Sedanjost
Sedanja situacija v mestnem potniškem prometu je zahtevala izredno oster zbor de-lavcev, zaposlenih v tem kolektivu, ki smo mu bili priča pred kratkim — po že skoraj pozab-Ijeni uradni proslavi njihovega visokega jubile-ja. Dejstvo, da je devetmesečni obračun poka-zaJ 100 milijonov din manj prihodka, kot so ga načrtovali in da še vedno izplačujejo osebne dohodke izsklada amortizacije, kije namenjen nakupu prepotrebnih novih avtobusov, in da bodo ob koncu letošnjega leta imeli 50 miMjo-nov izgube, je sprožil alarm. Delavci so ne samo spraševali. kdo je kriv za nastalo situaci-jo, ki se vleče zadnjih 15 let, obenem z zahtevo po večjem osebnem dohodku.
Nenenno poviševanje cen vozovnicam na račun potnikov vsekakor ni izhod. Sami vozniki opravijo vsak mesec 8 tisoč nadur, ker v delav-nicah stojijo avtobusi brez rezervnih delov. Več kot40 avtobusovje starejših od 15letin če bi na primer sedaj snežilo, ne bi moglo na cesto kar 100 avtobusov!
Danes je jasno, da mora cena mestnega in pr. mestnega prevoza, ki je grajena na eko nomskem ekvivalentu, kulturi storitve in struk-turi stroškov, pokrivati le enostavno reproduk-cijo. Razširjeno reprodukcijo, kamor sodi vsa inf rastruktura prometa, pa se mora zagotoviti z dodatnim združevanjem sredstev v okviru sa-moupravnih interesnih skupnosti. Rešitev se mora najti na vsak način — ta je verjetno le v sporazumu z vsem združenim delom Ljublja-ne, ki bi v blagajno našega mestnega prevoz-nika prispevalo 35 odstotkov denarja, ki je sedaj namenjen kot nadomestilo za prevoz na delo. Tako bi vsako leto zbrali 3,8 milijarde dm, kar bi zadostovalo za normalno ži^ljenje mestnega potniškega prometa. Takšno si-stemsko rešitev je treba poiskati ne samo v občinskerntemveč tudi v mestnem merilu.
Ljubljana je v vsej svoji zgodovini dostojno sledila tehnološkim dosežkom na področju prometa in ob tem vseskozi izkoristila svojo prednostglede na geografsko lego. Čas,v ka-terem živimo,narekuje odločitev. ali bomo še v naprej dograjevali, modernizirali in bolj počlo-večili zastavtjeni cestni in ostali prometni si-stem m s tem ustvarili pogoje za razvoj vseh vrst prometa.
Do leta 2000 se ponovno načrtuje v našem rnestu cestna železnica... Načrtov zaposle-nim v Integralu ne manjka. Najbolj si ž&lijio, da bi lahko ugodili zahtevampotnikov, ki pričaku-jejo hitrejši in udobnejši prevoz. Temu bodo namenili največ pozomosti in seveda denarja.
In kako v Bratislavi?
Da pa takšne in podobne težave ne tarejo samo našega glavnega mesta, je povedal di-rektor TOZD Mestni potniški promet dipl. inž. Andrej Osterman, ki se je s svojo delegacijo te dni vmil \z pobratene Bratislave, kjer so pro-slavljali kar 90. obletnico mestnega potmškega prometa. Tudi v Bratislavi so problemi v nizkih osebnih donodkih, v pomanjkanju voznikov, tako da zaposleni vozniki naredijo še več nadur kot naši Ijubljanski vozniki. Imajo pa dober vozni park, ki sestoji iz vsen promet-nih sistemov — (tramvaj, trolejbus, avtobus). Kar je pa najbolj pomembno za tamkajšnji mestni potniški promet je dotacija od 40 od-stotkov, ki jo daje slovaška republika.
V Ljubljani pač nismo Dopravny podnik mesta Bratislavy.
Mario L. Vilhar