razsvetljavi bo treba še odpraviti.
o Nezgodna kronika. V Litiji se je pri drsanju nevarno poškodoval brivski vajenec David Čarman. — Sobarica pri knezu NVindischgratzu na gradu Bogenšperku je pri sankanju tako padla, da si je zlo-mila nogo in poškodovala hrbtenico.
Saemnite se CMD!
Ptui
skoraj leto dni. 1 sedaj odločilo, kaj bo z denarjem.
Celje
Delo društva »Mali gospodar"
je v nedeljo podalo obračun dela v minulem letu. Društvo je lepo napredovalo in mnogo storilo za napredek gospodarstva — zlasti gospodarstva malega človeka. Po novih odredbenih pravilih ima društvo širši delokrog, ker vsebuje vse panoge malega gospodarstva. to je rejo kokoši, kuncev in gojenje vrtnarstva. Društvo bo priredilo posebne tečaje, na katerih bodo predavali strokovnjaki in obravnavali
kapunjenje petelinov-. Pri svojem delu je društvo našlo veliko razumevanje pri občini, banski upravi in kmetijskem odboru. Društvo se je včlanilo v Železničarsko splošno gospodarsko zadrugo v Ljubljani in Kmetijsko družbo v Celju zaradi lažje dobave raznih kmetijskih potrebščin. Lani je bil ustanovljen tudi vrtnarski odsek. Ima namen, propagirati gojitev zele-njadi. Tečaji, ki jih bo društvo pričelo
važna gospodarska vprašanja. Prete-J prirejat], bodo ob nedeljah dopoldne klo leto je društvo priredilo tečaje za j v telovadnici deške okoliško šole.
c Okrožno sodišče v Olju je lani obravnavalo 811 kazenskih primerov, med temi jih jo bilo 139 s preiskovalnim zaporom. itazprav je bilo 183, od teh 11 pred petčlanskim senatom. Obsojenih je bilo 558 oseb na daljšo kazen. Obtožnic je bilo vloženih 191 Od okrajnega sodišča je prejelo v rešitev 372 prizivov in 68 pritožb. Itazprav proti mladoletnim je bilo 28, od >eh je bilo 5 oddanih v državni zavod za vzgajanj« in poboljšanje.
Celje in alkohol. Na teritoriju mesta ia st‘ j1’ konsumiralo v minulem letu '017 hi vina. 193 hi piva, 110 hi žganja,
til finega vina in
hi
hi vina,	193
'08 hi špirita, 38 šampanjca.
e Pokadilo	se je	na	področju	glavne
zaloge tobaka	v Cejju Ida 1910. za 10 mili-
jonov 389.052'75 din tobačnih izdelkov napam 13,820.192 din lela 1939.: torej za 2.58 5fi607.r) din več. kakor lela 1939.
. c Naraščanje nezaposlenosti 20. t. ih. J«-- bilo v evidenci skupaj 1101 nezaposlenih moških 1131,	žensk	270.	10. t, m.	jih jj
bilo skupaj 1130, moških 890, žensk 231 'V'lo je na'razpolago: 2 hlapcema, 1 oskrbniku, 0 deklam. 2 natakaricama, t gostilni kuharici, 8 privatnim kuharicam, 2 shižkiujama in 1 poslrežnici .
e Pri padcu se je poškodoval oOlelni žel. sprevodnik Josip Magdič iz Zid. mosta.
c Mastni* občina razpisuje oddajo naveza gramoza na cesti Sp. Hudinja--Do-brava. Ponudbe je vložiti do 1 f. febr.
Kulturno delo Narodne čitalnice v Ptu u
Narodna čitalnica v Ptuju je imela te dni 77. občni zbor, ki mu je predsedoval dr. Fermevc. Tajnik Uršič je podrobno prikazal poslovanje čitalnice v preteklem letu. Tukajšnja narodna društva so priredila v čitalniških prostorih
knjig se zvišuje. Lani si je 2972 čitateljev izposodilo 6179 knjig, kar je vrglo na iz-posojevalninl in vpisnini preko 8000 din. Čitalnica ima sedaj 4105 knjig. Lani so nabavili 139 novih knjig. Poleg tega so naročeni na 10 revij in 10 rednih knjiž-
razna zborovanja iu več prireditev. Ci-lnih izdaj. Hvalevreden je sklep občnega talnica je dala prostor tudi za trgovsko j zbora, da se zbere v javnosti za knjiž-
nadaljevalni tečaj okoliškega združenja.
Iz knjižničarjevega poročila, ki ga je podal Knez, je razbrati, da knjižnica napreduje. Število strank in izposojenih
nico 6000 din. Na ta način bo lahko ostala knjižnica na potrebni višini in se še izboljšala. Odbor je osta! v glavnem ne-izpremenjen.
p Zvočni Kino Ptuj predvaja danes in! strehe na vozilo debela plast snega s tal-
tri Ifavfkii	 ,1...	i___	.n.	j...	*	_	.	t	»
jutri »Heroji brez Imena". Francoska drama za čast zastave.
p Mesino pojflavartrtvo v Ptuju razglaša, da se morajo vsi lastniki dvokoles, ki prebivajo na področju mesta, najkasneje ta mesec prijaviti na vojaškem uradu mestnega poglavarstva v Ptuju. Vsak lastnik dvokolesa mora prinesli s seboj tudi vojaško knjižico.
P . Sneg zgrmel na avtomobil. Ko je avtoizvošček Modrinjak ustavil svoj avto pred gostilno Strohmaier, se je vsula raz
silo, da je predrla streho. \a avtu je škode za 2000 din.
p Nesreče. Koren Janez ,37 letni posest. sin iz Skorbe in Pučko Martin 51 letni pos. iz Ključarovcev sta padla tako nesrečno po zaledenelih tleh, da so ju morali oddati v bolnišnico.
p SVapad iz zasede. Ko se je vračal. Emeršič Ivan, 18 letni pos. sin iz Vel. vrha pri Sv. Barbari v Halozah, pozno ponoči domov, so navalili nan j neki fant jv' iu ga obdelali do nezavesti.
Tetovčanka spoznala sina na filmskem platnu
Dirigent iz filma ,.Ciganče” je sin Mirčevičeve iz Tetovega, za katerega ni vedela, da še živi
Tetovo je doživelo te dni svojevrstno senzacijo. Pri predvajanju ameriškega filma »Ciganče« je neka mati spoznala svojega sina, za katerega ni vedela, da
še živi.
Podjetni lastnik tetovskega kinematografa je že prej vedel, da sodeluje v omenjenem filmu kot dirigent tudi T-e-tovean Bora Minjevič. Izkoristil je to v reklamne svrlie in dal povsod nalepiti lepake z njegovim imenom. Uspel je. Kinodvorana je bila nabito polna. Ko so se
gledalci prepričali, da nastopa res Te-tovčan Bora, so po predstavi obiskali gospo Jeleno Mirčevič-Serafimovičevo in ji povedali, koga so videli. Presrečna mati, ki je že več let objokavala svojega sina, se je onesvestila od presenečenja. Drugo predstavo je tudi sama gledala. Ko se je prikazal dirigent Bora Minjevič na filmskem platnu, je mati vsa srečna zaklicala: »To je moj sin Bora! O, moj sinko, nridi, da te objamem!« Vse gledalce je ta prizor globoko presunil in marsikdo je jokal.
Srečna mati je takoj naslednji dan pisala Tesla-filmu v Zagrebu, kjer e dobila vsa zaželena pojasnila. Takoj nato je že romal brzojav čez veliko lužo v Ameriko, kjer živi njen sin Bora kot filmski igralec. Čeprav je bila mnogo let v materinskem srcu globoko užajena, ker jo je sin zapustil, je sedaj ponosna nanj in upa. da se bo skoraj oglasi! Z njo pa so srečni vsi Tetovčani in ponosni, da je njihov someščan v Amerik-in povrhu še filmski zvezdnik.
Zanimivosti
Strune milo se glasite...
Visoka pesem violine gosli, Antoniusa Str a
Sedanja doba je čas, ko neugnana tehnika. s silovito močjo svojega napredka vleče človeka za seboj. In ko opazujemo mogočne pajace, visoke nebotičnike, drzno speljane loke preko prepadov in rek, železne traverze, ki drže ogromno težo zidov, ko se čudimo vsem stvaritvam človekovega duha v miru in vojni, pozabljamo kaj radi na oni predmet, ki osvaja globine človekovega srca, polnega zasanjane ljubezni in plemenitih misli, na majhni, dražestni predmet — violino.
Violina pripada dandanes milijonom ljudem, prav kakor sonce, luna in zvezde
— vsemu človeštvu. Iz nje izzveneva pesem strun in vodi človeka iz vsakdanjega napornega življenja v kraljestvo lepih sanj. In vendar je kaj malo ljudi, ki bi poznali nje ustrojstvo, kralja med njenimi stvaritelji, ki je zbudil prav v minilih dneh toliko senzacij po slovenski zemlji
— mojstra Stradivarija.
Med Milanom in Mantovo, na obali reke Pada leži majhno mesto C r e m o n a. Njega je izbrala usoda, da je postalo središče velike umetnosti prvega reda, ki je ponesla na strunah violine slavo v vse strani sveta. Tu je nastala mojstrska violina, ona neznatna ljubka stvarca, ki vse-buje milobe in ljubkosti v doslej nenad-kriljivi meri. Nje ton blaži, uspava, kliče in dočara vse možne lepote v svet, mogočno, a plemenito izzveneva pesem godala do rajskih višin in nedosežnih sfer. Najlepša pesem glasbe se utrga iz komaj 300 gr težke violine, napetost njenih žic znaša v dolžini blizu 88 funtov, pritisk 26 funtov, skupna težina na zgornji deski torej nad 100 gr!
Antonio Stradivari se je rodil 1644 leta v Cremoni kot sin ugledne družine, ki se je prej pisala Stradiverdi. Svoja mojstrska dela mož ni prodajal izpod štirih luisdorov, zato je postal bogat. V tedanji dobi je bil običajen izrek: Bogat je kakor Stradivari! Umrl je mož 18. decembra 1737 v 94. lelti ter je pokopan v roditeljski grobnici v cerkvi sv. Dominika v Cremoni.
Ko je bilo Stradivariju 13 let, je napravil prvo violino. Bil je v šoli slavnega Nikole Amatija, ki je terjal mnogo trdega
f : ;.
m M.
r •
msm
h fri . %
Nemška protiletalska obramba ob Kanalu
osvaja človeštvo — Cremona, rojstni kraj velikega mojstra d i vari ja — Visoka cena njegovih pravih izdelkov
žarki lak je bil kakor sonce. Dotlej v svetu slabo znani italijanski izdelki, _so se naglo razširili po svetu in poskočili v ceni. Ene Stradivarijeve gosli so bile v
dela od učencev. Do 24. leta je delal pod strogim nadzorstvom svojega mojstra, mnoga njegova dela so šla v svet z Ama-tijeviin listkom, bila so pa dejansko že njegova umetnina. Violine so kasneje spoznali kot njegove izdelke in zamenjali listke s St^-divarijevim imenom.
Nekako 1668 leta je začel Stradivari lepiti na izdelke listke s svojim imenom. Vse njegovo umetniško delo se deli v tri dobe: I. od 1665—1670, 11. od 1686—1694 in 111. od 1700—1725, ki se je imenovala tucr "'nfa doba njegovega udejstvovanja. Umetnik se je vprav zrastel z lesom, ki so ga izdelovale njegove roke pod kontrolo duha in uma. Njegovo najpopolnejše delo so bile ploščnate violine, z zmanjšano vzboklino na zgornji deski. Njegovi
Angliji mnogim ljubiteljem glasbe tedanje dobe več vredne, kakor 20 dragocenih
kočij.
Od blizu 1000 Stradivarijevih gosli, ki jih je veliki mojster izdelal v svojem življenju, je znanih 450 violin, 12 viol, 50 čelov. Glasovita londonska firma Hill & Sons je izdala celo knjigo o tem. Z listki, ki jih lepijo danes tovarne v notranjosti izdelkov, se je pojavljal vedno večji hum-bug. Za presojanje mojstrskih instrumentov je v veliki meri odločilen lak italijanskih mojstrov, ki ga še do danes ni uspelo na kemičen način dognati. Važna je
dalje izdelava in posebno še ton.
Glede cen je znano, da je sir Samuel Hellier iz Anglije kupil od samega Stradivarija violino za 800 mark. Jan Kube-lik je dal za svojo stradivarko 150.000 kron. Danes cenijo pri tvrdki Hill v Londonu pravo stradivarko na 1,200.000 do
1,500.000	din. Pred desetimi leti so bile v Parizu prodane na dražbi Stradivarijeve gosli za sto tisoč frankov. Mozart je na teh goslih igral pred Marijo Antoineto v Versaillesu. Isti instrument je bil potem prodan v Ameriki za 50.000 dolarjev!
Veliki umetnik Stoewing pravi v svojem delu o Stradivarijevih goslih: »Toii Stradivarijeve violine je brezmejen, nima dna ne kraja. Z najmanjšim dotikom strun se človeku zdi, da se dviga ton iz tajinstvenih globin, kakor boginja Afrodita iz mirne gladine morja. Kakor prelestna koprena lepotice se širi glasba in trepeče na valovih zraka, če dodamo tej lepoti še nedosegljivo svežost, mehkobo in zmagovito, daljnosežno moč sočnosti in sijaja, tedaj imamo res največ, kar more dati ton gosli, kakršnega ni dosegel nihče pred in po Stradivariju.«
Za vsako minuto petja en avtomobil
Znameniti švedski pevec in član stockholmske opere, Joussi Bjoerling potuje po Ameriki. Njegov prvi koncert je bil pravi triumf. Večina gledališč in radijskih postaj ga je hotela angažirati za vir £ honorar. Med vsemi ponudbami pa je bila najoriginalnejša ona, kralja avtomobilov, Forda, ki je povabil rojaka Grete Garbo, naj odpoje njegovim delavcem v Detroitu 20 minutni koncert. Kot honorar za to
mu je ponudil 20 svojih avtomobilov, torej za vsako minuto petja po enega, če pa hoče pevec raje denar, mu plača za vsako minuto petja 500 švedskih kron.
Šved je ponudbo v principu sprejel, zaskrbljen s'e je pa vprašal, kaj bodo rekli švedski cariniki, ko se bo vrnil domov z nenavadnim pevskim honorarjem. Ali bi celo moral naročiti konvoj?
S krvno analizo so našli šoferja
Lani v oktobru je šofer v Nemčiji povozil nekega mornarja in ga težko ranil. Pri zaslišanju je mornar dejal, da se spominja samo znakov avtomobila. Na podlagi tega so oblasti uvedle preiskavo
PIVO IZ SIROTKE
Nemški inženir dr. R6der je na zborovanju kemikov odkril svoj izum, da je mogoče s posebnim postopkom proizvajati pivo iz sirotke. Tako bi lahko povečali proizvodnjo piva v Nemčiji za eno os-minko, kar bi pomenilo vrednost 20 milijonov mark. V takšnem pivu bi bilo le 1.4% alkohola.
proti šoferju Hermanu Heinekeju, ki je ob kritičnem času vozil podobni avtomobil. Ta je pa zanikal, da bi tedaj vo.zil po cesti, kjer se je bil mornar ponesrečil in dokazoval svoj alibi. Policija je pa natančno pregledala njegov avto in našla sledove krvi. Sodni zdravnik je po analizi ugotovil, da ostanki krvi v avtu pripadajo krvni sikupini št. 6. Tej skupini krvi pripada tudi ponesrečeni mornar. V Magdeburgu in vsej okolici, kjer se je ta nesreča pripetila, je zelo malo ljudi te krvne skupine. Večina prebivalstva, tudi sam šofer, pripada krvni grupi O. Med sodno obravnavo je šofer priznal svojo krivdo, obsojen je bil na 21 mesecev ječe.
Senzacija z meteorjem iz suhega zlata
Vmestu Pueblu v Mehiki so nekega večera opazili samotni farmerji na nebu nenavaden sijaj, ki ga je izžareval meteor, padajoč na zemljo. Ker se jim je zdelo, da kraj. kjer je padel na zemljo, ne more biti daleč, so šli iskat. Po večdnevnem iskanju so v oddaljenem gozdu našli luknjo, ki jo je več metrov na ši-loko in globoko napravil meteor, ki je padel na zemljo. O najdbi so takoj obvestili geofizični zavod v Mexiko Cityju, ki je na lice mesta poslal svoje strokovnjake. Po proučitvi so le-ti dognati, da je meteor, ki je padel izpod neba, iz suhega zilata. Kaj takega doslej še niso zabeležili v zgodovini astronomije, zato je razumljivo, da je najdba zlatega me-
teorja izzvala splošno pozornost. Meteor so prepeljali v glavno mehiško mesto ter ga spravili v tamošnjem geofizičnem muzeju.
BOJ PROTI KOBILICAM
Cela vojska učenjakov in letalcev je uničila legla kobilic, ki so ogražala vso osrednjo Azijo. Bik) je to tam, kjer se izliva Arnu Darja v Aralsko jezero. Ta reka ni niti polovico tako dolga kot Nil, iz Pamirskega višavja pa prejema 60 milijard kubičnih metrov vode na leto. To vodo bodo zdaj izkoristili za namakanje prostrane Kirgiške stepe, ki se bo izpre-menila v plodna polja.
Pecfagošlco 1/uJbessensUo pismo
Zakon je bil srečen, šele zadnje čase so se v njem pojavile sence.
Ona je bila preveč sama, dolgočasila se je in da bi užila čim več izprememb na sebi, je pogostokrat zahajala h krojačici. Zvečer je želela, da gresta v gledališče, kino ali kavarno — obleke niso bile nove zato, da bi visele v omari.
On je bil ves divji zaradi velikih računov. Vrstili so se prepiri, očitanja, tu in tam solze, končno je vse zaključil trmoglavi molk.
Ko je nekega jutra mož odhajal v urad in je žena baš stopila iz kopalnice, je našla med ostalo brezpomembno pošto tudi neko pismo od nepoznane roke.
Lep in energičen rokopis! Naglo je odtrgala zalepko, zardela in se vznemirila kakor otrok.
To je bilo prvo ljubezensko pismo brez podpisa.
;>Moram vam končno odkriti... Sinoči, ko ste v črni obleki, šli mimo mene, se nisem mogel več zdržati...<■:
Razmišljala je. Sinoči? Da, bili so v gledališču. Mnogi so jo gledali, vendar bi tega človeka morala opaziti. Kdo bi neki mogel biti
Skrila je tišino, Srce ji je trepetalo. Na-
sproti možu se je čutila krivo, zato je skušala z ljubeznijo in nežnostjo popraviti vse. Siromak! Ljubila ga je, imel je svoje pogreške, brez dvoma — misel, da ga vara, ji ni prišla nikoli na um ... Ali to pismo ...
Nikoli ni mož opazil vsake drobne stvarce na njej, kakor ta nepoznani častilec ...
V	nekem pismu ji je pisal: iV vaši bleščeči večerni halji ste se mi zdeli sinoči nekam tuji. Vaša linija, lepota vašega gibanja se v njej nikoli ne more tako povzdigniti, kakor v oni preprosti, črni obleki, v kateri sem vas videl takrat, ko sem se odločil, da vam pišem.«
Drugič ji je pisal: »Rekli boste, da sem čudak. ženo, ki jo ljubim, primerjam vedno z neko gotovo obleko, katera se mi zdi, da je ustvarjena zanjo. Zmerom sem razočaran, kadar zagledam ljubljeno žensko oblečeno drugače, kakor tisti ideal, ki sem si ga zamislil ...«
Nekoč so pisma tri dni izostala. Ni šla od doma. Nemir in strah sta jo prevzela.
•— Kaj ti je dete? jo je mož zaskrbljen vprašal.
Hotela je biti vesela, izgovarjala se je, da je trudna in prehlajena.
Pisma so jo odslej osrečavaia, ne da bi čutila potrebo, spoznati pisca. Uspavala ao jo,
bila so zanjo sladka godba, zadovoljstvo se je širilo krog nje. Spoznala je, da so ji ta pisma postala življenjska nujnost...
Četrti dan je ležalo pismo spet pred njo. Neznani ji piše, da se takšno stanje ne more več nadaljevati. Mora jo videti, da ji pove, vse, kar čuti. Prosil jo je, da se brezpogojno sestaneta naslednjega dne ob 12. pred vhodom v park.
Bila je v zadregi. Kaj naj stori? Najrazličnejše misli so ji švigale po glavi in vso noč ni zatisnila očesa. Sklenila je, da kaj takega svojemu možu ne more napraviti in da ne pojde na sestanek.
Naslednji dan opoldne je malo pred poldnem vendarle šla na označeno mesto. Srce ji je toklo, nervozno je zadržala korak, ko se je bližala vhodu v park.
Tam je stal neki človek, s hrbtom obrnjen proti njej. Ko je razburjena prišla bliže, se je moški obrnil — bil je njen mož...
Pol ure kasneje sta sedela v majhni restavraciji in mož se je trudil, da ji pojasni, kako je prišel na misel, da ji piše taksna pisma.
—	Ta mesec si se zelo omejila v izdatkih in nakupovanju toalet. Hotel sem te preizkusiti in prihranil sem dokaj denarja. Zdaj vidim, da ti res ni treba toliko oblek.
Ni vedela ali bi se jezila ali smejala. Se tistega dne je podarila svojo črno obleko služkinji in je imela tri ure opravka pri šivilji...
Pošta je prišla..
Mlada žrtev bombardiranja je postat 14 letni Derrick Belfall, ki je kot prosto. voljec.motociklist domovinske straže prevažal nujne brzojavke po Bristolu. Da bi ga sprejeli, se je zlagal, da ima že 16 let. Ko so Nemci bombardirali mesto, ga je zadel kos bombe v čelo. Pokopan je bil z vojaškimi častmi
Slovita zvezdama v Greenwichu v
predmestju Londona je tudi trpela od zračnih napadov. Nemška bomba je razdejala glavni vhod, veliki teleskop se je snel z osi. Prizadeta je tudi kupola, po čudnem naključju je pa ostal termometer z merilcem dežja tik pred vhodom nepoškodovan. Zvezdarno so zgradili 1675, meridian skozi Greenwich je poldnevnik ničle in določa merjenje časa.
Nov način boja proti pijancem so uvedli na Slovaškem. Vsakega pijanca fotografirajo, naslednjega dn!e pa razobesijo njegovo sliko po vseh javnih lokalih s pripisom; Pijanec sem! število aretiranih ljudi zaradi pijančevanja jee poslej občutno padlo.
Obleko iz pasje dlake proizvajajo na Japonskem. Predivo ni baje nič slabše od volne in je enako močno, ali je bilo vzeto mrtvemu ali živemu psu. Je 20 do 30 odstotkov cenejše od običajne volne.
Peš iz Danske na švedsko. Ker je preliv Oeresunda zamrznjen, je mogoče priti iz Kjevenhavna na švedsko obalo peš preko ledu.
Gramofon namesto krotitelja vodi veliko atrakcijsko točko v nekem cirkusu v Mexico Cityju. Dresirani levi ubogajo vsak glas, ki prihaja iz gramofona, njih krotilec pa sedi medtem mea gledalci.
GAftAGC I C£j 7=Wcj
Kadar primanjkuje bencina!
Maribor
Železniški invalidi so v veliki stiski
Pred nekaj dnevi smo objavili v našem .listu javno prošnjo železniških upokojencev na Ljubljansko železniško direkcijo, da bi storila vse, kar je v njeni moči, da bi se jim čimpreje izplačale v »Službenih novinah« obljubljene draginj-ske doklade. V zvezi s tem se je oglasil v našem uredništvu zastopnik druge skupine velikih revežev — starih kronskih
železniških upokojencev in invalidov, katerih mesečni prejemki se gibljejo med 160 in 600 din. Tudi oni so računali 1. decembra in nato 1. januarja, da se jim bodo izplačale draginjske doklade za vse mesece do 1. VII. 1940 nazaj. Doslej še tega niso prejeli. Ker smo v zimi, ki zahteva od vsakega večje izdatke in zlasti, ker so časi iakšni, da ne dobiš ni-
česar na upanje ali na odplačilo, nego je treba nasprotno skoroda vnaprej plačati, so seveda tudi ti upokojenci in invalidi v veliki stiski, v kateri se obračajo na direkcijo v Ljubljani s prošnjo, da jim pomaga do skorajšnjega izplačila draginj-skih doklad, 'ki so itak razmeroma majhne, toda kljub temu jih težko pričakujejo.
Notar Oton Ploj t
Včeraj je preminul notar Oton Ploj, mariborski rojak in pripadnik generacije mariborskih gimnazijcev, katerih najvidnejša predstavnika sta v znanstvenem življenju nestor današnjih literarnih zgodovinarjev in narodopisec dr. Matija Murko, v političnem pa podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj.
Oton Ploj je pripadnik tistih tihih rodoljubov, ki v provincialnih središčih neopaženo vršijo svoje poslovne posle, poleg tega pa živijo s kulturnim tokom časa trdno povezano življenje. V Črnomlju, Žužembergu in Gornji Radgoni, kjer je živel pokojni Oton Ploj kot notar, dokler mu ni oglušelost preprečila delovanja in nakar se je preselil na Dunaj, od koder se je po svetovni vojni vrnil v Maribor, povsod je Oton Ploj zasledoval kulturno življeije pri Slovencih, Jugoslovanih in severnih Slovanih. Poleg tega, da je bi'1 član pač velike večine slovenskih kulturnih organizacij ter da je z kulturnim zanimanjem sledil njihovim izdanjem, je Ploj vzdrževal zveze z jugoslovanskimi in sevemoslovanskimi umetniki, zlasti slikarji. Užival je v njih delih in jih nabavljal. Posebej moramo v razmerju Otona Ploja do umetnikov omeniti očetovsko sodelovanje z Josipom Ajfezom, ki je pod njegovim mecenstvom
postal iz slovenj e goraške ga fanta dunajski kipar in ustvari telj n. pr. križevega pota v shnmerinški cerkvi. Poleg tega je zbiral kulturnozgodovinsko gradivo iz naše preteklosti ter ga že za časa svojega življenja prepuščal Zgodovinskemu društvu v Mariboru za mariborski pokrajinski muzej. Muzeja se je spomnil tudi v svoji oporoki, v kateri mu je volil slike in starine v svoji hiši v Rosinovi utici. — Ptuja, kjer je preživel dijaško mladost, pa se je spomnil že pred leti, ko je skupno z bratom dr. Miroslavom ustanovil gimnazijsko knjižnico, imenovano po njihovem očetu — knjižnica dr. Jakoba Ploja.
Z Otonom Plojem je legel v grob rodoljub v pravem pomenu besede in predstavnik tistega našega kulturnega meščanstva, na katerem je bilo utemeljeno zlasti v dobi narodnih bojev vse naše narodno in zlasti še kulturno delo. Kulturno profinjen in narodno zaveden je živel z vsem našim narodnim in kulturnim življenjem ter postavil vsej današnji dobi vzgled človeka, ki ne živi v javnosti, ki pa z njo najaktivnejše sodeluje. Bil je neznani junak v našem kulturnem življenju zlasti na Štajerskem, kateremu smo dolžni ohraniti trajen spomin. Styriacus
m Odlikovana sla bila z redom sv. Save V. stop. upokojena učiteljica Marija Stupca ter učitelj Alfonz Kopriva, oba iz Maribora.
m Rdeči križ v Mariboru bo imel redni letni občni zbor 9. februarja ob 9. dopoldne v lovski sobi hotela s>Orek z dnevnim redom v smislu § 43 pravil, članstvo se vabi k polnoštevilni udeležbi.
* Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg.
očala ? ...
dipl. optik peteln
m V včerajšnjem poročilu o zborovanju
.,Kulturbunda“, ki smo ga posneli po -Slovenskem domu“, je bilo navedeno, da se je glavni del zborovanja vršil v prostorih .,Velike kavarne". Uprava kavarne nas je naprosila, da popravimo to poročilo, kajti zborovanje se ni vršilo v prostorih kavarne ,pač pa v prosLorih dr. Thalmannove hiše v 3. nadstropju.
m Znanstveni zdravniški sestanek bo 24. januarja ob 18. v fizikalni sobi internega oddelka splošne bolnišnice v Mariboru. Šef-primarij dr. Josip Benčan bo predaval o statičnih okvarah v ginekologiji in njih operativnem zdravljenju. Na sestanek so vabljeni vsi zdravniki iz mesta in okolice.
m Sokol Mariljor-matiea javlja, da jc umrl 'dolgoletni član g. Oton Ploj, notar v pokoju. Pogreb bo v četrtek, 23. t. ni., ob 15. iz hiše žalosti dr. Rosinova 20. Udeležba v civilu z znakom obvezna. Od-bor.
Mariborski sokolski smučarji v Guštanju
V nedeljo, 19. t., so priredili smučarji mariborske sokolske župe svoj zlet v Guštanj, na obronkih Urške gore v Kotljah in pri Rimskem vrelcu, kjer se je zbralo okrog 300 sokolskih smučarjev. Krasen zimski dan, idealen pršič in vzorne tekmovalne proge so pripomogli zletu in tekmam k popolnemu uspehu. Na sporedu so bile dopoldne tekme v smuku in smuških likih (veleslalom), popoldne tekme patrulj s streljanjem, člani in moški naraščaj so tekmovali na 3.5 km dolgi progi s 450 m višinske razlike in s 25 vratci, za članice in žen. naraščaj je bila proga skrajšana. Od prijavljenih je nastopilo 90 tekmovalcev. Najboljše uspehe so dosegli Korošci in so rezultati naslednji:
Veleslalom vseh skupin Člani: Cezar Pavel (Žerjav) 4.34, 2. Ple-šnik Ernest 4.54, 3. Kolar Franc 5.07, 4. Dolinšek Maks (Guštanj) 5.14, 5. Gašparin Fr., Sl. Bistrica 5.15.
Moški naraščaj: I. Mlačnik Tone in Urbančič Srečko (oba Mežica) 4.40, 2. Baraga Ivan, Maribor-Mat. 4.48, 3. Keršbauer Iv., Mežica 5.01, 4. Cič Leopold, Guštanj 5.04, 5. Rojnik Ivan 5.04.
članice: 1. čemič Bariča 2.03, 2. černič Stazika (vsi v Maribor-Mat.) 2.05.
Smuk članic in ženskega naraščaja
V smuku članic in žen. naraščaja od smučarskega doma nad Kotljami v Rimski 'vrelec
je tekmovalo 12 sester. Prva tri mesta so dosegle:
Članice: 1. černič Bariča 5.11, 2. Šent-jurc Mira 5.30, 3. Vtič Fanči (vse Maribor-M.)
5.33.
Žen. naraščaj: 1. Štifter Angela, Žerjav 6.26, 2. černič Stazika, Maribor-Mat. 6.39, 3. Kapus Olga, Prevalje 7.26.
V tekmovanju članskih patrulj na 10 km je bila prva patrulja Sokola Maribor I., druga patrulja Sokola Ptuj, pri naraščaju pa prva patrulja Sokola Maribor I., druga Sokola Maribor Matica.
Po končanih tekmah je bil sestanek v Sokolskem domu v GuštanjU, kjer so bili razglašeni rezultati, nakar je bil zlet po nagovoru župnega nač. br. Hočevarja Cirila zaključen s pesmijo sokolskih legij.
Prireditev, ki jo je lepo organiziralo koroško sokolsko okrožje z načelnikom bratom Tomažičem Dragom, je kljub izrednim razmeram pokazala moč in disciplino sokolskih smučarjev mariborske župe. Pri tej priliki moramo omeniti izredno naklonjenost, s katero je prirediteljem šla na roko lastnica »Rimskega vrelca« gospa Nešičeva, ki je dala tudi za 40 tekmovalcev brezplačno na razpolago udobna prenočišča v svojem pensionu.
Najboljši tekmovalci se bodo udeležili smučarskih tekem Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije v Planici 1. in 2. februarja.
Moška kaznilnica v lanskem letu
'L zaključkom lanskega leta je doseg;o število obsojencev, ki so bili sprejeti v mariborsko moško kaznilnico, 14.649, dočim jih je samo v lanskem letu prestajalo odmerjeno kazen v teni zavodu 551. Ker je kaznilnica zgrajena samo za 542 kaznjencev pri normalni uporabi prostora, je bil torej tudi ta zavod malo Preobremenjen. Gibanje kaznjencev v Preteklem letu nam kažejo sledeče številke: od raznih sodišč jc prišlo v kaznilnico 254 obsojencev, iz drugih kaznilnic 4, z bega je bilo vrnjenih 5 kaznjencev, po prestani kazni so lani izpustili 158 oseb, v druge kaznilnice jih je bilo premeščenih 17. pogojno so jih odpustili Pred prestane kaznijo 53, umrlo jih je 6. Pobegnilo pa 7. Med ubežniki je enega doletela smrt na begu. V oddelku za pri-držance je 212 oseb.
Gostom v kaznilnici so namenjene tudi fazne kulturne dobrine. V zavodu sta dve knjižnici, prva za odrasle šteje 5410 knji jr, druga za mladoletne pa 1790. Tudi la kazniiniškem posestvu pri Sv. Miklavžu je gospodarska knjižnica s 123
knjigami. Mladoletni in kaznjenci iz celic obiskujejo tudi .šok), za odrasle nepismene je poseben analfabetski tečaj, obsojenci iz kaznilniških obratov pa posečajo obrtno nadaljevalno šolo. Poučuje še tudi petje, mladoletniki pa imajo po dvakrat tedensko telovadbo. Kaznilniško osebje šteje sedaj 85 oseb.
m Tiskarski škrat nam je včeraj izpustil v začetku tretjega odstavka članka »Še _ena o pokojninah železničarjev« več bistvenih besed. Pravilno se glasita prva dva stavka citiranega odstavka tako: Tudi poprejšnje določbe so zagotavljale ženi in otrokom do gotove starosti pravico do pokojnine po smrti moža, čeprav za to ni bilo posebnega fonda. Novo ustanovljeni fond za družinske pokojnine pa daje hčerkam dosmrtno rento, čeprav so mnoge sposobne za pridobitno delo.
m Divjo mačko je vlovil v past oskrbnik graščine Strnišče pri Ptuju g. Šernivec. V zadnjem času mu je odnesla 12 kokoši. Ujeta mačka, ki je za ta kraj velika redkost, je bila oddana mariborskemu preparat&rju Francu Walnerju, ki jo bo nagačil.
* Pisarniško potrebščine, tiskovine pri Hinko SAX. Grajski trg.	.	.	,
m Na poledeneli cesti V Slov. Bistrici je padla ter si zlomita nogo 67 letna kmečka dninarica Ivana Leskovarjeva.
Pred športnimi prazniki v Celju
V dnevih od 24. do 26. januarja bo v Celju naj večja letošnja zimsko športna manifestacija v vsej državi ob priliki izleta slovenskih smučarjev, ki «a bo priredila ZSZ na Jesenicah. Udeležbo so prijavili poleg številnih domačih asov tudi najboljši lirvatski in srbski smučarjL
Pokroviteljstvo nad prireditvijo jc: prevzet zastopnik prosvetnega ministra dr. Miha Krek, ki ga bo zastopal okrajni načelnik dr. Ivan Zobec.
Prometno ministrstvo je dovolilo za vse udeleženoc izleta polovično ' voznino po državnih železnicah. Podrobnejša navodila bomo še objavili.
GOSTOVANJE KARLIJA SCHAFFERJA PRELOŽENO
Zaradi južnega vremena je SK Železničar sporazumno s svetovnim prvakom na ledu Dunajčanom Karli jem Schafferjem, ki je nameraval nastopiti v Mariboru v petek zvečer skupno s svojo partnerico Fritzi Gillardovo, prireditev preložil na prihodnji teden, dan pa bo še naknadno določen. Svetovni prvak se trenutno mudi v Beogradu, nastopil bo tudi še v Subotici, nato drugič v Zagrebu, nakar bo pri ugodnejšem vremenu prišlo na vrsto naše mesto.
m Bok za prijav« vozil (raja do 31. januarja. Okrajno načelstvo v Mariboru razglaša ,da poteče rok za prijavo motornih vozil, bidklov in fijakerskih voz za leto 1941., dne 31. januarja 1941. Lastniki motornih vozit prejmejo ob prijavi za leto 1941 tudi bencinske karte.
m Vstopnice za popularni simfonični koncert Glasbene Matice, ki bo 5. februarja ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma, se dobijo v predprodaji v knjigarni KOREN v Gosposki ulici, tel. 29-41. Rezervirajte si mesta pravočasno.
m Tridnevni tečaj za upravne uradnike zdravstvenih zavodov bo priredila banska uprava v mariborski splošni bolnišnici. Tečaja se bo udeležil upravnik vsakega zavoda ter po dva uradnika, vsega 35 po številu. Predavali bodo banski svetnik dr. Kukman ,višji banski fin. svetnik Božič, banski sekretar Tovornik, referent za zdravstvo Dolžan, višji računski inšpektor Pirc in šef pisarne tonske uprave Pleničar.
m Gostilniški obral v nekdanji kleti v Splavarski ulici tik za gostilno „Pri roži ‘ je sedaj policijska oblast prepovedala. Ker so_ se dogajale v tem prostoru najrazličnejše stvari, ki so pogosto zahtevale intervencijo oblasti, saj je bilo tu zbirališče raznih temnih elemetov našega mesta, je. sklep oblasti našel tudi v mariborski javnosti polno odobravanje.
m Pri slamoreznici si je poškodoval roko 21 letni posestniški sin Stanko Srnir-maul s Pobrežja.
m Iz Slovenske Bistrice so pripeljali v mariborsko bolnišnico 37 letno ženo kmečkega dninarja Elizabeto Berdnikovo, ki je po nesreči padla na spolzki oesti ter si poškodovala roko.
m Na poledeneli cosli je padel po nesreči s kolesa 18 letni nožarski vajenec Stefan Lasbalier iz Dolgoš ter si zvil nogo.
* Grafolog Karmah ostane samo db sobote, 25. t. m. v Mariboru. Obiske sprejema v hotelu Zamorc.
* Inserati za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg.
* Beležne — namizne koledarje dobite najceneje v knjigarni in papirnici -TISKOVNE DRUŽBE'* z o. z., Maribor, Cankarjeva 1. Telefon 25-45.
KUPUJTE
V TISKOVNI DRUŽBI Z O. Z. Maribor, Cankarjeva 1 Telefon 25-45
m. Nočno lekamiSko službo bosta vršili od 18. do vključno 24. jan. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85, ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32.
Narodno gledalliim
Sreda, 22. jan., ob 20.: »Habakuk". Red A. Četrtek, 23. jan.: zaprlo. („Na dnu“. Gostovanje v Ljubljani).
Petek, 24. jan,: zaprto.
Sobota, 25. jan., ob 20.: „Habakuk“. Red C Nedelja, 26. jan., ob 15.: „Na cesaričin ukaz'1. Zadnjič. Znižane cene. — Ob 20.: „Lepa Vida“. Zadnjič Konec ledna v gledališču. V soboto bo druga predstava „Habakuka“ za abonma. Tokrat pride na vrsto red C. V nedeljo popoldne se zadnjič in ob znižanih cenah uprizori opereta „Na cesaričin ukaz“, zvečer pa se od letošnjega repertoarja poslovi Kozakova izvrstno uspela „Lepa Vida".
Kino
‘ Grajski kino. Danes izborna veseloigra „Moja hčerka živi na Dunaju". Smeh. Zabava. Hans Moser.
* Esplanade kino. „Balalajka‘, naj večji filmski rekord z Eddv Nelsonom in Ilono Masseyovo. Film razkošja, očarljivih melodij, glasbe, napetih dejanj. Pozori Vsled velikega navala prosimo, da se vstopnice telefonsko ne rezervirajo, temveč kupijo v predprodaji.
* Kino Union. Od danes do vključno četrtka „NeapnIJ proŠIih časov“. z Emo
| Gramaticb. Muzika in pesmi.
MALI OGLASI
do 20 besed stanejo z davkom vred 15— din. Vsak* nadallnla beseda l. din. Kdor IS6o slaibo, olača . a tak osto namesto 1?.- din samo 12,- din. Mali oglasi za ženit«. ,dopise	J'K®
lil obrtno reklamo oa slane!« namesto 18— din 20— din. Vsako “»dfilnia beseda ieb OBhsIli slano 2.— din. Za pismene odgovore ('lede naslovov v malib oglasih znata posebna pristojbin. 3,— din. kateri znesek io treba nrlloiltl v znamkah. Malo OElaso je treba nlačatlUko! prl naročl « Pr! pismenih naročilih se lahko niača v znamkah. Za vse male oelaso. It so debel" tiskani, veilr dvolna tarifa.	__________________________
KAM, KJE?
do 20 besed 20 din. vsaki nadaljnja
beseda : din
DOMAČE KOLINE
v četrtek in petek pri »Zlatem konju«, pojedina pečenic, jetrnih in krvavih klobas. Se priporoča gostilničarka.
22106-1
SLUŽBO DOBI
lo 20 besed 15 din vsaka nadalint« beseda 1 din
VINIČAR ALI MAJER
s 4 <lo 5 delavci se takoj sprejme za Sv. Jurij ob Pesnici. F. Matjašič, Pesnica.
22066-2
KLEPARSKEGA
POMOČNIKA
samostojnega, zanes>lijSvega, sprejmem takoj Klampfer Bogomir, kleparstvo, Maribor, Frankopanova 15.	22097-2
Sprejme se
FOTOGRAFINJA
hitra in perfektna v kopiranju. povečanju in razvijanju! Fototrgovina Ivan Pečar. Gosposka ul. 11.	22108-2
STROJEPISKO
eveut. začetnico, sprejme odvetniška pisarna Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Nastop čimprej*	22094-2
POTNIKE
za prodajo dimniških vratič iščemo. Dopise pod »Dober zaslužek« na oglasni oddelek »Večernika«.	22114-2
za izdelovanje štampiljk sprejme tvrdka
..SOFRA" T. Soklič
Gregorčičeva ulica 24.
POHIŠTVO-OPREMA
PLAŠČE ZA KOLESA
Po din 60.—. Jurič Ivan. Maribor, Koroška cesta 19.
22091-22
do 20 besed 20 din vsaka nauaijnia ’*cseda 2 dio ,
NAZNANILO.
Preselil sem svojo krojaško delavnico iz Aleksandrove c. v Jurčičevo ul. 4-J. Vsem drž. nameščencem 10 odst. po pust. Krojaški salon Jakob Erbus.	21798—25
IZGUBLJENO
do 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din
PES
mlad, z dolgo pepelnato dlako, je bil v nedeljo med 16. in 17 uro odpeljan iz Nove vasi. Starši, katerih otroci so se pod Pohorjem sankali in psa na sankah odpeljali, se na tvrošajo, da psa oddajo na Radvanjski cesti 46. 22096-27
Izgubi! sem ZLATO NALIVNO PERO
od delavnice PristovŠek do Črepinška. Najditelj naj ga odda- proti nagradi 100 din pri »Večerniku«, Celje
22110-27
RAZNO
Prodam večjo množino sko-1 raj suhih BUKOVIH CEPANC. in.okroglih drv. Jelenc, žaga Pekre.	22076-28
Frizerski salon »PAVLA"
naznanja cenjenim strankam da imajo abonenti v pred plačilu 20% popusta poleg že priznano nizkih cen in prvorazredne postrežbe
Salon „Pavla“ Koroška 9
ŠIRITE »VEČERNIK«!
Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Kupimo
PISALNO MIZO
Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Pisalna miza«. 22089-17
Prodam kompletno- staro-dobr i ohranjeno spalno POHIŠTVO Vprašati v oglasnem oddelku »Večernika«	22093-17
ŽENSKI KOTIČEK j
Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda I din
MODRČKI
stezniki- rokavice, nogavice.
, damsko Derllo najceneje Dri Š Ketiš-u Stolna 1. 11406-18
KROJAŠKI SALON
AUBERŠEK
Rotovški trg, izdeluje po najnovejši rnodi damske plašče., kostume, kakor tudi vso moško in deško garderobo.
 _____________________ 22105-18
Kupujemo prazne ■}» litrske STEKLENICE od Franc-Jožefove grenčice, Ema vrelec itd. Ivan Pečar, kemikalije. Gosposka ul. 11.
 _____________________ 22109-18
DAMSKE SMUČI
rabljene, prodam za 300 din. Iz prijaznosti v trgovini Juriči Ivan. Koroška c 19. 22090-18
ŽENITBE - DOPIŠI
do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din
Opozarjamo
POSEBNO DAME ki nosijo štev. čevljev 35, 35, 37, 40, 41, na Inventurno prodajo od 150 do 250 din. »KING SHOE«, Maribor, Go-sposka 30	22031-19
VDOVEC
s posestvom želi poročiti vdovo brez otrok od 50 let naprej in z doto 80.000 din. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Dota«
22102-19
VOZILA
Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda I dio
SEDAJ JE ČAS:
da za mali denar hranite kolesa čez zimo, ako nimate doma prostora, da pustite Vaša kolesa temeljito pregledati, po praviti, emajlirati, niklati ali cliromati. Zelo bodete zadovoljni, ako jih tozadevno zaupate strokovno znani mehanični delavnici Justina Gustinčič, Maribor, Ulica kneza Koclja 14. podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste, telefon 21-30. Oglejte si tudi bogato založeno trgovino koles, otroških vozičkov in njih nadomestnih delov. 21717-22
TRANSPORTNO KOLO
za dostavljanje paketov za din 2700.— se proda. Jurič Ivan, Maribor. Koroška c 19 22092-22
STANOVANJE; ODDA
SOBO ODDA
DENAR
Za £jubljano
želi zastopstva solidnih tvrdk odlično uveden zastopnik Prima reference. Cenjene ponudbe pod »Uspeh 1941“ na upravo lista Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
NOOERNt VOZIČKI
do vseh cenah
BOGOMIR DIVJAK
Ulica kneza Koclja *
Izdaja m urejuje \ m naiSlKAU v Mariboru liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališku ulica 6, — Telefon uredništva štev. 25-07 In uprave štev. 28-67* — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.
N
Dva
BRIVSKA POMOČNIKA
dobra, hitra delavca, sprejme takoj salon Drlievič, Valvazorjeva 30.	,	22115-2
iio 20 besed 12 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Vsestransko sposoben URADNIK želi spremeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Ve cenilka«.	22098-3
KOČIJ AŠ
39 let star. o žeti jeti, išče službo, tudi k težkim konjem. Naslov: Josip Gerdak. Spodnji ilreg-Turniš, pošta Ptuj.   ___________________  22107-3
Mlada, pridna
SLUŽKINJA ,
želi službe pri uradniški družini. Naslov pri Pečnik, Krekova 18, Maribor.	22113-3
Jo 20 fcesed 15 din. vsaka tjad#tlnja beseda J din
DVOSOBNO STANOVANJE
komfortno, oddam. Vprašati: KlavniSka ul. 5.	22103*5
io 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda ! din
Sprejmem
SOSTANOVALCA(KO)
z hrano. Koroška cesta 50, Stegenšek.	22095-7
Ja 20 besed 13 din. vSsfca nadaljnja beseda 1 din
Lepo
OPREMLJENO SOBO ena ali dve postelji, oddam, event uporaba kuhinje. Beograjska 36-1.	22100-8
Jo 20 besed 20 din. vsaka nadaljala beseda 2 din
ENODRUŽINSKA HIŠICA
z vrtom na periferiji Maribora takoj ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	21984-11
Jo 20 besed 20 din. vsaka nadalinia beseda 2 din
Pristopim v Mariboru kot DURŽABN1K k manjši tekstilni industriji z osebnim sodelovanjem. Gotovina na razpolago. J>ouudbe na oglasni oddelek »»Večernika« pod »Industrija 500.000«
Opozorilo
Obveščamo vse, naročnike „Naše založbe", da g. P i n i č Stefan ni več zastopnik omenjene založbe in da ni več upravičen sprejemati naročila ali celo kasirati denar.
Ljubljana, 20. januarja 1941.	nNfllS	ZalOŽbfl"
MALE OGLASE
za sobotno-nedeljsko številko „Večernika“ čim pr e j v tednu, najkasneje do
petka '\J. zvečer,
ker so do tedaj oddani mali oglasi
brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani.
»VEČERNIK«
Oglasni oddelek.
Vsakovrstne
aAuaALo
papirja In cunj kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah
B. ŽELEZNIK
trgovina vseh vrst surovin
Maribor. Pobrežje. Cankarjeva IS
Nakupovalnica Kopališka ul. Telefon 27-43
NARODNA ENCIKLOPEDIJA
srpsko-hrvatsko-slovenačka, 29 zvezkov, izredno poceni prodam. Gregorčičeva ul. 14, vrata 6.	22101-28
Naročite »Dejanje"
neodvisno revijo realističnega mnadega redu ki se bori za pravični red, za svobodo človeka in s tem za boljšo slovensko bodočnost. — Naročnina za vse leto samo din 80'-—, za dijake popust — Ljubljana, poštni preda! 103 Posamezne šlevilke prodaja po din 10'—
TISKOVNA DRUŽBA Maribor, Cankarjeva 1
do 20 besed 15 din. vsaka natfaljnia beseda 1 din
VEVERICE. DIHURJE. LISICE
kune, zajce m vse ostale vrste diviačin kupujem po naivišllh dnevnih cenah. Sprejemam v stroienie in bar vanje. Peter Semkor Maribor, Aleksandrova cesta 13.
20774-28
Neuspeh?
Grafolog
F. T. Karmah
ostane samo do sobote
25. t. m. v Mariboru, obiske sprejema v hotelu Zamorc
Anton Medvod
eielon .5-24 Maribor Mlinska ulica 39 je vsak čas na razpolago. Zmerne in nizke cene
za signiranje zabojev, vreč, sodov kož, kamenja itd.
SUuHfu6fke
Štampiljke iz gumija :n kovin
»Sofra« OfOpF
Naznanjam tužno vest, da je preminul moj nepozabni brat, gospod
Oton Pioi
notar v pokoju
po dolgi in mučni bolezni v 80. letu svoje starosti.
Zemski ostanki nepozabnega pokojnika bodo prepeljani v četr_ tek, 23. t. m., oib pol 15., izpred hiše žalosti v Mariboru, Dr. Rosinova ulica 20, v krematorij v Gradec.
Vse častilce pokojnika prosim, da namesto vencev naklonijo v ta namen namenjene zneske v dobrodelne namene.
Maribor, 21. januarja 1941.
Dr. Miroslav Ploj
bivši podpredsednik senata, brat in ostalo sorodstvo.
nrilijante, zastav-Ijalne listke išče nujno za nakup
jUlaeneom,
Maribor, Gosposka 15
Spomnite se CMDI
Zlato In srebre.