IKDOR NE CENI SE SAM... Pod tem naslovom objavlja “Sloveni¬ ja”, ki izhaja kot. priloga “Ameriš¬ ke Domovine” v marčni številki za¬ nimiv članek, ki ga v celoti ponati- skujemo. ★ “Zato smo že in bomo še morali opa- zarjati na kali te bolezni med nami. Tem bolj moramo biti pozorni, ker smo politična emigracija malega naroda, ki mu je složnost in enotnost eno najbolj važnih in učinkovitih sredstev politične moči in vplivanja. To pot poglejmo na dve razdiralni misli, ki se pojavljata med nami. Takole trdijo in ponavljajo nekate¬ ri: “Slovenci smo bili vedno le kratko¬ vidni, nikoli pripravljeni za zgodovinsko važne dogodke. Tako smo vse ali vsaj veliko zamudili v preteklosti, tako bo ▼ bodoče, če se vse narodno vodstvo ne Izpremeni in izpopolni.” Taka trditev vpliva duhomorno na Vse strani. Ubija vero in zaupanje, ubi¬ ja veselje do narodnega dela, širi ne¬ zadovoljnost. Kakega drugega učinka ne mora imeti, ker ni nič pozitivnega v njej. Glede preteklosti je očitek goto¬ vo neresničen in krivičen. Tisti, ki ta¬ ko trditev prvi izreče, se najbrže niti ne zaveda, da piše samemu sebi spri¬ čevalo uboštva, da kaže le to, kako sla¬ bo je poučen o dejavnosti svojega last¬ nega naroda. Te vrste ljudje imajo redno pred oč¬ mi komaj minule dogodke narodne zgo¬ dovine. Dejstvo je, da smo Slovenci pred prvo svetovno vojno, tekom nje in po njej, pravilno ocenjevali posledi¬ ce in jih spretno naravnavali, soupliva- li in sooblikovali zelo aktivno in uspeš¬ no tako, da smo vodili voz naše usode po najuspešnejši poti. Slovenski politiki so videli rešitev v skupni narodni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jasno so videli in dosti zgodaj predvidevali, da smo imeli to pot ali pa pot navezanosti na zmago nemškega orožja. Ni dvoma, da bi bila ta druga orijentacija pogubna za naš narod. Pot rešitve, ki so jo gradili ta¬ krat, nas je kljub vsem pomanjkljivo¬ stim, ki so jo spremljale, vendarle re¬ šila. In gradili in pripravljali so jo ta¬ ko krepko in pravočasno, da se je pred komaj desetino slovenskih poslancev in ostalih članov Jugoslovanskega kluba na Dunaju, tresel parlament dvojne mo¬ narhije. Če ne bi rešitve negovali, pripravlja¬ li z vsemi možnimi sredstvi, bi ne bilo leto 1918 začetek velikega narodnega dviga in splošnega napredka vsaj za večino naroda, ampak bi bili takrat do¬ živeli hudo in morda dokončno narod¬ no nesrečo. Saj vendar poznamo usodo onih nesrečnih delov naroda, ki uspeha rešitve, ki smo jo hoteli uveljaviti za vse Slovence, žal niso mogli biti deležni. V skupno narodno državo smo vsto¬ pili pripravljeni, kolikor se je le dalo. Da se skupna narodna država ni orga¬ nizirala niti po besedilu Kriške dekla¬ racije, niti po Pašič — Koroščevi že¬ nevski pogodbi, da je zato sledila muč¬ na in škodljiva doba ustavnih bojev, ki so slabili moč države, srečo in ugled vseh njenih narodov, ali je mar to znak slovenske nepripravljenosti? Saj smo' vendar pred takim razvojem Slovenci neprestano svarili in stavili konkretne pozitivne predloge tako ob začetku državnega življenja kakor kasneje k u- stavi in k vsakemu zakonskemu predlo¬ gu. Kdo more upravičeno trditi, da se Slovenci niso pripravili na velike vojne in revolucijonarne dogodke v drugi sve¬ tovni vojni? Materijalna priprava ma¬ lega naroda more biti napram takim gi¬ gantskim viharjem seveda le malenko¬ stna in učinkovita le tedaj, če jo podpi¬ rajo kolikor toliko ugodne okolnosti, duhovno je bil naš narod pripravljen in Utrjen proti nacizmu, fašizmu in komu¬ nizmu tako temeljito in močno, kot mor¬ da noben drug narod na svetu. Ali je slovenska nepripravljenost kri¬ va, da je Hitler premandral Evropo in tudi našo domovino ? Ali je slovenska nepripravljenost kriva, da je med' dru¬ go svetovno vojno svetovni komunizem zakotil revolucijo tudi v Sloveniji? Ali je slovenska nepripravljenost kriva da je med drugo svetovno vojno tako straš¬ no bruhnilo na dan sovraštvo med Srbi in Hrvati, da je skopalo stotisoče gro¬ bov? Ali je slovenska nepripravljenost kriva, da je ravno v tem imel komuni¬ zem oporno točko, da je ravno v tistih krajih komunistična gerila žela uspehe, utrdila svoje postojanke in koncem voj¬ ne vsaj nekaj pomenila na prostoru med Donavo in Jadranom? Ali niso Slo¬ venci četrt stoletja požrtvovalno poma¬ gali graditi konsolidacijo države? Ali niso slovenski fantje in možje storili vsega, da je bil komunizem na naši zemlji premagan? Ali je morda slovenska kratkovidnost v tem, da smo z vsemi možnimi sred¬ stvi skušali odložiti Hitlerjev napad na našo zemljo? Ali je morda v tem, da smo se ob prevratu leta 1941 takoj odlo¬ čili za politiko, ki nas je navezala na zapadne zaveznike? Ali je kratkovid¬ nost v tem, da smo bili med vojno za¬ stopani v jugoslovanski vladi v inozem¬ stvu? Ali ni bilo to edino priznano za¬ stopstvo v mednarodnem svetu? Ali je- bila kratkovidnost v tem, da se tudi naši zastopniki niso vdali ne pritiskom, ne vabam, da bi sprejeli kakršen koli ‘‘sporazum’’ s takratnimi jugoslovan¬ skimi komunističnimi uporniki? Ali je bila kratkovidnost v tem, da so se odlo¬ čili za nadaljevanje borbe za osvoboje- nje kljub temu, da je takrat vsa svetov¬ na in posebej evropska politika šla v drugo smer? Ali je kratkovidnost v tem, da po vojni vztrajamo na naši de¬ mokratični liniji in hočemo privesti naš narod v družino svobodnih narodov? Čemu naj torej služijo pripovedke o tradicijonalni nepripravljenosti in krat¬ kovidnosti našega narodnega vodstva? Neresnična je in krivična. Roditi more le zlo in povečavati more le našo lastno slabost. Nekateri Slovenci v begunstvu so zadnji čas začeli trditi še bolj očividno neresnico, še hujšo laž in kleveto. Piše¬ jo in ponavljajo, da je večina Slovencev med komunistično revolucijo zapustila prejšnje svoje politične organizacije in stranke in prešla k titovcem. Ta trdi¬ tev se ponavlja v zadnjih številkah li¬ stiča, ki pod imenom “Klic Triglava” izhaja v Angliji. Ne bi tega omenjali, če ne bi bila trditev tako krivična kle¬ veta in žalitev Slovencev, če ne bi bila taka da more res škodovati vsaj demo¬ kratični slovenski stvari, če bi jo kdo sprejel za resnico. Milijon in pol Slovencev ve, da og¬ romna večina ni menjala med revoluci¬ jo svojega političnega prepričanja. To vedo komunisti prav tako, kakor demo¬ kratični Slovenci. Čemu bi sicer bila to¬ lika borba komunističnih krvnikov pro¬ ti reakciji in proti starim strankam posebej? Ali se izgovarjalci in ponav¬ ljal« te laži zavedajo, da so hote ali ne¬ hote orodje najčistejše komunistične intrige? Pred kom pa so komunistični banditi v Sloveniji bežali, če ne pred slovenskimi fanti in pred splošnim ne- razpoloženjem naroda proti komuni¬ stom? čemu so komunisti smatrali za potrebno, da tako številne predstavnike slovenskih demokratičnih strank spra¬ vijo spoti, v ječe, v smrt, pred svoja so¬ dišča? EL DIA DE LAS AMERICAS El continente Americano, que se extiende desde el polo artico hasia časi el Polo austral, tiene junta no solo su posicion geografica sino tambien la historica y politica. Toda la poblacion del Continente estoc animada con decidida voluntad de su completa independencia y liber- tad. Sus proceres, como San Martin, VVashington y Bolivar son simbo- los encamados de esa voluntad y lucha por la libertad y por la comu- nidad de los intereses, mentalidad y aspiraciones comunes a todos esos pueblos nuevos. Esa comunidad unia a los pueblos americanos antes y les une hoy mas solidamente todavia al sentirse ambas Americas ultimas deposi- tarias y defensores de la civilizacion cristiana frente al embate del co- munismo asiatico, que amenaza destruir a todo el mundo. America queda asi la ultima esperanza de los pueblos y de millones de seres esclavizados bajo la feroz dictadura comunista. La Comunidad Američana es hoy la mayor fuerza del mundo for- mada libremente entre los pueblos soberanos. Para evocar la comu¬ nidad de esos ideales se destino el dia 14 de abril ccmo fecha comun a todas las naciones del continente, recordandose ese dia la primera reunion de los representantes de todos los paises de ambas Americas que tuvo lugar en Washington el 14 de abril de 1890. Cual es el lugar que ocupa en el concierto de la comunidad ame- ricana la Republica Argentina la expreso el Presidente General Peron con los siguientes terminos: "Creemos firmemente que la libertad de America esta intimamen- te ligada a la nuestra y, en consecuencia, pueden tener la seguridad los pueblos libres del mundo que la Argentina, llegado el caso, habria de repetir nuevamente, sin vacilaciones, las epopeyas del pasado." DAN OBEH AMERIK Ameriški kontinent, ki se razteza od skrajnega severa do skrajnega juga, ni samo zemljepisno povezan v enoto, temveč tudi zgodovinsko in politično. Vse narode tega ogromnega področja označuje silna volja po življenju v svobodi in neodvisnosti. Možje kot General San Martin, Ali ni skrajno obžalovanja vredno, 1 George Washington in Bolivar so večno živi simboli tega hotenja in boja da se je našla, mala sicer, pa vendar \ 'f a svobodo in za skupnost interesov, mišljenja in težanj novega sveta skupina Slovencev, ki v svoji borbi pro- \ * n n i e< ? ov ^ mladih narodov. ti našim političnim strankam in sestavi Ta sku P nos t je družila ameriške države poprej, ta skupnost jih druži Narodnega Odbora za Slovenijo upo- ; danes še bol >' ko je ameriški kontinent ostal edini branik krščanske civi- rablja tudi argument, ki je laž, žalitev l3ZQClje pred avalom azijatskega komunizma, ki grozi uničiti svet in in sramota vsega naroda v enem? Širjenje in ponavljanje takih trditev so znaki bolezni. To povzroča nepotre¬ bne in škodljive delitve in razpadanje naše politične enotnosti in strnjenosti v času in dobi, ko bi morali čuvati vsako mrvico narodne moči in pomembnosti.” Uspeh Te dni se je v Washingtonu kon¬ čalo zasedanje gospodarske in so¬ cialne konference vseh ameriških držav. Konferenci je predsedoval zastopnik Argentine, njen finanč¬ ni minister dr. Cereijo. Vsa poro¬ čila listov pravijo, da se je ta kon¬ ferenca končala s popolnim uspe¬ hom in to ne malo po zaslugi za¬ stopnikov Argentine. Načete raz¬ prave se bodo nadaljevale na pri¬ hodnji konferenci, ki bo v Buenos Airesu. NIKDAR TAKO ENOTNI KAKOR DANES Ta konferenca se je razšla v znamenju dveh važnih manifesta¬ cij o tem, kakšno je razmerje med vsemi članicami vseameriške uni¬ je. Bivši ameriški veleposlanik v Bs. Airesu, Bruce, je v posebni izjavi povdaril, da vezi med USA in Argentino nikdar niso bile tako tesne, kakor pa so danes. V vseh zadnjih 100 letih, sodelovanje med USA in Argentino ni slonelo na tako trdnih temeljih. — Prav te dni pa se odpravlja na obisk v Washington predsednik Čileja, Gonzalez Videla. Na tem obisku bodo sloneli isti znaki optimizma, ki prevevajo odnošaje med USA in vsemi drugimi državami obeh A- merik. Jasno je, da bodo vsi ti dogodki najbolj vplivali na gospodarsko sodelovanje med USA in Južno Ameriko; toda splošen gospodarski dvig v državah Južne Amerike bo v veliki meri pospešil politično konsolidacijo in dvignil nato tudi vpliv teh držav v vseh razpletih mednarodnih rešitev. Pred sto leti je bila Evropa ti¬ sta, ki je v veliki meri narekovala potek dogodkov skoraj v vseh dr¬ žavah Južne Amerike; po prvi sve¬ tovni vojni se je začela dekadenca evropskega vpliva. Vendar je bila Velika Britanija še tako trdna, da je lahko ohranila v trgovini posa¬ meznih južnoameriškim držav pr¬ vo mesto. Po drugi svetovni vojni se Anglija počasi, toda nezadržno umika s teh trgov. Na njeno mesto stopajo USA, ki obenem z gospo¬ darsko konsolidacijo prinašajo tu¬ di mnogo novih vidikov na vlogo, ki jo bosta oba ameriška kontinen¬ ta igrala v bodočih skupnih nasto¬ pih; ti pa bodo izvirali iz enakih virov moči in enotnosti. Poleg Ev¬ rope. ki se s težavo dviga iz razva- je tudi edino upanje na rešitev številnih narodov in milijonov in mili¬ jonov ljudi, ki danes ječe kot brezpravni sužnji pod najstrašnejšo komu¬ nistično diktaturo. Ameriška skupnost je danes največja sila na svetu, ki je zrasla iz svobode in neodvisnosti posameznih držav. In proslavi neodvisnosti ameriških držav in svobodi, v kateri žive, je posvečen 14. april vsakega leta kot spomin na dan, ko so se leta 1890 prvikrat sešli na isti dan v Washingtonu predstavniki vseh ameriških držav in poudarili nujnost tesne povezanosti med njimi. Položaj Argentine v skupnosti ameriških držav je pa najbolje pou¬ daril predsednik republike general JUAN D. PERON z besedami: "Trdno verujemo, da je ameriška svoboda najtesneje povezana z našo. Svobodni narodi sveta imajo lahko zagotovilo, da bi bilo v slučaju potrebe nujno obnoviti in to brez obotavljanja epopeje preteklosti." lin, da se pripravi za novo obram¬ bo, poleg Azije, ki jo je zajel sko¬ raj vso val kom. razdejanja, sta obe Ameriki tisti, ki bosta lahko brez večjih motenj nadaljevali ne¬ moteno delo zbiranja moči in kon¬ struktivnosti v službi ohranitve glavnih idealov človeštva, ki slone na njega svobodi in gospodarski ustaljenosti. OBNOVLJENA BORBA ZA TRST Ko so zah. zavezniki v pomladi 1948. hoteli pomagati de Gasperi- ju v njegovi volilni borbi s Tog¬ liattijem, so nepričakovano preko takratnega franc. zun. ministra Bidaulta objavili, da uvidevajo po¬ trebo vrnitve celotnega ozemlja Trsta Italiji. Ko je de Gasperi pri volitvah 18. aprila srečno zmagal, in ko je koncem junija 1948 prišlo do tkzv. preloma med Moskvo in Titom, je ta izjava zaveznikov po¬ časi prehajala v zatišje. y teh dneh pa FLRJ pripravlja volitve v svoji zoni Trsta, kjer bo s postavitvijo ene same liste dobi¬ la večino; z zmago pri volitvah naj bi Tito, česar se boje v Italiji, zo¬ no B enostavno vključil v FLRJ, kar je dejansko že sedaj v bistvu izvedeno. To bojazen je izrazil tudi grof iz- ki jih je Italija doprinesla v gradnji Trsta in računajoč malce ha morebitno spremembo sov j. za¬ držanja zaradi- spora s Titom v ko¬ rist Italije, je Sforza dejal, da u- pa v skorajšnjo ureditev tega problema. Istočasno je podal izjavo novi¬ narju. ”Time” a Tito, rekoč da u- pa v ureditev odnosa jev med FLRJ in Italijo, da pa se mu zade¬ va Trsta zdi ‘silno nujna zadeva’. Naslednji dan je ‘Borba’ prinesla oster članek, v katerem odločno odklanja Sforzevo ponudbo o o- šnovi razgovorov o Trstu in trdi, da je njegova zahteva o vrnitvi Trsta Italiji na osnovi zav. izjave navadno ‘izsiljevanje’. Zaradi tega članka je v Italiji, kjer so računali na skorajšnjo u- Sforza v Milanu; boječ se, da je reditev spornosti, prišlo do razo Tito trenutno morda bolj aktualen za zah. zaveznike kot Lahi, je izja¬ vil svojo pripravljenost, dogovo¬ riti se direktno s Titom — brez sodelovanja zah. zaveznikov — o bodoči usodi Trsta, vendar na os¬ novi zav. izjave iz pomladi 1948. Sklicujoč se na vse velike žrtve, čaranja in nihče ne prikriva, da se je stanje okrog Trsta zaradi tega zaostrilo. Zah. zavezniki svojega mnenja doslej niso podali, vendar se sliši iz Londona, da je Angle¬ žem ljubše, ako se Jugoslovani in Italijani sami med seboj zmenijo. ‘Borba’ pa trdi, da se Lahi moti¬ jo, ako mislijo, da bodo mogli za¬ radi grozilnih besed, ki jih je na račun FLRJ podal Vorošilov v Bu¬ dimpešti, ribariti v kalnem ter segati po tuji zemlji, računajoč na težko stališče, ki ga ima FLRJ sedaj napram svojim vzhodnim sosedom. ‘O jug. zoni svobodnega mesta Trsta sploh ne more biti ka¬ ke debate’, zaključuje “Borba” članek o Trstu. Sovjetski poslanik v Rimu pa je obiskal v torek zun. min. Sforzo in se zadržal dalj časa z njim v taj¬ nem razgovoru. POOSTRENA NAPETOST MED USA IN SOVJETSKO ZVEZO Ameriške letalske oblasti že več dni zaman iščejo svoje pogrešano izvidniško letalo, ki je bilo namenjeno v Kopenha- gen. Letalo ni bilo oboroženo in je ime¬ lo 10 mož posadke in ni prispelo na cilj. Med tem je pa sovjet, zun. min. Vi¬ šinski izročil am. veleposlaniku v Mos¬ kvi ostro protestno noto, v kateri nava¬ ja, da je am. vojaško letalo bilo nad važno sovjetsko vojaško bazo nad Le- tonsko. Ker da je odprlo ogenj na sovj. lovska letala, so ista odgovorila in ga sestrelila. Tako sovjeti. Am. vojaške oblasti pa poudarjajo, da pogrešano am. letalo ni bilo oboroženo. Zaradi tega incidenta se je napetost med obema državama zelo povečala. Vse naročnike Svobodne Slovenije v Argentini, ki še nimajo plačane naroč¬ nine za to leto, prav lepo prosimo, da jo plačajo vsaj za pol leta, t. j. 25 pe¬ sov, kdor pa le more, naj jo plača za celo leto v višini 45 pesov. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 13. IV. 1950 - Ano del Libertador General San Martin PISMO IZ USA IZ TEDNA V TEDEN Dragi g. urednik! “The Minneapolis Tribune” je prine¬ sla sliko, ki razlaga, kaj Amerikanci mislijo o svoji zunanji politiki. Na kro¬ vu ladje, ki nosi napis “USA Foreign J J olicy”, stojita v admiralskih unifor¬ mah predsednik Truman in državni taj¬ nik Acheson. Ladja vozi skozi kanal, ki se vije zdaj na levo zdaj na desno, — cik —. eak. Ravno pred novim zavojem so. Pa vpraša Truman Achesona: “Kaj pride sedaj, cik ali cak?” Čeprav se dober Amerikanec najraje drži doma in ga zunanji svet zanima le, če je v posebni zvezi z njegovo domovi¬ no, vendar tudi povprečen ameriški državljan danes zelo čuti, da je vozila zunanja politika Zedinjenih držav v zad¬ njih letih zelo nestalno tja in sem, cik — cak, in; da je tako povzročila marsi- kako težavo sebi in drugim. Ako bi iskali vzroke takega postopanja, bi na¬ šli enega glavnih v tem, da ameriška politika največkrat ni imela jasnih ci¬ ljev, kaj hoče. Nemci so se vojskovali, da zagospodujejo nad bližnjimi sosedi, Anglež se je trudil, da reši svoj impe¬ rij, ruski komunist tudi v največjih te¬ žavah ni nikoli pozabil, da je njegov končni cilj zmaga marksistično — leni¬ nističnega socializma. Vsak je dobro Vedel, kaj hoče. Amerikanec pa ni že¬ lel osvojiti tujega sveta, saj ga mu ne manjka doma, še manj pa je mislil, da bi širil kako idejo. Atlantska listina morda izgleda kot neka ideja o svobo¬ di, ki naj bi se zanjo ameriški vojak boril, toda končno je bila ta listina le medvojno dete propagandistične potre¬ be, ki ga je bilo po vojni zelo lahko pd- zabiti. Ameriške zunanje politike niso Vodili veliki daljni cilji, ampak trenot- na korist, kot so jo razumevali vodilni državniki Zedinjenih držav. Lep pri¬ mer take politike je na primer judov¬ sko vprašanje in Palestina. Ker potre¬ bujeta obe ameriški politični stranki ju¬ dovske glasove in judovski denar za vo¬ litve, je Amerika šla čez drri in strn za tem, kar je želelo vrhovno židovsko vodstvo. Da je pri tem število arabskih beguncev pred judovskimi nasilji na- rastlo skoro na milijon bitij, ki na pol naga stradajo in umirajo proč od doma, da se more na njih domovih zgraditi nova judovska država, na to v Zedinje¬ nih državah malo kdo misli. Atlantska listina o svoboščinah je danes star, ne- poraben papir.- Da je judovska soldate- ska oskrunila katoliška svetišča kot je cerkev Marijine smrti na Sijonu, je komaj kak katoliški list skromno ome¬ nil, da ga ne bi proglasili za Judom sovražnega. Nejasnost ciljev se je po¬ kazala izrazito v postopanju nasproti premagani Nemčiji. Med vojno so vsi brez premisleka ponavljali besedo: “Brezpogojna predaja”. Ko so to doseg¬ li, enostavno niso vedeli, kaj početi s to Nemčijo. Vstajale so misli, da je tre¬ ba uničiti vso nemško industrijo, ne da bi pri tem računali s tem, da Nem¬ čija ne more živeti samo od kmetijstva. Kmalu so se dvignili modrijani, ki sc hoteli Nemce naučiti “ameriške demo¬ kracije”, kakor da je to izvozni mate¬ rial ali kakor da so Nemci kaki šolar- čki. In danes bi dali Nemcem vse. Zlasti pa se danes čuti, kako nesmo- trena je bila ameriška politika proti ruskemu komunizmu. Ko sta prijatelja Hitler in Stalin prišla navzkriž in je Stalina proti njegovi volji zaneslo med zapadne “kapitaliste”, je vsa Amerika hotela pomagati Sovjetom brez ozira Ha njih komunistične končne cilje. Zla¬ sti, ko je Japonska stopila v vojno, so Amerikanci z vso močjo svojega go¬ spodarstva podprli Stalina. To je bilo razumljivo. Saj so v tej pomoči videli svojo končno zmago. Za to končno zma¬ go, za ta neposredni cilj, so vse žrtvo¬ vali, ne da bi premišljevali, kaj storiti po vojni. Med tem ko komunisti nikoli niso pozabili svojih povojnih ciljev, A- merikancem ni delalo skrbi, kako se u- rede povojne razmere. Da bi; držali Ru¬ se pri dobri volji, so jim stregli v vsem, tudi proti svojim zaveznikom Angle¬ žem. Ko je Churchill pritiskal za balkan¬ sko fronto proti Nemcem z jasnim ci¬ ljem, da Ruse tako izrine iz Balkana, je Roosevelt potegnil s Stalinom. Tako je Balkan postal ruska in s tem komu¬ nistična domena. Manjkalo je ob tre- notnih koristih pogleda v bodočnost. Še le po porazih na konferenci v Potsdamu so Amerikanci uvideli, da ima Rusija zelo jasne načrte glede Ev¬ rope, pa so še potem dolgo hoteli osta¬ ti prijatelji Sovjetov. Žrtve tega odne- havanja so bile Poljska, Rumunija, Ogrska... Komunizem pa je med vojno okrepil tudi svoje postojanke V Zed. Državah samih. V vse važnejše urade Avstrijska mirovna pogodba se še vedno ne premakne z mrtve točke. Tre¬ nutno ni nikakih izgledov, da bi pogod¬ bo kaj kmalu spravili pod streho. Tako je izjavil v angl. parlamentu član lab. vlade Younger v debati o Avstriji. ★ Amer. voj. oblasti v Nemčiji so odbile češko zahtevo vrnitve osmih pilotov, ki so pred časom organizirali pobeg treh potniških avionov hkrati; poleg pilotov ostane v Nemčiji še 15 čeških državlja¬ nov. j ★ Zah. Nemčija je bila sprejeta kot sed¬ ma članica v Marshallov odbor za Ev¬ ropo. Sprejetju je botroval amer. kom. za Nemčijo McCloy. Slednji je tudi po svojem informativnem obisku v USA ostro napadel Sovjete, češ da so prelo¬ mili dogovor o neoboroževanju Nemcev, ker so v svoji zoni priželi obnavljati mi- ličniške oddelke policije in stranke. Za¬ radi takšnih ukrepov v sovj. zoni so se tudi poveljniki zah. sil v Berlinu dogo¬ vorili o ustanovitvi skupnega štaba in enotni porazdelitvi delavnosti. K Achesonovi izjavi, naj bi Zah. Nem¬ čijo takoj pripustili k članstvu v Evrop¬ skem svetu, dodajajo nekateri listi mne¬ nje, da bodo zah. zavezniki v najkraj¬ šem času spremenili okupacijski statut v korist Nemčije, odpravili vojno stanje so prišli med vojno komunistični zaup¬ niki, ki so pazili, da ne bi kdo vodil po¬ litike proti ruskim interesom. Še danes niso vsi uradi očiščeni. Mnogi Ameri¬ kanci verjamejo trditvam, da so komu¬ nistični prijatelji še danes tudi v De- partement-u of State, v ameriškem zu¬ nanjem ministrstvu. Komunisti in njih prijatelji, ki ves svet zagotavljajo, da niso komunistični sopotniki, ampak sa¬ mo pravi liberalci in progresivni ljudje, ki pa se dobro počutijo samo med raz¬ nimi levičarji, so skrbeli, da je javno mnenje v Ameriki še dolgo bilo v zmoti glede na cilje komunizma. Le vzemite za primer Kitajsko; Komisija za komi¬ sijo je hodila na Kitajsko, pa je vsa¬ ka imela namen vriniti komuniste v ki¬ tajsko vlado. Rekli so, da to itak niso komunisti, ampak le agrarni reformi¬ sti. Pred štirimi leti je jezuit E . W. Walsh, profesor Georgetownske univer¬ ze v Washingtonu, javno govoril, da je ameriška politika na Kitajskem ravno taka, kakršna je prinesla komunizem v Jugoslavijo, pa je njegov glas ostal glas vpijočega v puščavi. Še-le dogodki zadnjega leta so s silo prepričali svet, da je mož imel prav in da delajo komu¬ nisti povsod po podobnih načrtih in da jim je povsod potreba koristnih budal, ki jim radevolje pomagajo na konja. V Ameriki so jih našli mnogo. Zato je Ki¬ tajska žrtev komunizma tudi po ame¬ riški krivdi. Ali bo ladja ameriške zunanje poli¬ tike še vozila cik-cak? Zdi se, da sedaj po kitajskem porazu Dep. of State v boju s komunističnim svetom narav¬ nost jadra. Strah pred Sovjetijo in ko¬ munizmom je globok. Ta nerekuje se¬ danje stališče, ki se bo težko spremeni¬ lo. Amerika je sedaj že preveč angaži¬ rana proti svetovnemu komunizmu, da bi mogla odnehati. Ko prej ni hotela pomagati Kitajski, je sedaj voljna po¬ magati celo južno vzhodnim azijskim narodom. Tudi doma nastopa proti ko¬ munistom vedno močneje. Vsi zagovor¬ niki nekdanjega velikega prijateljstva s Sovjeti imajo težke čase. Tudi seda¬ nji državni tajnik Acheson. On je jav¬ no govoril, da ni umaknil svojega pri¬ jateljstva od Alger Hissa, ki je bil ob¬ dolžen, da je kot visok uradnik Dep. cf. State dajal komunistom tajne do¬ kumente. To je po Ameriki zelo odme¬ valo. In mogočni govori Achesonovi proti Rusiji so tudi govori samoobram¬ be. Nekateri mislijo, da je ameriška po¬ litika nasproti Titu vendarle še spo¬ min na čas, ko so imeli komuniste! pre¬ več radi, da je tu še nekaj cik-^caM politike. Toda večina ameriškega javne¬ ga mnenja sledi razlagi diplomatov, da je treba Tita podpreti, ker je upornik proti Stalinu in tako škoduje komuniz¬ mu. Ali se bo to podpiranje obneslo? Vsi priznavajo, da ni gotovo, vendar to riskirajo. Na drugi strani pa je le raz¬ veseljivo, da vsi listi povdarjajo, da je Tito bil in je ostal 100% komunist. Morda bo ta zavest le obvarovala ame¬ riške diplomate, da bi spet igrali na Balkanu kak tak cik-cak, ki bi končno le Ameriki sami in vsemu protikomu¬ nističnemu svetu škodoval. F. R. ter Nemčijo pripustili kot članico Ev¬ ropskega sveta, vendar samo s posveto¬ valnim glasom. — Istočasno pa so se Amerikanci, Angleži in Francozi s taj¬ nim dogovorom domenili, kako ovirati porast nemške oboroževalne industrije. V Zah. Berlinu imajo vojaške obramb¬ ne manevre, zav. vojska in nemška poli¬ cija skupno, iz Vzhodne Nemčije pa prihajajo vesti o sklenitvi vzhodnonem- ško-sovjetske vojaške zveze, ki pa naj bi bila objavljena šele tedaj, ko bi Zah. Nemčija pristopila k Evropskemu svetu in Atlantskemu paktu. ★ Mandat za sestavo vlade v Belgiji je dobil pristaš kraljevega povratka kršč. socialist Van Zeeland, kateremu pa do¬ slej še ni uspelo sestaviti vlade; priča¬ kujejo pa, da jo bo sestavil ter nato v parlamentu zahteval zaupnico, zatem odprave zakona o regentstvu ter konč¬ no vrnitev kralja; ta je izjavil, da bo zanj odločilno glasovanje parlamenta in senata. — Socialisti pa pod vodstvom P. H. Spaaka pozivajo narod na odpor proti kraljevi vrnitvi in izražajo boja¬ zen, da bi neodjenljivokt kršč. socialis¬ tov mogla dovesti do oboroženega spo¬ pada med obema skupnostima. ★ Medtem ko je od komunistov organi¬ zirani štrajk kovinskih delavcev v Sev. Franciji te dni dokončno propadel, so vrhovi francoske KP sprejeli načela bor¬ be proti oboroževanju zah. Evrope; na kongresu KP je govoril tudi znani F. Joliot-Curie, šef franc, atomskega razi¬ skovanja in dolgoletni član KP, ki je izjavil, da “niti on niti drugi znanstve¬ niki ne bodo pomagali zahodu v vojni proti ZSSR in da se ZSSR ni treba ni¬ česar bati zaradi napredka v odkritju atomske energije v USA”. Na takšne govorjenje je 27 poslancev različnih strank zahtevalo od vlade, da podvzame najstrožje ukrepe v svrho za¬ tiranja kom. propagande. Cripps, fin. minister Anglije je te dni razveselil svoje rojake s sporočilom, da je narodom imperija uspelo v prvih treh mesecih letos nadoknaditi pomanjkanje dolarjev ter celo prekoračiti za 40 mi¬ lijonov lanski deficit 31 mil. v istem ča¬ su. Dolarske rezerve so v istem času narastle za 296 mil. dolarjev. S takšnim napredkom, pravi Cripps, bodo leta 1952, ko preneha Marshallova pomoč, Angleži že stali spet na lastnih nogah. Nepričakovano in v čudnih okoliščinah je umrl zagovornik ‘atomskega špijona’ Fuchsa Thomspson Halsall. •k Vodilnih sto laških komunistov ima zasedanje v Rimu, na katerem se v gla¬ vnem menijo, kako preprečiti oborože¬ vanje Italije in kako izvesti novo ‘mi¬ rovno ofenzivo’. Togliatti je izjavil, da de Gasperijevo zadržanje in bojazen pred izbruhom revolucije izhajata iz naraš¬ čajoče nevarnosti oboroženega spopada med vzhodom in zahodom. itm -/■ v Turška mornarica se je pod vodstvom amer. strokovnjakov v zadnjem času o- krepila za 200 odstotkov. Umrl je edini maršal Turčije Fevzi Čakmak, branilec Dardanel v I. svetovni vojni, vodja voj. izgona Grkov iz Male Azije, organizator moderne turške voj¬ ske ter kandidat za predsednika repu¬ blike pri volitvah, ki bodo 14. maja. ★ Izraelska vlada je povabila zah. za¬ veznike na obisk Jeruzalema, da jim ta¬ ko ‘na licu mesta prikaže nesmiselnost sklepa o internacionalizaciji mesta’. Amerikanci in Angleži so odbili judov¬ sko prošnjo o dobavah težkega orožja. ★ Vse arabske države so podpisale Arab¬ ski varnostni pakt, katerega glavni na¬ men je povezati v enotni voj. zvezi vse arab. države, ki so se udeležile vojne proti Izraelu. ★ Predsednik Truman je imenoval za svetnika zun. ministrstva republikanske¬ ga senatorja Foster Dullesa. Imenovanje je pozitivno odjeknilo v ameriških sena¬ torskih in poslanskih krogih ter pomeni pojačanje enotne dvostrankarske zun. politike ameriške vlade. Senator Dulles je znan protikomunist in odločen zago¬ vornik premočrtne zunanje politike. ★ Kitajci-nacionalisti so prijavili Sovje¬ te pri Združenih narodih, češ da se ak¬ tivno vmešavajo v drž. vojno z vežba- njem pilotov in dobavljanjem avionov. ★ USA zbornica in senat sta sprejeli dopolnilni zakon o vselitvi DP-jevcev, po kateremu je kvota povišana na 359 tisoč (prej 202.000) in so odpravljene vse ‘neprimerne omejitve’ o vselitvi ka- toličanov-beguncev ter judov; prav ta¬ ko je bil tudi odpravljen pogoj, da mo¬ ra biti procent pripadnikov sev. držav (Baltov) tako velik, kakor ga je dolo¬ čal dosedanji zakon. ★ Republikanski senator McCarthy je javno ponovil svoje obtožbe o komunis¬ tičnem sodelovanju Jessupa, Lattimore-a in Johna Service-a. V govoru, ki ga je imel na zborovanju Lige ameriške mor¬ narice, kjer je bil odlikovan z medaljo “narodnega amerikanizma”, ker je “o- pozoril ameriški narod na nevarnost pred tistimi, ki v zibelki ameriške vla¬ de predstavljajo grožnjo proti ameriški varnosti”, je ponovno obtožil Lattimo¬ re-a, da je “vnesel v zun. ministrstvo zun. političen program komunistične partije”, tako da bi se ZSSR “lahko po¬ lastila čim obširnejših predelov sveta”. Obtožil je Jessupa, da je “ustvaril de¬ mokratski mit komunistične Kitajske” ter Johna Service-a, amer. konzula v Indiji, da je bil že enkrat aretiran od amer. varnostne policije, ker je kradel tajne dokumente amer. vlade. Pozval je vse obtožence, da lahko začno takoj pro¬ ces proti njemu, če “ena od obtožb ne drži.” V petek bo prva priča, ki jo je v ute¬ meljitev svojih obtožb prijavil McCart- hy, podala izjave proti trem obtožencem. Ali je vojna z Z S S R neizbežna? (Selecciones del Reader's Digest — izdaja za mesec april) GEORGE F. KENNAN, ameri¬ ški strokovnjak za komunizem in svetnik amer. zun. ministrstva v zadevah amer. zun. politike na- pram ZSSR in njenim satelitom, je napisal zanimiv članek o gle¬ danju amer. vlade na možnost no¬ ve vojne in o nujnosti premočrtne zun. politike ameriške vlade. O možnosti sovjetskega napada Kennan meni, da lahko samo so¬ vjetski vodje z gotovostjo odgo¬ vore na to vprašanje. Potrebno pa je imeti pred očmi Leninove besede: “Sožitje med ZSSR in im¬ perialističnimi silami je za daljši čas nemogoče. Eden ali drugi bo moral na koncu zmagati. In pre¬ den bo prišlo do tega konca je ne¬ izogibna vrsta hudih spopadov med ZSSR in buržujskimi država¬ mi”. Z ozirom na to rdečo doktrino, na kom. tradicijo in praktične mož¬ nosti je položaj po Kennanovem mnenju naslednji: Sovjetski vodje so prepričani v padec USA. Storili so vse in bodo storili, kar je mo¬ goče za čim hitrejši konec, ne da bi s tem postavili v najmanjšo ne¬ varnost trdnjavo svet. komuniz¬ ma, ZSSR. Glavna vzroka za možnost tre¬ tje svetovne vojne sta: a) vojna lahko izbruhne zaradi nepredvi¬ denega incidenta, čeprav ga nobe¬ na od obeh strani noče; b) vojna lahko izbruhne, ker so sovjeti pre¬ pričani, da bodo napadeni. Z ozirom na tak položaj naj se USA zadrži takole: voditi mora odločno in premočrtno zun. politi¬ ko. Zanimati se mora za napore še svobodnih in tudi zasužnjenih na¬ rodov v njih borbi proti rdeči ne¬ varnosti in jim pomagati. Tak proces seveda ne bo zado¬ voljil nepočakance, ki iščejo hit¬ ro in dramatično rešitev položaja. Toda tudi oni bi sprejeli tak način, če bi trezno in realno premislili možnosti, ki so dane demokracijam in posebej USA. Sta samo dve: a) povratek v izolacionazem ali b) vojna. Prva bi povzročila v USA in v ostalem svetu strašne posle¬ dice nazadovanja, druga pa je stvar, ki je nobena demokratska država ne more sprejeti kot edino svojo politično možnost. V nadaljnjem razpravljanju pri¬ haja Kennan do stvarnega zaključ¬ ka, da se bo svet dokončno rešil rdeče nevarnosti, ko bo spoznal potrebo po medsebojnem sožitju, po priznanju človeške osebnosti in n jenih osnovnih pravic in se zave¬ del, da so mu že vse te možnosti dane s krščanstvom, ki daje vsa¬ kemu posamezniku in narodom za gotovljen položaj in najlepšo mož" nast razvoja in napredka. ARGENTINA Predsednik general Peron bo v so¬ boto objavil nove cene za pridelke žita, lana, koruze in sončnic. Redno zasedanje parlamenta se bo začelo 1. maja. Odprl ga bo predsed¬ nik general Peron. Argentina in Avstralija sta skleni¬ li novo trgovinsko pogodbo. Argenti¬ na bo izvozila raznega blaga v Av¬ stralijo za 500.000 liber šterlingov, za enako vrednost ga bo pa iz Av¬ stralije uvozila. Ob nedeljah od 16. t. m. bodo zo¬ pet vsi živilski trgi zaprti. V Barrow in Furnes v Angliji so pred dnevi spustili v morje novo 12.500 tonsko argentinsko ladjo “17 de Octubre”. Ladjo so zgradili v la¬ djedelnicah družbe Vickers - Arm- strog. Pri krstu ji je bila botra so¬ proga predsednika republike gospa Maria Eva Peron, katero je nadome- stovala Nelly Garcia de Espina. V Belfastu so pa istega dne dokončali 27.000 tonsko ladjo, kitolovko, ter so ji pri krstu dali ime “Juan Peron” ter je največja ladje te vrste na sve¬ tu. Ta ladjo je pa zgradila ladjedel¬ nica Harland and Wolf. Ladja “Eva Peron” bo pa 6. maja nastopila iz Anglije svojo prvo vožnjo v domovi¬ no. V Buenos Aires bo prispela 24. maja. Predsednik republike general Juan D. Peron, ki je z gospo soprogo pre¬ bil veliki teden v Barilochah, se je na velikonočni ponedeljek dopoldne vrnil v Buenos Aires. Na postaji Constitucion so ga sprejeli in pozdra¬ vili vsi ministri ter ostali civilni in vojaški dostojanstveniki. Pred nju¬ nim odhodom iz Bariloch se je zbra¬ la na tamošnjem trgu množica naro¬ da in se z navdušenimi pozdravi po¬ slovila od njiju. Predsednik general Peron je množico nagovoril in ji po- jasneval politiko vlade pri graditvi nove Argentine. Njegova gospa so¬ proga pa je obljubila, da bo še to leto zopet prišla v te kraje in se po¬ zanimala za vse njegove potrebe. V Buenos Airesu so se v ponede¬ ljek zbrali prosvetni ministri vseh provincijskih vlad, da se dogovore o enotnem načrtu za pobijanje nepis¬ menosti v državi. V imenu predsed¬ nika republike je zasedanje začel prosvetni minister zvezne vlade dr. Oscar Ivanissevich z nagovorom, v katerem je vsem dajal za vzgled de¬ lo predsednika republike generala Perona in njegove gospe soproge. Naglašal je, da je sedaj po zaslugi generala Perona ves pouk v državi od otroškega vrtca po vse do univer¬ ze popolnoma brezplačen. Za dviga¬ nje prosvete med narodom so vsa sredstva na razpolago, lotiti se je treba samo dela in ga tudi dokonča¬ ti, nepismenosti pa napovedati boj na celi črti. Na sestanek prosvetnih mi¬ nistrov je naslednjega dne prišel tu¬ di predsednik general Peron ter jim je govoril o nalogah nove argentin¬ ske šole. Predsednik republike general Pe¬ ron in njegova soproga bosta 23. ma¬ ja obiskala provinco Entre Rios. V Buenos Airesu bo od 6.—12. ok¬ tobra velika mednarodna filatelistič¬ na razstava. Poštna uprava bo izda¬ la za to priliko vrsto spominskih znamk. Serija teh znamk po $ 0.20, 0.90, 1.40, 2.—, 5.— in 10,— bo sta¬ la 22 pesov. Trgovska mornarica je vzpostavila ladijsko zvezo z Japonsko. Na Veliki petek so bila v več pro¬ vincah velika neurja. Močno so bili prizadeti nekateri kraji v provinci Buenos Aires, predvsem mesto Chas- comus. Zaradi silnega viharja se je ponesrečilo tudi policijsko letalo. Pri padcu letala sta oba letalca zadobila večje poškodbe. UNESCO, prosvetna organizacija Združenih Narodov je v glavnih sve¬ tovnih mestih ustanovila svoje knjiž¬ nice. V Argentini so njene knjižnice: V Capitalu v Narodni knjižnici, v Cordobi v tamošnji vseučiliški knjiž¬ nici, v Rosario pa v Argentinski knjižnici. Med Argentino in Zahodno Nemči¬ jo bo še ta mesec podpisana nova tr¬ govinska pogodba, ki bo zamenjala lanskoletno. Noya trgovinska pogod¬ ba bo predvidevala obojestransko iz¬ menjavo blaga v vrednosti 250 mili¬ jonov dolarjev. Argentina bo dobila iz Nemčije predvsem razne industrij¬ ske stroje in jeklo, Nemčija bo pa uvažala iz Argentine razna živila. Buenos Aires, 13. IV. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran S. Ilovice vz Slovenije^ ZADRUGA, KI NI ZADRUGA Pod tem naslovom objavlja komuni¬ stično časopisje v Ljubljani poročilo, da so v Trzinu ustanovili obdelovalno za¬ drugo Trzin. V njo, da so vstopili vsi veliki kmetje, srednjakov slaba polovica in par malih kmetov. To seveda ni bilo všeč komunistom, ki so v svojem tisku zapisali: To neso razmerje je že od vsega početka kazalo, da nekaj ni v redu. In res so že na prvem sestanku sklenili, da bodo za¬ družniki obdržali vse orodje, stroje, vo¬ zove in. gospodarska poslopja v zasebni lastnini; zadruga jih le lahko izkorišča in popravlja; jasno je, da so veliki kme¬ tje v zadrugo vstopili le iz “špekulativ¬ nih” namenov in tudi takoj prevzeli vod¬ stvo. Tudi ohišnice so si temu primerno uredili. Vsi z dvema izjemama so dobili ohišnice od 90 a do 1 ha, dasi dopušča jo tako velike ohišnice pravila le za ve¬ like družine. Torej je lik zadružnika v Trzinu tak: obdržal je stroje, dobil v oskrbništvo toliko živine, kot jo je imel prej, veliko ohišnico itd., na zadružni zemlji so pa delali najeti delavci in o- pravili vsa sezonska dela proti plačilu. Proračun LR Slovenije za to leto znaša 6.579 milijonov dinarjev. Za Ljub¬ ljano je določen proračun 454 milijonov din, proračun ljb. oblasti pa znaša 1.028 milijonov, marib. 864 milijonov in goriške 406 milijonov. Proračun Ljubla- ne se bo kril z last. dohodki, oblasti pa bodo “udeležene pri republiških dohod¬ kih, če njihovi lastni ne bodo zadoščali za kritje izdatkov.” Ob obletnicah Prešernovega rojstva in in smrti so letos v Ljubljani zo» pet delili nagrade znanstvenikom in u- metziikom’ “Prešernove nagrade’, po 100.000 din so dobili dr. Samec, dr. Kid¬ rič, Prežihov Voranc, za zbirko “Solzi¬ ce”, Lucijan Marija Škerjanc, za kanta¬ to za soli, zbor in orkester “Sonetni venec” in Gabrijel Stupica za olje “Pred povorko”; .drugo jubilejno nagrado po 50.000 din so prejeli: dr. Ramovž Franc za delo pri “Slovenskem pravopi¬ su”, dr. Jakob Šolar, dr. R. Kolarič, dr. A. Bajec, dr. M. Rupel in dr. M. Šmalc za isto delo, Anton Sovre za prevod “Iliade”, Boris Ziherl za razpravo o Prešernu, Ivan Zajc za kip. delo in Boris Kalin za spomenik part. vojski ra Vrhniki; za znanost so dobili nagra¬ de: a) po 40.00 din: dri Božidar Lavrič in dr. Pavel Lunaček; b) po 30.000 din. Ing. Janko Sketelj, ing. Cvetko Lapaj¬ ne in dr. ing. Branko Žnideršič; za u- metnost in literaturo: Mira Puc za dra¬ mo “Ogenj in pepel” 30.000 din, Goj- n>ir Kos, avtoportret, 40.000 din, Tine Kos za kipe- “žanjice”, “Delavski par” in “Deklica z vrčem”, din 30.000; Bo¬ žo Pengov za spomenik talcem v Št. Vi¬ du, 30.000 din, Zlata Gjungjenac za kreacijo Traviate in Jenufe, 40.000, Mi¬ haela šaričeva za vlogo Regar v "Kra¬ lju Learu”, 30.000; Marija Vera za vlo¬ go Kate v Muellerjevi drami “Vsi mo¬ ji sinovi”, 30.000 din, Pavle Kovič za vlogo Komarja v Cankarjevih “Hlap¬ cih” ter za vlogo “Kozme” v Calderon de la Barca “Dama škrat”, 20.000 din, Jože Tiran za recitacijo Cankarjeve “Bele krizanteme” 20.000 din in Polik Stanislav za nastop v Hrističevi “Oh¬ ridski legendi”, 20.000 din. — Kakšna radodarnost Titovine umetnikom in znanstvenikom! Vsekakor lepa stvar, toda to se dogaja istočasno, ko ljudje nimajo šivank, gumbov, ne obleke, ne čevljev in ostalih najpotrebnejših stva¬ ri! Umrli so: Antonija Arhine, roj. Ob¬ lak, Ljb., Alojzij Agrež, žel. nač. v p. Rimske Toplice, Jože Baraga, Škofljica- Šmarje, Terezija Blaževič, Radomlje- Ljb., Janez Božjak, ind. miličnik, Vrhov- ci-Ljb., Franja Bonač, Begunje pri Cer¬ knici, Marija Brenčič, Ptuj, Anton Gra¬ dišek, Ljb., Viktorija Gradišnik, Mari¬ bor, Jernej Hercog, fin. ref. Trbovlje, Genovefa Hlede, roj. Terčič, Medno-Šte- verjan, Anton Japelj, kurjač VI. gimn. v Ljb., Karolina Kralj, Trbovlje, Mari¬ ja Kahne, roj. Brajer, Marija Kavčič, roj. Oblak, Ljb., Barbara Korče, Ljb., Stane Krajec, dijak, Ljb., Janez Kveder, Ljb., Pavel Kersnik, nam, “Gradisa”, Domžale, Ivan Kosi, Žužemberk, Leon Likar, črkostavec, Ljb., Matija Mrak, strojevodja, Kranj, (umrl v zaporu), Amalija Oman, roj. Belec, Št. Vid nad Ljb., Franja Pavlin, roj. Majzelj, Tržič- Podbrezje, Anči Prelec, roj. Kreuz, Re- ka-Ljb., Alojzija Presker, roj. Pleva, Čreta pri Celju, Ferdinand Rehberger, Kranj, Ivan Stopar, žel. vpok. Ljb., Apolonija Stražišar, roj. Vidmar, No- j tranje gorice, Terezija Špoljarič, Ljb., j Ivana Štajer, Medvode, Andrej Štibilj, vratar Kersnikova 4, Ljb., Teodor To¬ mažič, vlakovodja v p. Ljb., Ignac Trink, Zidani most, Marija Tomšič, roj. Lunder, Šmihel-Novo mesto, Ivana Za¬ ložnik, roj. Sedej, Notranje gorice, Ma¬ rija želko, Ljb., Karolina Zupanc, Stič¬ na na Dol. in prof. v p. dr. Jakob Žmavc. Iz Postojne selijo nekatere urade v Novo Gorico, tako okrožno sodišče, jav¬ no tožilstvo, arbitražo ter poverjeništvi obl. odbora za soc. skrbstvo in zdrav¬ stvo. V Postojni bodo pa uredili jamski muzej. Uprava gradbišča hidrocentrale v Medvodah se že dalj časa zaman obra¬ ča na vse pristojne urade s prošnjami za nabavo lesa. Zaradi črne borze so bili obsojeni kot špekulanti: Maksimilijan, Jože in Ange¬ la Srečnik, vsi iz Tržiča na Gorenjskem. Skupno z njimi so bili še obsojeni Franc Meglič, Anton Šinkovec ter Fani Oman. Titove oblasti pozivajo v kom. tisku ljudstvo na poživitev dela v organizaci¬ jah “Protiavionske zaščite” (PAZ-A). Savinjska tovarna nogavic iz Polzele in Marib. tekstilna tovarna sta ljub¬ ljanski trg ravno narobe založili, kakor pa so Ljubljančanke hotele: poslali sta namreč 95% nogavic črne in samo 5% rjave barve. Odkup vina je dosegel naslednje “za¬ vidljive” uspehe: Celje-okolica 57.30%, Črnomelj 24%, Krško 62%, Trebnje 44 %, Lendava 10.6%, Maribor-okolica 38.- 3%, Ptuj 41.5%, Poljčane 10.3% od predvidenih 100%, izpolnitve plana. Na Bledu so imeli Titovi gozdarski strokovnjaki sredi februarja posvet o “borbi za višjo produktivnost” dela v gozdarstvu, kar pomeni, da bodo še bolj divje izsekavali gozdove in uničevali slov. narodno bogastvo. “Kolektiv javn. tožilstva” v Mb. je bil v Sloveniji najbolj ‘delaven’. Zato je do¬ bil priznanje z diplomo in denarno na¬ grado 7.000 din. Pri “slavnosti” je bil navzoč dr. France Hočevar, javni toži¬ lec LR Slovenije, Franc Potisek, zastop nik centr. uprave sindikatov ter dr. Pe¬ ter Kobe, zastopnik javn. tožilstva go¬ riške oblasti. V okolici Litije so se pojavili divji prašiči. Po gozdovih v Vipavski dolini, okoli¬ ci Gorice, Rihemberka in Sežane se je zelo razširil nevarni gozdni škodljivec- borov sprevodni prelec. Veliko zatiralno akcijo proti njemu bodo začeli z letali. Po cele noči prečakajo... Da je do¬ ma komunistični režim ljudi resnično osvobodil vsega, je danes znano že po vsem svetli. Na nakaznice ljudje dobe nekaj, ostalo je pa treba kupovati na črni borzi. Za tako blago pa imajo de¬ nar samo komunistični funkcionarji. Kadar dobi kaka trgovina malenkostno količino blaga za prodajo na nakaznice, se ljudje postavljajo v dolge vrste in ča¬ kajo ure in ure, da pridejo na vrsto. Na¬ vadno se pa zgodi, da ravno tedaj, ko se pririnejo v trgovino že zmanjka vse¬ ga. In potem je treba zopet dolgo in dol¬ go čakati na drugo delitev. Da bi pa ljudje prišli med prvimi na vrsto, se do¬ gaja tudi to, da nekateri pridejo pred trgovine čakat že ob štirih zjutraj. Zgo¬ dilo se je celo to, da se je nekdo posta¬ vil pred trgovino že ob enajstih zvečer za delitev blaga naslednjega dne zju¬ traj. To se v titovi Jugoslaviji dogaja 5 let po končani vojni. V Sloveniji neprestano zidajo in gra¬ de, toda nobenega dela ne dokončajo, ker nimajo materijala. Vse stavbe de¬ lajo s prisilnim zastonjskim delom. Mo¬ derno suženjstvo pod komunisti! Slovenci v Argeniini Buenos Aires, 12. aprila. VELIKONOČNI PRAZNIKI V BS. AIRESU Slovenski naseljenci v Buenos Airesu in vseh njegovih okoliških mestih so tu¬ di letos lepo praznovali velikonočne praznike. V vseh župnijah, kjer so na¬ stavljeni slovenski duhovniki kot kapla¬ ni, so bile pred prazniki duhovne obno¬ ve, katerih so se slovenski verniki ude¬ leževali v velikem številu. Na Veliki petek je v Salezijanski ka¬ peli na Belgrano pel Slovenski pevski zbor Gallus Kimovčev Pasijon za moški zbor po Mateju, mešani zbor je pa za¬ pel 4 žalostinke. Na Veliko soboto so slovenski duhov¬ niki po vseh naseljih v Capitalu in pred¬ mestjih v prvih popoldanskih urah ho¬ dili blagoslavljat slovenskim družinam velikonočna jedila, nato so pa slovenski naseljenci hiteli na Belgrano, kjer je bila ob petih popoldne po dvorišču Salezijan¬ ske gimnazije veličastna Vstajenska procesija, katere se je udeležilo nad 1500 Slovencev. Za Najsvetejšim so stopali odborniki Društva Slovencev, člani SKAS-A in predstavniki vseh slov. no- vonaseljenskih kulturnih društev in or¬ ganizacij. Na Veliko nedeljo so bile po vseh žup¬ nih cerkvak, kjer so navadno sv. maša za Slovence slovesne maše. Na Belgrano je bila ob desetih dopoldne in je pri njej pel pevski zbor Gallus Mozartovo latin¬ sko mašo štev. 14 v C za zbor in soli¬ ste in Gallusov Haec dies. Po tej sv. ma¬ ši je “Gallus” pel tudi v župni cerkvi Sv. Julije ob četrt na 12 Gollerjevo Lo- retsko mašo. Zapel je tudi Gallusov Haec dies in Allelujo iz Haendlovega orato¬ rija. Prostrano cerkev so argentinski verniki napolnili do zadnjega prostora in so občudovali dovršeno petje slovenske¬ ga zbora. Pri sv. maši v San Martinu je pel ta- mošnji slovenski cerkveni pevski zbor, v Ramos Mejia je pa slov. cerkveni zbor pel Mavovo latinsko mašo. Na Avellanedi se je na Veliko nede¬ ljo zbralo tudi mnogo slovenskih verni¬ kov. Pri službi božji je pel tamošnji slov. cerkveni pevski zbor. V župniji Santo Cristo, Lanus Este, Villa Obrero, so pa bile popoldne molitve. V bližini te cer¬ kve živi mnogo staronaseljencev, največ Premurcev. NOV SLOVENSKI USPEH NA TRONADORJU Bariloche, 7 aprila. . Dne 4. aprila sta se slovenska smuča¬ rja in alpinista Dinko Bertoncelj in Janez Flere po večurni borbi z ledom in stenami povzpela na najvišji Tro- nadorjev vrh, Pico Principal (3470 m). Ta podvig uspešno zaključuje le¬ tošnje poskuse slovenskih turistov na r.ajprivlačnejši in najvišji gori v bari- loški pokrajini. Tronador (araukansko ime: Anon) je precej časa veljal za nepremagljive¬ ga. Ne le za Araukance, ki vobče niso imeli posebnega navdušenja za gore. Tudi izvežbanim alpinistom so izpodle- teli večkratni pokusi in škodoželjno je zagotavljal indijanski vedež na Lago Gutierrez vodniku in plezalcu Ottonu Meilingu, da na Grmevca še nikdo ni pri¬ šel in tudi nel bo.' Šele 1. 1934 je zmagal Hermann Clau- ssen. Pozneje se je vsako sezono posre¬ čil kak poskus, še več pa je bilo razo¬ čaranih ljubiteljev gora, ki so jim vre¬ me, slabe snežne razmere ali pomanj kanje potrebne opreme in izvežbanosti preprečili dostop do tako zaželjenega najvišjega vrha. Letošnjo sezono so dosegle Pico Prin¬ cipal tri skupine: decembra družba Lantschner, Wechler, Mazzi, Dellai, ja¬ nuarja Otto Meiling in zdaj naša dva fanta. VA. TONE IN JAKA Urša je tisto jutro zaropotala nad svojim možem: “Ali te ni sram. Torfe je šel k spove¬ di za Veliko noč, vsi so šli opravit svo¬ jo dolžnost, ti pa nič. Povrhu se mi pa še zlažeš, da si bil. Dobro, da imam lju¬ di na vseh straneh, da mi precej pove¬ do če je kaj narobe. Sram te bodi, da veš!” Jaka je mencal in nerodno mu je bi¬ lo. Hotel je vse skupaj obrniti na smeš¬ no plat: “Hudo je na svetu res. Poleti je vro¬ če, pozimi je mraz, o Veliki noči pa je treba iti k spovedi.” “Kaj pa je tako hudega, je menila Urša. Greš in poveš kar te teži. Šel bi poslušat kakšno postno pridigo. Saj so bile za Slovence na vseh krajih. Bi te vsaj lepe besede pridigarjeve ganile, ko te besede tvoje žene ne.” “Pa ravno Jako bodo ganile,” se je vtaknil vmes Tone. “Njega, ki je tako mehak, da ga nič drugega ne gane kot hren in čebula.” “Tak pridi vendar še ti. pomagat, da ga bova do kraja obdelala, dedca nemar¬ nega,” je klicala U r §a Toneta. “Čisto ob vero mi je prišel. Dosedaj je vsako Veliko noč opravil svojo dolžnost; ne vem, kaj ga je letos pičilo, da se je sku- jal.” “Nič se nisem skujal, je hitel Jaka. “Nisem šel, ker nimam kaj povedati. Saj nimam časa greh delati. Čez dan moram za zaslužkom, zvečer sem pa truden. Pokore mi pa tako ni treba dru¬ ge, saj imam tebe, preljuba Urška mo¬ ja.” Jaka je iskal prilike, da bi prenehal z bitko zdaj, ko je Urša dobila novega zaveznika. Zato je skušal biti nekoliko prijaznejši. “Ne boš se mi izmuznil ne, pa zavi¬ jaj na levo ali na desno. Te bom že vze¬ la v roke na tak način, da boš kmalu spoznal, da je bilo od lanske Velike no¬ či marsikaj narobe. Ne rečem, da si kra¬ del in pobijal. Saj je tudi drugačnih grehov dosti.” “Ljuba Urška,” je skušal biti Jaka meden. “Pa ne da bi na tak, način po¬ skušala sprašati mojo vest, kot jo je že¬ na kovaču izpod Hriba.” “Kako je bilo pa spet to,” je hotel vedeti Tone. “I kako neki. Kovač je imel slab spo¬ min in mu je izpraševanje vesti delalo velike težave. Kadar se je namenil k spovedi je vzel palico v roke in zamah¬ nil po svoji ženi. žena se je ujezila in t jezi mu je naštela vse grehe za deset let nazaj. “Vidiš Urša, jaz pa tako ne bom na¬ redil,” je nadaljeval Jaka. “Hotel sem le reči: Če boš kaj opravila pri meni, boš zlepa, z ljubeznivo besedo. Če me bo duhovni gospod trdo vzel v roke in če mi bo policaj s pendrekom zagrozil, jima ne bom zameril, ker je to njun po¬ klic in dolžnost. K spovedi bom pa šel. Saj dobro vem, kaj se o Veliki noči spodobi. Poleg pir¬ hov in potic mora biti tudi dobra spo¬ ved. Taka je navada, ki sem se je nau¬ čil od svoje matere in je do smrti ne bom spreminjal, pa naj bom doma ali pa v Argentini.” HUGO WAST 14. IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM “Ne moremo leteti”, je rekel Niquel in pokazal na ničlo, ki jo je zaznamoval kazalec energije. “In tudi nimam ci¬ garete. Kot veš ne kadim”. “Daj mi jo ti, Lahnes!” “Tudi jaz ne kadim. Mi je slabo po njih. Samo ženske lahko vzdržite to draž...” je odgovoril nagovorjeni. “Če želiš, imam mentolne bonbone”. Rahab je obrnila hrbet v znamenje omalovaževanja in segla po tobačnici, ki ji jo je ponudila druga dekle; bila je tobačnica — sinjega kristala in vpoglji- va kot usnje: iz nje je vzela zvit papir¬ ček, ki je vseboval opij in arzen, razen drugih stvari, znanstveno mešanih ki so dražile a ne slabile živce. V tej dobi so bile nafta, petrolej, pre¬ mog ali drva slabše vrste sredstvo za gorivo in so ga vporabljali samo siro¬ mašni ljudje. Prav tako je bil črn ali ru¬ men tobak zastarela in grda stvar, ka¬ tero so uživali samo še delavci najnižje vrste. Boljše stroje so greli z vse drugač- nom gorivom; in boljši ljudje so se greli z bolj finimi in zanimivimi alcaloidi, ka¬ kor pa je bil smrdeči nicotin. Alkimisti dvajsetega veka so iznašli postopek, kako razbiti snov — prvo stopnjo za presnavljanje prvin sploh. čeprav druge etape (na primer pre¬ snavljanje svinca v zlato!) niso še izva¬ jali (razen kot poizkuse za vlado!) ker je bil postopek počasen in drag, je ven¬ dar že samo prva stopnja — razbijanje prvin, o katerem so sanjali alkimisti ve¬ ke in veke, vodila do prave revolucije v industriji; kajti že razbitje neskončnih telesc, ki sestavljajo nevidni atom, spro¬ sti neizmerno ogromno energijo. Razbiti gram platine pomeni toliko energije, kakor 200 ton gorečega pre¬ moga v peči. Starodavna tehnika pred letom 1950 ni nikdar mogla izkoristiti več premoga kakor eno desetino, kajti vseh drugih 90 procentov je šlo v dim in v ostanke; ul- tramoderna tehnika pa je izrabila skoraj do zadnjega vse, pred čemer so se celo učenjaki čutili presenečeni. Najbolj dovršeni stroji koncem XX. veka niso uspeli spremeniti v delo ni¬ ti desettisočinke svobodne energije, ki se je dobila iz tega razbitja snovi. Zato je bilo v avionih potrebno nado¬ mestiti starodavne motorje z moderni¬ mi pečicami, imenovanimi ‘athanores’, v spomin na stare srednjeveške alkimi¬ ste, ki so tako imenovali svoje pečice, v katerih so topili svoje bogastvo in življenje. Kakor v špranjo hraniička se je v 'athenor’ vrgla ploščica, nič večja, ka¬ kor navadni novčič, in avion je bil preš skrbljen z gorivom za nekaj ur leta¬ nja. Toda vsaktera snov ni bila primerna za razbitje. Skušnja je še enkrat potrdi¬ la genij starodavnih alkimistov, ki so intuitivno čutili, da se da govoriti o pre¬ prostih kovinastih telesih, pa o pleme¬ nitih telesih, kakor sta n. pr. zlato in srebro. V teh dveh rudah so gledali zre¬ li plod drevesa - rudninske narave; druge kovine: železo, baker, so bile le zeleno sadje istega drevesa. Znani ‘Kamen modrosti,’ ki so ga u* čenjaki iskali in noreli za njim stole¬ tja in stoletja, ni bil nič drugega, ka¬ kor samo kvas, ki bi bil zmožen pospe¬ šiti dozorevanje zelenih sadežev, da v določenem času dozore \do popolnosti in vrednosti zlata in srebra, ki sta prav tako zorela milijone in milijone let v počasni delavnici matere zemlje. Dvajseto stoletje je potrdilo vrednost te teorije. Odkrilo je, da so zlato, sreb¬ ro, platina samo kovine, v katere je na¬ rava sama nagromadila največ energi¬ je, ali —i z drugo besedo —: so najbolj dozorele. En gram zlata, raztopljenega v pe¬ či, ki daje temperaturo sto tisoč stopinj večjo kot je potrebna za vrenje, lahko napravi toliko koristnega dela, kakor deset ton raztopljenega svinca. En gram srebra pa toliko kot pol tone.' V tej dobi-(štirideset let od tedaj, ko so se finančni mogotci zbrali na med¬ narodnem kongresu na Otočju Tatov) ni¬ sta več ne zlato in ne srebro služila za denar. Rekli smo že, da je človeštvo končno zavrglo zloglasno učenje, da mora de¬ nar imeti nespremenljivo notranjo vrednost. To zlohotno nadutost so si iz¬ mislili bankirji, zainteresirani pri tem, da na podlagi tega dobe v svoje roke vso svetovno trgovino. Posledica te doktrine je bila ta-le: samo zlato ima idealne lastnosti za denarno sredstvo, kajti samo zlato ima veliko notranjo nespremenljivo vrednost v majhni raz¬ sežnosti in ker se ne razmnožuje niti r.e zmanjšuje: zato je samo v majhni množini na svetu. Ko je človeštvo odpravilo to neumno mišljenje, se je razvil najplodnejši na¬ predek politične ekonomije v zadnjih ti¬ sočih letih. S tem se je| človeštvo osvo¬ bodilo tistih štirih ali petih bankirjev, posestnikov največje količine zlata, ki so od časa do časa umetno povzročali občutno pomanjkanje te žolte kovine, s čemer so podvojili oziroma početvorili njeno vrednost in s tem svoje bogast¬ vo na račun vsega drugega sveta in tu- ] di ubogih vseučiliških profesorjev, ki so v dobri veri sicer opetovano govori¬ li o nesposobnostih klasične ekonom¬ ske politike. Ker se zlato in srebro nista več u- porabljala kot denarno sredstvo, je nju¬ na vrednost padla. Pest zlatnikov tedaj ni bila več vredna kot en liter dobre kolinske vode. Ko pa so alkimisti odkrili pomemb¬ nost razbite atomske energije in so u- gotovili, da plemenite kovine vsebujejo več sil, sta zlato in srebro zopet dobi¬ la nazaj svoj položaj med dragocenimi kovinami. Ni potrebno omenjati, da so tisti ljudje, ki so ob razvrednotenju zlata kar razsipali to brezvredno snov, zdaj neusmiljeno objokovali svojo lahkomi¬ selnost; tisti pa, ki so ga hranili, so postali namah stokrat bogatejši, kakor pa če bi bili lastniki najboljših premo¬ govnikov ali najdonosnejših petrolej¬ skih vrelcev sveta. Če si imel v žepu zlat kovanec v ve¬ likosti enega šterlinga, je pomenilo prav toliko, kakor če bi imel pri sebi eno tono najboljšega črnega premoga. Tedaj sta obstojala dva tipa avionov, oziroma motorjev: vezanih, ki so svoje valove dobivali iz mogočnih delavnic, nahajajočih se pod zemljo in neodvis¬ nih,, ki so izvajali na svojem krovu lastno energijo s pomočjo goriva, ki so- ga nosili s seboj. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires. 13. IV. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI PO SVETU BRAZILIJA Parahyba do Sul, marca meseca. “Svobodna Slovenija” nam je v veli¬ ko veselje, ker tu druge zveze s Sloven¬ ci nimamo. Do Ria imamo 207 km. Pot in izguba časa nas stane 100 pesov. Drugače pa živimo dobro. Mož dela v tovarni za pripravljanje mineralne vo¬ de. Montiral je že 3 velike črpalke, na¬ peljal elektriko in telefonske zveze. Na razpolago imamo zelo ugodno tov. sta¬ novanje s 4 osobami, kuhinjo, kopalni¬ co in velik vrt. Občutek imamo, da smo doma na kaki planini, ker smo na hri¬ bu 20 minut od mesta. Pred nami je tu¬ di lep park, v katerega pa večkrat uide živina, ki se pase okoli. Tudi sadja nam ne manjka. Tovarna ima daleč naokoli zasajenih menda kakih 100 vrst sadnih dreves. Redimo tudi kokoši. Sedaj ima¬ mo že dalj časa hladno vreme. Tako vi¬ dite, da nam je čisto dobro. Vse Sloven¬ ce v Argentini in drugod po svetu prav lepo pozdravljamo Družina K. AVSTRALIJA St. Marys, 20. marca. Prav lepo se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje “Svobodne Slovenije” Prve je mehanična delavnica držala V zraku na ta način, da jim je pošiljala energijo, s katero so pluli; seveda jih je tudi lahko vrgla na tla, kakor hitro je pozabila nanje. Drugi pa, imenova¬ ni ‘athanatores’ (iz razloga, kakor smo že preje povedali ), pa so bili izredno dragi, kajti požirali so kovance zlata, in niso vporabili več kakor desettiso- činko njegovega goriva. Razen tega je konstrukcija njihovih mogočnih pečic ali ‘athanorjev’ bila izdelana iz neiz- gorljivega gradiva, ki ni bilo nič manj kakor mešanica diamantnega .prahu posejanega po stenah iz platine. Takšen ‘athanor’ je bila največja razsipnost tedanjega sveta. Koliko lepih deklet je bilo priprav¬ ljenih zanj odpasti od krsta in si dati Zaznamovati roke s skrivnostno števil¬ ko ‘666’! Rahab, gospodarica dragocenega “at- hanora’, ki je pristal na ploščadi gre- gorjanske cerkve, ni bila še krščena, zato ji ni bilo potrebno odstopati od krščanstva. Bila je svetlolasa, z rožna¬ to poltjo, kar ji je dajalo svežost cve¬ ta; .mačjega ponašanja: zdaj sladka zdaj ujezljiva; zelenih oči, takih kakor jih bo imel - kot so pravili Antikrist; kljub tolikerim lepotam buenoaireškim je kazala tisočkratno lepoto, o kateri pravi Biblija s Salomonom: “Obrni se, obrni, Sulamit, obrni se, da bomo ob¬ čudovali tvojo lepoto!” ' ki jo z velikim zanimanjem in veseljem prebiram. Moram priznati, da ste veli¬ ko napredovali v novem letu in Vam k napredku iskreno čestitam. Lahko si predstavljam s kakimi teževami ste list pričeli in s kakimi ga nadaljujete. Zato Vaše delo še bolj cenim in bom vedno vesel, kadar Vam bom lahko poslal kak prispevek iz daljnje Avstralije. Še en¬ krat prav prisrčna hvala in mnogo us¬ peha. Gorazd J. Č. FRANCIJA Tucquegnieux, 11. marca. Pozdrav in voščilo Dovolite, da se Vam najlepše zahva¬ lim za Vaš list, katerega v redu preje¬ mam Slovenski izseljenci v Franciji ga z zanimanjem beremo. Približno 12 ti¬ soč nas je v Franciji. Zaposleni smo ve¬ činoma v rudnikih, nekaj jih pa dela tudi pri francoskih kmetih. Živimo vse¬ kakor bolje, kakor pa naši rojaki v do¬ movini, vendar so na splošno plače pre¬ majhne. Petnajstkrat so večje, kakor so bile pred vojno, cene so pa tridesetkrat večje. Odtod upravičeno nezadovoljstvo, ki ga komunisti pridno izrabljajo za svojo propagando. Takoj po končani vojni je kakih 40 Morala je imeti kakih dvajset let, toda ostala je sama, odkar je izpolnila svojo polnoletnost, to je od štirinajste¬ ga leta. Fantje so postajali neodvisni pri šestnajstih letih, kajti splošno mne¬ nje je bilo, da ženske preje dozore in pridejo do pameti. Nihče od njenih spremljevalcev ni hotel zapaziti, da Rahab išče v žepu svoje usnjene bluze zlatnik, da bi ‘na¬ sitila’ motor. Ali niso imeli ali pa ni so hoteli izgubljati koraka. Nejevoljna jih je Rahab vprašala: “Nima nihče od vas niti enega ‘mar¬ ka?’ ” Beseda ‘niti’ je udarila v ušesa treh mladih ljudi kakor udarec z bičem, kaj¬ ti njim je ‘marx’ pomenil že veliko vsoto. ‘Marx’, enota mednarodnega plačil¬ nega sredstva, je bil bankovec z garan¬ cijo Mednarodne banke, katerega kup¬ na moč je bila enaka enemu — šter- lingu za časa kraljice Viktorije. Prav zaradi tega se je imenoval ‘marx’ tudi zlata ploščica z razmerju enega šter- linga ki se je vporabljala za ‘athanor”. Če je imel ‘marx’ v vseh krajih sve¬ ta enako ime, so pa njegovi sestavni deli nosili imena najbolj znanih juna¬ kov različnih dežel. Tako se je manjši novec v Franciji imenoval Pasteur, Vincencij Pavlanski, Corneille. V Nem¬ čiji Guttenberg, Beethoven, Bismark. V Španiji Kolumb, Terezija, Franco. SUDAMERICAN BUSINESS OFFICE LAVALLE 361, visoko pritličje — Tel. 32 - 4597 — BUENOS AIRES Uradne ure od 9. — 12. ure dopoldne in od 15. — 19. ure popoldne. Ob sobotah od 9. — 12. ure dopoldne. PODRUŽNICA ROSARIO — LAPRIDA 956 — Pritličje T. E. 22-885 Odprta ves dan. Uradujemo tudi v slovenščini. ZASTOPNIK COM. RTVADAVIA — Gostilna ALHAMBRA — c. SAN MARTIN 501 Uradne ure: Vsak dan od 6.30 do 7.30 ure. Ob sobotah od 4.30 — 7 ure. GOVORI TUDI SLOVENSKO POSEBNI PAKETI ZA EVROPO U—4 1.500 gr. prekajene šunke 1.000 gr. svinjske masti 1.000 gr. surove kave. $ 53.— U—7 2.250 gr. riža 2.250 gr. sladkorja. ,, 30.— U—8 4.500 gr. riža. „ 25.— U—10 9.000 gr. govejih mesnih konzerv 2.000 gr. mesnega izvlečka v škatljicah. $ 45.— U—14 0.900 gr. surove kave 1.000 gr. sladkorja 1.000 gr. riža 2.000 gr. govejih konzerv 0.200 gr. cacao-a Imamo veliko izbiro tudi drugih cenenih paketov (n. pr. svinjske masti, suhe slanine, šunke in drugo) Pošiljamo tudi ZDRAVILA in pakete z RABLJENIM blagom Slovenski Izseljenski Oder Velika dvorana SAN JOSE, AZCUENAGA 154 NEDELJA, 21. MAJA ob petih popoldne Pri belem honjieku Režija: J. Špeh Dirigent: B. Pavšer Scena: V. Petkovšek SMRT SLOV. TRAPISTA V opatiji N. D. des Dombes pri Lijonu je nedavno umrl v 77. letu starosti in 56. letu redovnega življenja slovenski tra¬ pist br. Jakob Kajtna. Družina Kajtna pri Sv. Rupertu nad Laškim, je bila nekaj izrednega: oče in štirje sinovi so vstopili k trapistom v Rajhenburgu, mati in dve hčeri pa k magdalenkam v Studenicah pri Poljča¬ nah. Eden izmed sinov, ki je prevzel po¬ sestvo, se je poročil in vse tri njegove hčere so postale tudi redovnice. Po smrti svoje žene je odšel tudi on v samostan. Ko so komunisti rajhenburški samostan ukinili, je živel v zavetišču za starce v Mokricah, kjer je predlanskim umrl star 86 let, po 47 letih redovnega življenja. SKLEPI MEDAMERIŠKEGA GOSPO¬ DARSKEGA IN SOCIALNEGA SVETA Pripravljalna konferenca Medameriš- kega gospodarskega in socialnega sveta je pod predsedstvom dr. Cereija skle¬ nila takojšnjo izvedbo načrta o tehnič¬ nem sodelovanju držav latinske Ameri¬ ke. To je eden od glavnih rezultatov za¬ sedanja tega sveta, ki je zaključil svoje seje po treh tednih gospodarskih raz¬ prav. Na zaključni plenarni seji je 21 de¬ legacij ameriških držav odobrilo resolu¬ cije štirih komisij. Resolucija prve ko¬ misije, ki ji je bila poverjena naloga proučiti dokumente v zvezi z medamer. gospodarsko konferenco v' Buenos Aire¬ su, priporoča zadevnim vladam zagoto¬ vitev visokih funkcionarjev in strokov¬ njakov za prihodnje izredno zasedanje, na katerem bodo določili datum konfe¬ rence v Buenos Airesu in na katerem bodo nadaljevali z delom na podlagi že sprejetih sklepov. Prva komisija je na¬ mreč sklenila odložiti neposredno skli¬ canje glavne konference v Buenos Aire¬ su, ker je bila mnenja, da še niso prišli do zadosti obširnih sporazumov, ki naj bi bil podlaga za to konferenco. Resolucija komisije B priporoča go¬ spodarskemu in socialnemu svetu še na- dalnje proučevanje gospodarskega spo¬ razuma iz Bogota ter naj bi o tem pose¬ bej razpravljali na zasedanju 1. 1951. Komisija C, ki ji je predsedoval Miller, je predložila svetu obširen načrt o teh¬ ničnem sodelovanju med latinskimi dr¬ žavami v skladu s točko 4. Trumanove¬ ga obnovitvenega programa zaostalih držav. Komisija D, ki je proučevala vpliv denarne devalorizacije na gospodarstvo latinskih držav, je izdelala dokument z izjavami delegatov teh držav ter bo ta dokument služil svetu kot podlaga za dokončno rešitev tega problema. Na zaključni konferenci je med drugi¬ mi govoril tudi dr. Cereijo, ki je pou¬ daril, da bo morala prihodnja izredna konferenca sveta nadaljevati delo, za¬ četo na tem zasedanju in izpeljati skle¬ pe, tako da bo konferenca v Buenos Airesu podpisala potrebne sporazume o gospodarskem in socialnem sodelovanju držav obeh Amerik. Izjavil je, da bodo morali na teh konferencah položiti ne- porušne temelje socialnega dobrobitja človeštva, ker “ne smemo pozabiti, da imajo vsi ljudje, ne glede na raso, na¬ rodnost, spol, vero ali družabno vrsto pravico do materialnega blagostanja in do duhovnega razvoja v svobodi, dosto¬ janstvu, enakosti prilik in gospodarski varnosti.” Podčrtal je tudi, da bo do stalnega miru na svetu prišlo le, “ka¬ dar bo človek živel pod vlado socialne pravičnosti in kadar bo rešen strahu pred nepravičnostjo in krivično razdelit¬ vijo naravnih dobrin.” OBVESTILA Na Belo nedeljo, 16. t. m., bo ob treh popoldne v Don Boscovem zavodu v Ra- mos Mejia sestanek članov SFZ. Pridite vsi. Na sporedu je predavanje o zani¬ mivostih in lepotah večnega mesta. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. Janko in Marica Za¬ krajšek v Ramos Mejia sta dobila sinč¬ ka Janezka. Družino Bogomirja in Man¬ ce Urbančič je pa na Veliki petek raz¬ veselila hčerkica. Srečnim staršem naše čestitke! Poroka. Dne 22. aprila se bo poročila v cerkvi Santo Cristo, Lanus Este, gdč. Katica Laki, vneta društvena delavka in cerkvena pevka na Avellanedi. Poivedba: Mojega brata Ignaca Ga¬ brščka iz Vršnega na Goriškem so dne 25. maja 1944. odpeljali Nemci in od takrat je za njim izginila vsaka sled. Kdor bi vedel kaj povedati o tem, kje je po tem dnevu videl mojega brata in kaj se je z njim zgodilo, tega lepo pro¬ sim, naj mi to sporoči na spodnji naslov. Stroške mu povrnem. Ivan Gabršček, Horno de Ladrillos Corea e Cia — Cha- padmalal FCNGRoca. Pcia de Buenos Aires. Kajtnov oče je v mladih letih obisko¬ val še nedeljsko šolo, katero je ustano¬ vil Slomšek, ki takrat še ni bil škof. Oče je sam doma naučil vse svoje otroke brati in pisati. Vsi bratje Jakoba Kajtne so pomrli prej, zdaj pa je odšel za njimi tudi on. K večnemu počitku ga je spremila pol¬ noštevilno vsa trapistovska družina iz N. D. des Dombes, v kateri so tudi 4 trapisti iz rajhenburškega samostana, odst. Slovencev iz Francije odšlo do¬ mov. Verjeli so, da bodo v domovini bo¬ lje živeli, kakor tukaj. Pisma, ki jih do¬ bivamo, pričajo, da so se zmotili. Da¬ nes bi se skoro vsi radi vrnili nazaj v Francijo, toda meje so hermetično zapr¬ te. Kolikor moremo jim pomagamo z raznimi pošiljkami. Bliža se Velika noč, praznik Gospodo¬ vega vstajenja. Slovenci iz Francije že¬ limo vsem svojim rojakom v Argentini obilo pirhov, telesnih dobrot, še več pa duhovnih. Bodimo pogumni in upajmo! Trdno upajmo, da bo za Velikim pet¬ kom, ki ga sedaj preživlja naš narod doma, vsem Slovencem zopet zasijalo toplo velikonočno sonce! Slov. izseljenec iz Francije. Predsednik vojaške komisije poslanske zbornice Charles Vinson je izjavil, da “ZSSR pripravlja nov Pearl Harbour ter zato gradi ogromno vojaško zračno silo. Medtem pa mi čakamo s prekrižanimi rokami ter narod, največji in najmočnej¬ ši na svetu, izgublja leto za letom svojo udarno silo, ki bi sedaj še mogla streti rdečega sovražnika”. Pozval je parla¬ ment, naj odobri povečanje vojaškega proračuna in naj ne čaka, da bo prepo¬ zno. ★ Ameriško obrambo ministrstvo je o- dobrilo petletni načrt, po katerem bo podvojilo število rezervistov v ameriški vojski, tako, da bo USA imela v mirnem času vsak čas na razpolago 25 divizij, število rezervistov se bo povečalo od 170.000 na 367.000, poleg že obstoječih 625.000 stalno mobiliziranih prostovolj¬ cev. Tako ta program predvideva 25 di¬ vizij, ki so vsak trenutek na razpolago od katerih 6 pripada redni vojski. Poleg teh bo na razpolago še drugih 25 divizij, ki jih bo mogoče mobilizirati v najkraj¬ šem času ter že obstoječih 12 divizij na¬ rodne milice. Tako bo v slučaju potrebe USA razpolagala v nekaj dneh z 62 di¬ vizijami. ★ V Braziliji bodo 3 oktobra splošne vo¬ litve. Bolivijska vlada je določila menjavno vrednost bolivijskega pesosa na višino 60 bol. pesosov za en dolar. DABILA živila, tekstilno blago in zdravila pošiljamo v vse države. Iz Buenos Airesa pošiljamo zavitke do 5 kg kakor doslej še nadalje v vse države in sicer z rabljeno obleko, z novo obleko in živili. P AN E T H ij Cia. DIAGONAL NORTE 501* * — Of. 810 DRUŠTVENI OGLASNIK Seznam predmetov, ki jih je dovolje¬ no pošiljati naravnost iz Argentine v domovino, je bil objavljen v letošnji 3. številki Svobodne Slovenije na 4. strani in je veljaven tudi za mesec april. CERKVENI OGLASNIK Pouk krščanskega nauka za sloven¬ ske otroke. Začel se bo v nedeljo 23. aprila in sicer v sledečih krajih: Ramon Falcon 4158 v slovenski hiši za mesto ob 2. pop.; Ramos Mejia v cerkvi ob tri četrt na tri; San Martin v sobi poleg cerkve ob 3.; Florida v župnišču ob 1.; Lanus, Župnija Santo Cristo v župnišču pri g. Markiču ob 3.; Quilmes po dogo¬ voru. Starši, Vam v pomoč pri odgovorni vzgoji otrok je ta pouk, zato poskrbite, da bodo otroci vedno in vsi prišli. Samo če borna vsi naredili vse, kar je mogo¬ čega, bomo mogli to opraviti tako, ka¬ kor je dobro za blagor in zveličanje teh otroških duš. Prvikrat pridite z otroci tudi starši! SLOVENSKO ROMANJE V LUJAN Za slovensko romanje k Materi božji v Lujan, dne 14. maja je železniška uprava dovolila poseben romarski vlak, r ki bo vozil iz postaje Plaza Miserere (Plaza Once). Vožnja tja in nazaj bo stala samo 5 pesov. Obvestite o tem vse svoje znance in prijatelje! DOBER TEK NEDELJA: Kosilo: juho z vraničnim zavitkom, ocvrtki svinjski zrezki, endi¬ vija, pečen krompir, kolač z rozinami, sadje, črna kava; večerja: mrzli zrezki (od opoldne), kolač, čaj. PONEDELJEK: Kosilo: gobova juha (suhe gobe), beli žganci, kompot; ve¬ čerja: polpeti, krompirjeva solata. TOREK: Kosilo: goveja juha, govedi¬ na, krompir v gorčični omaki, ocvrta ja¬ bolka; večerja: naravni zrezki, krompir v kosih, solata, grozdje. SREDA: Kosilo: špinačni puding, ov¬ čja pečenka, fižolova solata, črna kava; večerja: krompirjev golaž, palačinke. ČETRTEK: Kosilo: šara s hrenom, sirovi žlikrofi; večerja: ocvrti možgani, zelena solata, sir, sadje. PETEK: Kosilo: pretlačena fižolova juha, ocvrti krompirjevi hlebčki, solata, sadje; večerja: fižol v solati, ocvrta jajca. SOBOTA: Kosilo: grahova juha, go¬ veji zrezki v sardelni omaki, žličniki, solata, črna kava; večerja: safalade s kisom in oljem, čaj s pecivom. SLOVENSKA KRAJINA BO DOBILA SVOJ DOM Na Veliko nedeljo so Prekmurci, ki niso med vojno nasedli spretni titovsko- komunistični propagandi, presenetili ro¬ jake s sporočilom, da bo 16. t. m. po¬ stavitev temeljnega kamna za dom dru¬ štva Slovenska Krajina. Člani tega dru¬ štva bodo imeli tega dne najprej sv. ma¬ šo na Avellanedi, nato bodo pa pohiteli na stavbišče, kjer bo blagoslovitev in po¬ stavitev temeljnega kamna, nato pa skupno kosilo. Igralska družina Narte Velikonja začenja svoje gledališko leto z uprizoritvijo tragedije v 5. dejanjih Friedrich Hebbel " GENOVEFA” V NEDELJO 7. MAJA ob petih popoldne v veliki dvorani kolegija SAN JOSE, AZCUENAGA 154 Poslovenil: Dr. Tine Debeljak Režija: Marjan Willempart "(ASA B 0 Y U" OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160 Pravkar smo prejeli moderne švicarske ure znamke RECORD - WATCH, Geneve, ki so avtomatične in antimagnetične. Dalje imamo v zalogi ure OMEGA, ELECTION, MOVADO, UNVER; priporočamo, da se oskrbite z budilkami znamke JAZ in SUIZA, dokler traja zaloga. Trgovina je ob delavnikih odprta vsak dan do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5. EUROPLATA Od 23. marca dalje smo znatno znižali ceno našim priznanim paketom Razen tega pošiljamo nove vrste paketov z najprimernejšim blagom iz Evrope in naše Europlata pakete naravnost iz Argentine po ceni od $ 42.— do $ 59.— Bozos 129 - I. nadstropje - Buenos Aires