Dopisi. Iz Celja. (Parteitag prepovedan — nemčurska inrežica.) Liberalci so popolnem kakor pravijo rna psa ali se pod psa" prišli. Bismark jib neče, cesar so jih obsodili kot nfakciozuo (strankarsko) nasprotovalstvo" nemški kou- servativci se odcepili, kmetje od njib v dolgove in odrtijo zapeljani jim dajejo slovo, obrtniki in delavci jib mrzijo, večino v državnem zboru so zgubili, ministrov svojib nirnajo. Sploh liberalizem propada. Sedaj ga še pri nas na Stajerskem nekoliko držijo večine v raznih zastopib in uradih ter skusajo vse Nemce iznemiriti, razburiti, naščuvati v ljut boj zoper Slovence. Kričijo po vseh listib, da je grdo. V Celje so hoteli zbobnati 2784 Nemcev in nemčurjev, slovenskih odpadnikov in renegatov; veliko kmetov in celo hlapcev so imeli najetib, ki bi naj v Celje prišli rogovilit, prijančevat in — pretepat Slovence. Toda visoka vlada je V86 zabranila in nParteitag" prepovedala. Vse rogovilstvo celjskib nemčurjev plava po Savinjo tje doli Bog vedi kam! Jedino tolažbo se iinajo. Namesto ,,Parteitaga" začeli bodo dne 16. julija t. 1. izdajati za se in za svoje Judeže med Slovenci nov listič (čnjte čujte), slovenski po iinenu : nKmetski prijatel" (Oj, oj, lisjaki). Freimaurerska, nemško-liberalna nCillier Zeitung" sprevidehi je, da jeno psovanje na Slovence nič ne zda in zato se je dala poročiti z ,,nemškimi fortsritlerji1*, da porodi mladiča: ^Kmetski prijatel." Ljudje sicer ne tnorejo vedeti, ali bo krava skotila teličko ali bikiča. Vendar tukaj uže mnogo časa napiej naznanjajo listi n. pr. Tagespošta, da bode nCeljanka" rodila bikiča. — Tudi vedo uže naprej, kakšen bo, namreč listič fieimaurersk, liberalen, ki bode slovenske kmete slovenski napeljeval na limance nemških liberalcev. Rodil se pa bode v Rakuševej tiskami, znani komedijant Besozzi mu je lebko v sili za babico, boter pa je znani barusasti advokat Dr. Glantscbniggg. Sila kola lomi in ker z nemščino ni5 ne opravi, premaga svojo sovraštvo do slovenšcine in začenja celo pisati — slovenski saino, da bi leži Slovencem pot zapiral do narodne omike, napredovanja in jednakopravnosti. No, opravil ne bode nič. To je gotovo. Pošteni Slovenci bodemo to hinavsko prijatelstvo dostojno vedeli odbiti; nemškutarjem in nemSurjem pa ne bode škodovalo, 5e kaj slovenskega berejo. Nemfiurjem renegatom in Jadežem toraj prav radi ta listič privoačimo. Naj ga imajo, dokler ji_ ga bodo nemški liberalci štajerski plačevali. Slovenci venio tega rKmetski prijatel" oceniti po besedab Go8podovih: ,,Varujte se lažnjivih prerokov, kateri prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj 80 pa grabljivi volkovje. Po njih sadovihjihbostepoznali. Bere li se 8 trnjagrozdje inzosatasmokve?" Vsak Slovenec poštenjak ima toraj narodno dolžnost ta Hstic, ako se mu po sili dopošlje, pognati na pošto nazaj s popotnico: nZurtick nach Cilli" ali nwird nicbt angenommen." Tako storite, dragi rojaki slovenski. Pokažimo, da smo za tako bedasto nastavljene mreže preponosni! Domoljub. Iz Ptuja. (Dober sovet.) Večkrat se čuje, ka je na ptujskem polji ta ali uni izoral ali iz- kopal kak stari zlat, prstan ali kaj takega. Želim, dragi rojaki, da se Vatn prav pogosto kaj podobnega pripeti, in da potem leskečo blagotudi prav dobro prodate, in da se ne daste vkanoti od kakega sleparja, kakor se to večkrat prigodi. Tukajšnji zlatar mi je včeraj pripovedaval: Škoda, da niste one dni k meni prišli, bil bi Vam pokazal izvanredno lop stari prstan iz subega zlata. Prinesel mi ga je krčmar — naj mu kamček vanj zasadim. On ga je kupil od nekega kmetiča za 2 fl. jaz pa bi mn rad bil dal najmanje 12 fl., kajti toliko bilo je zlato za se vredno. Namesto da bi z zlatotn ali srebrom k meni prišel, praril rui je zlatar na dalje, gredo ti ljudje z leskečimi rečmi raji k židovu, ali h kakemii trgovcu ali krčmarju, kder se njim navadno reče: to nima nikake posebne vrednosti ter se njim obeča kakib par grošev in siromak kmetič potem za kakih par grošičev zlato proda. Pri meni bi bar dobil vselej toliko, kar je zlato ali srebro na sebi vredno, vcasi še tudi kaj več. Tako tni je pripovedoval zlatar in več primerov navajal, kako je ta ali oni meščan kakega kmetiča opebaril. — Sam sem kmetski sin in prav dobro vem, s koliko težavo si ljubi krubek služite in kako si morate biti v vednem strabu, da Vam ono malo, kar na njivah in v goricab priraste, ie v zadnjem bipu ne vzame toča ali kaka druga nesreča ; zatorej svetujem : če bi kdo imel srečo na svojem izorati ali izkopati kaj svetlega, naj gre k zlatarju, ta bo mu še najzanesljiveje rekel, kaj da je na onej reci, in obečal bar, kolikor je zlato ali srebro, drugo itak ne kupuje, za se vredno. Če pa mu potcm robe nečes prodati, tadi prav, za vaganje in precenitev zlatnine in srebrnine nikoli nič ne zabteva. Na tak način bar zveste, kaj da imate v rokah, in se meščani za brbtom Vam ne smejejo, kakor gon omenjeui krčmar, ki je rekel: zdaj sem pa namazal nan tumen bindišen pauern". Kdor si boče, naj si zapomni ta svet, kojega Vam daje Vaš iskreni prijatelj, Jože Žitek, profesor v Ptuji. Iz Žavca. (Planinski pašnik za žrebeta). II. Povedati tudi moram, da na celem pašniku ni ne ene peči najti; toraj tudi skrb, da bi se ktero žrebe lahko pobilo, celo odpade. Zgodi se pa, da eno ali drugo žrebe pogine, kar pa pri teh okoliRČinah ni lahko verjetno, (in kar se tudi in še leži doma v hlevu zgodi) se lastniku znesek, ki se je poprej od komisije za vsako žrebe posebič določil, izplača iz blagajnice, v ktero mora vsakdo, kteri ima žrebe na planini, vplačati 5 fl. Vrbu tega plača zgoraj omenjeno društvo v ravno imenovano blagajnico za vsako žrebe 1 fl. Pridejo žrebeta zdrava nazaj, dobijo dotični vplačane petake tudi nazaj. Ako prevdarimo in pomislimo ravrjo povedano, razvideli bodemo prav labko, da je ustanovitev tega pašnika velevažna v povzdigo konjereje. Komu pa se imamo za to velevažno ustanovitev zahvaliti ? Gospod Karol pl. Haupt, poseetnik v Strauseneku blizo Braslovč in pred- sednik društva v povzdigo konjereje na Štajerskem, je tisti mož, kteri se je za to reč žrtvoval, kteri se ni bal obilnih stroškov in potov, kteri brez sebičnosti, le skrben za to, da se blagostanje med ljudstvom povzdiguje, pospešuje in siri. Slava mu! Njemu se imamo za ustanovitev pašnika na travniku v prvej vrsti zahvaliti. Dne 29. rožnika t. 1. so se prignala prva žrebeta, bilo jih je samo 15, na planino. Uže prejšnji večer 80 nekateri gospodje in možje iz Žavca, Sv. Petra, Sv. Pavla, iz Mozirja i. dr. na planino prišli. Navzoč bil je tudi g. Karol pl. Haupt, deželni živino-zdravnik g. dr. Klingan in g. major Scbubert, tajaik društva v povzdigo konjereje. Žrebeta prišla so na planino popolnem zdrava. Ko se je vt»akemu žrebetu vžgalo posebno število, spustila so se na spodnji pašnik. To je bilo brzanje in letanje! Zares, lep pogled! Ko smo bili vsi v krog zbrani in gledali na žrebeta, oglasi se Kuder iz Petiovč, ter se g. Hauptu za ustanovitev pašnika v imenu vseh navzočih kmetov zahvali, in ga prosi, naj še za naprej ostane njih skrben oča. Predsednik, kterega so te besede do solz ganile, obljubil je vse storiti, kar bi zamoglo blagostauje med ljudstvom širiti in povzdigovati. Kmalu potem smo odpotovali s travnika na Lubno; od tukaj pa v spodnjo Savinjsko dolino. J. Hauseubicbler. Iz Dobrne. (Poplava.) Blizo polnoči pred dnevom 30. junija se je nagel^ blišč spustil po hribih okoli cerkve sv. Jošta. Čez nekoliko časa je v dolino pritekla voda, najprvlje poplavila dvorišče pri gradu Dobrnica, kjer se je sporazlila po kubinji in po kletih ter pouzročila, da si še obeda niso doma kuhali, nego si ga priskrbeli iz gostilue. Okoli tretje ure zjutraj uavstala je druga ploba, ob osmih še tretja. Vsled tega je s bribov prihrulo vode v tolikej meri, da so jej dolocene meje po strugab bile pretesne. Ob devetih so se ceste kraj potokov »premenile v reke, ki so deročo in blatno vodo pošiljale po njivah in travnikib. Na Dobrni, kjer se dva potoka stekala, je voda drla med bišami in po dvorišfii pa ob vseh straneh na samem stoječega solskega poslopja, za katerim so njive s koruzo zasajene dobile podobo jezera. Tukaj je o svojem času kaj takega tudi bilo, ker se sedaj njive nna jezeru", a ob griču viseči travniki ,,nad jezerom", ob topliškem hribu stolujočo cerkvo so pa po spričevanji starih listin naši predniki imenovali nMarijo na jezeru". V mlinu malo niže od občinske hise je voda obiskala vse kote 1 meter, a v izbi pol metra visoko; v obližji je še sporazdrla plotove okoli vrta in raztrgala dva mosta. Razven tega je odnesla ali vsaj poškodovala še druge moste in mostiče pa na enem kraji prekopala prostorno cesto v dolgosti 10 metrov. Skodo, ki bo za popravljanje cest in mostov zadela občinsko blagajnico, cenijo nad 200 fl. Zasebnikom je povodeuj največ kvara napravila po vrtih, odkoder je zemljo odnesla; po njivab je izpodkopala korun in turičico; žito, ki ga je voda potlačila, si ne bode moglo povsenua opomoči; tudi poplarljenih kokoši ne bodo pekli pri razmetanib drvah; za odneseno seno bodo se dotičniki žalibog morali obrisati. Po vodi priplaralo je tudi nekoliko leda. Iz te okoliičiue 8mo sklepali, da je po bribih menda toča klestila. Sodba žal da ni bila pretirana. Po poludne so namreč gospodarji iz fare sv. Josta, katere pololovica spada v našo občino, eden za drugim p>ibajali županstvu naznanjevat svoje nesreče. Med ostalim je nek kmet rekel, da je na enej njivi posejal bektoliter žita, od katerega danes pričakuje tri litre zrnja. Tudi plazi so zasipavali gorske ceste, polje, travnike, vinograde, mlinove. Sledečega jutra, 1. dan julija, med drugo in tretjo nro je gobti dež očistil včeraj zblateno zelenjad; po poldne ob drugej uri je voda vsled novega trganja oblakov zopet zapuščala že itak prenapolnjene struge in jarke, ali njive znovič poplavila je le za šolekim poslopjem. Minolo je do 15 let, odkar je zadnjič bilo po tukajsnjih dolinicab zbrano toliko vode, kakor 30. due letošnjega junija. Iz Konjiškega okraja. (Potovalni učitelj brez slovenščine — kmetijska podružnica — nemčurji.) 11. pr. m. bil je napovedan sbod kuietovalcev našega okraja pri ,,Jelenu" med božjo službo ob 10. uri, ker je iniel razlagati o trtni uši g. adjunkt vinorejske sole v Mariboru Hanzel. Kmetov pri tem shodu ni bilo veliko in kako bi jib tudi reselilo, se takih zborov vdeleževati, ker se navadno le imenitnejii gonpodje zbereio in med sebo nemaki govorijo ? Tudi g. H. ni vešč slovenskega jezika, zato je nemški prodaval in onim, ki tega niso razumeli, so potem vč. g. nadžupnik Mikuš to rastolmačili. Tudi kmetijsko podružnico so nekteri mogotci zdaj v Konjicah zbudili in todi do nje bi veliko zaupanja ne imeli, da bi kedaj naiemu zanemarjenemu kmetn pomagala in ga temeljito podučevala, ako bi ne slišali, da so nji predsednik tudi vč. g. nadžupnik, ki znajo, da slovenski kmet se le r slorenskem jeziku podačevati zamore in da mi nismo zato na 8vetn, naj bi nas pri vsaki priliki pod mizo in za vrata porivali! — Čudili smo se izjavam Slov. GoBp., da je v našem okraji toliko občin, kojih zastopniki v lastno skledo pljuvajo in so šli dr. Mihelič-u na limance, kakor: Verbovlje, GrnioTJe, Oplotnica, Kot i. dr. Od raznib strani smo sliaali, da kakor je storil Verbovljski župan Zajko, storili so tudi drugi. Oni niso občinskih odbornikov sklicali, ampak pisar občine Breindl je v svojem smislu prošnjo naredil, in županu v podpis predložil in tisti jo je kar podpisal, ker kakor ima kovač klešče, da mu ni treba z roko za razbeljeno železo prijemati, tako imajo te baže župani svojega pisača, ki namesto njih misli in piže, sami se le za silo podpisati znajo. Slovenskega se niso kedaj učili, neruški so pa že po večem pozabili, ako se njim je tudi o njih šolanji to vglavo vbi- jalo in zdaj ne 7ejo ao li tiči ali miši. Med to bažo ljndij prištevaaio tudi Oplotaiškega župaaa, ki ae sicer rad pobaba 8 svojim bogastvom, a ubog je aa dubu. Vauk sicer f svojega g. župnika J. Kuaaj dosledao pri 7saki volitvi ia priliki dubovskemu ataau aasprotuje ia se bo meada eakrat še po smrti aa aemško zemljo odpeljati dal, ,,wo der Bier gut scbmeckt, beil iat er kalt". — Vai pametai noožje si pa moramo želeti ia to tudi odločao tirjati, aaj 86 aaši otroci 7 šolab do dobrega sloveaski piaati, brati ia račaaati aaučijo in potem bodo aaii prihodai žapaai že tadi sami aradovati mogli ia ae bodo 8 priromaaimi pisači 87ojega Ia8taega Ijudstva, koje jib redi ia bogati, sramotili! Iz sv. Miklavža pri Ormoži. (Podpora po toči pnškodo vanim.) Piesvitli cesar so blagoduaao darovali 4000 fl. za po toči poškodovaae ia v zadrego prišle familije okraja Ormož ia Ljutomer. Od teb 4000 gld. se je odločilo aa Ormožki okraj 2200 fl. ia aa Ljutomerski 1800 fl. ia se je za pivi okraj uže odločilo, kako ae bo ta 87ota razdelila. — Dotične obravaave ao 86 vršile pod 7odst7om c. k. okr. gla?arja vit. Premerateiaa in k tema imeaovauib zaupaib mož gg. Gesaerja ia Robiča. — Ker je šte^ilo podpore potrebnib jako veliko, so se le majbae podpore odmenti zamogle; prialo je aa eao družiao 3—5 fl. — Ker je bila volja presvitlega cesarja, da se darovana 870ta bitro razdeli, se bodo odmerjeai daro^i ae 7 teka tega tuesca po c. k. okr. gla7arji dražiaam razdelili. Občiaska predstojništva 80 za blagodušni dar presvitlemu cesarja aže po uradai poti prisrčao zabvalo izrekla ia mi to zab^alo še daaca samo ponovimo. — Hrala pa tudi c. k. okr. gla^arju vit. Premersteiau, kateri je s požrt7O7alao akrbjo to stvar tako bitro ia lepo uravaal. Iz Ptuja. (Tudi 7 aaših Halozab) ae nahaja nemčarako gaezdo ia to 7 občiai Rodai 7rh pri sv. Trojici pa bvala Bogu ae celaobčiaa; za8topaiki aeručurstva so obč. predstojaik Dajako, njeg07 pisač Matevžič ia stari učitelj Oraiggg. — Eden teh ptiče7 zaa do pet, drugi do deset, tretji celo do petaajat aemiki šteti, zatega voljo prebirajo ljndem uemike dopise ia ajim tiste tolmačijo se 7e da ne zastonj, ia ta reč bi jim ategaola spodleteti, ako bi ae podpiaali Micbelitscbeve peticije za aemško aolo in uiadovanje. Vai dragi pošteni Haložaai bi pa z 7eseljem prijemali sloveaake dopise, ker bi si tiste sami brati iaogli. Ž....7. Iz Gasteraja vSlov. gor. (Neareče, dobri ljudje, 87arite7.) Marsikteri kmet si je letos obetal zlate gradove zaaaaaje se aa dobro letiao, ali goljufal se je. Tu so grde oaepaice bado razsajale, pobirale mlade ia stare, taai je toča opra7ila prevzgodao mlatitev, in uaičila viasko trgatev, zopet od dragod se slisi, kako milo zdibujejo, ker je ogeaj poalopja uničil. Nesreča tedaj sledi za ae- srečo, in člo^ek bi Iabko obupal, ako bi se ne tolažil z zanašanjem na boljo bodočaost. Ne go7orim o zadajej toči, ktera na izbodaem dela tukajšaje fare skoro nikomur, tedaj tudi meai, ai piizaaeRla. Omeaim le, da mi je aovi laai postavljeai živinski blev pri viaičariji na Hiapji 4. t. m. pogorel. Komaj 6letai faatič 7iničarjev, ker je sam doma ostal, začel je igrati ae 8 šibicami žvepleaimi ter je 7 listajaku ogenj zakuril. Da aa8tali požar ai se lotil 2 sežaja proč od hleva stoječe biae, preae ia kleti, to 86 imam zabvaliti vrlim Hlapajičaajem, kateri so aapeajali 786 žile, da plamea ni pograbil se 7iaičarije. Izdataa pomoč me sili tem ve<5 7 doatojao hvaležaost, ker nisem imel tamkaj aobeaega poslopja zavarovanega! Bodi vsem izrečeaa Bajpiisrčuejša zabvala! Diugim čitateljem Slov. Goap. pa bodi moj dopis 7 87arilo, da ae prepuačajo aikdar aeapametaim otrokom priti do aevaraib žveplenk. Svetujem tudi aiodro za^aro^aaje proti ogaju! Fraac Kuraik, kmet.