Botanično društvo Slovenije 49 Ljubljana, april 2022ISSN 2630-4074 49 | 2022 VSEBINA: Andrej MArtinčič Novosti v flori mahov Slovenije 6 ŽAn Lobnik CiMerMAn & SiMonA StrguLC krAjšek Ephemerum serratum (Hedw.) Hampe in E. stoloniferum (Hedw.) L. T. Ellis & M. J. Price v Sloveniji brAnko doLinAr Pregled flore Ponikovske, Dobre- poljske in Struške doline v občini Dobrepolje (Dolenjska, Slovenija) Notulae ad floram Sloveniae Nova nahajališča Miscellanea 3 22 30 62 69 73 CONTENTS: Andrej MArtinčič Novelties in the bryophyte flora of Slovenija 6 ŽAn Lobnik CiMerMAn & SiMonA StrguLC krAjšek Ephemerum serratum (Hedw.) Hampe in E. stoloniferum (Hedw.) L. T. Ellis & M. J. Price in Slovenia brAnko doLinAr Overview of the flora of Ponikovska, Dobrepoljska and Struška valleys in the municipality Dobrepolje (Dolenjska, Slovenia) Notulae ad floram Sloveniae New localities Miscellanea Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia (English version of instructions for authors at http://BDS.biologija.org) Splošno Revija objavlja znanstvene, strokovne in pregledne članke ter druge prispevke (komentarje, recenzije, poročila), ki obravnavajo floro in vegetacijo Slovenije in soseščine. Članki ne smejo biti delno ali v celoti predhodno objavljeni. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Članki morajo biti napisani v slovenskem ali angleškem jeziku in morajo vedno imeti naslov, izvleček in ključne besede ter legende slik in tabel v slovenskem in angleškem jeziku. Vsak članek recenzirata dva anonimna recenzenta. Oblikovanje besedil Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk, znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi, naslovi napisani v krepkem tisku, priimki avtorjev s pomanjšanimi velikimi črkami (small caps). Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico in vezajem, naj bodo presledki. Nadmorsko višino krajšamo kot »m n. m.«. Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (2007). Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila. V besedilu citiramo avtorje po vzorcu: »Paulin (1917)« ali »(loser 1863a)«, za dva avtorja »(amarasinghe & Watson 1990)«, za več avtorjev pa »(Martinčič & al. 2007)«. Številko strani dodamo letnici (npr. »1917: 12«, »1917: 23–24«) le ob dobesednem navajanju. Da se izognemo nepotrebnemu navajanju avtorjev, se v prispevkih, ki navajajo večje število znanstvenih imen rastlin ali združb, držimo nomenklature izbranega standardnega dela (za območje Slovenije Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007)). Nomenklaturni vir navedemo v uvodnem delu članka. Avtorski citat vedno izpisujemo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v prispevku. Članki (razen tistih za rubriko »Miscellanea«, kjer je dopuščeno več svobode) se začno z naslovom in morebitnim podnaslovom (vsi naslovi in podnaslovi naj bodo natisnjeni krepko). Sledi navedba avtorja(-ev) s polnim(-i) imenom(-i), poštnimi in elektronskimi naslovi in izvleček/abstract. Naslovi poglavij so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred in za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi nižjega reda so oštevilčeni z dvema številkama ločenima s piko (npr. 1.4). Dolžina članka naj ne presega 83 000 znakov (s presledki). Viri Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno), zemljevide, podatkovne zbirke, spletna mesta (kadar vsebine niso dostopne tudi v tiskani obliki, npr. pdf), arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu: amarasinghe, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). Taxon 39 (1): 59–65. Cvelev, N. N., 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad. 788 pp. hansen, A., 1980: Sporobolus. In: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge. pp. 257–258. medved, J.: Širjenje japonske medvejke. http://www.tujerodne-vrste.info/blog/, dostop 28. 9. 2013. Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih citiramo v besedilu. Pri citiranju manj znanih revij navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Kadar avtor ni znan, pišemo »anon.«. Fitocenološke tabele Enostranska tabela naj ne presega 50 vrstic z do 25 popisi (če navajamo tudi sociabilnost, z do 15 popisi). Večje tabele lahko pripravimo ležeče (do 70 vrst in 45 popisov) ali jih razdelimo v več tabel. Po presoji uredništva in v dogovoru z avtorji se tabele lahko objavi tudi v elektronski prilogi na spletni strani revije. Oblikovanje slik in preglednic Slike naj bodo črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastne. V poštev pridejo tudi kontrastne črnobele fotografije. Slike morajo biti opremljene z merilom. Na sestavljeni sliki mora biti jasno, na katere dele se merilo nanaša. Če je slik več, so zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami, posamezni deli sestavljenih slik pa dodatno s črkami. Preglednice oštevilčimo z arabskimi številkami, neodvisno od oštevilčenja slik. Vsi naslovi, napisi in pojasnjevalno besedilo k slikam in preglednicam morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. Slike označimo s »Slika 1:« in »Figure 1:«, preglednice s »Preglednica 1:« in »Table 1:«. Vsaka slika ali preglednica mora imeti sklic v besedilu kot (sl. 1 ali tab. 1). Približen položaj slik in preglednic nakažemo z vključitvijo pojasnjevalnega besedila v besedilo članka. Slike in preglednice priložite na koncu besedila in dodatno kot samostojne datoteke ob oddaji digitalne oblike prispevka. Slike oddajte v katerem od splošno razširjenih formatov (npr. .tif, .jpg, .png, .pdf), z minimalno ločljivostjo 300 dpi ob širini revije torej vsaj 1200 px. Floristične notice V tej rubriki objavljamo zanimive floristične najdbe, predvsem z območja Slovenije, izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro. Avtorjem predlagamo, naj nove vrste podrobneje predstavijo v samostojnem članku, s slikovnim materialom in diagnozo obravnavane vrste. Obseg florističnih notic naj praviloma ne presega 6500 znakov s presledki (vključno z naslovom, podnaslovi, literaturo in preglednicami). Naslov notice predstavlja popolno znanstveno ime obravnavanega taksona brez citiranega vira in letnice. Naslovu sledi kratka pisna oznaka pomena najdbe (npr. »Potrditev več desetletij starih navedb za Belo Krajino.« ali »Nova nahajališča redke vrste.«) v slovenščini in angleščini in navedba novih nahajališč po vzorcu: 9559/1 (UTM WM44) Slovenija: Štajerska, Pohorje, Frajhajm nad Šmartnim na Pohorju, pri kmetiji Vošnik, 900 m s. m.; suhe košenice. Leg. D. Naglič, 5. 7. 1987, det. M. Ristow, 7. 7. 1987 (LJU XXXXXX). Navedbi nahajališč sledi komentar z obrazložitvijo pomena najdb in morebitne pripombe avtorja. Navajamo le bistvene literaturne vire. Avtor notice je s polnim imenom naveden na koncu prispevka (small caps). Po istem zgledu sporočamo podatke za rubriko »Nova nahajališča«, kjer komentar k najdbam ni potreben. Oddaja besedil Ob predložitvi prispevka v objavo naj avtor glavnemu uredniku pošlje elektronsko obliko besedila (.doc ali .odt). Po recenziji oddanega članka avtorju vrnemo natisnjeno ali elektronsko obliko besedila z morebitnimi pripombami recenzentov, na podlagi katerih v roku največ dveh tednov popravi besedilo in vrne članek s pripadajočimi slikami v digitalni obliki po elektronski pošti. V primeru, da je besedilo pred recenzijo jezikovno šibko, lahko uredniški odbor od avtorja zahteva, da poskrbi za lektoriranje. Revija prispevkov ne honorira. Avtorji člankov brezplačno prejmejo izvod revije. Revijo Hladnikia izdaja Botanično društvo Slovenije. Člani društva jo prejemajo brezplačno. V reviji izhajajo floristični, vegetacijski in drugi botanični prispevki. Revija izhaja v samostojnih, zaporedno oštevilčenih zvezkih. Uredništvo: T. Bačič (glavna in odgovorna urednica; martina.bacic@bf.uni-lj.si), A. Čarni, P. Glasnović, T. Grebenc (tehnični urednik; tine.grebenc@gozdis.si), F. Küzmič, S. Škornik in zunanji člani uredniškega odbora: B. Frajman (Innsbruck), F. Martini (Trst – Trieste), B. Mitić (Zagreb), H. Niklfeld (Dunaj – Wien). Recenzenti 49. številke: A. Alegro, T. Bačič, I. Dakskobler, A. Martinčič, A. Podobnik, M. Sabovljević, J. Stergaršek in S. Strgulc Krajšek Naslov uredništva: Tinka Bačič (Hladnikia), Oddelek za biologijo BF UL, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; tel.: +386 (0)1 320 33 29, e-mail: martina.bacic@bf.uni-lj.si Ceno posameznega zvezka za nečlane uredniški odbor določi ob izidu. Botanično društvo Slovenije Večna pot 111 Ljubljana Davčna številka: 31423671 Številka transakcijskega računa pri Delavski hranilnici: SI56 6100 0001 3111 158 ISSN tiskane izdaje: 1318-2293, UDK: 582 ISSN spletne izdaje: 2630-4074 Oblikovanje in priprava za tisk: Svetilka d.o.o. Naklada: 250 izvodov Revija Hladnikia je indeksirana v mednarodni zbirki CAB Abstracts in CAB Direct (http://www.cabdirect.org/) ter EBSCO Slika na naslovnici: Navadni kokalj (Agrostemma githago) Foto: Branko Dolinar 49 | 2022 Hladnikia Hladnikia 49: 3–21 (2022) 3 Novosti v flori mahov Slovenije 6 Novelties in the bryophyte flora of Slovenija 6 ANDREJ MARTINČIČ Zaloška 78a, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; andrej.martincic@siol.net Izvleček V prispevku objavljamo podatke o novih vrstah v mahovni flori Slovenije in o novih vrstah za nekatere fitogeografske enote. Nove vrste za Slovenijo so: Grimmia decipiens, Grimmia funalis, Grimmia longirostris, Schistidium brunnescens subsp. griseum, Schistidium helveticum in Schistidium pruinosum. Za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe je novih 9 vrst, za podobmočje Karavanke 3, za podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 9, za podobmočje Pohorje 7, za podobmočje Dravski Kozjak 3, za podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina- Strojna 1, za dinarsko območje 16, za predalpsko območje 7, za preddinarsko območje 9, za submediteransko območje 4 in za subpanonsko območje 2 vrsti. Ključne besede Listnati mahovi, nove ali redke vrste, Slovenija Abstract The article gives records for new species in bryophyte flora of Slovenia and new species for some phytogeographical units. The following species are reported for the first time for Slovenia: Grimmia decipiens, Grimmia funalis, Grimmia longirostris, Schistidium brunnescens subsp. griseum, Schistidium helveticum and Schistidium pruinosum. For the phytogeographical subregion, the Julian Alps 9 species are reported for the first time, for subregion Karavanke 3, for subregion Kamniško-Savinjske Alps 9, for subregion Pohorje 7, for subregion Dravski Kozjak 3, for subregion Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna 1, for Dinaric region 16, for pre-Alpine region 7, for pre-Dinaric region 9, for Submediterranean region 4 and for sub-Pannonian region 2 species. Key words Mosses, new and rare species, Slovenia 1 UVOD Flora mahov Slovenije je, upoštevajoč tudi velikost ozemlja, zelo bogata. Trenutno obsega 877 vrst in podvrst listnatih mahov, jetrenjakov in rogovnjakov. Po številu vrst izstopajo zlasti karbonatne Julijske Alpe ter silikatno Pohorje. Toda za določeno število vrst so še vedno na razpolago samo podatki, stari 100 let in več – izvirajo iz prve faze florističnih raziskovanj, ki se je končala s pričetkom 1. svetovne vojne. Druga faza florističnih raziskovanj se je pričela šele po letu 1950. To letnico štejemo kot izhodišče za recentne podatke. V drugi fazi 4 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 je avtor nabral sicer bogat herbarijski material, ki ga sistematično obdeluje šele v zadnjih letih. Zato se sedaj v florističnih prispevkih kot recentni podatki pojavljajo tudi taki, za katere je bil herbarijski material nabran pred desetletji, določen pa šele sedaj. To velja še zlasti za nekatere težavnejše rodove, npr. Bryum s. lat., Grimmia, Schistidium, Orthotrichum, saj smo ves razpoložljiv herbarijski material teh rodov v LJU obdelali šele v letu 2020. Del rezultatov – nove vrste za Slovenijo in nove vrste za določene fitogeografske enote – je prikazan v tem prispevku. 2 METODE Nabiranje mahovnega materiala, ki je upoštevan v prispevku, je avtor opravil v širokem časovnem razponu od leta 1955 do leta 2020. V nekaj primerih je vključen tudi mahovni material, ki so ga v okviru fitocenoloških popisov nabrali I. Dakskobler, F. Batič in A. Podobnik, določil pa avtor prispevka. Mahovni material je shranjen v herbariju Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (LJU). V nomenklaturi in taksonomiji smo sledili delu Hodgetts & al. (2020). Pri določenih vrstah je dodana tudi ocena ogroženosti oz. uvrstitev v določeno kategorijo v Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016). Nobena od obravnavanih vrst v tem prispevku ni vključena med ogrožene vrste v Rdečem seznamu za Evropo (Hodgetts & al. 2019). 3 REZULTATI Z DISKUSIJO 3.1 Nove vrste za Slovenijo / new species for Slovenia Grimmia decipiens (Schultz) Lindb. 0455/3 Slovenija: Kočevsko – Mali Mošenik pri vasi Ajbelj, na skalah v bukovem sestoju, 600 m s. m. kremenov konglomerat. Leg. & det. A. Martinčič, 5. 7. 2002 – dinarsko fitogeografsko območje Temperatna vrsta, pogostejša v južnejših, toplejših predelih Evrope. Tako kot drugod tudi v Sloveniji uspeva na rastišču z zakisano, silikatno podlago. Kakšna je njena dejanska razširjenost v Sloveniji, na podlagi enega nahajališča ne moremo soditi, čeprav silikatna podlaga ni ravno redka. Zato je uvrstitev v Rdeči seznam (Martinčič 2016) v kategorijo z dejansko ogroženostjo vprašljiva. Edino primerna je zato uvrstitev v kategorijo »DD-n; premalo znane vrste, novi podatki«. Grimmia funalis (Schwaegr.) Bruch & Schimp. 9559/3 Slovenija: Pohorje – pri Slovenski Bistrici, na silikatnih skalah, 300 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 1995 Hladnikia 49: 3–21 (2022) 5 Borealno-montanska vrsta. Uspeva na zakisani, silikatni podlagi, v Evropi južno od Skandinavije od montanskega do alpinskega pasu. Nadmorska višina nahajališča na vznožju Pohorja, v kolinskem pasu, je zato presenetljivo nizka. Ker gre samo za en podatek, je uvrstitev v Rdeči seznam (Martinčič 2016) v kategorijo z dejansko ogroženostjo vprašljiva. Edino primerna je zato uvrstitev v kategorijo »DD-n; premalo znane vrste, novi podatki«. Grimmia longirostris Hook. 9458/3 Slovenija: Pohorje – pri Lovrencu na Pohorju, na silikatnih skalah, 600 m s. m. Leg. Fr. Dolšak, det. A. Martinčič Borealno-temperatna vrsta. Uspeva na zakisani, silikatni podlagi, od nižine do alpinskega pasu. Zaradi silikatne podlage nahajališče na Pohorju ni presenetljivo. Fr. Dolšak je nabrane primerke določil kot Grimmia ovata Web. & Mohr, revizija pa je pokazala, da gre v resnici za vrsto G. longirostris. Letnice nabiranja na originalni etiketi ni, z drugih etiket pa je razvidno, da je mahove nabiral med leti 1910 in 1938. Ker gre samo za en podatek, je uvrstitev v Rdeči seznam (Martinčič 2016) v kategorijo z dejansko ogroženostjo vprašljiva. Edino primerna je zato uvrstitev v kategorijo »DD-va; premalo znane vrste, stari podatki«. Schistidium brunnescens Limpr. subsp. griseum (Nees & Hornsch.) H. H. Blom 9646/4 Slovenija: Julijske Alpe – prodišče pod slapom Boka, 400 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 9. 2002 0452/2 Slovenija: Snežniško pogorje – Grda draga, Piceetum, 1070 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 8. 1970 – dinarsko fitogeografsko območje V okvir vrste S. brunnescens sodi poleg tipske podvrste tudi podvrsta subsp. griseum. Obe podvrsti imata podobno razširjenost, Meinunger & scHröder (2007) jo označujeta kot jugovzhodnoevropsko-montansko. Izven Alp sta obe podvrsti razširjeni po Balkanskem polotoku, na Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji (Hodgetts & LockHardt 2020). V Sloveniji sta obe podvrsti redki: tipska podvrsta je zabeležena na petih nahajališčih, vendar sta zanesljiva le dva podatka iz Julijskih Alp (Martinčič 2014), ker sta podprta z herbarijskimi primerki. Podvrsta griseum je zabeležena le na dveh nahajališčih. V fitogeografskem pogledu je zanimivo nahajališče v Snežniškem pogorju, saj nekako povezuje alpski del areala z dinarskim. Schistidium helveticum (Schkuhr) Deguchi 0050/1 Slovenija: ob Divjem jezeru pri Idriji, na apnenčastih skalah, 320 m s. m. Leg. S. Grom, det. A. Martinčič, 23. 8. 1957 – dinarsko fitogeografsko območje 0548/1 Slovenija: dolina reke Dragonje, pod Krkavčami, na flišnih tleh, 60 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 16. 9. 1986 – submediteransko fitogeografsko območje Temperatna vrsta s težiščem razširjenosti v Srednji in Južni Evropi, kjer uspeva predvsem na suhih skalnatih rastiščih, na karbonatni podlagi v kolinskem in montanskem pasu. 6 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 Schistidium pruinosum (Wilson ex Schimp.) G. Roth 9655/1 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Planina nad Ljubnim, pod Kalskim grebenom, na silikatnih skalah, 1200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 27. 8. 2007 Borealno-montanska vrsta (sMitH 2004). Južno od Alp je razširjena po vsem Balkanskem polotoku razen na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, uspeva pa tudi v jugovzhodni Evropi – na Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji (Hodgetts & LockHardt 2020). Ekološka amplituda vrste je dokaj široka, saj uspeva tako na silikatni kakor tudi na karbonatni podlagi, naseli pa se tudi na sekundarno podlago, na zidove in beton. Ker je v Sloveniji trenutno znano samo eno nahajališče, je uvrstitev v Rdeči seznam (Martinčič 2016) v kategorijo z dejansko ogroženostjo vprašljiva. Edino primerna je zato uvrstitev v kategorijo »DD-n; premalo znane vrste, novi podatki«. 3.2 Nove vrste za fitogeografske enote / New species for phytogeographical units Campyliadelphus chrysophyllus (Brid.) R. S. Chopra 9357/3 Slovenija: Brinjeva gora nad Radljami ob Dravi, 500 m s. m. Leg. M. Piskernik, det. A. Martinčič, 1969 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Dravski Kozjak Borealno-temperatna vrsta, vendar sega v Evropi tudi v arktične in mediteranske predele. V Sloveniji je vrsta pogosta, trenutno je ugotovljeno nad 100 nahajališč, v vseh fitogeografskih območjih, samo v fitogeografskem podobmočju Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna še ni nobenega podatka. Uspeva tako v gozdnih sestojih, kakor tudi na odprtih rastiščih, od nižine (dolina Dragonje) do alpinskega pasu, najbolj pogosto v montanskem pasu. Cyrtomnium hymenophylloides (Hueben.) T. J. Kop. 9948/4 Slovenija: Trnovski gozd – Govci, Govška grapa pod Stanovim robom. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 16. 9. 2020 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Subarktično-subalpinska vrsta. Poleg Skandinavije uspeva še v Alpah, Tatrah ter v gorstvih Balkanskega potoka, z izjemo Albanije, Bolgarije ter Kosova (Hodgetts & LockHardt 2020). V Sloveniji je znanih 19 nahajališč, večina v Julijskih Alpah, dvoje nahajališč je v Kamniško-Savinjskih Alpah (Robanov kot, Velika Vetrnica na Veliki Planini), eno v Karavankah (Vajnež) in eno v Kočevskem Rogu (Veliki Rog). Povsod uspeva na vlažnih skalah, v skalnih razpokah in na zemlji, večinoma v subalpinskem in alpinskem pasu v alpskem fitogeografskem območju. Izven tega sta le nahajališči Veliki Rog v preddinarskem in Govci v dinarskem fitogeografskem območju, obe v montanskem pasu. Hladnikia 49: 3–21 (2022) 7 Grimmia hartmanii Schimp. 9650/3 Slovenija: Julijske Alpe – Soteska pri Bohinju, grmovnato mraziščno pobočje, rastišče linejke, 550 m s. m., apnenec. Leg. & det. A. Martinčič, junij 1972 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 0455/3 Slovenija: Kočevsko – Veliki Mošenik pri vasi Ajbelj, Blechno-Fagetum, na gozdnih tleh, 750 m s. m., kremenov konglomerat. Leg. & det. A. Martinčič, 5. 7. 2002 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0455/3 Slovenija: Kočevsko – Mali Mošenik pri vasi Ajbelj, na gozdnih tleh, 600 m s. m., kremenov konglomerat. Leg. & det. A. Martinčič, 5. 7. 2002 Borealno-montanska vrsta (HiLL & Preston 1998), toda uspeva pogosto tudi v kolinskem pasu, zato bi jo lahko že označili za borealno-temperatno vrsto. Povsod je razmeroma pogosta. V Sloveniji je znanih 35 nahajališč – ni podatkov le za podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna in za submediteransko fitogeografsko območje. Večina nahajališč je na kislih silikatnih skalah, samo izjemoma na drugačni podlagi. Uspeva od 400 m nadmorske višine (Luče) do 1570 m (Smrekovec). Grimmia lisae De Not. 9459/3 Slovenija: Pohorje – Lobniški pragozd, bukov sestoj, ca. 1000 m s. m. Leg. M. Wraber, det. A. Martinčič, junij 1969 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Pohorje; drugi podatek za Slovenijo, edini recentni. Submediteransko-subatlantska vrsta. Povsod razmeroma redka, vezana na rastišča na zakisani, pretežno silikatni podlagi. V Sloveniji je bilo doslej edino nahajališče Strmec pri Predelu v Julijskih Alpah (Głowacki 1910). V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »DD-va«, premalo znane vrste, stari podatki. Na podlagi recentnega podatka to uvrstitev črtamo. Grimmia orbicularis Bruch ex Wilson 0557/3 Slovenija: Bela Krajina – Sinji vrh nad dolino Kolpe. Leg. & det. A. Martinčič, 27. 6. 1960 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Submediteransko-subatlantska vrsta (HiLL & Preston 1998), vendar je razširjena tudi po vsej vzhodni Evropi in Balkanskem polotoku, zato je njen areal že bolj ali manj submediteransko-temperaten. V Sloveniji je 13 nahajališč, vendar le tri recentna. Vsa so v kolinskem in spodnjem montanskem pasu, na apnenčastem skalovju izpostavljenem soncu, pa tudi na sekundarnih rastiščih – na zidovju. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »DD-va«, premalo znane vrste, stari podatki. Z novimi, recentnimi podatki jo lahko uvrstimo v kategorijo »LC«, med vrste, ki niso ogrožene. 8 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 Hygroamblystegium humile (P. Beauv.) Vanderp. 9949/3 Slovenija: Zamejno Brdo pri Gačniku, dolomitno povirje. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 26. 5. 2020 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Temperatna vrsta. Uspeva na vlažnih do mokrih rastiščih, močvirjih in na vznožju dreves ob vodah, samo v nižinskem in kolinskem pasu. V Sloveniji je 14 nahajališč; samo dve v alpskem fitogeografskem območju, 9 pa v submediteranskem in subpanonskem. Ob upoštevanju ekologije rastišč je vrsta bolj razširjena, kot jo kaže trenutna podoba razširjenosti. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »VU – ranljive vrste«. Nyholmiella obtusifolia (Brid.) Holmen & E. Warncke 0256/1 Slovenija: Dolenjske Toplice, na lipi, 170 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, december 1994 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0356/2 Slovenija: Kočevski Rog – Topli vrh nad Črmošnjicami, na slivi, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 11. 1994 0249/3 Slovenija: Sežana, na lipi. Leg. S. Grom, det. A. Martinčič, 12. 4. 1963 – nova vrsta za submediteransko fitogeografsko območje Borealno-temperatna vrsta, razširjena po vsej Evropi, razen na skrajnem severu Skandinavije ter v ožjem Mediteranu. V Sloveniji je znanih 34 nahajališč – ni podatkov le za fitogeografski podobmočji Kamniško-Savinjske Alpe in Dravski Kozjak. Uspeva večinoma na drevesni skorji, najbolj pogosto na topolih, redko na skalah, od nižine do spodnjega montanskega pasu. Głowacki (1908) navaja vrsto tudi za Pohorje, vendar brez nahajališč. Orthotrichum anomalum Hedw. 9759/2 Slovenija: Boč pri Poljčanah, gozdna tla v sestoju Dentario-Fagetum, 880 m s. m. Leg. M. Wraber, det. A. Martinčič, avgust 1961 – nova vrsta za subpanonsko fitogeografsko območje Subtemperatna vrsta (HiLL & Preston 1998), vendar sega še v borealni in mediteransko- submediteranski pas. Razširjena in pogosta je po večjem delu Evrope. Pogosta tudi v Sloveniji – trenutno je znanih 93 nahajališč, vendar še ni zabeležena v fitogeografskih podobmočjih Dravski Kozjak in Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna. Večinoma uspeva na apnenčastih skalah, zelo redko na skorji dreves, od nižine do subalpinskega pasu. Najvišji nahajališči sta vrh Notranjskega Snežnika in Kokrško sedlo. Naseljuje se tudi na sekundarna rastišča, na zidove in obcestne škarpe. Hladnikia 49: 3–21 (2022) 9 Orthotrichum scanicum Grönvall 0557/3 Slovenija: Bela Krajina – Vinica, 190 m s. m. Leg. A. Podobnik, det. A. Martinčič, 30. 6. 1980 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje, edini recentni podatek za Slovenijo Temperatna vrsta. Razmeroma redka severno od Alp, nekoliko pogostejša v južni Evropi (Hodgetts & LockHardt 2020). Povsod uspeva na skorji listavcev, od nižine do spodnjega montanskega pasu. V Sloveniji je bila vrsta doslej znana na 10 nahajališčih, ki pa so vsa iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Edini recentni podatek je Vinica v Beli Krajini. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »DD-va«, premalo znane vrste, stari podatki. Z novim, recentnim podatkom jo lahko uvrstimo v kategorijo »LC« – vrste, ki niso ogrožene. Plagiothecium succulentum (Wilson) Lindb. 9953/4 Slovenija: Besnica pri Sostrem (ok. Ljubljane), na gozdnih tleh, 350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 9. 1966 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0355/2 Slovenija: Kočevski Rog – Prelesnikova koliševka, mraziščni Piceetum, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 6. 1971 Borealno-temperatna vrsta, Razširjena in pogosta po vsej Evropi, razen v arktičnih in mediteranskih predelih. V Sloveniji je 26 znanih nahajališč, manjka pa v fitogeografskem podobmočju Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna ter v submediteranskem in subpanonskem fitogeografskem območju. Uspeva od nižine do montanskega pasu, na silikatni in apnenčasti skalnati podlagi, na razpadajočem lesu in na gozdnih tleh. Ptychostomum capillare (Hedw.) Holyoak & N. Pedersen 9356/4 Slovenija: Dravski Kozjak – dolina Mučke Bistrice, pri Škorjancu, 450 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, september 1990 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Dravski Kozjak 9357/4 Slovenija: Dravski Kozjak – Remšnik, silikatno obcestno skalovje, 550 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 9. 2003 Po vsej Evropi splošno razširjena vrsta, ubikvist. Tudi v Sloveniji je pogosta, saj je trenutno znanih 240 nahajališč, vendar je razširjenost zelo neenakomerna – na eni strani 55 podatkov za dinarsko fitogeografsko območje, na drugi strani 3 podatki za fitogeografsko podobmočje Dravski Kozjak in brez podatkov za podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina- Strojna. Ekologija rastišč je zelo različna, naseli pa se tudi na sekundarna rastišča, zidove, škarpe, strehe. Vrsta je razširjena od nižine do alpinskega pasu (Mangart, 2400 m). 10 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 Ptychostomum compactum Hornsch. 9550/1 Slovenija: Karavanke – Hruški vrh, alpska trata, 1700 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 26. 8. 1960 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Karavanke 9555/2 Slovenija: Karavanke – Uršlja gora, Piceetum, na gozdnih tleh, 1500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 18. 9. 2001 Borealno-temperatna vrsta. V Sloveniji je znanih le 15 nahajališč, čeprav gre za vrsto, ki je razširjena po vsej Evropi, razen v arktičnih in mediteranskih predelih. Uspeva od nižine (pri Ptuju, 230 m) do alpinskega pasu (2100 m: Mangart, Vajnež). Ptychostomum creberrimum (Taylor) J. R. Spence & H. P. Ramsay 9558/1 Slovenija: Pohorje – vzpetina pri Plešiču, Piceetum, na gozdnih tleh. Leg. & det. A. Martinčič, 4. 9. 1966 – edini konkretni podatek za fitogeografsko podobmočje Pohorje Borealno-temperatna vrsta, razširjena po vsej Evropi razen v mediteranskih predelih. V Sloveniji je znanih 56 nahajališč, razporejenih v vseh fitogeografskih območjih, le za fitogeografsko podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna ni nobenega podatka. Vrsta uspeva od kolinskega pasu (Ljubljana, 300 m) do alpinskega pasu (Triglav, 2600 m) na alpskih tratah, v skalnih razpokah, na gozdnih tleh, močvirjih, bregovih voda, pa tudi na sekundarnih rastiščih npr. na zidovih in obcestnih bregovih. Głowacki (1908) sicer navaja vrsto za Pohorje, vendar brez konkretnega nahajališča. Ptychostomum intermedium (Brid.) J. R. Spence 9547/4 Slovenija: Julijske Alpe – Mangartsko sedlo, alpska trata, 2000 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 7. 8. 1955 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9748/1 Slovenija: Julijske Alpe – Veliki Bogatin, alpska trata, 1800 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 8. 1965 9653/1 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Grintovec, alpska trata, 2100 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 19. 8. 1958 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško- Savinjske Alpe 0452/1 Slovenija: Snežniško pogorje – Matkove ločice pod Bukovcem. Leg. & det. A. Martinčič, 30. 9. 1970 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0049/1 Slovenija: Trnovski gozd, Smrekova draga, mraziščna tla v ruševju, 1100 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 24. 7. 1970 Borealno-temperatna vrsta. V Skandinaviji sega celo v arktične predele, sicer pa je razširjena po vsej Evropi razen v Mediteranu. V Sloveniji je 18 nahajališč, vsa so v montanskem, subalpinskem in alpinskem pasu, na alpskih tratah, skalah, na gozdnih tleh, na karbonatni podlagi. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »VU – ranljive vrste«. Obdelava razpoložljivega herbarijskega materiala je pokazala, da je vrsta bolj pogosta in ne spada med ogrožene . Hladnikia 49: 3–21 (2022) 11 Ptychostomum kunzei (Hornsch.) J. R. Spence 0251/4 Slovenija: Javorniki, nad Postojno, na gozdnih tleh, 950 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 6. 6. 1973 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Temperatna vrsta. V Sloveniji je redka, znanih je le 8 nahajališč v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah, v dinarskem in predalpskem fitogeografskem območju. Uspeva od kolinskega do alpinskega pasu (Triglav, 2770 m – leg. & det. T. Pocs), na alpskih tratah, v skalnih razpokah in na gozdnih tleh na apnenčasti podlagi. Ptychostomum moravicum (Podp.) Ros & Mazimpaka 9951/1 Slovenija: med Lučinami in Gorenjo vasjo. Leg. & det. A. Martinčič, 12. 6. 1970 – nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje 9760/1 Slovenija: Donačka gora. Leg. F. Batič, det. A. Martinčič, 23. 10. 1975 – nova vrsta za subpanonsko fitogeografsko območje Borealno-temperatna vrsta. Takson P. moravicum je bil dolgo časa predmet nomen- klaturne zmede. Različni avtorji so uporabljali imena Bryum capillare var. flaccidum, Bryum flaccidum, Bryum laevifilum in Bryum subelegans. Šele HoLyoak (2004) je ugotovil, da je najstarejše veljavno ime Bryum moravicum Podpera. ros & MaziMPaka sta nato vrsto prenesla v rod Ptychostomum (ros & al. 2013: 219). Uspeva po večjem delu Evrope, razen v mediteranskih predelih. V Sloveniji je 31 nahajališč, od tega 20 recentnih; samo za fitogeografski podobmočji Dravski Kozjak in Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna ni podatka. Vrsta ima široko ekološko amplitudo, uspeva na skalah, na gozdnih tleh v iglastih in listnatih gozdovih, na skorji dreves in na razpadlem drevju, v kolinskem in montanskem pasu. Ptychostomum pallens (Sw.) J. R. Spence 0257/2 Slovenija: Gorjanci – Gospodična, pri turistični koči, 800 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 14. 8. 1966 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0356/2 Slovenija: Kočevski Rog – Topli vrh nad Črmošnjicami, na orehu, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 11. 1994 Borealno-temperatna vrsta, razširjena po vsej Evropi razen v Mediteranu. V Sloveniji je 52 nahajališč, razporejenih po vseh območjih razen v submediteranskem in podobmočju Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna, polovico podatkov je recentnih. Vrsta uspeva od kolinskega do alpinskega pasu, na alpskih tratah, na skalah, na gozdnih tleh, bregovih potokov, na obcestnih brežinah, na karbonatni in silikatni podlagi. 12 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 Ptychostomum pallescens (Schleich. ex Schwaegr.) J. R. Spence 0151/4 Slovenija: Unška koliševka pri Rakeku, na skalah v mraziščnem delu, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 24. 9. 1970 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0452/2 Slovenija: Snežnik, vrh, alpinska trata, 1790 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, avgust 1962 9952/2 Slovenija: Ljubljana, ob Večni poti, 300 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 22. 8. 1960 – nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje Borealno-temperatna vrsta, razširjena po vsej Evropi. V Sloveniji je 79 nahajališč, vendar ni podatkov za subpanonsko in preddinarsko fitogeografsko območje ter za podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna. Vrsta sicer uspeva od kolinskega do alpinskega pasu (Mangart 2400 m), toda težišče uspevanja ima v zgornjem montanskem in subalpinskem pasu. Ptychostomum torquescens (Bruch & Schimp.) Ros & Mazimpaka 0049/3 Slovenija: Trnovski gozd – Čaven, 1100 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 8. 1960 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0457/4 Slovenija: Bela Krajina – Pobrežje pri Adlešičih, na skalah, 200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 23. 2. 1955 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Mediteransko-atlantska vrsta (HiLL & Preston 1998). Toda razširjenost v vzhodni Evropi in zlasti na Balkanskem polotoku (Hodgetts & LockHardt 2020) govorita bolj za mediteransko-subatlantsko oznako. V Sloveniji ima vrsta samo 5 nahajališč: tri so v submediteranskem fitogeografskem območju, vendar sta dva podatka iz let 1893 in 1909. Na meji submediteranskega območja je tudi nahajališče na Čavnu. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »DD-va, premalo znane vrste, stari podatki«. Z novimi, recentnimi podatki in ob upoštevanju ekologije rastišča jo, kljub majhnemu številu nahajališč, lahko uvrstimo v kategorijo »LC« – vrste, ki niso ogrožene. Racomitrium fasciculare (Hedw.) Brid. 9558/2 Slovenija: Pohorje – Šumik, vlažne silikatne skale, 900 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 2. 9. 1966 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Pohorje Borealno-montanska vrsta. Predvsem v Evropi severno od Alp marsikje uspeva tudi v nižinah, zato jo HiLL & Preston (1998) uvrščata med borealno-temperatne vrste. Južneje pa je pripadnost borealno-montanskemu elementu nedvoumna. V Sloveniji ima vrsta samo tri nahajališča, vsa so v montanskem pasu, na vlažnih silikatnih skalah. Podatek za Julijske Alpe je iz leta 1910 (Głowacki 1910), recentni nahajališči pa sta Komen (Martinčič 2008) v Kamniško-Savinjskih Alpah in Šumik na Pohorju. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »EN – prizadete vrste«. Hladnikia 49: 3–21 (2022) 13 Schistidium atrofuscum (Schimp.) Limpr. 9551/3 Slovenija: Karavanke – Stol, alpinska trata, na skalah, 2200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 8. 1961 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Karavanke 0452/2 Slovenija: Snežnik, vrh, alpinska trata, 1700 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, avgust 1962 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Borealno-montanska vrsta. V Sloveniji ima vrsta 10 nahajališč, ki so vsa v alpinskem pasu, z izjemo Snežnika, na nadmorski višini 2000 m in višje. Razen treh podatkov iz Julijskih Alp so vsi drugi recentni. Povsod uspeva na alpinskih tratah, v skalnih razpokah in na skalah. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je bila vrsta na podlagi starih podatkov uvrščena v kategorijo »DD-va, premalo znane vrste, stari podatki«. Z novimi, recentnimi podatki, jo uvrstimo v kategorijo »LC« – vrste, ki niso ogrožene. Schistidium confertum (Funck) Bruch & Schimp. 0452/2 Slovenija: Snežnik, vrh, alpinska trata, 1790 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, avgust 1962 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Borealno-temperatna vrsta. V Sloveniji ima vrsta 26 nahajališč – ni podatkov za preddinarsko, submediteransko in subpanonsko fitogeografsko območje ter za podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna. Za podobmočji Pohorje in Dravski Kozjak so samo stari podatki iz literature, za vse druge pa je poleg starih podatkov iz literature 15 recentnih podatkov. Vrsta uspeva od gričevnatega pasu do alpinskega, na alpskih tratah, na skalovju, na gozdnih tleh, pa tudi na sekundarnih rastiščih, na betonu. Schistidium crassipilum H. H. Blom 9648/4 Slovenija: Julijske Alpe – Tičarica, alpska trata, 2000 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 19. 8. 1965 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9747/3 Slovenija: Robič pri Kobaridu, obcestna škarpa, 250 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 9. 2002 9651/2 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Kukovnica, sev. vznožje, na kamnih, 1000 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 24. 8. 1962 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 9555/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Smrekovec, na apnenčastem obcestnem kamnu, 1350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 21. 9. 2001 9558/1 Slovenija: Pohorje – pod Plešičem, ob Planinščici, na mokrih skalah v potoku, 1200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 4. 9. 1966 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Pohorje 9558/3 Slovenija: Pohorje – nad Lukanjo pri Oplotnici, vlažne skale, 900 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 2. 9. 1966 0049/1 Slovenija: Trnovski gozd – Velika ledenica, gruščnato pobočje, 1050 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 20. 8. 1971 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 14 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 0152/1 Slovenija: Borovniški Pekel, skalna stena s curljajočo vodo, 350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, avgust 1962 9950/4 Slovenija: dolina Poljanske Sore – Matjaževe kamre pri Podklancu, vlažne skale ob vodi, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 21. 7. 1967 – nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje 9752/1 Slovenija: Brdo pri Kranju (Posestvo), betonski breg ribnika, 450 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 22. 9. 2004 0356/1 Slovenija: Kočevski Rog – Rajhenavski pragozd, na skalah, 900 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 5. 4. 2002 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0053/2 Slovenija: Črna dolina pri Grosuplju, na betonskem zidu, 350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 8. 9. 2004 0349/2 Slovenija: pri Divači, kraško travišče, 450 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 15. 1. 1961 – nova vrsta za submediteransko fitogeografsko območje 0548/1 Slovenija: Zgonič pri Padni, obcestna škarpa, 280 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 6. 2008 Temperatna vrsta. Pogosta po vsej Evropi, redka na jugu borealne Skandinavije, ne sega v mediteranske predele. V Sloveniji je pogosta; znanih je 83 nahajališč, vsi podatki so recentni, ni pa podatkov za subpanonsko fitogeografsko območje in za podobmočji Dravski Kozjak ter za Mežiško-Mislinjsko dolino-Strojno. Uspeva od nižinskega do alpinskega pasu, najbolj pogosto v montanskem pasu, na alpskih tratah, na prisojnem skalovju, na mokrih skalah ob vodah, na gozdnih tleh ter na sekundarnih rastiščih na betonu, obcestnih brežinah. Schistidium dupretii (Ther.) W. A. Weber 9748/2 Slovenija: Julijske Alpe – Komna, med ruševjem, 1500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 18. 8. 1965 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9649/4 Slovenija: Julijske Alpe – Pokljuka, barje Na Mlakah, pod Javorovim vrhom, na kamnih v strugi potoka, 1350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 28. 7. 1994 9754/2 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Menina, Smrekovec, 1300 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 27. 7. 1967 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško- Savinjske Alpe 9653/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Krvavec, Piceetum, na gozdnih tleh, 1570 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 1975 0452/2 Slovenija: Snežnik, vrh, alpinska trata, 1700 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, avgust 1962 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0049/1 Slovenija: Trnovski gozd – Smrekova draga, mraziščna tla v ruševju, 1100 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 18. 8. 1971 9950/4 Slovenija: dolina Poljanske Sore – Matjaževe kamre pri Podklancu, vlažne skale ob vodi, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 21. 7. 1967 – nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje Borealno-montanska vrsta. V Sloveniji je znanih 30 nahajališč v Julijskih in Kamniško- Savinjskih Alpah, Karavankah, v dinarskem in predalpskem fitogeografskem območju. Vsi podatki so recentni. Vrsta uspeva od montanskega do alpinskega pasu, na alpinskih tratah, na skalah in na gozdnih tleh na apnenčasti podlagi. Hladnikia 49: 3–21 (2022) 15 Schistidium elegantulum H. H. Blom subsp. elegantulum 9748/1 Slovenija: Julijske Alpe – Mali Bogatin, alpska trata, 1800 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 8. 1965 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9650/2 Slovenija: Višce ob Blejskem jezeru, na betonski podlagi, 480 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 5. 7. 2004 9653/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Kokrško sedlo, alpska trata, 1800 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 25. 6. 1958 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 9553/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Jezerski vrh, na skalah, 1200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 16. 9. 2002 0250/1 Slovenija: Nanos, nad Razdrtim, 900 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 14. 6. 1966 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0052/4 Slovenija: Krim, nad Igom, grmovnato pobočje, 400 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 29. 8. 1966 9850/1 Slovenija: soteska Pasice pri Novakih, pri bolnici Franja. Leg. & det. A. Martinčič, 3. 7. 1966 – nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje 9550/4 Slovenija: breg Save Dolinke pod HE Moste, na vlažnih skalah, 450 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 2. 3. 1999 0257/2 Slovenija: Gorjanci – Sv. Miklavž, Fagetum, na gozdnih tleh, 900 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 14. 8. 1965 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0053/2 Slovenija: Črna dolina pri Grosuplju, na betonskem zidu, 350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 8. 9. 2004 0349/2 Slovenija: Škocjanske jame – Velika Udorna dolina, na vlažnih skalah, 350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 31. 8. 1960 – nova vrsta za submediteransko fitogeografsko območje 0148/2 Slovenija: Potoče pri Dobravljah, obcestne skale, 140 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 25. 9. 2007 Temperatna vrsta. Razširjena po vsej Evropi, redka na jugu borealne Skandinavije, ne sega v mediteranske predele. V Sloveniji je pogosta; znanih je 90 nahajališč, vsi podatki so recentni. Ni podatkov za subpanonsko fitogeografsko območje in za podobmočja Pohorje, Dravski Kozjak ter za Mežiško-Mislinjsko dolino-Strojno. Uspeva od nižinskega do alpinskega pasu, najbolj pogosto v montanskem pasu, na alpskih tratah, na prisojnem karbonatnem skalovju, na gozdnih tleh v listnatih in iglastih gozdovih, na sekundarnih rastiščih na betonu, obcestnih brežinah, zelo redko na drevju in na traviščih. Schistidium lancifolium (Kindb.) H. H. Blom 9649/4 Slovenija: Julijske Alpe – Pokljuka, barje Za Mlako, na kamnih v potočku, kremenov peščenjak, 1350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 21. 8. 2003 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9555/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Smrekovec, Brezovci na severnem pobočju, andezitne skale ob potoku, 1100 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 10. 9. 2007 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 16 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 9558/3 Slovenija: Pohorje – ob reki Oplotnici blizu Lukanje, vlažne silikatne skale, 900 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 3. 8. 1995 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Pohorje 9558/1 Slovenija: Pohorje – vzpetina med Plešičem in Peskom, vlažne silikatne skale, 1200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 4. 9. 1966 Borealno-montanska vrsta, pogostejša le v Skandinaviji; južneje redka, v Evropi južno od Alp le na Madžarskem in v Severni Makedoniji (Hodgetts & LockHart 2020). V Sloveniji je 5 znanih nahajališč, vsi podatki so recentni. Vrsta uspeva na silikatni podlagi, na vlažnih ali mokrih skalah, v montanskem pasu – poleg nahajališč, navedenih v prispevku, je še v Karavankah (Martinčič 2014). Schistidium papillosum Culm. 9650/3 Slovenija: Soteska pri Bohinju, mraziščno gruščnato pobočje, rastišče linejke, 550 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, junij 1972 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9555/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Kramarice pod Smrekovcem, andezitne skale ob cesti, 1100 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 4. 9. 1996 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 9655/1 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe: Planina nad Ljubnim, pod Kalskim grebenom, na skalah, 1200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 27. 8. 2007 9558/1 Slovenija: Pohorje – vzpetina med Plešičem in Peskom, Piceetum, na silikatnih skalah, 1200 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 4. 9. 1966 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Pohorje 9356/2 Slovenija: dolina Mučke Bistrice, blizu državne meje, na silikatnih skalah, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, september 1990 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Dravski Kozjak 9455/1 Slovenija: Strojna, blizu Jamnice, na silikatnih skalah, 480 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 13. 9. 2011 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Mežiško- Mislinjska dolina-Strojna Borealno-montanska vrsta. Ker sega še v arktične predele, jo HiLL & Preston (1998) uvrščata med arktično-borealno-montanske vrste. V Sloveniji je 9 znanih nahajališč, v vseh podobmočjih alpskega fitogeografskega območja. Povsod uspeva na silikatnih skalah v kolinskem in montanskem pasu. Vsi podatki so recentni. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »DD-va, premalo znane vrste, stari podatki«. Z novimi, recentnimi podatki, jo uvrstimo v kategorijo »LC« - vrste, ki niso ogrožene. Schistidium robustum (Nees & Hornsch.) H. H. Blom 9547/4 Slovenija: Julijske Alpe – Mangart, pri planinski koči, na vlažnih skalah, 2000 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 3. 9. 1970 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe Hladnikia 49: 3–21 (2022) 17 9649/4 Slovenija: Julijske Alpe – Pokljuka, barje Za Mlako, pod Javorovim vrhom, na kamnih v potočku, 1350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 21. 8. 2003 9653/4 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Velika Planina, Zeleni rob, 1500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 6. 7. 1966 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 9754/2 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Menina, Smrekovec, 1300 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 27. 7. 1967 9558/3 Slovenija: Pohorje – nad Lukanjo pri Oplotnici, na vlažnih skalah, 900 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 2. 9. 1966 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Pohorje 9949/3 Slovenija: Trnovski gozd – Poldanovec, 1300 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 16. 8. 1960 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0151/4 Slovenija: Unška koliševka pri Rakeku, mraziščno gruščnato pobočje, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 24. 9. 1971 9950/4 Slovenija: Sopot blizu Rovt, mokre skale ob vodi, 600 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 21. 7. 1967 – nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje 0355/2 Slovenija: Kočevski Rog – Prelesnikova koliševka, 500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 6. 1971 – nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0053/2 Slovenija: Črna dolina pri Grosuplju, na betonskem zidu, 350 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 8. 9. 2004 0548/1 Slovenija: Istra – dolina Pokeve, peščena tla, 80 m s. m. Leg. S. Grom, det. A. Martinčič, junij 1958 – nova vrsta za submediteransko fitogeografsko območje Borealno-montanska vrsta. V Sloveniji je razmeroma pogosta, znanih je 71 nahajališč, vsi podatki so recentni. Ni podatkov za subpanonsko fitogeografsko območje in za podobmočji Dravski Kozjak ter za Mežiško-Mislinjsko dolino-Strojno. Uspeva od kolinskega do alpinskega pasu, najbolj pogosto v montanskem pasu, na alpskih tratah, na prisojnem karbonatnem skalovju, na skalah v gozdovih, na sekundarnih rastiščih na betonu in obcestnih brežinah, zelo redko na traviščih. Schistidium trichodon (Brid.) Poelt var. trichodon 9748/2 Slovenija: Julijske Alpe – Komna, v ruševju, 1500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 18. 8. 1965 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9653/4 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Velika Planina, ledena jama Vetrnica, na skalah, 1500 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 6. 7. 1966 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 0049/1 Slovenija: Trnovski gozd – Velika ledenica, gruščnato pobočje, 1100 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 20. 8. 1971 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 0051/4 Slovenija: vrtača Lenarščica pri Verdu, mraziščni Piceetum, na skalah, 450 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 15. 6. 1972 Borealno-montanska vrsta, povsod razmeroma redka, južno od Alp samo na Balkan- skem polotoku, na Hrvaškem in v Romuniji (Hodgetts & LockHart 2020). Tudi v Sloveniji je redka, znanih je samo osem nahajališč, vsi podatki so recentni. Poleg nahajališč navedenih v prispevku, je še v Karavankah (Martinčič 2014). V ekološkem pogledu je zanimivo, da so štiri nahajališča v mraziščnih vrtačah, v dveh od njih je v najhladnejšem delu vse leto led. 18 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 Sciuro-hypnum latifolium (Kindb.) Ignatov & Huttunen 9553/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe – Jezerski vrh, povirna tla, 1200 m s. m., karbonski skrilavci. Leg. & det. A. Martinčič, 16. 9. 2002 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe Subarktično-alpinska vrsta. Njen areal v Evropi obsega Skandinavijo in Alpe (Francija, Nemčija, Italija, Švica, Avstrija, Slovenija), oddaljeni disjunkciji pa sta še v Bolgariji in Romuniji (Hodgetts & LockHart 2020). Povsod uspeva v zgornjem montanskem, subalpinskem in alpinskem pasu. V Sloveniji je bila doslej znana na treh lokalitetah v Julijskih Alpah, ter presenetljivo, v soteski Mateče vode pri Podklancu (Kadice) v dinarskem fitogeografskem območju, na nadmorski višini 600 m (Martinčič 2020), kjer nedvomno uspeva kot glacialni relikt. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »VU - ranljive vrste«. Seligeria pusilla (Hedw.) Bruch & Schimp. 0048/2 Slovenija: Trnovski gozd – Velika Lazna, na gozdnih tleh v smrekovem sestoju, 1050 m s. m., roženec. Leg. & det. A. Martinčič, 26. 8. 1970 – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Temperatna vrsta. Število nahajališč v Sloveniji je že naraslo na 29, od tega je samo 5 podatkov recentnih, vendar je razširjenost zelo neenakomerna. V alpskem fitogeografskem območju uspeva le v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, ter v dinarskem, predalpskem, preddinarskem in subpanonskem fitogeografskem območju. Uspeva na senčnih, vlažnih apnenčastih skalah v kolinskem in spodnjem montanskem pasu, do nadmorske višine 1050 m s. m. Višje, v alpinskem pasu sta samo nahajališči na Rdečem robu pri Mangartu (2000 m s. m.) in na Visoki špici pri Mangartu (2100 m s. m.). Stereodon pratensis (W. D. J. Koch ex Spruce) Warnst. 9948/2 Slovenija: Kozjek nad dolino Trebušice. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 4. 5. 2020 – nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje Borealno-temperatna vrsta. V Sloveniji je 17 znanih nahajališč, od tega 12 recentnih – v podobmočjih Julijske Alpe, Pohorje, Dravski Kozjak in predalpsko fitogeografsko območje. Le za preddinarsko fitogeografsko območje je samo 1 star podatek (Mali Šahen pri Kočevju – Głowacki 1913). Vrsta uspeva od kolinskega do alpinskega pasu, v mineralnih močvirjih, na mokrih skalah, bregovih voda, najbolj pogosto v montanskem pasu. Warnstorfia fluitans (Hedw.) Loeske 0151/4 Slovenija: Planinsko polje pri Planini, vlažen travnik, 450 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič – nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Hladnikia 49: 3–21 (2022) 19 9554/1 Slovenija: Karavanke – Olševa, visoko barje Zadnji travniki, v lužah med ruševjem, 1340 m s. m. Leg. & det. A. Martinčič, 17. 7. 1978 – nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Karavanke Borealno-temperatna vrsta. Razširjena po vsej Evropi, ponekod sega tudi v mediteranske predele. V Sloveniji je bila doslej zabeležena na 13 nahajališčih v alpskem območju (Julijske Alpe, Pohorje), ter po enem v predalpskem in submediteranskem fitogeografskem območju. Vrsta uspeva v lužah, jezercih, ob robu vodnih površin pretežno na visokih barjih, od kolinskega do zgornjega montanskega pasu. Najvišje nahajališče je na Lovrenškem barju, na 1500 m nadmorske višine. Podatek za Krnes v Smrekovškem pogorju (Martinčič 2008) je treba črtati, ker je revizija pokazala, da gre za vrsto Sarmentypnum exannulatum. V predalpskem fitogeografskem območju je bila vrsta navedena za okolico Dobrne (reicHardt 1860) ter za Ljubljansko barje (MüLLner 1893, BreidLer 1901, PauLin 1915). Spremembe ekologije teh rastišč v zadnjih sto letih so bile izredno velike, zato je prisotnost vrste, zlasti na Ljubljanskem Barju, močno dvomljiva. V Rdečem seznamu za Slovenijo (Martinčič 2016) je vrsta uvrščena v kategorijo »NT – potencialno ogrožene vrste«. 4 SUMMARY The article presents partial results of the identification of the herbarium material collected between years 1955 and 2020 in different phytogeographical units of Slovenia. A majority of the article focuses on genera Grimmia, Orthotrichum, Ptychostomum and Schistidium – new for Slovenia or new for a particular phytogeographical unit of Slovenia. Six species have not previously been recorded for Slovenia: Grimmia decipiens, Grimmia funalis, Grimmia longirostris, Schistidium brunnescens subsp. griseum, Schistidium helveticum and Schistidium pruinosum – all with only one or two records. Their occurrence in Slovenia is not surprising in terms of phytogeography because their distribution area extends from the Alps to the Balkan Peninsula and Southeast Europe (Hodgetts & LockHart 2020). All other species are new to a particular phytogeographical unit of Slovenia. Important in terms of phytogeography are the Subarctic-alpine (Subarctic-subalpine) and Boreal-montane species. The first group includes Sciuro-hypnum latifolium (five localities) and Cyrtomnium hymenophylloides (18 localities). The second group, the Boreal-montane species includes: Racomitrium fasciculare (3 localities), Grimmia hartmanii, Schistidium atrofuscum, S. dupretii, S. lancifolium, S. papillosum, S. robustum and S. trichodon var. trichodon. Other species discussed in the article belong mostly to the Temperate and the Boreal-temperate element and are relatively to very frequent in Slovenia. 5 LITERATURA BreidLer, J., (sine anno): Moose aus Krain, den Julischen Alpen, Gebiet von Görz und Istrien, gesammelt in den Jahren 1881–1901. Mscr. Głowacki, J., 1908: Die Moosflora des Bachergebirges. Jahresber. d. Obergymn. Marburg, pp. 1–30. Głowacki, J., 1910: Die Moosflora der Julischen Alpen. Abhandl. d. k. k. Zool.–Bot. Ges. In Wien 5(2): 1–48. 20 A. MArtinčič: Novosti v flori mahov Slovenije 6 Głowacki, J., 1913: Ein Beitrag zur Kenntnis der Moosflora der Karstländer. Izvestja muz. društva z. Kranjsko „Carniola“ nov. ser. 4: 114–153. HiLL, M. o. & c. d. Preston, 1998: The geographical relationships of British and Irish bryophytes. Journal of Bryol. 20: 127–226. Hodgetts, n., M. caLix, e. engLefieLd, n. fettes, M. garcia criado, L. Patin, a. nieto, a. BergaMini, i. Bisang, e. BaisHeva, P. caMPisi, a. cogoni, t. HaLLingBäck, n. konstantinova, n. Lockhart, M. sabovLjević, n. schnider, c. schrőck, c. serGio, M. siM siM, J. vrBa, c.c. ferreira, o. afonina, t. BLockeeL, H. BLoM, s. casPari, r. gaBrieL, c. garcia, r. gariLLeti, J. gonzaLez ManceBo, i. goLdBerg, L. Hedenäs, d. HoLyoak, v. Hugonnot, s. Huttunen, M. ignatov, e. ignatova, M. infante, r. juutinen, t. kiebacher, h. kőckinGer, j. kučera, n. LőnneLL, M. Lüth, a. Martins, o. MasLovsky, b. PaPP, r. PorLey, G. rothero, L. sőderstrőM, s. Ştefănut, k. syrjănen, a. untereiner, j. Ɨ. váňa, a. vanderPoorten, k. veLLak, M. aLeffi, j. bates, n. beLL, M. Brugués, n. cronBerg, J. denyer, J. duckett, H. J. during, J. enrotH, v. fedosov, k.-i. fLatBerg, a. ganeva, P. gorski, u. gunnarsson, k. HasseL, H. HesPanHoL, M. HiLL, r. Hodd, k. HyLander, n. ingerPuu, s. Laaka-LindBerg, f. Lara, v. MaziMPaka, a. Mežaka, f. MüLLer, j. d. orGaz, j. Patiño, s. PiLkinGton, f. Puche, r. M. ros, f. ruMsey, j. G. seGarra-MoraGues, a. seneca, a. stebeL, r. virtanen, h. weibuLL, j. wiLbrahaM & j. Żarnowiec, 2019: A miniature world in decline: European Red List of Mosses, Liverworts and Hornworts. Brussels, Belgium: IUCN. 87 pp. hodGetts n., G. L. sőderstrőM, t. L. bLockeeL, s. casPari, c. s. iGnatov, n. konstantinova, n. Lockhart, b. PaPP, c. schrőck, M. siM-siM, d. beLL, n. e. beLL, h. h. bLoM, M. a. BruggeMan-nannenga, M. Brugues, J. enrotH, k. i. fLatBerg, r. gariLLeti, L. hedenäs, d. t. hoLyoak, v. huGonot, i. kariyawasaM, h. kőckinGer, j. kučera, f. Lara & r. d. PorLey, 2020: An annotated checklist of bryophytes of Europe, Macaronesia and Cyprus. Journal of Bryol. 42(1): 1–116. Hodgetts, n. & n. LockHart, 2020: Checklist and country status of European bryophytes – update 2020. Irish Wildlife Manuals, No. 123. National Parks and Wildlife Service, Department of Culture, Heritage and the Gaeltacht, Ireland. 214 pp. HoLyoak, D. T., 2004: Taxonomic notes on some European species of Bryum (Bryopsida: Bryaceae). Journal of Bryol. 26: 247–264. Martinčič, A., 2008: Mahovna flora Smrekovškega pogorja (Kamniško-Savinjske Alpe, Slovenija). Hacquetia 7/1: 33–46. Martinčič, A., 2014: Mahovna flora fitogeografskega podobmočja Karavanke (Slovenija). Hacquetia 13/2: 307–353. Martinčič, A., 2016: Updated Red list of bryophytes of Slovenia. Hacquetia 15/1: 107–126. Martinčič, A., 2020: Novosti v flori mahov Slovenije 5. Hladnikia 46: 40–52. Meinunger, L. & W. scHröder, 2007: Verbreitungsatlas der Moose Deutschlands, Bd. 2. Regensburg. Bot. Ges. Regensburg. 699 pp. MüLLner, A., 1893: Beiträge zur Moosflora Krains. Argo – Zeitschr. f. krain.Landeskunde 2: 34–37. PauLin, A., 1915: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte I. Izvestja muz. društv. za Kranjsko »Carniola« nov. ser., 6: 117–125. reicHardt, H. W., 1860: Die Flora des Bades Neuhaus nächst Cilli. Ver.. Zool. Bot. Ges. Wien. 10: 713–742. ros, r.M., v. MaziMPaka, u. aBou-saLaMa, M. aLeffi, t. L. BLockeeL, M. Brugués, r. M. cros, M. G. dia, G. M. dirkse, i. draPer, w. eL saadawi, a. erdağ, a. Ganeva, r. Hladnikia 49: 3–21 (2022) 21 GabrieL, j. M. GonzáLez-Mancebo, i. hernstadt, v. huGonnot, k. khaLiL, h. kürschner, a. Losada-LiMa, L. Luís, s. Mifsud, M. Privitera, M. s. PuGLisi, M. sabovLjević, c. sérGio, h. shabbara, M. siM-siM, a. sotiaux, r. tacchi, a. vanderPoorten, o. werner, 2013: Mosses of the Mediterranean, an annotated checklist. Cryptog., Bryologie 34 (2): 99–283. sMitH, A. J. E., 2004: The Moss Flora of Britain and Ireland. Second ed. Cambridge University Press. 1012 pp. Ž. Lobnik Cimerman & S. S. krajšek: Ephemerum serratum (Hedw.) Hampe in ...22 Ephemerum serratum (Hedw.) Hampe in E. stoloniferum (Hedw.) L. T. Ellis & M. J. Price v Sloveniji Ephemerum serratum (Hedw.) Hampe and E. stoloniferum (Hedw.) L. T. Ellis & M. J. Price in Slovenia žan Lobnik ciMerMan1 & siMona strguLc kraJšek2 1 Na terasi 9, 2000 Maribor; zan.cimerman@outlook.com 2 Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 111, 1000 Ljubljana; simona.strgulc@bf.uni-lj.si Izvleček V letih 2020 in 2021 smo na požetih njivah koruze na Štajerskem, Gorenjskem in na Ljubljanskem barju našli primerke vrste Ephemerum serratum (Hedw) Hampe, za Slovenijo nove vrste mahu. Iz tega rodu naj bi po dosedaj znanih podatkih v Sloveniji uspevala le vrsta E. stoloniferum (Hedw.) L. T. Ellis & M. J. Price, ki je uvrščena na Rdeči seznam v kategorijo DD-va. Vrsta E. cohaerens (Hedw.) Hampe pa velja za lokalno izumrlo (RE). Za edini v herbariju LJU shranjeni nabirek vrste E. stoloniferum smo ugotovili, da gre za E. serratum. O uspevanju vrste E. stoloniferum v Sloveniji tako obstajajo le stari literaturni podatki, zato predlagamo, da vrsta ostane na Rdečem seznamu v kategoriji DD-va (premalo znane vrste, stari podatki), v prihodnje pa se s sistematičnim terenskim delom poskusi razjasniti njen status. V članku pojasnjujemo tudi terminološki zaplet, ki je nastal po reviziji tipskega materiala vrst iz rodu Ephemerum in Pottia (eLLis & Price, 2015), kjer je prišlo do sprememb veljavnih imen vrst iz rodu Ephemerum, zato je treba stare literaturne podatke obravnavati z veliko previdnostjo. Zbrali smo tudi razlikovalne znake med vrstama Ephemerum serratum in E. stoloniferum ter izdelali zemljevid znane razširjenosti teh dveh vrst v Sloveniji. Ključne besede Ephemerum, mahovi, Bryophyta, flora, rdeči seznam, premalo znana vrsta, Slovenija Abstract In 2020 and 2021, we found Ephemerum serratum (Hedw) Hampe, a new moss species for Slovenia, in harvested maize fields in Štajerska, Gorenjska, and Ljubljansko barje. According to the available information, only the species E. stoloniferum (Hedw.) L. T. Ellis & M. J. Price is known to grow in Slovenia, and it is listed on the Red List under the category DD- va. The species E. cohaerens (Hedw.) Hampe is considered locally extinct (RE). The only specimen in the Herbarium LJU originally identified as E. stoloniferum is now identified as E. serratum, too. Thus, the presence of E. stoloniferum in Slovenia is based only on the old literature data. Therefore, we suggest that the species remains on the Red List in the category DD-va and that systematic fieldwork should be carried out in the future to clarify its status. In this paper, we also clear up a terminological complication that arose after revising the type material of Ephemerum and Pottia species (Ellis & Price, 2015). The valid names of Ephemerum species were changed, and therefore, old literature data should be treated 23Hladnikia 49: 22–29 (2022) with great care. We also collected the distinguishing characters between E. serratum and E. stoloniferum and prepared a map of the known distribution of these two species in Slovenia. Key words Ephemerum, mosses, Bryophyta, flora, red list, data deficient species, Slovenia 1 UVOD Predstavniki rodu Ephemerum so drobni, efemerni akrokarpni mahovi, običajno s trajno protonemo (sMitH 2004). Rod so dolgo uvrščali v družino Ephemeraceae (frey & al. 2006), novejše raziskave pa kažejo, da sodi v veliko družino Pottiaceae (werner & al. 2005). V Evropi uspeva 8 vrst iz rodu Ephemerum (Hotgetts & al. 2020), v Sloveniji pa po starih podatkih uspevata dve, in sicer E. cohaerens (Hedw.) Hampe in E. serratum (Hedw.) Hampe (novo veljavno ime je E. stoloniferum (Hedw.) L. T. Ellis & M. J. Price) (Martinčič 2003). Vsi podatki o uspevanju teh dveh vrst v Sloveniji so starejši od 100 let, zato je vrsta E. cohaerens, za katero je znano le eno zgodovinsko nahajališče, uvrščena na Rdeči seznam mahov Slovenije v kategorijo regionalno izumrlih vrst (Ex), E. stoloniferum (uporabljeno je še ime E. serratum), z 9 starimi nahajališči, pa v kategorijo premalo znanih vrst (DD-va) (Martinčič 2016). Leta 1874 je Lindberg na podlagi primerka iz Severne Amerike opisal vrsto Ephemerum minutissimum Lindb., za katero se je kasneje izkazalo, da je poleg vrste E. serratum prisotna tudi v Evropi. Vrsti se med drugim razlikujeta po velikosti spor, prisotnosti perine na sporah in po ekologiji (Preglednica 1) (eLLis & Price, 2015, sMitH 2004). Ob reviziji tipskega materiala, na podlagi katerega je Hedwig leta 1801 opisal vrsto Phascum serratum Hedw., se je pokazalo, da gre za primerke, ki morfološko ustrezajo novo opisani vrsti E. minutissimum Lindb. Posledično je E. serratum (Hedw) Hampe postalo veljavno ime za to vrsto, za vrsto E. serratum auct. pa je zdaj veljavno ime E. stoloniferum (Hedw.) L. T. Ellis & M. J. Price (eLLis & Price, 2015). Martinčič je te nomenklaturne popravke že upošteval pri sporočanju podatkov o vrstah, ki uspevajo na območju Slovenije za posodobljen Checklist and country status of European bryophytes – update 2020 (Hotgetts & LockHart 2020), v katerem je za Slovenijo navedeno uspevanje E. stoloniferum s statusom DD in E. cohaerens s statusom RE. Vrsta E. serratum (Hedw.) Hampe naj v Sloveniji ne bi uspevala. Vrsta E. stoloniferum je razširjena po vsej Evropi, prisotna pa je tudi v vseh sosednjih državah Slovenije. Prav tako je v Evropi splošno razširjena vrsta E. serratum, za katero pa še nimamo podatka o uspevanju na območju Slovenije. Obe vrsti sta na Madžarskem, v Avstriji in Italiji uvrščeni na nacionalne rdeče sezname (Hodgetts & LockHart 2020), na nivoju Evrope pa nimata statusa ogrožene vrste, temveč sodita v kategorijo LC (Hodgetts & al. 2019). V letih 2020 in 2021 smo na njivah Štajerske, Gorenjske in v okolici Ljubljane našli vrsto E. serratum. Odločili smo se, da predvsem zaradi nomenklaturne zmede in drobnih razlik med vrstama E. serratum in E. stoloniferum pregledamo tudi staro literaturo z območja Slovenije in revidiramo herbarijski material iz herbarija LJU ter s tem posodobimo poznavanje teh dveh drobnih vrst slovenske mahovne flore. Ž. Lobnik Cimerman & S. S. krajšek: Ephemerum serratum (Hedw.) Hampe in ...24 Preglednica 1: Razlikovalni znaki med vrstama Ephemerum serratum in E. stoloniferum (sMitH 2004 1, frey & al. 2006 2, eLLis & Price 2015 3). Table 1: Discriminative characters between Ephemerum serratum and E. stoloniferum (sMitH 2004 1, frey & al. 2006 2, eLLis & Price 2015 3). Veljavno ime Ephemerum serratum (Hedw.) Hampe Ephemerum stoloniferum (Hedw.) L. T. Ellis & M. J. Price. Sinonimi Phascum serratum Hedw., Ephemerum minutissimum Lindb., Ephemerum serratum var. minutissimum (Lindb.) Grout Ephemerum serratum auct., Ephemerum stellatum H. Philib. Listni rob 1 zobci na listnem robu pogosto zakrivljeni na listnem robu prisotni ravni zobci Velikost spor 3 (38) 46–65 (72) µm (62) 64–88 (95) µm Površina spor 1, 2, 3 drobno papilozna (slika 3) bradavičasta Prisotnost perine 1, 2, 3 na površini spor prisotna hialina perina (slika 3) perine na površini spor ni Ekologija 1 vlažna nekarbonatna tla na njivah travnikih in gozdnih kolovozih vlažna nekarbonatna tla na njivah, travnikih, robovih cest ter bregovih rek in zajetij 2 MATERIAL IN METODE Mahove smo nesistematično nabrali med nabiranjem vzorcev rozetastih jetrenjakov (rod Riccia) na požetih koruznih njivah po Sloveniji. Med vzorci smo našli tudi predstavnike rodu Ephemerum, ki smo jih določili s pomočjo določevalnih ključev sMitH (2004) in frey & al. (2006). Nabrane primerke smo shranili v herbarij LJU. Pregledali smo staro literaturo s konca 19. in začetka 20. stoletja, v kateri so objavljeni podatki o uspevanju mahov z območja Slovenije. Iz teh virov smo izpisali podatke o uspevanju vrst in jih vključili v zemljevid razširjenosti. Revidirali smo tudi herbarijski material iz briološke zbirke herbarija LJU. Na podlagi vseh zbranih podatkov smo izdelali nov zemljevid znane razširjenosti vrst v Sloveniji. 3 REZULTATI Z RAZPRAVO Nova nahajališča vrste Ephemerum serratum v Sloveniji Vrsto Ephemerum serratum smo popisali na naslednjih nahajališčih: 9460/3 Slovenija, Štajerska, Maribor, Zrkovci, polje 150 m zahodno od Gostilne pri Sovi, Cesta ob lipi 10, 250 m n. m., redko poraščena tla koruznega polja, po vsem polju. Leg. & det. Ž. Lobnik Cimerman, 12. 11. 2020. 25Hladnikia 49: 22–29 (2022) 9852/1 Slovenija, Gorenjska, Škofja Loka, med Gostečami in Drago, 335 m n. m., vlažna tla požete koruzne njive med cesto in reko Soro. Leg. & det. C. Berg, M. Bačič, Ž. Lobnik Cimerman & S. Strgulc Krajšek, 8. 11. 2021. 9852/1 Slovenija: Gorenjska, vas Draga JV od Škofje Loke, njiva ob cesti, ki vodi do zbirnega centra Draga. 340 m n. m., vlažna tla požete koruzne njive. Leg. & det. S. Strgulc Krajšek, 27. 11. 2020. 9952/4 Slovenija: SZ rob Ljubljanskega barja, Log, njiva koruze ob cesti v Legarico, ki vodi skozi gozd proti lovski koči, ca. 250 m JV od prehoda ceste čez železnico, 340 m n. m., vlažna glinena tla. Leg. & det. S. Strgulc Krajšek & Ž. Lobnik Cimerman, 21. 10. 2021. Nova nahajališča so na zemljevidu razširjenosti (slika 1) prikazana s črnimi pikami. Vse primerke E. serratum smo nabrali na požetih njivah koruze, kar ustreza ekologiji vrste, ki jo navaja literatura (sMitH 2004). Primerek s Štajerske je bil nabran na silikatni podlagi, medtem ko so primerki z Gorenjske in Ljubljanskega barja rasli na karbonatni podlagi. Slika 1: Znana razširjenost predstavnikov rodu Ephemerum v Sloveniji. Figure 1: The distribution of species of the genus Ephemerum in Slovenia. Ž. Lobnik Cimerman & S. S. krajšek: Ephemerum serratum (Hedw.) Hampe in ...26 Stari podatki o vrstah E. serratum in E. stoloniferum v Sloveniji Stare navedbe vrste Ephemerum stoloniferum v Sloveniji so: 9359/3 Slovenija: Štajerska, severno od Maribora, Kozjak nad Pesnico, Sv. Križ. (BreidLer 1891). 9456/3 Slovenija: Koroška, Slovenj Gradec, Rahtelov vrh (BreidLer 1891). 9459/4 Slovenija: Štajerska, okolica Maribora, Betnava in Radvanje (Głowacki 1908, BreidLer 1891) 9659/2 Slovenija: Štajerska, Pragersko (Głowacki 1908, BreidLer 1891). 9561/4 Slovenija: Štajerska, okolica Ptuja, ribnik pri Pacinju (Głowacki, objavljeno v BreidLer 1891). 9752/2 Slovenija: Gorenjska, med Olševkom in Lužami, desni breg Olševskega potoka (robič 1893). 9758/3 Slovenija: Štajerska, med Celjem in Šentjurjem, ribniki Proseničko (BreidLer 1891). Stare navedbe so s praznimi pikami (Ephemerum sp.) prikazane na zemljevidu razširjenosti (slika 1). Ker gre za literaturne podatke brez dokaznega herbarijskega materiala, določitve ne moremo preveriti. Glede na ekologijo gre pri primerkih, ki so bili nabrani na bregu Olševskega potoka (robič 1893) in ribnika pri Pacinju (Głowacki, objavljeno v BreidLer 1891), zelo verjetno res za vrsto E. stoloniferum. V herbariju LJU je shranjen le en nabirek, določen kot Ephemerum serratum (Schreb.) Hpe., kar je sinonim za Ephemerum stoloniferum. 9952/2 Slovenija: Ljubljana, pod Rožnikom (herbarij LJU, št. 924, leg. Deschmann 1864). Revizija je pokazala, da gre za vrsto E. serratum (Hedw.) Hampe in ne za Ephemerum stoloniferum. Spore so namreč drobno papilozne in delno prekrite s hialino perino. Podatek je na zemljevidu razširjenosti (slika 1) prikazan s sivo piko in predstavlja prvi zanesljivo potrjeni podatek o uspevanju vrste E. serratum v Sloveniji. Trenutno je v Sloveniji potrjenih 5 nahajališč te vrste. Ker je ta mah zelo majhen, saj skupaj z razvito pušico meri le 1 do 2 milimetra (slika 2), se ga hitro spregleda in je zagotovo bolj razširjen, kot je zaenkrat znano. Njegovo tipično rastišče so nekoliko vlažna, gola tla ekstenzivno obdelanih njiv koruze in žitaric, kjer lahko uspeva skupaj z rozetastimi jetrenjaki (Riccia), drobnim jetrenjakom Fossombronnia wondraczekii in številnimi enoletnimi listnatimi mahovi (npr. Pottia truncata, Physcomitrium patens). Tovrstne ekstenzivne njive ogroža izsuševanje površin in intenzifikacija kmetijstva, zato predlagamo, da se vrsto E. serratum uvrsti na rdeči seznam kot potencialno ogroženo (NT). Ephemerum stoloniferum, ki je ekološko vezan na drugačna, bolj naravna rastišča (sMitH 2004), še potrebuje potrditev uspevanja v Sloveniji. Nahajališč, navedenih v literaturi s konca 19. in začetka 20. stoletja, namreč zaradi odsotnosti herbarijskega materiala ne moremo ne potrditi ne ovreči. Zato predlagamo, da vrsta ostane na Rdečem seznamu v kategoriji DD-va, v prihodnje pa s sistematičnem terenskim delom poskusimo prisotnost te vrste potrditi. 27Hladnikia 49: 22–29 (2022) 4 SUMMARY In this paper, we confirm the presence of Ephemerum serratum (Hedw.) Hampe (synonym: E. minutissimum Lindb.), in Slovenia. We have followed the latest accepted nomenclature, which states that the species formerly known as E. minutissimum has now been renamed E. serratum. The taxon previously considered E. serratum is now typified as E. stoloniferum (Hedw.) L. T. Ellis & M. J. Price (eLLis & Price, 2015). Three species of this genus are now listed for Slovenia, namely the regionally extinct E. cohaerens (Hedw.) Hampe, E. stoloniferum, for which only old written records from about 100 years ago are known, and the newly found and confirmed E. serratum. New records of E. serratum are from the vicinity of Maribor, village Draga near Škofja Loka, and Ljubljansko barje. All specimens grew on harvested maize fields. A revision of the herbarium material of the genus Ephemerum in the herbarium LJU was carried out. The only specimen in the herbarium LJU identified as E. stoloniferum was found to be E. serratum, and it represents the first reliably confirmed record of E. serratum in Slovenia. Unfortunately, there is no herbarium material for old published records, so their identifications remain unrevised. New localities and the localities from the literature are presented for Ephemerum serratum and Ephemerum sp. in Figure 1. According to the published sources (sMitH 2004, frey & al. 2006, eLLis & Price 2015), we present morphological and ecological differences between E. serratum and E. stoloniferum (Table 1). Because of their small size, the Ephemerum species and other tiny mosses that grow in similar habitats have probably been overlooked in the past. We are excited about expanding our knowledge of these mosses in the future. Slika 3: Drobno papilozne spore z vidno perino vrste Ephemerum serratum, fotografirano pod mikroskopom. Figure 3: Finely papillose spores, covered by a hyaline veil of the species Ephemerum serratum, photographed under a microscope. Slika 2: Ephemerum serratum z zrelimi pušicami na koščku prsti, fotografiran pod stereomikroskopom. Figure 2: Ephemerum serratum with ripe sporangia growing on a piece of soil photographed under a stereomicroscope. Ž. Lobnik Cimerman & S. S. krajšek: Ephemerum serratum (Hedw.) Hampe in ...28 5 ZAHVALA Raziskava je bila delno izdelana v okviru projektne skupine Biologija rastlin ARRS P1-0212 na Oddelku za biologijo BF UL. Zahvaljujeva se tudi Aliju Šalamunu s Centra za kartografijo favne in flore za izdelavo zemljevidov razširjenosti ter kolegom za družbo na terenu. 6 LITERATURA BreidLer, J., 1891: Die Laubmoose Steiermarks und ihre Verbreitung. Mittheilungen des Naturwissenschaftlischen Vereins für Steiermark 28: 3–234. eLLis, L. t., & M. J. Price, 2015: Review of the type specimens of species described by J. Hedwig in Phascum Hedw. (Pottiaceae). Journal of Bryology 37: 23–41. frey, w., j.-P. frahM, e. fischer & w. Lobin, 2006: The Liverworts, Mosses and Ferns of Europe. Harley Books, Essex, 512 pp. Głowacki, J., 1908: Die Moosflora des Bachergebirges. Jahresber. d. Obergymn. Marburg, pp. 1–30. Hodgetts, n. & n. LockHart, 2020: Checklist and country status of European bryophytes –update 2020. Irish Wildlife Manuals, No. 123. National Parks and Wildlife Service, Department of Culture, Heritage and the Gaeltacht, Ireland. 214 pp. Hodgetts, n. g., L. söderströM, t. L. BLockeeL, s. casPari, M. s. ignatov, n. a. konstantinova, n. LockHart, B. PaPP, c. scHröck, M. siM-siM, d. BeLL, n. e. BeLL, H. H. BLoM, M. a. BruggeMan-nannenga, M. Brugués, J. enrotH, k. i. fLatBerg, r. GariLLeti, L. hedenäs, d. t. hoLyoak, v. huGonnot, i. kariyawasaM, h. köckinGer, j. kučera, f. Lara & r. d. PorLey, 2020: An annotated checklist of bryophytes of Europe, Macaronesia and Cyprus. Journal of Bryology 42: 1–116. hodGetts, n., M. cáLix, e. enGLefieLd, n. fettes, M. García criado, L. Patin, a. nieto, a.BergaMini, i. Bisang, e. BaisHeva, P. caMPisi, a. cogoni, t. HaLLingBäck, n. konstantinova, n. LockHart, M. saBovLJevic, n. scHnyder, c. scHröck, c. sérgio, M. siM siM, J. vrBa, c. c. ferreira, o. afonina, t. BLockeeL, H. BLoM, s. casPari, r. GabrieL, c. Garcia, r. GariLLeti, j. GonzáLez Mancebo, i. GoLdberG, L. hedenäs, d. HoLyoak, v. Hugonnot, s. Huttunen, M. ignatov, e. ignatova, M. infante, r. juutinen, t. kiebacher, h. köckinGer, j. kučera, n. LönneLL, M. Lüth, a. Martins, o. MasLovsky, b. PaPP, r. PorLey, G.rothero, L. söderströM, s. Ştefǎnuţ, k. syrjänen, a. untereiner, j. Ɨ. váňa, a. vanderPoorten, k. veLLak, M. aLeffi, j. bates, n. beLL, M. Brugués, n. cronBerg, J. denyer, J. duckett, H. J. during, J. enrotH, v. fedosov, k.-i. fLatBerg, a. ganeva, P. gorski, u. gunnarsson, k. HasseL, H. HesPanHoL, M. HiLL, r. Hodd, k. HyLander, n. ingerPuu, s. Laaka-LindBerg, f. Lara, v. MaziMPaka, a. Mežaka, f. MüLLer, j. d. orGaz, j. Patiño, s. PiLkinGton, f. Puche, r. M. ros, f. ruMsey, j.G. seGarra-MoraGues, a. seneca, a. stebeL, r. virtanen, h. weibuLL, j. wiLbrahaM & j. Żarnowiec, 2019: A miniature world in decline: European Red List of Mosses, Liverworts and Hornworts. IUCN, Brussels, 87 pp. Martinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia 2(1): 91–166. Martinčič, A., 2016: Updated Red List of bryophytes of Slovenia. Hacquetia 15(1): 107–126. PorLey, r. d., 2020: Bryophytes of arable fields: current state of knowledge and conservation. Fields of vision: a future for Britain's arable plants. Plantlife London: 216 pp. 29Hladnikia 49: 22–29 (2022) robič, S., 1893: Kranjski mahovi. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 3: 28–33. sMitH, a. J. e., 2004: The Moos Flora of Britain and Ireland, Second Edition. Cambridge University Press, Cambridge, 1012 pp. werner, o., r. M. ros & M. GrundMann, 2005: Molecular phylogeny of Trichostomoideae (Pottiaceae, Bryophyta) based on nrITS sequence data. Taxon. 54: 361–368. B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...30 Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline v občini Dobrepolje (Dolenjska, Slovenija) Overview of the flora of Ponikovska, Dobrepoljska and Struška valleys in the municipality Dobrepolje (Dolenjska, Slovenia) Branko doLinar Bizjanova 21, 1000 Ljubljana, branko.dolinar@telemach.net Izvleček V članku predstavljamo floro praprotnic in semenk Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline v občini Dobrepolje, ki leži na meji med dinarskim in preddinarskim fitogeografskim območjem Slovenije. V štirih letih, od 2018 do 2022, smo v različnih letnih časih popisovali rastline na 201 lokaciji. Popisali smo 587 različnih taksonov, od tega 42 ogroženih vrst z Rdečega seznama praprotnic in semenk in 40 vrst s seznama Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah Slovenije. Na seznamu je tudi 19 tujerodnih vrst. Abstract The article describes and discusses the vascular flora of Ponikovska, Dobrepoljska, and Struška valleys in the municipality Dobrepolje in the Dolenjska region, which lies between the Dinaric and the Pre-Dinaric phytogeographical region of Slovenia. In four years, from 2018 to 2022, plant species were recorded at 201 locations, and at different seasons. All together we recorded 587 plant taxa, of which 42 belong to endangered species listed in the Slovenian Red data list, and 40 species included in the list of the Decree on Protected Wild Plant Species of Slovenia. We also recorded 19 alien plant species. Ključne besede Slovenska flora, dinarsko in preddinarsko fitogeografsko območje, Ponikovska, Dobrepoljska in Struška dolina, občina Dobrepolje, Dolenjska Key words Flora of Slovenia, Dinaric and Pre-Dinaric phytogeographical region, Ponikve, Dobrepolje and Struge valleys, municipality Dobrepolje, Dolenjska region 1 UVOD 1.1 Opis območja popisa rastlin Raziskovano območje Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline leži v občini Dobrepolje. Občina meri 103,1 km², od tega je delež omrežja Natura 2000 6,1 km² (Petkovšek 2017). Območja Natura 2000 so: Podpeška jama (SI3000207) v Dobrepoljski dolini, Kompoljska jama – Potiskavec (SI3000203) v Dobrepoljski in Struški dolini in del 31Hladnikia 49: 30–61 (2022) območja Kočevsko (SI3000263) v vzhodnem delu Struške doline (Naravovarstveni atlas 2021). Raziskovano območje popisa rastlinskih vrst se glede na mrežo srednjeevropskega kartiranja flore nahaja v sledečih kvadrantih: Ponikovska dolina (0153/2, 0153/4 in 0154/1), Dobrepoljska dolina (0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4 in 0254/1) in Struška dolina (0154/4, 0254/2 in 0255/3) (slika 1), oziroma v kvadrantih UTM 33T VL77, UTM 33T VL78, UTM 33T VL86 in UTM 33T VL87 (slika 1). Slika 1: Raziskovano območje v občini Dobrepolje leži na meji med dinarskim in preddinar- skim fitogeografskim območjem Slovenije Figure 1: The research area in the Municipality of Dobrepolje lies on border between the Dinaric in Pre-Dinaric phytogeographical region of Slovenia 1.1.1 Ponikovska dolina Na prehodu iz Velikolaške pokrajine v Dobrepoljsko dolino leži Ponikovska dolina, poimenovana po vasi Ponikve. To je kraško polje zelenega, plitkega krasa z vsemi kraškimi pojavi (Perko & oražeM adaMič 1998). K oblikovanju doline je največ pripomogel potok Rašica, ki je v preteklosti tekel proti Škocjanskemu podolju in vasi Šmarje-Sap, na obrobje Ljubljanskega barja. Kasneje je Rašica prebila sleme Male gore in si utrla strugo preko Dobrepolja proti Krki in v Struško dolino (Rašica – suha struga, ID 7591; ID številke po Naravovarstvenem atlasu 2021). V novejšem obdobju zemeljske zgodovine potok Rašica zaradi močnega zakrasevanja tega območja skozi požiralnike, požrke in ponikalnice južno od vasi Ponikve izgine v podzemlje, teče proti južnemu območju Radenskega polja, kjer se pod Čušperkom ponovno pojavi na površju kot potok Šica (zgonc, in litt.) B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...32 Na zahodu, ob vstopu potoka Rašica v Ponikovsko dolino, je na njegovi desni strani vzpetina Koma z najvišjo točko Topolovec (566 m). Na levi strani potoka so vzpetine Rajturn (539 m), Osredek (552 m) in Kraj (640 m). Na severozahodni strani doline, proti Škocjanskemu podolju, leži obširen mešani gozd (Gmajna), opuščene njive in nekoč ograjeni pašniki (Oploti) ter mešani gozd s prevladujočimi lipami (Zalipovci). To območje je omejeno z vzpetinami Konjevec (498 m), Brlečka (542 m) in Puhov hrib (560 m). Ravninski prehod, ki ga je preko Male gore oblikoval potok Rašica na poti proti Krki in Strugam, se nahaja pri teniškem igrišču in industrijski coni, ob cesti med Ponikvami in Predstrugami (zgonc & Juvanc 2001). Na levi strani ceste je prehod omejen z vzpetino Goli vrh ali Golo brdo (584 m). Desno od ceste, proti železniški progi, ga omejuje ravnica Mevke in Mali hrib (620 m, tudi Andrejčev ali Ndrejčev vrh). V preteklosti je bil prehod zanimiv za razne prometne povezave, kot so bile rimska cesta in patriarhova pot. Pri Dulah železnica omejuje Ponikovsko dolino proti jugu. Pod hribom Koma priteče potok Rašica na jurske apnence in kmalu zatem južno od vasi Ponikve izgine v požiralnike na Brdavsovem (ID 42340). Kadar ponikalnice ne zmorejo požirati narasle vode potoka, se le ta sprva izteka v podaljšano travnato strugo (ID 7591) in nato na široko razliva po rodovitnih njivah in travnikih, imenovanih Male ravni in Dolge njive (zGonc & juvanc 2019). V Ponikovski dolini je po mnenju mnogih največja naravna vrednota potok Rašica (domačini jo imenujejo Rašca) s ponikalnico Pasnica (ID1210) pri opuščenem Brdavsovem mlinu. V vasi stoji cerkev sv. Florjana. V bližini cerkve, na Somrakovem vrtu, je uspevala zavarovana stara razraščena hruška - tepka (Pyrus communis) (ID7924). 1.1.2 Dobrepoljska dolina Dobrepoljska dolina ali Dobrepolje je podolgovato rodovitno kraško polje, na zahodu omejeno z Malo goro. Na vzhodu seže do Javh (tudi Jauhe) in Tisovške planote, na severu je dolina omejena z gričevjem Jelovec in vzpetinama Stari grad (668 m) in Limberk (678 m). Na jugu seže do vlažne ravnice Mlake (ID 7927), kjer Dobrepolje preide v Struško dolino (tudi Struge). Mala gora na zahodnem delu Dobrepolja je približno 25 km dolgo gozdnato sleme z značilno dinarsko usmerjenostjo (SZ-JZ). Začenja se pri Zgornji Slivnici nad Grosupljem in poteka do ravninskega prehoda pri Ponikvah, nato pa se vleče proti jugozahodu, vse do ceste Kočevje – Dvor, kjer se nadaljuje kot Kočevska Mala gora. Na severu Dobrepoljske doline, nad Zdensko vasjo se nahaja cerkev sv. Antona (496 m). Ob cerkvi je zasajen lipov gaj (ID3506) z okoli 50 drevesi in je med večjimi v Sloveniji (kozinc 2019). V neposredni bližini cerkve je vhod v Svetoantonsko jamo (ID1457), v bližnjih Zdenskih lazih je Žegnana jama. Ob cesti Mala Cesta - Videm se nahaja mlaka Stara luža (ID 7926). Brežina mlake je poraščena z vrbovjem, rogozovjem in visokim šašjem, v vodi pa so našle prostor redke vodne rastline. Ob vznožju Male gore pod Kamen vrhom (783 m) leži vas Podpeč z znamenito Podpeško jamo (ID 37100). Vas Kompolje leži v osrčju Dobrepolja in je verjetno dobila ime zaradi lege na koncu polja (konc pula). Na obrobju Male gore, pod Grmado (887 m) leži vas Podgora. V njeni bližini se nahaja pet močnih izvirov Žovkno (ID 65644), Korito, Bč, Zajščica in Puhovka, ki ob močnejšem deževju bruhajo vodo. Ta se steka v potok Krkovo (ID 3543) in nato v požiralnik Rupa pred vasjo Kompolje. Ko se visoke vode odmaknejo, ob potoku ostanejo mokrotni travniki s številnimi vlagoljubnimi rastlinami. Med zaselkom Brezje in vasjo Potiskavec, že v Struški dolini, ležijo Mlake (ID 7927). To je približno 3 km dolga in 300 m široka ravnica, ki je najožji in najbolj moker del Dobrepoljske in Struške doline. V Mlake ob velikih padavinah pritečejo iz podzemnih jam Tatrca, Kompoljske jame 33Hladnikia 49: 30–61 (2022) (tudi Dolenja jama) in Potiskavške jame visoke vode, ki zaradi majhnega padca nepropustnih tal in maloštevilnih požiralnikov le počasi odtekajo. Zaradi tega so travniki v Mlakah večji del leta vlažni, na nekaterih predelih so nastala tudi manjša mokrišča. Vsekakor so Mlake geografsko in botanično primerljive z mokrotnimi deli kraških polj, kot je bližnje Radensko polje pri Grosuplju (Meze 1982). 1.1.3 Struška dolina Struška dolina se začne pri vasi Četež v Strugah. Ime je dobila po značilnih, s travo poraslih strugah, polnih manjših požiralnikov. Po vsakem močnejšem deževju jih poplavi voda, ki priteče iz kraških jam in drugih izvirov na zahodnem robu polja pod Malo goro. Ob izjemnih močnih deževjih iz Ponikovske doline preko vasi Predstruge v Dobrepoljsko dolino priteče še potok Rašica (ID 7591), ki se združi z vodami, ki se izlivajo iz Podpeške jame (ID37100). Pod vasjo Podgora se jim pridružita potoka Puhovka in Krkovo. V ravnici Mlake (ID 7579) se zlijejo skupaj še vode iz Kompoljske (ID 30125) in Potiskavške jame (tudi Kočevarjeva jama) (ID 37500) ter jame Tatrca (ID 40096). V tako izjemnih razmerah pride v Struški dolini do hudih poplav, kot so bile tiste v septembru 1933 in 2010. Pri tako visokih vodah je bila, razen nekaj hiš v vasi Potiskavec, pod vodo večina vasi v Struški dolini (Meze 1982). Med vasjo Četež pri Strugah in vasjo Potiskavec se razprostirajo mokrišča, barja in ponori (ID 7036), ki so nadaljevanje mokrih travnikov z začetkom pod zaselkom Brezje v Dobrepolju. Zanimiva sta tudi dva manjša bajerja (luže, močila): Krnica, s stalno vodo, ki se napaja po (večkrat suhi) strugi potočka iz Potiskavške jame (tudi Kočevarjeva jama) (ID 37500), in Močila, iz katerega voda odteka in ponikne v ponikalnico Potiskavec (ID 7589). Za Močilami se nahajajo na nekaj višjih legah vasi Potiskavec, Kolenča vas, Tržič, Paka, Pri Cerkvi - Struge in Podtabor. V Kolenča vasi imajo Španov studenec, ki nikoli ne presahne in naravni most na »starih placih« (ID 80187). V vasi se nahaja ribnik (luža) Rekarica (ID 7579), ki je najnižja točka v občini Dobrepolje (na višini 414 m). V ribniku in ob njem so številne zanimive rastlinske vrste, a je zanemarjen in potreben temeljitega čiščenja. Nad vasjo Podtabor v Mali gori je najvišja točka v občini, Stene sv. Ane (964 m) (ID4172). Vas Rapljevo in zaselek Ravni sta zadnji naselbini na koncu Struške doline. V Mali gori nad Rapljevim so zanimive kraške jame (Grgčeva jama – ID 44671, Grda jama). Blizu Grde jame se nahaja tudi hladna Gosposka jama. 1.2 Zgodovina florističnih raziskav v občini Dobrepolje Območje treh dolin v občini Dobrepolje je predvsem zaradi raznovrstnih habitatov in redkih rastlinskih vrst že v prejšnjem stoletju vzbudilo zanimanje slovenskih botanikov. Tako je R. Justin že maja 1903 botaniziral v Dobrepoljski dolini in nabral srhkodlakavo vijolico (Viola hirta) (rakar 2008). Petkovšek (1953) v Biološkem vestniku med drugimi nahajališči omenja tudi Dobrepolje, kjer je našel avstrijsko potočarko (Rorippa austriaca). Isti avtor je kasneje v Struški dolini blizu vasi Pri Cerkvi Struge opravil obsežen popis travniške flore in ga objavil v strokovnem članku »Travna združba Bromo - Brachypodietum pinnati ASSOC. nova v Sloveniji« (Petkovšek 1977). Mayer (1955) je v brošuri »Pripravljalna dela za Floro Slovenije« navedel, da je geodet in botanik A. Gspan v okolici Vidma nabral primerke jesenske zobnice (Odontites vernus subsp. serotinus). Pod vrhom Grmade (887 m) na Mali gori je E. Mayer oktobra 1998 nabral primerke montpellierskega nageljčka (Dianthus monspessulanus) in sviščevca (Gentianella sp.). Herbarijski poli B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...34 obeh rastlin sta shranjeni v herbarijski zbirki Ernesta Mayerja (doLinar 2021), ki jo hrani Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU v Ljubljani. Meze (1982) je opisal poplavne vlažne travnike Mlake, kot samosvoj prirodno geografski del v osrednjem delu Dobrepolja, ki spominjajo na mokrotne dele kraških polj, in jih primerjal z bližnjim Radenskim poljem. Markovič (1984) je v »Razpravah IV. razreda SAZU« objavila več fitocenoloških popisov iz okolici Zdenske vasi, Vidma in Podpeči, ki jih je opravila avgusta 1974. accetto (1994) je v glasilu Botaničnega društva Slovenije »Hladnikia« objavil najdbo endemične Justinove zvončice (Campanula justiniana) na Stenah Sv. Ane (964 m n. m.) na Mali gori. T. Čelik in B. Vreš (1998) sta popisala rastlinske vrste ob potoku Rašica od Ponikev (Zgornji Konec) proti vasi Rašici, L. Marinček pa je leta 1990 popisal previsni šaš (Carex pendula) pod vrhom Limberk (678 m n. m.) in na severnem pobočju Male gore nad Podpečjo. A. Čarni je na pobočju Drenovca (595 m n. m.) nad vasjo Cesta popisal navadno dobro misel (Origanum vulgare). Navedeni popisi so zabeleženi v podatkovni bazi FloVegSi Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU v Ljubljani. O rastju v Dobrepoljski dolini je kratko pisal accetto (1996), ki povzema tudi takrat še neobjavljene raziskave tukajšnjih travišč A. Seliškarja. Tudi po letu 2000 so botaniki pogosto popisovali rastlinske vrste v občini Dobrepolje. strguLc kraJšek (2006) je v okviru doktorske disertacije v okolici Zdenske vasi popisala gorski vrbovec (Epilobium montanum). accetto (2010) je objavil 15 rastlinskih taksonov, katere je popisal na vzhodnih pobočjih Male gore, med njimi tudi zavarovano kranjsko lilijo (Lilium carniolicum). Kasneje je znotraj občine Dobrepolje popisal tudi več nahajališč slične glistovnice (Dryopteris expansa) (accetto 2017). Mihorič (2017) je v okolici vasi Podgora našla divji luk (Allium scorodoprasum), zeleni sršaj (Asplenium viride), veliki zali kobulček (Astrantia major), volčjo češnjo (Atropa bella-donna), peskovni (Cardaminopsis arenosa) in Hallerjev penušnjek (C. halleri), veleperesasti (Centaurea macroptilon) in Fritschev glavinec (C. scabiosa subsp. fritschii), dolgolistno naglavko (Cephalanthera longifolia), potočni osat (Cirsium rivulare), Fuchsovo (Dactylorhiza fuchsii) in mesnordečo prstasto kukavico (D. incarnata), krilato krčnico (Hypericum tetrapterum) in enocvetno krasliko (Melica uniflora). Kasneje je pod vasjo Podgora ob potoku Krkovo popisala tudi jezerski biček (Schoenoplectus lacustris) in enostavni ježek (Sparganium emersum), na severnem gozdnem pobočju Male gore pa je našla alpski čišljak (Stachys alpina) in tiso (Taxus baccata) (Mihorič 2018). kocJan (2015, 2016) je v mokrišču Mlake pred vasjo Potiskavec popisoval vlagoljubne rastlinske vrste, pri čemer je posebej opozoril na mehurjasti šaš (Carex vesicaria) in rožmarinolistno vrbo (Salix rosmarinofolia), vrsti, ki sta uvrščeni tudi v Rdeči seznam naše flore (anon. 2002). Skupaj s sodelavci je na suhih traviščih v okolici Vidma popisal navadno (Anacamptis morio) in trizobo kukavico (Neotinea tridentata) (kocJan & al. 2015). Jogan (2017) je v reviji Botanica Serbica opisal najdbo severnoameriške invazivne trave vitkoplodni plodomet (Sporolobus vaginiflorus), ki jo je opazil ob peščenem cestnem robu pred vasjo Četež pri Strugah. doLinar (2020) je v bližini vasi Podtabor v Struški dolini na njivi z žitom popisal navadni kokalj (Agrostemma githago), rastlino, ki je uvrščena v Rdeči seznam slovenske flore (anon. 2002), v bližini vasi Zagorica v Dobrepolju pa navadno njivno zrcalce (Legousia speculum-veneris). Obe vrsti spadata med žitne plevele, ki so v Sloveniji zaradi intenzivnega poljedelstva redke rastlinske vrste. Turistično društvo Dobrepolje je leta 2019 izdalo priročnik »Vodnik po rastlinskem svetu ob Rimski cesti Jerneja Pečnika«, kjer avtorja B. Dolinar in E. Zgonc opisujeta s tablicami označene rastlinske, grmovne in drevesne vrste (doLinar & zgonc 2019). V reviji Hladnikia je izšel članek o rastlinskih vrstah, ki so prisotne ob rimski cesti 35Hladnikia 49: 30–61 (2022) med Ponikvami in Velikimi Laščami (doLinar 2019), pred kratkim pa je PodoBnik (2021) poročal o najdbi poznocvetnega navadnega čisteca (Betonica officinalis subsp. serotina), ki ga je našel v bližini zaselka Zajčji Log. Botanično društvo Slovenije je oktobra 2018 izvedlo jesensko kartiranje flore, ki sta ga vodila A. Mihorič in F. Küzmič. Udeleženci kartiranja so popisali skoraj 300 rastlinskih vrst, med drugim tudi redke močvirsko ludvigijo (Ludwigia palustris), alpsko ločje (Juncus alpino-articulatus) in močvirsko nokoto (Lotus uliginosus) ter dve redkeje zabeleženi vrsti trav, malo srakonjo (Digitaria ischaemum) in vitkoplodni plodomet (Sporobolus vaginiflorus) (küzMič 2018). Zanimiv je tudi podatek v reviji Varstvo narave (wraber & skoberne 1989). Tam je navedeno, da je leta 1902 botanik Alfonz Paulin v kraju Videm Dobrepolje popisal močvirski ušivec (Pedicularis palustris). Ker navedene rastline pri našem raziskovanju v okolici Vidma nismo opazili, smo proučili prvotni vir (PauLin 1902: 98) in ugotovili, da se navedba nanaša na bližnji Videm pri Krki (nemško Ober-Gurk), kjer rastlina uspeva še danes. 2 METODE V članku predstavljamo floro praprotnic in semenk v občini Dobrepolje na Dolenjskem. Popisno območje leži na meji med dinarskim in preddinarskim fitogeografskim območjem (M. wraber 1969). Popisi so narejeni po standardni srednjeevropski metodi florističnega kartiranja (JaLas & suoMinen 1967, nikLfeLd 1971). Rastline smo popisovali v različnih vegetacijskih obdobjih, od pomladi do jeseni, od 2018 do 2022. Pri navajanju rastlinskih vrst smo uporabili določevalni ključ Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007). 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3.1 Preglednica popisanih rastlinskih taksonov v Ponikovski, Dobrepoljski in Struški dolini v občini Dobrepolje Vsi podatki o popisanih taksonih so shranjeni v podatkovni bazi FloVegSi (seLiškar & al. 2003) Biološkega inštituta Jovana Hadžija. Podatkovno bazo smo uporabili tudi za izdelavo posameznih preglednic in zemljevidov razširjenosti taksonov v Sloveniji. Pregled št. zbranih podatkov in zabeleženih taksonov prikazujemo v Preglednici 1. Preglednica 1: Pregled popisov rastlinskih taksonov v občini Dobrepolje (2018–2022) Table 1: Review of plant records in the municipality Dobrepolje Območje popisa Št. lokalitet Št. podatkov Št. zabeleženih taksonov Ponikovska dolina 33 360 222 Dobrepoljska dolina 90 276 439 Struška dolina 78 1106 426 skupaj občina Dobrepolje 201 4262 587 B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...36 3.2 Preglednica popisanih rastlinskih vrst v Ponikovski dolini, Dobrepoljski in Struški dolini Preglednica 2 vsebuje izključno podatke, zbrane v tej raziskavi. Preglednica 2: Popis rastlinskih taksonov v Ponikovski dolini, Dobrepoljski in Struški dolini 2018–2022. Table 2: Inventory of plant taxa in the Ponikve, Dobrepolje and Struge valleys 2018–2022 Takson Inv Zav RS Kvadrant Abies alba 0153/2, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Acer campestre 0153/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Acer platanoides 0154/1 Acer pseudoplatanus 0153/2, 0255/3 Achillea millefolium 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Aconitum variegatum 0153/2 Aegopodium podagraria 0254/2 Aesculus hippocastanum 0254/2 Aethionema saxatile 0254/2 Agrimonia eupatoria 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Agropyron caninum 0154/3 Agropyron repens 0254/2 Agrostemma githago V 0254/1, 0254/2 Ailanthus altissima inv. 0153/2 Ajuga reptans 0153/2, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Alchemilla acutiloba 0254/2 Alisma plantago-aquatica 0154/3, 0254/1, 0254/2 Alliaria petiolata 0153/2 Allium carinatum 0154/3, 0254/1 Allium carinatum subsp. pulchellum 0154/1, 0254/2 Allium scorodoprasum 0153/2, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Alnus glutinosa 0154/3, 0254/2 Alopecurus geniculatus V 0254/2 Alopecurus pratensis 0154/1, 0154/4, 0254/2 Althaea officinalis 0254/2 Amaranthus retroflexus inv. 0153/2, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Anacamptis pyramidalis H V 0154/3 Anagallis arvensis 0154/3, 0154/4, 0254/2 Anemone nemorosa 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Angelica sylvestris 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Anthemis arvensis 0154/3, 0254/2 37Hladnikia 49: 30–61 (2022) Takson Inv Zav RS Kvadrant Anthericum ramosum 0154/3 Anthoxanthum odoratum 0154/1, 0154/4, 0254/2 Anthriscus sylvestris 0153/2 Anthyllis vulneraria 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Anthyllis vulneraria subsp. carpatica 0154/3 Aposeris foetida 0153/2, 0153/4, 0154/1, 0154/3 Aquilegia nigricans 0154/3, 0254/2 Arabis hirsuta 0154/3 Arctium lappa 0154/1, 0154/3, 0254/2 Arctium minus 0154/1, 0154/4 Arenaria serpyllifolia 0254/2 Aria edulis 0254/2 Armoracia rusticana 0153/2, 0154/1, 0254/2 Arrhenatherum elatius 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Artemisia vulgaris 0154/4, 0254/2 Arum maculatum 0154/1, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Aruncus dioicus 0153/2, 0153/4, 0254/2, 0255/3 Asarum europaeum 0153/2, 0153/4, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Asperula cynanchica 0254/2 Asplenium ruta-muraria 0154/1, 0154/3, 0254/2, 0255/3 Asplenium trichomanes 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Asplenium viride 0154/3 Aster novi-belgii inv. 0153/2, 0154/4 Astragalus glycyphyllos 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/2 Astrantia carniolica 0153/2 Astrantia major 0154/3 Athyrium filix-femina 0153/4, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Atropa bella-donna 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Barbarea vulgaris 0154/3, 0254/2 Batrachium circinatum V 0154/3 Bellis perennis 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0254/2 Berberis vulgaris 0154/1, 0154/3, 0154/4 Betonica officinalis 0154/3, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Betula pendula 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Bidens frondosa inv. 0153/2 Brachypodium rupestre 0153/2, 0154/3, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Brachypodium sylvaticum 0153/2, 0153/4 B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...38 Takson Inv Zav RS Kvadrant Brassica napus 0254/2 Briza media 0153/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Bromopsis benekenii 0154/1, 0154/3, 0254/2, 0255/3 Bromopsis erecta 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Bromus hordeaceus 0254/1, 0254/2 Buphthalmum salicifolium 0154/1, 0154/3, 0254/2, 0255/3 Calamagrostis epigeios 0154/3, 0254/2 Calamintha grandiflora 0154/3 Calamintha sylvatica 0254/2 Calluna vulgaris 0153/2, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Caltha palustris 0153/2, 0254/1, 0254/2 Calystegia sepium 0153/2, 0154/1, 0254/1, 0254/2 Campanula glomerata 0153/2, 0154/3 Campanula justiniana 0254/2 Campanula patula 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Campanula persicifolia 0154/1, 0255/3 Campanula rapunculus 0255/3 Campanula trachelium 0153/4, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Capsella bursa-pastoris 0153/2, 0154/3 Cardamine flexuosa 0154/3, 0254/2 Cardamine pratensis 0254/1, 0254/2 Carex acuta 0254/1 Carex alba 0153/2, 0153/4, 0254/2 Carex brizoides 0154/3, 0254/1, 0254/2 Carex caryophyllea 0154/3, 0154/4, 0254/2 Carex digitata 0153/2, 0154/2, 0254/2 Carex echinata 0154/3, 0254/1, 0254/2 Carex elata 0254/2 Carex flacca 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Carex flava 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Carex hirta 0254/1, 0254/2 Carex hostiana V 0154/3, 0254/1, 0254/2 Carex lepidocarpa 0254/1, 0254/2 Carex leporina 0254/2 Carex montana 0154/1 Carex ornithopoda 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0254/2 Carex otrubae 0254/2 Carex pallescens 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Carex panicea 0254/1, 0254/2 39Hladnikia 49: 30–61 (2022) Takson Inv Zav RS Kvadrant Carex paniculata V 0254/2 Carex pendula 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Carex pilosa 0153/2, 0154/1, 0154/3 Carex pseudocyperus 0154/1 Carex pulicaris V 0254/1, 0254/2 Carex remota 0154/1 Carex spicata 0254/1, 0254/2 Carex sylvatica 0153/2, 0153/4, 0154/1, 0154/3, 0254/2 Carex tomentosa 0154/3, 0254/1, 0254/2 Carex vesicaria V 0254/1, 0254/2 Carex vulpina 0254/2 Carex x leutzii 0254/1 Carlina acaulis 0153/2 Carlina vulgaris 0254/2 Carpinus betulus 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Carum carvi 0153/2, 0154/4 Castanea sativa 0153/2 Centaurea fritschii 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/2, 0255/3 Centaurea jacea 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Centaurea macroptilon 0154/3, 0254/2 Centaurea pannonica 0154/1, 0154/3 Centaurium erythraea 0154/1, 0154/3, 0254/2 Cephalanthera damasonium H V 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/2 Cephalanthera longifolia H V 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Cephalanthera rubra H V 0154/1, 0154/4, 0254/2 Cerastium glutinosum 0254/2 Cerastium holosteoides 0254/2 Ceratophyllum demersum V 0154/1, 0254/2 Chaerophyllum hirsutum 0154/1, 0254/2 Chamaecytisus supinus 0154/3, 0255/3 Chamaespartium sagittale 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Chelidonium majus 0153/2, 0154/3 Chenopodium album 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/2 Chenopodium polyspermum 0254/2 Cichorium intybus 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/1 Circaea lutetiana 0154/1, 0154/3 Cirsium arvense 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Cirsium erisithales 0254/2 B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...40 Takson Inv Zav RS Kvadrant Cirsium oleraceum 0153/2, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Cirsium palustre 0154/1, 0154/3, 0254/2 Cirsium pannonicum 0254/1, 0254/2 Cirsium rivulare 0154/3, 0254/1, 0254/2 Cirsium vulgare 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/2, 0255/3 Clematis vitalba 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0254/2, 0255/3 Clinopodium vulgare 0153/2, 0154/1 Colchicum autumnale 0153/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Convallaria majalis OO 0153/4, 0154/1, 0154/3, 0254/2 Convolvulus arvensis 0154/3, 0254/2 Conyza canadensis inv. 0153/2, 0154/3 Cornus mas 0154/1 Cornus sanguinea 0153/2, 0254/2 Coronilla varia 0154/3 Corydalis solida 0254/2 Corylus avellana 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Crataegus monogyna 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Crepis biennis 0154/1, 0254/2 Crepis taraxacifolia K 0254/1, 0254/2 Crocus albiflorus 0153/2, 0154/1, 0254/1 Crocus vernus subsp. vernus 0254/1 Cruciata glabra 0154/3, 0154/4, 0254/2 Cruciata laevipes 0154/3 Cyclamen purpurascens OO 0153/4, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Cystopteris fragilis 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Dactylis glomerata 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Dactylorhiza fuchsii H 0154/3, 0254/2 Dactylorhiza incarnata H V 0154/3, 0254/1 Dactylorhiza majalis H V 0153/2, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Dactylorhiza sambucina H V 0154/3 Dactylorhiza traunsteineri H V 0254/1 Danthonia alpina 0254/2 Danthonia decumbens 0254/2 Daphne mezereum 0154/1, 0154/2, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Daucus carota 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Dentaria bulbifera 0153/4, 0154/1, 0154/3, 0254/1 Deschampsia cespitosa 0154/1, 0154/4, 0254/1, 0254/2 41Hladnikia 49: 30–61 (2022) Takson Inv Zav RS Kvadrant Dianthus barbatus 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Dianthus monspessulanus X 0154/1, 0154/3 Digitalis grandiflora 0154/3 Doronicum austriacum 0154/3, 0254/2 Dorycnium herbaceum 0154/3, 0254/2, 0255/3 Dryopteris affinis 0154/1 Dryopteris affinis subsp. borreri 0154/3 Dryopteris filix-mas 0153/2, 0153/4, 0154/1, 0154/3, 0254/2, 0255/3 Echinochloa crus-galli 0153/2, 0154/3, 0254/2 Echium vulgare 0154/1, 0154/3, 0154/4 Eleocharis palustris 0154/3, 0254/1, 0254/2 Epilobium montanum 0254/2 Epilobium palustre 0154/1 Epilobium parviflorum 0154/3, 0254/1, 0254/2 Epipactis helleborine H 0153/2, 0153/4, 0154/1, 0154/3, 0254/2 Epipactis helleborine subsp. orbicularis H 0254/2 Epipactis palustris H V 0254/1 Equisetum arvense 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Equisetum fluviatile V 0154/3, 0254/2 Equisetum palustre 0254/1 Equisetum pratense R 0154/1, 0254/2 Equisetum telmateia 0254/2, 0255/3 Erica carnea 0154/3, 0154/4 Erigeron annuus inv. 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Erythronium dens-canis O V 0153/2 Euonymus europaea 0153/2, 0254/1, 0254/2 Euonymus verrucosa 0255/3 Eupatorium cannabinum 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Euphorbia amygdaloides 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Euphorbia carniolica 0153/4 Euphorbia cyparissias 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Euphorbia verrucosa 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Euphrasia rostkoviana 0153/2, 0154/3, 0154/4 Fagopyrum esculentum 0254/2 Fagus sylvatica 0153/2, 0153/4, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Fallopia x bohemica inv. 0153/2 B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...42 Takson Inv Zav RS Kvadrant Festuca pratensis 0154/1, 0254/2 Festuca rubra 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Festuca rupicola 0153/2 Ficaria verna 0153/2, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Filago vulgaris 0154/3 Filipendula ulmaria 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Filipendula vulgaris 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Fragaria moschata 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Fragaria vesca 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Frangula alnus 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Fraxinus excelsior 0154/3, 0255/3 Fraxinus ornus 0254/2, Gagea lutea 0254/2 Galanthus nivalis OO 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Galeobdolon argentatum 0254/2 Galeobdolon flavidum 0254/2 Galeobdolon montanum 0153/2 Galeopsis pubescens 0154/1 Galeopsis speciosa 0153/2, 0254/2 Galeopsis tetrahit 0154/1 Galinsoga ciliata inv. 0153/2, 0154/3, 0254/2 Galinsoga parviflora inv. 0153/2, 0254/2 Galium aparine 0254/2 Galium boreale 0154/3, 0254/1 Galium lucidum 0153/2 Galium mollugo 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/2 Galium odoratum 0154/1, 0154/3, 0254/2 Galium palustre 0154/3, 0254/2 Galium sylvaticum 0153/2, 0154/3 Galium verum 0153/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Genista germanica 0154/1 Genista tinctoria 0254/2, 0255/3 Gentiana asclepiadea 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Gentianella ciliata 0154/4 Geranium pusillum 0153/2 Geranium robertianum 0153/2, 0153/4, 0154/1, 0154/3, 0254/2 Geranium sanguineum 0154/1 Geum urbanum 0154/1 Glechoma hederacea 0154/2, 0154/3, 0254/2 43Hladnikia 49: 30–61 (2022) Takson Inv Zav RS Kvadrant Globularia punctata 0154/4, 0254/2 Glycine max 0254/2 Gnaphalium sylvaticum 0154/4 Gratiola officinalis V 0254/1, 0254/2 Gymnadenia conopsea H V 0154/3, 0154/4, 0254/2 Gymnocarpium robertianum 0255/3 Hacquetia epipactis 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0254/2 Hedera helix 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Helianthemum nummularium 0154/3, 0154/4 Helianthemum nummularium subsp. obscurum 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Helianthus tuberosus inv. 0254/2 Helictotrichon pubescens 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Helleborus niger OO 0153/2, 0154/3, 0254/2 Hepatica nobilis 0153/2, 0153/4, 0154/3 Heracleum sphondylium 0154/3, 0254/2 Hieracium bifidum 0154/3 Hieracium hoppeanum 0254/2 Hieracium sabaudum 0153/2, 0154/1, 0154/3 Hippocrepis comosa 0154/3, 0154/4, 0254/2 Holcus lanatus 0153/2, 0154/1, 0154/4, 0254/2 Homogyne sylvestris 0153/4 Hypericum hirsutum 0153/2 Hypericum maculatum 0154/3 Hypericum perfoliatum 0154/3, 0254/1, 0254/2 Hypericum perforatum 0154/3, 0254/1, 0254/2 Ilex aquifolium X O1 0153/2, 0153/4 Impatiens glandulifera inv. 0153/2, 0254/2 Impatiens noli-tangere 0153/2 Impatiens parviflora inv. 0153/2 Inula hirta 0154/3 Inula salicina 0153/2 Iris germanica goj. H 0154/1 Iris pseudacorus H 0153/2 Iris sibirica X V 0254/1 Isopyrum thalictroides 0153/2, 0254/2 Juglans regia 0154/3 Juncus acutiflorus 0254/1 Juncus articulatus 0154/3, 0254/1 B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...44 Takson Inv Zav RS Kvadrant Juncus bufonius 0154/3, 0254/1 Juncus bulbosus 0154/1, 0254/1 Juncus compressus 0254/2 Juncus conglomeratus 0154/3, 0254/2 Juncus effusus 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Juncus inflexus 0254/2 Juncus tenuis inv. 0154/1, 0154/3, 0254/2 Juniperus communis 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0255/3 Knautia arvensis 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/2 Knautia drymeia 0153/2 Koeleria pyramidata 0154/4, 0254/2 Lamium album 0153/4, 0154/1 Lamium maculatum 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Lamium orvala 0154/3 Lamium purpureum 0153/2 Larix decidua 0153/2 Lathraea squamaria 0254/2 Lathyrus latifolius 0254/2 Lathyrus pratensis 0154/1, 0254/2 Lathyrus sylvestris 0254/2 Lathyrus vernus 0153/2, 0154/3, 0254/2 Legousia speculum-veneris 0154/3 Lembotropis nigricans 0154/4 Leontodon hispidus 0153/2, 0154/4 Leontodon incanus 0154/3 Leucanthemum ircutianum 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Leucojum vernum O 0153/2, 0154/1, 0254/2 Ligustrum vulgare 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Lilium bulbiferum X V 0153/2, 0254/2 Lilium martagon X 0153/2, 0254/2 Linum catharticum 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/2 Linum viscosum 0254/2 Listera ovata H 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Lolium perenne 0154/1, 0154/4, 0254/2 Lonicera alpigena 0153/2 Lonicera caprifolium 0153/2 Lonicera xylosteum 0153/2, 0254/2, 0255/3 Lotus corniculatus 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1 Lotus uliginosus V 0254/2 45Hladnikia 49: 30–61 (2022) Takson Inv Zav RS Kvadrant Lunaria rediviva 0254/2 Luzula campestris 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Luzula multiflora 0254/2 Lychnis flos-cuculi 0154/3, 0254/1, 0254/2 Lycopus europaeus 0154/1, 0254/1, 0254/2 Lycopus europaeus subsp. mollis 0154/3, 0254/2 Lysimachia vulgaris 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Lythrum salicaria 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Maianthemum bifolium 0153/2, 0154/3 Malus domestica 0153/2 Malus sylvestris 0254/2 Matricaria chamomilla 0154/3, 0254/1, 0254/2 Medicago lupulina 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Medicago sativa 0254/2 Melampyrum nemorosum 0154/1, 0254/2 Melampyrum pratense 0154/3 Melampyrum sylvaticum 0154/3, 0154/4 Melica nutans 0153/2, 0154/3, 0254/2 Melilotus officinalis 0154/1 Melittis melissophyllum 0154/1, 0154/3, 0254/2 Mentha aquatica 0153/2, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Mentha arvensis 0154/3, 0154/4 Mentha longifolia 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Mentha x verticillata L. 0254/2 Mercurialis perennis 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Moehringia muscosa 0153/2, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Molinia arundinacea 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Molinia caerulea 0154/3, 0254/1 Mycelis muralis 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/2, 0255/3 Myosotis arvensis 0254/2 Myosotis palustris 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Myosotis sylvatica 0154/4, 0254/2 Myriophyllum spicatum V 0254/2 Neottia nidus-avis H 0154/3, 0255/3 Omphalodes verna 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Ononis spinosa 0153/2 Ophrys apifera H V 0254/2 Ophrys insectifera H V 0154/3 Orchis mascula subsp. speciosa H 0153/2, 0154/3 B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...46 Takson Inv Zav RS Kvadrant Orchis morio H V 0154/1, 0154/3, 0154/4 Orchis purpurea H V 0153/2 Orchis tridentata H V 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Orchis ustulata H V 0154/3, 0154/4 Orchis x dietrichiana 0154/4 Origanum vulgare 0153/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Orthilia secunda 0154/1 Oxalis acetosella 0154/1, 0154/3 Oxalis fontana 0154/3, 0254/2 Panicum capilare inv. 0154/3, 0254/1 Panicum miliaceum 0254/2 Papaver rhoeas 0154/3, 0254/2 Paris quadrifolia 0153/4, 0154/1, 0154/3, 0254/2, 0255/3 Parthenocissus quinquefolia inv. 0153/2 Pastinaca sativa 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1 Peplis portula V 0254/1 Petasites hybridus 0153/2, 0255/3 Peucedanum oreoselinum 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Peucedanum palustre 0254/1 Phacelia tanacetifolia 0154/1, 0254/2 Phleum pratense 0254/2 Phragmites australis 0154/3, 0254/1 Phyllitis scolopendrium 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Physalis alkekengi 0154/1 Phyteuma ovatum 0254/2 Phyteuma zahlbruckneri 0153/2 Picea abies 0153/2, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Picris hieracioides 0154/4 Pimpinella major 0154/3 Pimpinella saxifraga 0154/3 Pinus sylvestris 0154/1, 0154/3, 0254/2 Piptatherum virescens 0254/1, 0255/3 Plantago altissima 0254/1 Plantago lanceolata 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Plantago major 0154/1, 0154/3, 0254/2 Plantago media 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Platanthera bifolia H 0153/2, 0153/4, 0154/3, 0254/2, 0255/3 Platanthera chlorantha H R 0154/3, 0254/2 Poa annua 0254/2 47Hladnikia 49: 30–61 (2022) Takson Inv Zav RS Kvadrant Poa compressa 0154/3 Poa pratensis 0154/4, 0254/2 Poa trivialis 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Polygala chamaebuxus 0153/2 Polygala comosa 0154/1, 0154/3, 0154/4 Polygala vulgaris 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Polygonatum multiflorum 0153/4 Polygonatum odoratum 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Polygonatum verticillatum 0254/2 Polygonum amphibium V 0254/2 Polygonum lapathifolium 0254/1, 0254/2 Polygonum lapathifolium subsp. pallidum 0254/1 Polygonum mite 0254/1 Polygonum persicaria 0254/1, 0254/2 Polypodium vulgare 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Polystichum aculeatum 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/2, 0255/3 Polystichum lonchitis 0255/3 Populus tremula 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Potentilla erecta 0154/1, 0254/1, 0254/2 Potentilla pusilla 0154/3 Potentilla recta 0254/1, 0254/2 Potentilla rupestris 0154/1 Prenanthes purpurea 0153/2, 0153/4, 0154/1, 0154/3, 0254/2 Primula vulgaris 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Prunella grandiflora 0154/3, 0254/1, 0254/2 Prunella laciniata 0254/2 Prunella vulgaris 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Prunus avium 0153/2, 0154/2, 0254/1 Prunus domestica 0154/2 Prunus spinosa 0153/2, 0254/1, 0254/2 Pteridium aquilinum 0153/2, 0153/4, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Pulmonaria officinalis 0154/1, 0154/2, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Pyrus communis 0153/2, 0254/2 Quercus cerris 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Quercus petraea 0153/2, 0154/1 Quercus robur 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Ranunculus acris 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...48 Takson Inv Zav RS Kvadrant Ranunculus arvensis 0154/3, 0254/2 Ranunculus bulbosus 0154/3 Ranunculus flammula 0254/1 Ranunculus nemorosus 0153/2 Ranunculus repens 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Rhamnus catharticus 0154/3, 0154/4 Rhamnus fallax 0154/1, 0154/3 Rhinanthus glacialis 0154/4 Rhinanthus minor 0153/2, 0154/3 Rhinanthus serotinus 0154/4 Ribes rubrum 0254/2 Robinia pseudoacacia inv. 0154/1, 0254/2 Rorippa sylvestris 0154/3, 0254/2 Rosa arvensis 0154/3 Rosa canina 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2, 0255/3 Rosa gallica 0154/3 Rosa pendulina 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/2 Rosa sempervirens 0154/1 Rubus hirtus 0153/2, 0153/3, 0153/4, 0154/4, 0254/2 Rubus idaeus 0153/4, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Rudbeckia hirta 0254/2 Rudbeckia laciniata inv. 0154/3, 0154/4 Rumex acetosa 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1 Rumex crispus 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Rumex obtusifolius 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Ruscus hypoglossum O O1 0154/1 Salix alba 0154/1, 0254/2 Salix caprea 0154/1, 0254/1, 0254/2 Salix cinerea 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Salix rosmarinifolia V 0154/3, 0254/1, 0254/2 Salix sp. 0254/2 Salvia glutinosa 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0255/3 Salvia pratensis 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Salvia verticillata 0154/3, 0154/4 Sambucus nigra 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/2 Sanguisorba minor 0154/3, 0154/4, 0254/2 Sanicula europaea 0153/2, 0154/3 Saponaria officinalis 0154/1 Saxifraga cuneifolia 0254/1 49Hladnikia 49: 30–61 (2022) Takson Inv Zav RS Kvadrant Scabiosa columbaria 0154/4, 0254/2 Scabiosa triandra 0154/1, 0254/2 Schoenoplectus lacustris 0154/3, 0254/2 Scilla bifolia 0153/2, 0254/1, 0254/2 Scirpus sylvaticus 0154/3, 0254/1, 0254/2 Scopolia carniolica 0154/3, 0254/2 Scrophularia nodosa 0154/3, 0254/2, 0255/3 Sedum maximum X 0154/1 Sedum sexangulare 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Selinum carvifolia 0254/1 Senecio jacobaea 0254/2 Senecio ovatus 0154/3 Serratula tinctoria 0154/3, 0254/1, 0254/2 Setaria pumila 0153/2, 0154/1, 0254/1, 0254/2 Setaria viridis 0254/2 Silene dioica 0254/2 Silene latifolia subsp. alba 0153/2, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Silene nutans 0154/3, 0254/2 Silene nutans subsp. livida 0154/3 Silene vulgaris 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Solanum dulcamara 0153/2, 0154/3, 0254/1, 0254/2 Solanum nigrum 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Solidago canadensis inv. 0254/2 Solidago gigantea inv. 0153/2, 0154/3, 0254/2 Solidago virgaurea 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1 Sonchus asper 0153/2, 0254/2 Sonchus oleraceus 0154/3 Sorbus aucuparia 0154/3, 0254/2 Sparganium erectum 0154/3, 0254/2 Spiranthes spiralis H V 0154/1, 0154/3, 0154/4 Spirodela polyrhiza V 0254/2 Stachys recta 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Stachys sylvatica 0154/3, 0254/2 Staphylea pinnata 0153/2 Stellaria graminea 0254/2 Stellaria holostea 0254/2 Stellaria media 0154/1, 0154/3 Stellaria nemorum 0153/4, 0154/3, 0254/2 Succisa pratensis 0153/2, 0154/3, 0254/1, 0254/2 B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...50 Takson Inv Zav RS Kvadrant Succisella inflexa V 0254/1, 0254/2 Symphytum officinale 0154/3, 0254/2 Symphytum tuberosum 0153/2 Tamus communis 0153/2, 0154/3, 0254/2 Tanacetum vulgare 0254/2 Taraxacum sect. Ruderalia 0153/2, 0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Teucrium chamaedrys 0154/3, 0154/4 Teucrium montanum 0154/3 Thalictrum aquilegiifolium 0153/2 Thesium bavarum 0154/1 Thlaspi praecox 0154/3, 0254/2 Thymus praecox 0154/1, 0154/3 Tilia cordata 0153/2, 0154/1, 0254/2 Tilia platyphyllos 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0254/2 Torilis japonica 0154/1 Tragopogon orientalis 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Trifolium arvense 0154/3, 0254/2 Trifolium aureum 0154/4 Trifolium campestre 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Trifolium dubium 0154/1, 0254/2 Trifolium hybridum 0254/2 Trifolium incarnatum 0254/2 Trifolium montanum 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Trifolium pratense 0153/2, 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/1, 0254/2 Trifolium repens 0254/2 Trisetum flavescens 0154/1, 0154/3, 0154/4, 0254/2 Triticum aestivum 0154/3, 0254/2 Tussilago farfara 0153/2, 0154/1, 0254/2 Typha angustifolia 0254/2 Typha latifolia 0154/1, 0154/3, 0254/2 Typha shuttleworthii V 0254/1 Urtica dioica 0153/2, 0154/1, 0254/1, 0254/2 Vaccinium myrtillus 0154/3 Valeriana officinalis 0154/3, 0254/1, 0254/2, 0255/3 Veratrum album 0254/2 Veratrum lobelianum 0154/1, 0154/3, 0254/2 Verbascum austriacum 0154/4, 0254/2, 0255/3 Verbascum blattaria 0255/3 Verbascum densiflorum 0154/1 51Hladnikia 49: 30–61 (2022) Takson Inv Zav RS Kvadrant Verbascum nigrum 0154/4, 0254/2, 0255/3 Verbascum phlomoides 0154/3 Veronica beccabunga 0153/2, 0154/1, 0254/1 Veronica chamaedrys 0154/4, 0254/2 Veronica jacquinii 0254/2 Veronica officinalis 0154/3 Veronica persica 0153/2 Viburnum lantana 0153/2, 0154/1, 0254/2 Viburnum opulus 0153/2, 0254/1 Vicia angustifolia 0154/3 Vicia cracca 0153/2, 0154/1, 0254/2, 0255/3 Vicia lathyroides 0154/3 Vicia oroboides 0153/2 Vicia sepium 0154/3 Vinca major 0153/2, 0154/2 Vinca minor 0153/2, 0154/1, 0154/4 Vincetoxicum hirundinaria 0154/1 Viola arvensis 0154/3, 0254/2 Viola hirta 0153/2, 0154/1 Viola reichenbachiana 0154/1, 0154/4, 0254/1 Viola tricolor 0154/4 Legenda okrajšav v preglednici 2: Takson – znanstveno ime rastline / taxon Zav – zavarovana rastlinska vrsta, protected plant species Inv. – invazivna rastlinska vrsta / invasive plant species RS – Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst / The red list of threatened plants of Slovenia (Anon. 2002) Kvadrant – oznaka nahajališča / Inventory Zavarovane rastline: H – ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja habitata rastlinske vrste O – rastlinske vrste, pri katerih je dovoljen odvzem iz narave in zbiranje nadzemnih delov, razen semen oziroma plodov OO – rastlinske vrste, pri katerih ni prepovedi za nadzemne dele rastlin, razen semen oziroma plodov X – ostale zavarovane vrste Inv. – invazivna vrsta B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...52 3.3 Ogrožene rastlinske vrste z Rdečega seznama RS Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih vrst v Rdeči seznam RS (anon. 2002) v Prilogi 1 objavlja spisek 786 rastlinskih vrst. V raziskovanem območju je bilo popisanih 42 vrst s tega seznama, uvrščenih v štiri kategorije ogroženosti: Ranljiva vrsta (V): V to kategorijo so uvrščene vrste, ki so občutljive na kakšne koli spremembe v habitatih, oziroma poseljujejo okolja, ki so na človekove posege zelo občutljiva: navadni kokalj (Agrostemma githago), kolenčasti lisičji rep (Alopecuris geniculatus), piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), razkrečenolistna vodna zlatica (Batrachium circinatum), Hostov šaš (Carex hostiana), latasti šaš (Carex paniculata), bolšji šaš (Carex pulicaris), mehurjasti šaš (Carex vesicaria), bleda naglavka (Cephalanthera damasonium), dolgolistna naglavka (C. longifolia), rdeča naglavka (C. rubra), navadni rogolist (Ceratophyllum demersum), mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata), majska prstasta kukavica (D. majalis), bezgova prstasta kukavica (D. sambucina), Traunsteinejeva prstasta kukavica (D. traunsteineri), navadna močvirnica (Epipactis palustris), vodna preslica (Equisetum fluviatile), pasji zob (Erythronium dens-canis), navadna božja milost (Gratiola officinalis), navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea), sibirska perunika (Iris sibirica), brstična lilija (Lilium bilbiferum), močvirska nokota (Lotus uliginosus), klasasti rmanec (Myriophyllum spicatum), čebeljeliko mačje uho (Ophrys apifera), muholiko mačje uho (O. insectifera), navadna kukavica (Orchis morio), škrlatnordeča kukavica (O. purpurea), trizoba kukavica (O. tridentata), navadni skutnik (Peplis portula), vodna dresen (Polygonum amphibium), rožmarinolistna vrba (Salix rosmarinifolia), zavita škrbica (Spiranthes spiralis), navadna žabja leča (Spirodela polyrhiza), navadni objed (Succisella inflexa), Shuttleworthov rogoz (Typha shuttleworthii). Redka vrsta (R): V to kategorijo so uvrščene rastlinske vrste, ki so potencialno ogrožene zaradi svoje redkosti na območju RS: travniška preslica (Equisetum pratense), zelenkasti vimenjak (Platanthera chlorantha). Vrste zunaj nevarnosti (O1): V tej kategoriji so vrste, ki na območju RS niso več ogrožene. V preteklosti so sodile v eno izmed kategorij ogroženosti, pri čemer obstaja potencialna nevarnost ponovitve ogroženosti: navadna bodika (Ilex aquifolium), širokolistna lobodika (Ruscus hypoglossum). Nezadostno znana vrsta (K): V to skupino spadajo taksoni, ki lahko pripadajo eni izmed kategorij ogroženosti, vendar je podatkov premalo za zanesljivo opredelitev: regratovolistni dimek (Crepis taraxacifolia). 3.4 Zavarovane rastlinske vrste Na seznamu Uredbe o prostoživečih rastlinskih vrstah (anon. 2004) je 205 zavarovanih rastlinskih vrst. Na območju treh dolin smo popisali 40 vrst s tega seznama. Za varovanje rastlin veljajo posebna pravila in izjeme, s sledečimi oznakami: Oznaka H: Pri teh vrstah je potrebno ohranjati ugodno stanje rastišča rastlinske vrste: piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), bleda naglavka (Cephalanthera damasonium), dolgolistna naglavka (C. longifolia), rdeča naglavka (C. rubra), Fuchsova prstasta kukavica (Dactylorhiza fuchsii), mesnordeča prstasta kukavica (D. incarnata), majska prstasta kukavica (D. majalis), bezgova prstasta kukavica (D. sambucina), Traunsteinerjeva prstasta 53Hladnikia 49: 30–61 (2022) kukavica ( D. traunsteineri), širokolistna močvirnica (Epipactis helleborine), kratkolistna močvirnica (E. helleborine subsp. orbiculare), navadna močvirnica (E. palustris), navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea), nemška perunika (Iris germanica), vodna perunika (I. pseudacorus), jajčastolistni muhovnik (Listera ovata), rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis), čebeljeliko mačje uho (Ophrys apifera), muholiko mačje uho (O. insectifera), zvezdnata kukavica (Orchis mascula subsp. speciosa), navadna kukavica (O. morio), trizoba kukavica (O. tridentata), škrlatno rdeča kukavica (O. purpurea), dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia), zelenkasti vimenjak (P. chlorantha), jesenska škrbica (Spiranthes spiralis). Oznaka Oo: Sem spadajo rastline, pri katerih ni omejitve za nabiranje rastlinskih delov. Prepovedano je le nabiranje plodov, semen in gomoljev: šmarnica (Convallaria majalis), navadna ciklama (Cyclamen purparescens), mali zvonček (Galanthus nivalis), črni teloh (Helleborus niger). Oznaka O: Rastlinska vrsta, pri kateri je dovoljeno nabiranje nadzemnih delov, vendar največ en šopek na dan. Prepovedano je zbiranje semen, plodov, gomoljev in čebulic: pasji zob (Erythronium dens-canis), kronica ali pomladanski veliki zvonček (Leucojum vernum), širokolistna lobodika (Ruscus hypoglossum). Oznaka X: Zavarovane rastlinske vrste (in njihovi habitati), ki so predmet okoljske odgovornosti (Anon. 2004): montpellierski nageljček (Dianthus monspessulanus), navadna bodika (Ilex aquifolium), tisa (Taxus baccata), sibirska perunika (Iris sibirica), brstična lilija (Lilium bulbiferum), turška lilija (L. martagon), hermelika (Sedum maximum). 3.5 Tujerodne invazivne vrste Na popisnem območju treh dolin smo popisovali tudi tujerodne vrste, ki se pojavljajo podivjano, oziroma so pri nas naturalizirane. Na območju občine Dobrepolje smo zabeležili 19 tujerodnih rastlinskih vrst. Med njimi je tudi 12 invazivnih vrst (Jogan & al. 2012), ki se v dokaj naravno ohranjeni pokrajini na ekstenzivno gospodarjenjih površinah še niso kritično razširile: veliki pajesen (Ailanthus altissima), severnoameriška nebina (Aster novi-belgii), črnoplodni mrkač (Bidens frondosa), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), češki dresnik (Fallopia × bohemica), laška repa (Hellianthus tuberosus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), drobnocvetna nedotika (I. parviflora), navadna vinika (Parthenocissus quinquefolia), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (S. gigantea). 3.6 Obravnava nekaterih drugih naravovarstveno zanimivih taksonov, popisanih na raziskovanem območju Pri popisu rastlin v treh dolinah smo naleteli tudi na nekatere druge rastlinske vrste, ki so na popisnem območju redke in naravovarstveno zanimive. 3.6.1 Agrostemma githago 0254/1 (33T VL77) Slovenija, Dolenjska, Dobrepolje, Kompolje (Dobrepolje), Četež, mokrišče Mlake, opuščena njiva vzhodno od lovske preže, 421 m n. m. 14. 8. 2021. Leg et det. B. Dolinar (fotografija) B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...54 0254/2 (33T VL87) Slovenija, Dolenjska, Struge, Tržič, njiva ob kolovozni poljski poti Tržič - Kolenča vas, njiva (žitna). 417 m n. m. 5. 6. 2021. Det. B. Dolinar. 0254/2 (33T VL87) Slovenija, Dolenjska, Struge, Potiskavec, žitna njiva zahodno od vasi, 418 m n. m. 20. 6. 2021. Det. B. Dolinar. 0254/2 (33T VL87) Slovenija, Dolenjska, Struge, Tržič, žitna njiva ob kolovozni poljski poti Tržič - Potiskavec, 420 m n. m. 20. 6. 2021. Det. B. Dolinar. 0254/2 (33T VL86) Slovenija, Dolenjska, Struge, Tržič, njiva (žitna). 417 m n. m. 5. 6. 2021. Det. B. Dolinar. 0254/2 (33T VL86) Slovenija, Dolenjska, Struge, Podtabor, žitna njiva vzhodno od vasi, 418 m n. m. 14. 6. 2020. Leg et det. Det. B. Dolinar (fotografija). Navadni kokalj je plevel na žitnih poljih. V preteklosti je bil pogosta vrsta, zaradi inten- zivnega kmetovanja pa so njegove populacije v zadnjem času v upadanju. Uspeva raztreseno po vsej Sloveniji, od nižine do montanskega pasu (vreš 2007: 183). V Struški dolini (0254/2) smo rastlino popisali na več žitnih poljih v bližini vasi Potiskavec, Podtabor in Tržič in v Dobrepoljski dolini (0254/1) na opuščeni njivi v Mlakah pri vasi Kompolje. V rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst (anon. 2002) je opredeljena kot ranljiva vrsta (V). Slika 2: Razširjenost navadnega kokalja (Agrostemma githago) v Sloveniji, dopolnjeno po Jogan et al. (2001) Figure 2: Distribution of Agrostemma githago in Slovenia, supplemented after Jogan et al. (2001) 55Hladnikia 49: 30–61 (2022) 3.6.2 Alopecurus geniculatus 0254/2 (33T VL86) Slovenija, Dolenjska, Struge, Tržič, ponikalnica pod gozdom SZ od vasi, 416 m n. m. 20. 6. 2021. Det. B. Dolinar. Kolenčasti lisičji rep uspeva na bregovih voda, na občasno poplavljenih tleh, tudi v vodi ali somornici, večinoma na ne apneni podlagi, od nižine do montanskega pasu (joGan 2007: 896). Na območju popisa smo rastlino zabeležili na robu ponikalnice vzhodno od vasi Tržič v Struški dolini (kvadrant 0254/2). V rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst (anon. 2002) je opredeljena kot ranljiva vrsta (V). Slika 3: Razširjenost kolenčastega lisičjega repa (Alopecurus geniculatus) v Sloveniji (Jogan et al. 2001 in podatkovna baza FloVegSi) Figure 3: Distribution of Alopecurus geniculatus in Slovenia (Jogan et al. 2001 and the FloVegSi database) 3.6.3 Carex vesicaria 0254/1 (33T VL77) Slovenija, Dolenjska, Dobrepolje, Kompolje (Dobrepolje), Brezje pri Kompolju, mokrišče Mlake zahodno od vasi, mokrotni (moker) travnik. 421 m n. m. 21. 5. 2020. Det. B. Dolinar. 0254/1 (33T VL77) Slovenija, Dolenjska, Dobrepolje, Kompolje (Dobrepolje), Brezje pri Kom- polju, mokri travniki v Mlakah, vlažen travnik. 422 m n. m. 14. 6. 2020. Det. B. Dolinar. B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...56 0254/2 (33T VL87) Slovenija, Dolenjska, Struge, Potiskavec, vlažen travnik vzhodno od vasi, močvirje s šašjem. 415 m n. m. 3. 5. 2020. Leg. et det. B. Dolinar (fotografija). 0254/2 (33T VL87) Slovenija, Dolenjska, Struge, Četež pri Strugah, vlažen travnik vzhodno od vasi, vlažen travnik. 420 m n. m. 14. 6. 2020. Det. B. Dolinar. 0254/2 (33T VL87) Slovenija, Dolenjska, Struge, Četež pri Strugah, vlažen travnik s posameznimi grmi pod vasjo, vlažen travnik. 418 m n. m. 25. 6. 2019. Det. B. Dolinar. Mehurjasti šaš uspeva po močvirjih, jarkih in bregovih, raztreseno povsod po Sloveniji. (Martinčič 2007: 821). Na območju popisa smo ga zabeležili v mokrišču Mlake pod zaselkom Brezje v Dobrepoljski dolini in mokrišču vzhodno od vasi Četež (kvadrant 0254/2) v Struški dolini. V rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst (anon. 2002) je opredeljen kot ranljiva vrsta (V). Slika 4: Razširjenost mehurjastega šaša (Carex vesicaria) v Sloveniji, glede na podatke v podatkovni bazi FloVegSi (Avtorji še neobjavljenih podatkov: Vreš, Seliškar, Anderle, Dakskobler, Kocjan & Dolinar). Figure 4: Distribution of Carex vesicaria in Slovenia, according to the FloVegSi database (Authors of the unpublished data: Vreš, Seliškar, Anderle, Dakskobler, Kocjan & Dolinar). 3.6.4 Gratiola officinalis 0254/1 (33T VL77) Slovenija, Dolenjska, Dobrepolje, Kompolje (Dobrepolje), Brezje pri Kompolju, Mlake, vlažen travnik JV od zaselka. 421 m n. m. 25. 7. 2019. Det. B. Dolinar. 57Hladnikia 49: 30–61 (2022) 0254/2 (33T VL87) Slovenija, Dolenjska, Struge, Potiskavec, vlažen travnik vzhodno od vasi, 416 m n. m. 25. 6. 2019. Leg. et det. B. Dolinar (fotografija). 0254/2 (33T VL87) Slovenija, Dolenjska, Struge, Četež pri Strugah, vlažen travnik s posameznimi grmi pod vasjo, 418 m n. m. 25. 6. 2019. Det. B. Dolinar. 0254/2 (33T VL87) Slovenija, Dolenjska, Struge, Četež pri Strugah, vlažen travnik vzhodno od vasi, 420 m n. m. 14. 6. 2020. Det. B. Dolinar. 0254/2 (33T VL87) Slovenija, Dolenjska, Struge, Potiskavec, mokrišče zahodno od naselja, 416 m n. m. 22. 7. 2020. Det. B. Dolinar. Navadna božja milost je pokončna trajnica, visoka do 40 cm, ki uspeva v nižinskem pasu na močvirnih in mokrih travnikih, ob jarkih in mlakah (wraber 2007a: 553). Na območju popisa smo jo zabeležili v mokrišču vzhodno od vasi Četež v Struški dolini (kvadrant 0254/2) in na vlažnih travnikih Mlake (0254/1) vzhodno od Kompolja v Dobrepoljski dolini. V rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst (wraber & al. 2002) je vrsta opredeljena kot ranljiva (V). Slika 5: Razširjenost navadne božje milosti (Gratiola officinalis) v Sloveniji, glede na podatke v podatkovni bazi FloVegSi. Avtorji še neobjavljenih podatkov: Vreš, Seliškar, Anderle, Dakskobler, Dolinar & Kocjan. Figure 5: Distribution of Gratiola officinalis in Slovenia, according to the FloVegSi database. Authors of the map: Vreš, Seliškar, Anderle, Dakskobler, Dolinar & Kocjan. B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...58 3.6.5 Iris germanica 0154/1 (33T VL78) Slovenija, Dolenjska, Dobrepolje, Vodice (Dobrepolje), Limberk, severovzhodno skalnato pobočje hriba, 675 m n. m. 28. 8. 2020. Leg. B. Dolinar & E. Zgonc. Nemška perunika je vzhodnosredozemska trajnica, ki uspeva na suhih kamnitih pobočjih od nižine do montanskega pasu. Rastlina je splošno gojena, ponekod podivjana in naturalizirana (wraber 2007b: 753). Na območju popisa smo rastlino popisali na vzpetini Limberk (687 m n. m.) nad vasjo Vodice. Rastlina porašča severno pobočje hriba in jo okoliški prebivalci pogosto presajajo na vrtove (zgonc, in litt.). Na Limberku se nahaja arheološko območje s poznoantično utrdbo, kar nakazuje, da je bila rastlina v preteklosti verjetno gojena in nato podivjana. 4 SKLEPNE UGOTOVITVE V okviru naše raziskave smo popisali rastline, ki uspevajo na območju Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline, s čimer smo dopolnili vedenje o njihovi razširjenosti v občini Dobrepolje na Dolenjskem. Pričakovali smo, da bomo na raziskovanem območju (zlasti na območju Mlake) popisali tudi nekatere naravovarstvene zanimive rastlinske vrste (Orchis palustris, Gladiolus illyricus, Leucojum aestivum, Pedicularis palustris, Senecio paludosus, Fritillaria meleagris), ki se pojavljajo na bližnjih mokrotnih kraških poljih, kot sta Mišja dolina in Radensko polje, vendar teh rastlin nismo opazili. Kljub temu so rezultati pokazali, da je raznovrstnost rastlinskih vrst na popisnem območju velika, pojavljajo se številne naravovarstvene pomembne vrste v habitatih, ki so dobro ohranjeni in znatno prispevajo k biotski raznovrstnosti v Sloveniji. 5 SUMMARY In the present study, we studied the flora of Ponikve, Dobrepolje and Struga valleys, thus supplementing the knowledge about the plants’ distribution in the municipality of Dobrepolje in the Dolenjska region. The municipality Dobrepolje measures 103.1 km², whereas 6.1 km² of the area is a part of the Natura 2000 network. Natura 2000 areas within the municipality are: Podpeška jama in the Dobrepolje Valley, Kompoljska jama - Potiskavec in the Dobrepolje and Struga Valleys and part of the Kočevsko area in the eastern part of the Struga Valley. According to the network of the Central European flora mapping, the researched area is located in the following quadrants: Ponikovska dolina (0153/2, 0153/4 and 0154/1), Dobrepoljska dolina (0154/1, 0154/2, 0154/3, 0154 / 4 and 0254/1) and Struška dolina (0154/4, 0254/2 and 0255/3) (Figure 1), or in the quadrants UTM 33T VL77, UTM 33T VL78, UTM 33T VL86 and UTM 33T VL87. In the four years ranging from 2018 to 2022, we surveyed the plants at 201 locations at different times of the year. We listed 587 different taxa, which included 42 endangered species from the Red List of Ferns and Seeds and 40 species from the list of the Decree on Protected Wild Plant Species of Slovenia. There are also 19 non-native species on the list. We expected to describe also some nature conservation species (Orchis palustris, Gladiolus iliricus, Leucojum aestivum, Pedicularis palustris, Senecio paludosus, Fritillaria meleagris) 59Hladnikia 49: 30–61 (2022) which can be found in nearby karst wetlands such as Mišja dolina and Radensko polje, but they haven’t been observed. In the census of the plants in the municipality of Dobrepolje, we also discussed in detail the taxa that are rare and of interest in the nature conservation: Agrostemma githago, Alopecurus geniculatus, Carex vesicaria, Gratiola officinalis. Based on the data recorded in the FloVegSi database, their distribution in Slovenia was shown on area maps. The census showed that the diversity of plant species is high, there are many important nature conservation species in the well-preserved habitats, which significantly contribute to the conservation of biodiversity in Slovenia. 6 ZAHVALA Zahvaljujem se Ediju Zgoncu za pomoč pri popisovanju rastlin na terenu. Martina Bačič, Igor Dakskobler, Mihael Janez Kocjan in Branko Vreš so mi posredovali koristne podatke za izboljšavo članka. Branko Vreš mi je na podlagi popisnih podatkov v bazi FloVegSi pripravil tabelo rastlin. Brane Anderle, Igor Dakskobler, Mihael Janez Kocjan, Andrej Seliškar in Branko Vreš so soavtorji podatkov iz podatkovne baze FloVegSi, ki smo jih prikazali na arealnih kartah. 7 LITERATURA accetto, M., 1994: Campanula justiniana Witasek v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 2: 5–9. accetto, M., 1996: Dobrepoljska dolina (Fitogeografski in ekološki opis). Gozdovi in travišča Naravne znamenitosti. In: Lovska družina Dobrepolje: [50 let: 1946–1996]. Videm-Dobrepolje, Lovska družina: 1. accetto, M., 2017: Notulae ad floram Sloveniae: Dryopteris expansa (C. Presl.) Fraser- Jenkins. Nova nahajališča vrste Dryopteris expansa v osrednjem južnem, južnem in deloma severovzhodnem delu Slovenije ter njene ekološke razmere. Hladnikia (Ljubljana) 39: 49–57. accetto, M., 2010: Calamintha menthifolia, Chamaecytisus hirsutus, Deschampsia cespitosa, Dorycnium herbaceum, Dryopteris affinis subsp. borreri, Epipactis atrorubens, Euphorbia platyphyllos, Gentianella ciliata, Hieracium racemosum, Hieracium sabaudum, Hordelylemus europaeus, Hypericum hirsutum, Lilium carniolicum, Pimpinella major subsp. major, Pimpinella saxifraga, Vicia oroboides. In: Jogan, N. (ed.): Nova nahajališča. Hladnikia (Ljubljana) 25: 69–72. anonyMous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči se- znam. Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk. Uradni list RS RS 12 (82). 8893– 8910 pp. anonyMous, 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Uradni list RS št. 46/04 doLinar, b. & e. zGonc, 2019: Vodnik po rastlinskem svetu ob Rimski cesti Jerneja Pečnika, Turistično društvo Dobrepolje, 60 pp. doLinar, b., 2019: Pregled flore ob Rimski cesti Jerneja Pečnika od Ponikev do Velikih Lašč (Dolenjska, Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 43: 48–66. doLinar, B., 2020: Agrostemma githago, Legousia speculum-veneris. In: Trčak, B. & I. Dakskobler (eds.): Nova nahajališča. Hladnikia (Ljubljana) 46: 86–87. B. Dolinar: Pregled flore Ponikovske, Dobrepoljske in Struške doline ...60 doLinar, B., 2021: Herbarij Ernesta Mayerja kot zapuščina v herbarijski zbirki LJS. Hladnikia (Ljubljana) 47: 41–45. nikLfeLd, H., 1971: Bericht über die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Taxon 20: 545-571. JaLas, J. & J. suoMinen, 1967: Mapping the distribution of European vascular plants. Memoranda Societatis pro Fauna et Flora Fennica (Helsinki) 43: 60–72. joGan, n., 2007: Poaceae – trave. In: A. Martinčič (ed): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, p. 896. Jogan, n., 2017: Spread of Sporobolus neglectus and S. vaginiflorus (Poaceae) in Slovenia and neighbouring countries. Botanica Serbica (Beograd) 41 (2): 249–256. joGan, n., t. bačič, b. frajMan, i. Leskovar, d. naGLič, a. Podobnik, b. rozMan, s. strGuLc - krajšek & b. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Jogan, n., k. eLer, & š. novak, 2012: Priročnik za sistematično kartiranje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Zavod Symbiosis in Botanično društvo Slovenije, 35 pp. kocJan, J. M., 2015: Carex vesicaria. In: Jogan, N. (ed.): Nova nahajališča: Hladnikia (Ljubljana) 35: 90–91. kocjan, j. M., 2016: Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih, ogroženih ali drugače zanimivih taksonov v flori Slovenije – III. Hladnikia (Ljubljana) 38: 3–33. kocjan, j. M., u. kačar & M. PaLka, 2015: Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih kukavičevk (Orchidaceae) v Sloveniji. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 56 (3): 81–119. kozinc, ž., 2019: Lepote in vrednote treh dolin. Domoznanska zbirka občin, Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje (Grosuplje): 283–352. küzMič, f., 2018: Jesensko popisovanje flore 2018. Trdoživ (Ljubljana) 7 (2): 51. Markovič, L., 1984: Die Ruderalvegatitation in dinarichen und vordinarischen Gebiet Sloweniens. Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 25 (1): 65–120. Martinčič, a., 2007: Cyperaceae – ostričevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, p. 821. Martinčič, a., t. wraber, n. joGan, a. Podobnik, b. turk, b. vreš, v. ravnik, b. frajMan, s. strGuLc krajšek, b. trčak, t. bačič, M. a. fischer, k. eLer & b. surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 967 pp. Mayer, e., 1955: Pripravljana dela za Floro Slovenije II., III. Razprave IV razreda SAZU (Ljubljana) 3: 7–66. Meze, d., 1982: Poplavna področja v porečju Rašice z Dobrepoljami. Geografski zbornik (Ljubljana) 22 (1): 1–36. Mihorič, A., 2017: Allium scorodoprasum, Asplenium viride, Astrantia major, Atropa bella- donna, Cardaminopsis arenosa, Cardaminopsis halleri, Centaurea macroptilon, Centaurea scabiosa subsp. fritschii, Cephalanthera longifolia, Cirsium rivulare, Dactylorhiza fuchsii, Dactylorhiza incarnata, Hypericum tetrapterum, Melica uniflora. In: Trčak, B. & I. Dakskobler (eds.): Nova nahajališča. Hladnikia (Ljubljana) 40: 89–95. Mihorič, A., 2018: Quercus cerris, Rhamnus saxatilis, Schoenoplectus lacustris, Sparganium emersum, Stachys alpina, Taxus baccata. In: Trčak, B. & I. Dakskobler (eds.): Nova nahajališča. Hladnikia (Ljubljana) 41: 95–97. Naravovarstveni atlas, 2021. ZRSVN. https://www.naravovarstveni-atlas.si, dostop: marec 2022 PauLin, a., 1902: Schedae ad Floram exsiccatum Carniolicum II. Centauria III. et IV. – Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhaeltnisse Krains, 2, 198 pp. 61Hladnikia 49: 30–61 (2022) Perko, d. & M. oražeM adaMič (eds) 1998: Slovenija pokrajine in ljudje. Založba mladinska knjiga, Ljubljana, pp. 448–457. Petkovšek, M., 2017: Slovensko omrežje Natura 2000 v številkah. Varstvo narave, 30 (2017), 99—126. Petkovšek, v., 1953: Nekatere nove ali redke vrste rastlin na Slovenskem II. Biološki vestnik (Ljubljana) 2: 73–77. Petkovšek, v., 1977: Travna združba Bromo-Brachypodietum pinnati assoc. nova v Sloveniji. Razprave IV. razreda SAZU 20 (3): 195–214. PodoBnik, A., 2021: Betonica officinalis subsp. serotina. In: Bačič, T. (ed.): Nova nahajališča. Hladnikia (Ljubljana) 47: 36. rakar, t., 2008: Revizija rodu Viola v Sloveniji. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana 153 pp. + priloge. seLiškar, t., B. vreš & a. seLiškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. strGuLc- krajšek, s., 2006: Sistematika vrbovcev (Epilobium) v Sloveniji. Doktorska disertacija, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 244 pp. + priloge. vreš, b., 2007: Caryophyllaceae – klinčnice. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, p. 183. wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176–199. wraber, t., & P. skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14–15: 244 pp. wraber, t., 2007a: Scrophulariaceae – črnobinovke. In: A. Martinčič (ed): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, p. 553. wraber, t., 2007b: Iridaceae – perunovke. In: A. Martinčič (ed): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, p. 753. zGonc, e. & a. juvanc, 2019: Ponikovska dolina (The Ponikve valley). TIC Dobrepolje, TD Dobrepolje, 8 pp. Notulae ad floram Sloveniae62 Notulae ad floram Sloveniae Epipactis pontica Taubenheim Nova nahajališča v Julijskih Alpah, zahodnih Karavankah in v submediteranske fito- geografskem območju New localities in the Julian Alps, western Karavanke Mts. and in the sub-Mediterranean phytogeographical region 0450/3 (UTM 33TVL23) Slovenija, Primorska, Čičarija, Zagrad, bukov gozd (Seslerio autumnalis-Fagetum lamietosum orvalae), 825 m n. m. Det. I. Dakskobler, 21. 7. 2020, avtorjeve fotografije. 0550/1 (UTM 33TVL23) Slovenija, Primorska, Čičarija, severozahodno od Oštriča, blizu poti proti Zagradu, bukov gozd (Lamio orvalae-Fagetum), 875 m n. m. (popis 1 v preglednici 1); severozahodno od Oštriča, pod Grižo, gozdni rob (Lamio orvalae- Fagetum), 1060 m n. m.; severno od Oštriča, Kružine, bukov gozd (Seslerio autumnalis-Fagetum lamietosum orvalae), 840 m n. m. (popis 2 v preglednici 1). Det. I. Dakskobler, 21. 7. 2020, avtorjeve fotografije. Določitev preveril in potrdil B. Dolinar. 9548/4 (UTM 33TVM04) Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, Trenta, ob cesti na Vršič, okoli 1250 m n. m., gozdni rob. Det. I. Dakskobler, 11. 8. 2020, avtorjeve fotografije. Določitev preveril in potrdil B. Dolinar. 9550/4 (UTM 33TVM33) Slovenija, Gorenjska, Moste (Jesenice), dolina Završnica, cestna brežina severno od vasi, pred zajezitvijo potoka Završnica, 650 m n. m.; ista dolina, Završnica, 685 m n. m. Det. B. Anderle, B. Dolinar, B. Leban & F. Poljšak, 13. 7. 2015, fotografije avtorjev. 9648/1 (UTM 33TVM03) Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, Spodnja Trenta, med vasjo Soča in Trenta, pri hiši Trenta 2a, 595 m n. m. Det. A. Trnkoczy, 14. 7. 2015, avtorjeve fotografije. Določitev preveril in potrdil B. Dolinar. 9649/3 (UTM 33TVM12) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, pl. Blato, ob kolovozu proti vzpetini Na vrhu, okoli 1300 m n. m. Det. B. Anderle & B. Zupan, 11. 8. 2015, popis avtorjev. 9748/2 (UTM 33TVM02) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, ob poti od Doma Savica proti Komni, 880 m n. m. Det. B. Anderle & B. Zupan, 4. 8. 2015, popis avtorjev. Nekatera novejša nahajališča enega od avtorjev, Branka Dolinarja, v drugih območjih Slovenije, iz obdobja po izidu njegove knjige (doLinar 2015): 0252/1 (UTM 33TVL46) Slovenija, Notranjska, Cerkniško polje, Dolenje Jezero, križišče poti pod Klenim vrhom, mešan gozd, 583 m n. m. Det. B. Dolinar & T. Schein, 16. 7. 2015, fotografije avtorjev. Hladnikia 49: 62–68 (2022) 63 9653/1 (UTM 33TVM63) Slovenija, Gorenjska, Zgornje Jezersko, Ravenska Kočna, v gozdu ob planinski poti na Ledine, gozd, 1113 m n. m. Det. B. Dolinar, 31. 7. 2017, avtorjeve fotografije; ob planinski stezi od postaje tovorne žičnice proti Češki koči, bukov gozd. 1074 m n. m. Det. B. Dolinar, 31. 7. 2020, avtorjeve fotografije. 9852/3 (UTM 33TVM40) Slovenija, Gorenjska, Sora, Osolnik, ob gozdni poti proti cerkvi sv. Mohorja, mešan gozd, 666 m n. m. Det. B. Dolinar, 13. 7. 2021 avtorjeve fotografije (prva najdba te močvirnico pod Osolnikom: B. Dolinar, 12. 7. 2020, kasneje tudi B. Anderle, V. Leban in J. M. Kocjan, 1. 8. 2013). 9958/2 (UTM 33TWM30) Slovenija, Štajerska, Bohor, Plešivec, zahodno od koče na Bohorju, 772 m n. m. Det. B. Dolinar & T. Brinovec, 10. 7. 2015, fotografije avtorjev. 9959/3 (UTM 33TWL39) Slovenija, Štajerska, Lokve (Krško), Gorica, gozd vzhodno od zaselka, 273 m n. m. Det. B. Dolinar & T. Brinovec, 10. 7. 2015. Slika 1: Razširjenost vrste Epipactis pontica v Sloveniji (vir: Podatkovna baza FloVegSi, seLiškar et al. 2003). Figure 1: Distribution of Epipactis pontica in Slovenia (source: FloVegSi database, seLiškar et al. 2003). Pontska močvirnica je jugovzhodno-evropska-jugozahodno-azijska vrsta (aescHiMann et al. 2004: 1166), z nahajališči v gorovju Severne Turčije, v Italiji, severni Grčiji, na Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji, na Češkem, Slovaškem, v Avstriji in Sloveniji (urBanek kranJc et al. 2020: 114). Njena rastišča v Sloveniji so svetli gozdovi, gozdni robovi in poseke (Jogan 2007: 767, doLinar 2015: 79), polsenčni, senčni do zelo senčni bukovi gozdovi (urBanek kranJc et al., ibid.). Do zdaj znana nahajališča so bila v alpskem, Notulae ad floram Sloveniae64 predalpskem, dinarskem, preddinarskem in subpanonskem fitogeografskem območju (Jogan et al. 2001, Bakan 2006, doLinar 2015, kosec 2015, LiPovšek 2015, LiPovšek et al. 2016, urBanek kranJc et al. 2020, Mihorič & kocjan 2020: 86). Nova nahajališča v Julijskih Alpah in Zahodnih Karavankah so v gorskem pasu (od 600 m do 1300 m n. m.) v območjih s prevladujočimi bukovimi gozdovi, predvsem iz asociacije Anemono trifoliae-Fagetum. Nova nahajališča v submediteranskem območju (v Čičariji) so prav tako v gorskem pasu (825 m do 1060 m n. m.) in v bukovih gozdovih ali njihovih vrzelih in robovih, predvsem v sestojih asociacij Seslerio autumnalis-Fagetum in Lamio orvalae-Fagetum in v prehodnih oblikah med njima (preglednica 1). Višinski razpon nahajališč pontske močvirnice v Sloveniji po podatkih v bazi FloVegSi (seLiškar et al. 2003) je od 200 m do 1300 m, od nižine (gričevja) do zgornjega gorskega pasu. Rastišča so najbolj pogosto v okoljih bukovih gozdov. Lahko bi jo (čeprav je razširjena širše) šteli celo za značilnico ilirskih bukovih gozdov iz zveze Slika 3: Pontska močvirnica (Epipactis pontica) nad dolino Trente, ob cesti na Vršič. Foto: I. Dakskobler. Figure 3: Epipactis pontica above the Trenta Valley, along the road to the Vršič pass. Photo: I. Dakskobler. Slika 2: Pontska močvirnica (Epipactis pontica), Čičarija, nad Zagradom (popis 1 v preglednici 1). Foto: I. Dakskobler. Figure 2: Epipactis pontica, above Zagrad in Čičarija (Relevé 1 in Table 1). Photo: I. Dakskobler. Hladnikia 49: 62–68 (2022) 65 Aremonio-Fagion. V naši objavi pred leti (kosec & dakskoBLer 2014), smo jo v popisu sestoja asociacije Lamio orvalae-Fagetum z Gorjancev sicer uvrstili med značilnice združb plemenitih listavcev iz zveze Tilio-Acerion, a na podlagi poznejših izkušenj iz drugih nam znanih nahajališč se kaže takšna uvrstitev manj ustrezna. ZAHVALA Branko Zupan, dr. Vid Leban, Florijan Poljšak, Tadeja Brinovec in Tine Schein so sodelovali pri terenskih popisih. Dr. Branko Vreš je skrbnik podatkovne baze FloVegSi. Dr. Matej Lipovšek nam je prijazno pomagal pri določanju primerkov močvirnic, pri katerih si avtorji nismo bili povsem soglasni. LITERATURA aescHiMann, d., k. LauBer, d. M. Moser & J.-P. tHeuriLLat, 2004: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae–Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp. Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja. Prispevek k poznavanju flore Prekmurja. Razvojni center Lendava. 245 pp. doLinar, B., 2015: Kukavičevke v Sloveniji. Pipinova knjiga, Podsmreka. 183 pp. Jogan, T., 2007: Orchidaceae – kukavičevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 756–784. joGan, n., t. bačič, b. frajMan, i. Leskovar, d. naGLič, a. Podobnik, b. rozMan, s. strGuLc - krajšek & b. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. kosec, J., 2015: Orhideje Gorjancev in Žumberaka. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 56 (3): 155–161. kosec, J. & i. dakskoBLer, 2014: A new locality of Botrychium virginianum in the Gorjanci Hills, the southernmost locality in Slovenia and Central Europe. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 55 (2): 61–74. LiPovšek, M., 2015: Kukavičevke v Halozah (vzhodna Slovenija). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 56 (3): 163–167. LiPovšek, M., t. Brinovec & M. Brinovec, 2016: Epipactis helleborine (L.) Crantz subsp. moratoria A. Riechelmann & A. Zirnsack. – nova podvrsta širokolistne močvirnice v Sloveniji. Hacquetia (Ljubljana) 16 (1): 13–18. Mihorič, a. & j. M. kocjan, 2020: Epipactis pontica. In: Bačič, T. & I. Dakskobler (ur.): Nova nahajališča vrst – New localities. Praprotnice in semenke. Hladnikia (Ljubljana) 46: 86. seLiškar, t., B. vreš & a. seLiškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. urBanek kraJnc, a., a. ivanuš, z. LutHar & M. LiPovšek, 2020: Raznolikost morfoloških lastnosti in taksonomski koncepti oblikovnega kroga širokolistne močvirnice Epipactis helleborine (L.) Crantz. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 61 (2): 97–126. Notulae ad floram Sloveniae66 Preglednica 1: Sestoja z vrsto Epipactis pontica v Čičariji Table 1: Stands with Epipactis pontica in Čičarija Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 28 33 39 28 33 75 Nadmorska višina v m (Elevation in m) 875 840 Lega (Aspect) N NE Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 20 20 Matična podlaga (Parent material) A A Tla (Soil) Re Re Kamnitost v % (Stoniness in %) 10 10 Zastiranje drevesne plasti v % (Cover of tree layer in %) E3 90 90 Zastiranje grmovne plasti v % (Cover of shrub layer in %) E2 10 10 Zastiranje zeliščne plasti v % (Cover of herb layer in %): E1 60 65 Zastiranje mahovne plasti v % (Cover of moss layer in %) E0 5 15 Število vrst (Number of species) 41 37 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 400 400 Datum popisa (Date of taking relevé) 21 .0 7. 20 20 21 .0 7. 20 20 Kvadrant (Quadrant) 0 55 0/ 1 05 50 /1 Koordinate (Coordinate) GK Y (D-48) m 4 27 51 6 42 81 38 Koordinate (Coordinate) GK X (D-48) m 50 39 84 4 50 39 85 5 Aremonio-Fagion Pr. Lamium orvala E1 1 1 2 Cyclamen purpurascens E1 + 1 2 Calamintha grandiflora E1 + + 2 Epipactis pontica E1 + + 2 Cardamine enneaphyllos E1 1 . 1 Rhamnus fallax E2a + . 1 Aremonia agrimonoides E1 . + 1 Hladnikia 49: 62–68 (2022) 67 Tilio-Acerion Acer pseudoplatanus E1 + . 1 Euonymus latifolia E2a + . 1 Fagetalia sylvaticae Fagus sylvatica E3b 5 5 2 Fagus sylvatica E2b + + 2 Fagus sylvatica E1 1 1 2 Mercurialis perennis E1 3 2 2 Prenanthes purpurea E1 + 1 2 Cephalanthera damasonium E1 + 1 2 Lathyrus vernus E1 + 1 2 Daphne mezereum E2a + + 2 Epipactis helleborine E1 + + 2 Euphorbia amygdaloides E1 + + 2 Euphorbia dulcis E1 + + 2 Lonicera alpigena E2a + + 2 Dryopteris filix-mas E1 + + 2 Neottia nidus-avis E1 + + 2 Polygonatum multiflorum E1 + + 2 Sanicula europaea E1 r + 2 Actaea spicata E1 1 . 1 Paris quadrifolia E1 + . 1 Prunus avium E3b + . 1 Dentaria bulbifera E1 . + 1 Galeobdolon montanum E1 . + 1 Galium odoratum E1 . + 1 Lilium martagon E1 . + 1 Quercetalia pubescenti-petraeae Sesleria autumnalis E1 + 3 2 Helleborus multifidus subsp. istriacus E1 + + 2 Acer obtusatum E1 r . 1 Sorbus aria (Aria edulis) E3b + . 1 Convallaria majalis E1 + . 1 Aristolochia lutea E1 r . 1 Querco-Fagetea Anemone nemorosa E1 1 1 2 Hepatica nobilis E1 + 1 2 Melica uniflora E1 + . 1 Carex digitata E1 . + 1 Hedera helix E1 . + 1 Notulae ad floram Sloveniae68 Erico-Pinetea Cephalanthera rubra E1 + + 2 Calamagrostis varia E1 r . 1 Vaccinio-Piceetea Monotropa hypopitys E1 + + 2 Rosa pendulina E2a + + 2 Sambuco-Salicion capreae Sorbus aucuparia E1 . + 1 Mulgedio-Aconitetea Aconitum lycoctonum E1 . + 1 Mahovi (Mosses) Ctenidium molluscum E0 + 1 2 Neckera crispa E0 + 1 2 Isothecium alopecuroides E0 + . 1 Polytrichum formosum E0 . 2 1 Legenda - Legend 1 Lamio orvalae-Fagetum 2 Seslerio autumnalis-Fagetum lamietosum orvalae A Apnenec - Limestone Re Rendzina - Rendzina Pr. Prezenca - Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the species is presented) igor dakskoBLer, Branko doLinar, Brane anderLe & aMadeJ trnkoczy 69Hladnikia 49: 69–72 (2022) Nova nahajališča vrst Nova nahajališča vrst – New localities 49 ur./ed. s. strguLc kraJšek & i. dakskoBLer (Tracheophyta), a. Martinčič (Bryophyta s. lat.) Nomenklaturni viri/ nomenclature: Martinčič, A. & al., 2007: Mala flora Slovenije, 4. izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Hodgetts, N. G. & al., 2020: An annotated checklist of bryophytes of Europe, Macaronesia and Cyprus. Journal of Bryology 42 (1): 1–116. V tej rubriki objavljamo nahajališča vrst, ki so tako ali drugače zanimiva (na robu meje areala, nova nahajališča v fitogeografskih regijah ali drugih naravnogeografskih območjih, potrditev nahajališč redkih in ogroženih vrst po več desetletjih, potencialno invazivne tujerodne vrste ...), pri čemer dodaten komentar ni potreben, priporočljivo pa je navesti razlog za objavo. Avtorje prispevkov prosimo, da pri oblikovanju opisa nahajališča (toponimi) in ugotavljanju kvadranta uporabljajo Geopedijo (http://v1.geopedia.si/#T105_L11667) in upoštevajo navedene nomenklaturne vire. Uredništvo si pridržuje pravico do presoje, katera poslana nahajališča so vredna objave. Avtorji (določevalci) v tej številki: A. Podobnik, B. Anderle, T. Bačič, D. Bevk, F. Küzmič, O. Küzmič, M. Skok, D. Stanič, S. Strgulc Krajšek, N. Šajna, M. Šipek & B. Vreš Nova nahajališča vrst70 Praprotnice in semenke (Tracheophyta) Abutilon theophrasti 9459/4 Slovenija: Štajerska, okolica Maribora, Pivola, opuščena njiva in njiva z bučami, na južni strani botaničnega vrta. 342 m n. m. Leg. & det. M. Šipek & N. Šajna, 13. 8. 2021. Osebni foto arhiv. Actinidia deliciosa 9850/4 Slovenija: Gorenjska, Poljanska dolina, Gorenja vas, na vrhu poseke na S pobočju hriba Hrastje, grapa v gozdu na JV robu poseke. 480 m n. m. Leg. & det. S. Strgulc Krajšek, 22. 08. 2021. Osebni foto arhiv. Ailanthus altissima 9959/1 Slovenija: Kozjansko, Kozje, Šonovo, SV pobočje Brediča, ob gozdni cesti JV od kamnoloma, 350 m n. m. Det. S. Strgulc Krajšek & T. Bačič, 20. 04. 2021. Allium oleraceum 9958/4 Slovenija: Senovsko gričevje, senčno travišče v vršnem predelu hriba Umekov vrh severno od vasi Mali Kamen, severovzhodno od naselja Senovo, ca. 530 m n. m., 46°2’22” N, 15°29’54” E. Leg. & det. A. Podobnik, 6. 8. 2021. Avtorjev herbarij. Ambrosia trifida 9459/4 Slovenija: Štajerska, okolica Maribora, Pivola, opuščena njiva, ob kolovozu, na južni strani botaničnega vrta. 342 m n. m. Leg. & det. M. Šipek & N. Šajna, 13. 8. 2021. Osebni foto arhiv. Aster squamatus 0447/4 Slovenija: Primorska, Pacug (občina Portorož), 150 m zahodno od Doma paraplegikov, 150 vzhodno od večjega jezera v Fiesi, brežina ob cesti, 63 m n. m., 45°31‘26,7‘‘ N, 13°35‘25,5‘‘ E. Leg. F. Küzmič, det. F. Küzmič & B. Vreš, 8. 10. 2020. Herbarij LJS. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu, a na neobičajnem rastišču. Bidens subalternans 0447/4 Slovenija: Primorska, Pacug (občina Portorož), 150 m zahodno od Doma paraplegikov, 150 vzhodno od večjega jezera v Fiesi, brežina ob cesti, v združbi z Aster squamatus, 63 m n. m., 45°31‘26,7‘‘ N, 13°35‘25,5‘‘ E. Leg. F. Küzmič, det. F. Küzmič & B. Vreš, 8. 10. 2020. Herbarij LJS. Buddleja davidii 9959/1 Slovenija: Kozjansko, Kozje, Šonovo, SV pobočje Brediča, ob gozdni cesti JV od kamnoloma, 350 m n. m. Det. S. Strgulc Krajšek & T. Bačič, 20. 04. 2021. Crepis neglecta 9959/3 Slovenija: Senovsko gričevje, travišče blizu ribnikov Mačkovec med vasema Armeško in Raztez, jugovzhodno od naselja Senovo, ca. 250 m n. m., 46°0’32” N, 15°29’53” E. Leg. & det. A. Podobnik, 28. 7. 2021. Avtorjev herbarij. Crepis rhoeadifolia 9947/3 Slovenija: Goriška Brda, rob poti v vasi Kojsko, 240 m n. m., 46°0’22” N, 13°34’27” E. Leg. & det. A. Podobnik, 25. 9. 2021. Avtorjev herbarij. 71Hladnikia 49: 69–72 (2022) Crocus biflorus 9747/4 Slovenija: Primorska, Kamno, travnik nad kolovozom (cesto) severo- zahodno od pokopališča, 205 m n. m. Det. M. Skok, 8. 2. 2022, avtoričine fotografije (novo nahajališče v novem kvadrantu, okoli 2 km bolj zahodno od znanih nahajališč pri Volarjih). Deutzia scabra 9459/4 Slovenija: Štajerska, okolica Maribora, Pivola, arheološki park v botaničnem vrtu, spontano širjenje. 342 m n. m. Leg. & det. M. Šipek & N. Šajna, 13. 8. 2021. Osebni foto arhiv. Epilobium ciliatum 9850/4 Slovenija: Gorenjska, Poljanska dolina, Gorenja vas, ob kolovozu na vrhu poseke na S pobočju hriba Hrastje. 480 m n. m. Det. S. Strgulc Krajšek, 22. 08. 2021. Erechtites hieraciifolia 9850/4 Slovenija: Gorenjska, Poljanska dolina, Gorenja vas, ob kolovozu na vrhu poseke na S pobočju hriba Hrastje. 480 m n. m. Det. S. Strgulc Krajšek, 22. 08. 2021. Erophila praecox 9851/2 Slovenija: Gorenjska, Škofja Loka, Loški grad, med tlakovci na osrednjem dvorišču, 393 m n. m. Leg. F. Küzmič & D. Bevk, det. F. Küzmič, 25. 4. 2021. Herbarij LJS. 0051/2 Slovenija: Ljubljansko Barje, suha pohojena peščena tla, severovzhodno od naselja Stara Vrhnika, ca. 300 m n. m., 45°59’0,0” N, 14°17’14,9” E. Leg. & det. A. Podobnik, 29. 3. 2021. Avtorjev herbarij. Erophila spathulata 9362/1 Slovenija: Prekmurje, Petanjci, pri konjeniškem klubu Zaton, ob dveh ribnikih, vzhodni breg večjega, južnega ribnika. 199 m n. m. Leg. F. Küzmič & O. Küzmič, det. F. Küzmič & B. Vreš, 2. 4. 2021. Herbarij LJS. Fraxinus pennsylvanica 9459/4 Slovenija: Štajerska, okolica Maribora, Pivola, mejica ob asfaltirani cesti in jarku, na južni strani botaničnega vrta, številno. 342 m n. m. Leg. & det. M. Šipek in N. Šajna, 13. 8. 2021. Osebni foto arhiv. Ipomoea purpurea 9459/4 Slovenija: Štajerska, okolica Maribora, Pivola, žičnata ograja botaničnega vrta ob arheološkem parku. 342 m n. m. Leg. & det. M. Šipek in N. Šajna, 13. 8. 2021. Osebni foto arhiv. Lamium amplexicaule 0448/2 Slovenija: Primorska, Koprsko primorje, Koper, cesta med Koprom in Serminom, na vzhodni strani ceste, blizu iztoka iz zatoka v morje, 1 m n. m., 45°33‘6,69‘‘ N, 13°45‘13,5‘‘ E. Leg. & det. F. Küzmič, 11. 12. 2021. Avtorjev fotoarhiv. Legousia speculum-veneris 0053/1 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Ig, njiva ob parkirišču pokopališča, rob njive ob cesti Ig center-Raziskovalna postaja Barje, 298 m n. m., 45°57‘50,8‘‘ N, 14°31‘32,5‘ E. Leg. & det. F. Küzmič, 9. 6. 2021. Herbarij LJS. Nova nahajališča vrst72 Malva neglecta 9958/4 Slovenija: Senovsko gričevje, ruderalno travišče v vršnem predelu hriba Umekov vrh severno od vasi Mali Kamen, severovzhodno od naselja Senovo, ca. 530 m n. m. 46°2’22” N, 15°29’54” E. Leg. & det. A. Podobnik, 6. 8. 2021. Avtorjev herbarij. Potentilla micrantha 0558/1 Slovenija: Bela krajina, usek poti v gozdu nad dolino reke Kolpe južno od zaselka Grduni (vas Balkovci), 250 m n. m., 45°27’16,2” N, 15°19’37,6” E. Leg. & det. A. Podobnik, 8. 5. 2021. Avtorjev herbarij. Parthenocissus quinquefolia 9850/4 Slovenija: Gorenjska, Poljanska dolina, Gorenja vas, Ob Poljanski Sori Z od Gorenje vasi, 350 m n. m. Det. S. Strgulc Krajšek, 22. 08. 2021. Pseudostellaria europaea 9852/4 Slovenija: Polhograjsko hribovje, z zelišči porasel senčen breg potoka Mavelščica južno od vasi Seničica in naselja Medvode, med domačijama Boštjan in Premože, 370 m n. m., 46°6’50,9” N, 14°25’12,8” E. Leg. & det. A. Podobnik, 14. 4. 2021. Avtorjev herbarij. 9852/4 Slovenija, Zavrh pod Šmarno goro, 330 m n. m. Det. B. Anderle, 20. 4. 1994. Rudbeckia hirta 9959/3 Slovenija: Senovsko gričevje, visoke steblike na bregu ribnikov Mačkovec med vasema Armeško in Raztez, jugovzhodno od naselja Senovo, ca. 250 m n. m., 46°0’30” N, 15°29’53” E. Leg. & det. A. Podobnik, 28. 7. 2021. Avtorjev herbarij. Sagina apetala 9362/2 Slovenija: Prekmurje, Veščica pri Murski Soboti, na jugovzhodnem robu vaškega nogometnega igrišča. 193 m n. m. Leg. & det. F. Küzmič, 26. 5. 2019. Herbarij LJS. Scopolia carniolica 9959/1 Slovenija: Kozjansko, Kozje, Šonovo, SV pobočje Brediča, ob gozdni cesti JV od kamnoloma, 350 m n. m. Det. S. Strgulc Krajšek & T. Bačič, 20. 04. 2021. 0350/4 Slovenija: Primorska, Brkini, Ostrožno Brdo, severozahodno od vzpetine Kazomer, ob gozdni cesti in pod njo, v grapi enega od desnih pritokov Suhorice, okoli 500 m n. m., v združbi črne jelše, belega gabra in gorskega javorja, več sto rastlin. Det. D. Stanič, 17. 4. 2021, avtorjeve fotografije (prva objava na Facebooku v skupini Rastlinstvo Slovenije, 17. 4. 2021). Novost za floro Brkinov in jugozahodne Primorske. 73Hladnikia 49: 72–75 (2022) Miscellanea O davno izumrlem življenju, ki se ga pogosto ne zavedamo Bogdan Jurkovšek, Tea Kolar Jurkovšek, 2001: Fosili Slovenije, Pogled v preteklost za razmislek o prihodnosti. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. 263 str. Lansko leto je Geološki zavod Slovenije izdal v naslovu omenjeno monografijo, ki na kar 263 straneh velikega formata in s številnimi ilustracijami precej izčrpno predstavlja tematiko. Ob tem pa se ne omejuje le na taksativno navajanje posameznih fosilov, ampak jih predstavlja skozi obširno zastavljeno pripoved o geološki preteklosti Zemlje in ob vsaki obravnavani geološki dobi še posebej našega koščka sveta. Na prvi pogled je seveda tematika davnih geoloških obdobij precej oddaljena od interesa botanika, ki se ukvarja z danes živečo floro, a v resnici je vpogled v nepredstavljivo dolgo časovno dimenzijo izredno zanimiv in nam po eni strani pripomore k boljšemu razumevanju evolucijskih procesov, velikih in malih izumiranj ter selitev flor tudi na razdalje, za katere se zdi, da jih same rastline preprosto ne bi mogle premagati. Po drugi strani pa nam v današnjih časih tak vpogled predoči pomembno dejstvo, da živimo najverjetneje proti koncu holocenske medledene dobe, ki ji po že ustaljenem ritmu, na katerega človek nima nobenega vpliva, sledi naslednja ledena doba. A tu se srečajo različna dojemanja časovnih dimenzij: kar je za slehernika stoletje, je za geologa manj kot trenutek. Knjiga je pregledno organizirana v več poglavij z dosledno dvojezičnim (slovensko angleškim) besedilom v dveh vzporednih stolpcih na vsaki strani ter z dvojezičnimi podnapisi k ilustracijam. Prvih 70 strani je namenjenih uvodnim poglavjem, v katerih avtorja predstavita nastajanje knjige, orišeta evolucijske procese in zgodovino razumevanja evolucije, orišeta paleontologijo kot vedo na stičišču geologije in biologije, nadalje predstavita procese nastanka fosilov, načine ugotavljanja in opisovanja starosti fosilov in nekaj strani namenita paleoekološkim interpretacijam. Po poglavju o taksonomiji, ki ima v paleontologiji zaradi fragmentarnosti najdb seveda svoje specifike, sledi še geološki oris slovenskega ozemlja, tako da je ustvarjena dobra podlaga za nadaljnje kronološko nanizane obravnave posameznih geoloških obdobij. Naslov tega najobširnejšega poglavja je »Geološki, biološki in klimatski dogodki od nastanka Zemlje do danes«, razdeljeno pa je v 12 podpoglavij, katerih obsežnost je odvisna tudi od zastopanosti fosilov iz posameznega obdobja na naših tleh. Vsako od teh podpoglavij je najprej predstavljeno s paleogeografsko globalno situacijo in opisom pomembnih paleoklimatskih in življenjskih razmer s poudarkom na tedaj prevladujočih življenjskih oblikah, temu sledi podrobnejši opis tedanje situacije na območju današnje Slovenije in posledično opis pojavljanja geoloških plasti iz tistega obdobja na naših tleh. Več kot je v posameznih plasteh ohranjenih fosilov, bolj podrobno je ta vsebina razdelana, besedilo pa tudi pregledno razdeljeno po območjih Slovenije in nazorno ilustrirano. Temu Miscellanea74 sledi nabor deset do dvajset fotografij konkretnih fosilov iz tega obdobja z območja Slovenije z navedbo toponima in evidenčne številke v zbirki. Na koncu je kratko sklepno poglavje, zahvale ter kar 20 strani dolg seznam literature. Kljub temu da monografija dosledno uporablja znanstveni aparat z izčrpnim citiranjem in kljub strokovnemu jeziku, ki je za biologa tu in tam že težko razumljiv (mimogrede, zelo koristen bi bil kak kratek slovarček ključnih strokovnih pojmov, ki se v besedilu redno ali občasno pojavljajo in so širši javnosti manj znani), se besedilo bere skoraj kot zgodbo. Jezik je lep in tekoč, kak odstavek z izredno zgostitvijo navedenih strokovnih imen fosilnih vrst se da tudi brez večje škode preskočiti. Če seveda ne iščemo prav neke konkretne navedene vrste, kar pa bi zelo olajšalo stvarno kazalo. Ker paleontologi gledajo na evolucijo živega sveta skozi povsem drugo prizmo, nam njihove interpretacije lahko pomembno odpro oči za dolge časovne dimenzije, ki se merijo v milijonih in desetinah milijonov let, torej časovnih okvirih, ki so potrebni za nastanek rodov ali celo družin. Med drugim izvemo, da je število opisanih fosilnih vrst vseh skupin organizmov primerljivo s številom danes znanih vrst višjih rastlin, torej okoli četrt milijona, da pa se moramo zavedati, da je do fosilizacije prihajalo le v izjemno majhnem deležu, hkrati pa so bila izumiranja enako naravna kot nastajanje novih vrst, tako da se ocenjuje, da danes znano število vrst predstavlja le kak odstotek celotne vrstne pestrosti skozi vso geološko zgodovino. Za uspešno fosilizacijo je v glavnem potrebno vodno okolje, torej so morski organizmi fosilno bistveno bolje zastopani od kopenskih, med kopenskimi pa tisti, ki so živeli v stiku s sladkovodnim okoljem. Teh podrobnosti se moramo botaniki še kako dobro zavedati, saj pomenijo, da v veliki večini kopenskih habitatnih tipov, ki so bili vedno ključni za speciacijo višjih rastlin, preprosto nimamo na voljo vpogleda v fosilne ostanke. Nadalje se srečamo z morda nepričakovano trditvijo, da naj bi že davno pred rastlinami kopno poselile glive, kar bi bilo vsekakor ključno za razumevanje celotne poselitve kopnega in je gotovo vredno kritičnega upoštevanja. Tako naj bi pred silurjem postopno naseljevanje sladkovodnih ekosistemov potekalo preko alg, ki so postopno vzpostavile simbiontski odnos z glivami ter tako postopno začele naseljevati tudi obrežne predele. Ni pa jasno izrečeno, ali govorimo tu o zametkih lišajev, ali morda o mikoriznem odnosu kasnejših protovcev. Za razvoj rastlinskega sveta zelo zanimivo je tudi dejstvo, da četrto največje izumiranje v geološki preteklosti na koncu triasa ni bistveno prizadelo fosilno dokazljivega rastlinskega sveta. Kaj je to pomenilo za rastlinstvo tistih predelov kopnega, kjer do fosilizacije ni prihajalo, ne vemo, a velike spremembe kemizma oceanov zaradi povečane vulkanske aktivnosti so zagotovo močno vplivale tudi na podnebje. Izvemo tudi, da so bila poledenitvena obdobja tudi v daljnji geološki preteklosti, na primer konec karbona, kar je med drugim povzročalo padec gladine svetovnih morij in posledično propad številnih plitvomorskih ekosistemov. A ob tem se postavlja vprašanje, ali je bila dinamika tega dogajanja res tako hitra, da selitev organizmov ni bila mogoča, kar se zdi v morskem okolju malo verjetno. Vsekakor pa je za razumevanje holocena pomembna trditev, ki se je pogosto ne zavedamo, da je namreč holocen le medledena doba, v kateri pač trenutno živimo in se je razvila tudi vsa človeška civilizacija. K temu bi lahko dodali: po vsaki razmeroma kratki (10.000 do 20.000 let) medledeni dobi je sledila ledena doba, trenutno pa smo »porabili« že skoraj 12.000 toplih let. V razmislek ob današnjem naraščanju koncentracije ogljikovega dioksida nam je dana tudi ugotovitev, da je začetek ordovicija zaznamoval močan vulkanizem in posledično hitro naraščanje količine ogljikovega dioksida v atmosferi, ki naj bi tedaj pomembno zavrl evolucijske procese. Res pa so bile tedanje atmosferske razmere močno drugačne 75Hladnikia 49: 72–75 (2022) od današnjih, tako da moramo biti ob interpretacija sedanjih trendov previdni. V tej zvezi je tudi izražena domneva, da bi lahko bujen razvoj kopenske vegetacije konec devona z vezavo ogljika v biomaso rastlin povzročil tolikšen upad koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, da naj bi to povzročilo zelo hude ohladitve in posledično izumiranja. Zdi se, da gre vendarle za preveč poenostavljeno interpretacijo, saj je razvoj rastlinske biomase vedno v ravnotežju z razpoložljivim ogljikovim dioksidom, procesi kroženja ogljika pa stalni in počasni. Tudi skozi oči botanika se zdi, da monografiji ni kaj očitati. A na enem mestu se vendarle pojavi med geologi zakoreninjena napaka, da namreč parožnice pripadajo rjavim algam. Z zavedanjem, da so to v resnici kopenskim rastlinam kar najbolj sorodne zelene alge, bi bila tudi paleontološka interpretacija procesov naseljevanja kopnega morda lahko boljša. Knjigo lahko vsekakor priporočam vsem biologom, ki bi želeli dobiti dodaten vpogled v evolucijo živega sveta. neJc Jogan Vodnik za spoznavanje belokranjskih kukavičevk Jernej Kavšek, 2022: Divjerastoče orhideje Bele krajine. Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj. 120 str. Pred začetkom cvetenja je letos v založbi Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj izšla v naslovu omenjena knjiga, ki na 120 straneh v zanimivi kombinaciji z vezeninami predstavlja divjerastoče kukavičevke Bele krajine. Format broširane knjige je nekoliko nenavaden, nekaj več kot 20 centimetrov širok kvadrat z muholikim mačjim ušesom na naslovnici. Knjiga je zastavljena dosledno dvojezično, v spodnji polovici vsake od uvodnih in sklepnih strani oziroma na vsaki desni strani pri portretnih predstavitvah vrst je angleški prevod besedila. Taka rešitev je ob predstavljanju tako atraktivne skupine rastlin, ki bo v te kraje gotovo privabila tudi kakega tujca, razumljiva. Res pa je podvajanje navedene literature na koncu nekoliko nepotrebno. Prvih 21 strani je namenjenih uvodu. Po dvostranskem pregledu vsebine (portreti kukavičevk so razvrščeni po abecedi latinskih imen, tako da jih neuki uporabniki najdejo lažje po slovenskih ali angleških imenih) sledi kratek predgovor Branka Dolinarja, ki v nekaj besedah tudi predstavi avtorja in njegovo pot preučevalca orhidej Bele krajine. Nadaljnje strani nas na kratko seznanijo s preučevanim območjem (tu so še posebej zanimivi zemljevidi deležev gozda, trajnih travnikov in obdelovalnih površin v ločljivosti 250x250 m ter grafična predstavitev območij z največjim upadom travniških površin v zadnjem desetletju), ki ga avtor kot odličen poznavalec terena in hkrati agronom predstavi prav v luči, pomembni za razumevanje pojavljanja orhidej. Temu sledi kratka predstavitev orhidej kot zelo nenavadne skupine rastlin ter sintetska predstavitev pojavljanja orhidej na preučevanem območju, pri Miscellanea76 čemer razumljivo ne navaja natančnih lokalitet, a že naštevanje številnih toponimov lahko bralca napelje na misel, da se kje skriva tudi pregledni zemljevid Bele krajine pa ga žal ni. Šele na zadnji strani uvodnega dela se skriva legenda štirih simbolov, ki so rabljeni pri portretih posameznih vrst, to stran pa krasi tudi nekaj veziljskih izdelkov, čeprav je študijski krožek, v katerem se družijo sodelujoče avtorice vezenin, predstavljen na kratko šele čisto na koncu publikacije. Sledi 45 portretov predstavljenih vrst kukavičevk, ki so bile vse v približno dveh desetletjih avtorjevega intenzivnega terenskega raziskovanja s skoraj 1400 potrjenimi lokalitetami, najdene na območju Bele krajine. Pri tem morda manjkajo portreti tistih nekaj vrst, za katere obstajajo stari podatki o uspevanju, a jih ni bilo moč potrditi. Vsaka od predstavljenih vrst/ podvrst/varietet je predstavljena s fotografijama cveta in socvetja, fotografijo vezenine, ki je za model uporabila to vrsto, ter z zemljevidom znane razširjenosti z natančnostjo prikaza na 1/4 kvadranta, torej okoli 9 km2. Kratek poljuden opis predstavljene vrste je na desni tudi preveden, prav tako sta naslova strani na levi slovensko in na desni angleško ime, pod slovenskim imenom pa je navedeno še strokovne ime vrste. Prav pri strokovnih imenih, po katerih so portreti vrst tudi sortirani, pa je majhna težava, saj do nedavnega uveljavljenih imen, ki so marsikomu še vedno edino znana, kot na primer Orchis morio, ni nikjer navedenih, hkrati pa je modernizacija strokovnih imen nekoliko nedosledna, tako da na primer muhovnika ne najdemo pod danes veljavnim strokovnim imenom Neottia ovata. Ker je ciljna publika za knjigo očitno najširša in je temu prilagojena tudi vsebina opisov vrst, je škoda, da pri posamezni vrsti ni bolj razločno opisano rastišče. Še posebej bi bilo to koristno pri travniških rastiščih, na katerih populacije orhidej vzdržujemo z ustrezno rabo, kar pa tudi naravi naklonjenemu kmetu ni vedno čisto samoumevno. Po predstavitvi študijskega krožka, ki je v knjigo prispeval vezenine, sledijo tri stvarna kazala (slovensko, angleško, strokovno, slednje brez navedbe strani), ki bi jih bilo vsekakor smiselno združiti v eno samo in prav tako bi bili navedeni viri lahko predstavljeni brez podvojitve. Izdajo te publikacije lahko vsekakor pozdravimo in ji zaželimo uspešno pot med bralce in uporabnike, ki jih bo navduševala nad to skrivnostno in ogroženo skupino rastlin, ko bo nekega dne doživela naslednjo izdajo, pa bi kazalo upoštevati nekatere zgoraj omenjene namige. neJc Jogan Dopolnilo k prispevku »Wraberjev dan 2021 – srečanje slovenskih botanikov« (Hladnikia 48: 63-65) Ko smo v številki 48 naše revije poročali o Wraberjevem dnevu 2021, tradicionalnem jesenskem srečanju botanikov, ki je potekal 6. novembra 2021 v Mariboru, se nam je zgodila nerodnost: pomotoma smo izpustili omembo prispevka Nine Šajna, Mirjane Šipek in Eve Horvat »Ko se tujerodne vrste srečajo«. Prispevek je na srečanju predstavila dr. Nina Šajna. S sodelavkami je raziskovala srečanja tujerodnih vrst na primeru azijskega hrošča semenarja, katerega ličinka se zavrta v seme gledičevke, ki lahko zato bodisi ne kali bodisi v nekaterih primerih celo lažje, ker ima seme gledičevke zelo trdo semensko ovojnico. Predavateljici se iskreno opravičujemo. vaLeriJa BaBiJ in uredništvo revije Hladnikia Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia (English version of instructions for authors at http://BDS.biologija.org) Splošno Revija objavlja znanstvene, strokovne in pregledne članke ter druge prispevke (komentarje, recenzije, poročila), ki obravnavajo floro in vegetacijo Slovenije in soseščine. Članki ne smejo biti delno ali v celoti predhodno objavljeni. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Članki morajo biti napisani v slovenskem ali angleškem jeziku in morajo vedno imeti naslov, izvleček in ključne besede ter legende slik in tabel v slovenskem in angleškem jeziku. Vsak članek recenzirata dva anonimna recenzenta. Oblikovanje besedil Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk, znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi, naslovi napisani v krepkem tisku, priimki avtorjev s pomanjšanimi velikimi črkami (small caps). Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico in vezajem, naj bodo presledki. Nadmorsko višino krajšamo kot »m n. m.«. Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (2007). Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila. V besedilu citiramo avtorje po vzorcu: »Paulin (1917)« ali »(loser 1863a)«, za dva avtorja »(amarasinghe & Watson 1990)«, za več avtorjev pa »(Martinčič & al. 2007)«. Številko strani dodamo letnici (npr. »1917: 12«, »1917: 23–24«) le ob dobesednem navajanju. Da se izognemo nepotrebnemu navajanju avtorjev, se v prispevkih, ki navajajo večje število znanstvenih imen rastlin ali združb, držimo nomenklature izbranega standardnega dela (za območje Slovenije Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007)). Nomenklaturni vir navedemo v uvodnem delu članka. Avtorski citat vedno izpisujemo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v prispevku. Članki (razen tistih za rubriko »Miscellanea«, kjer je dopuščeno več svobode) se začno z naslovom in morebitnim podnaslovom (vsi naslovi in podnaslovi naj bodo natisnjeni krepko). Sledi navedba avtorja(-ev) s polnim(-i) imenom(-i), poštnimi in elektronskimi naslovi in izvleček/abstract. Naslovi poglavij so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred in za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi nižjega reda so oštevilčeni z dvema številkama ločenima s piko (npr. 1.4). Dolžina članka naj ne presega 83 000 znakov (s presledki). Viri Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno), zemljevide, podatkovne zbirke, spletna mesta (kadar vsebine niso dostopne tudi v tiskani obliki, npr. pdf), arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu: amarasinghe, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). Taxon 39 (1): 59–65. Cvelev, N. N., 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad. 788 pp. hansen, A., 1980: Sporobolus. In: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge. pp. 257–258. medved, J.: Širjenje japonske medvejke. http://www.tujerodne-vrste.info/blog/, dostop 28. 9. 2013. Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih citiramo v besedilu. Pri citiranju manj znanih revij navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Kadar avtor ni znan, pišemo »anon.«. Fitocenološke tabele Enostranska tabela naj ne presega 50 vrstic z do 25 popisi (če navajamo tudi sociabilnost, z do 15 popisi). Večje tabele lahko pripravimo ležeče (do 70 vrst in 45 popisov) ali jih razdelimo v več tabel. Po presoji uredništva in v dogovoru z avtorji se tabele lahko objavi tudi v elektronski prilogi na spletni strani revije. Oblikovanje slik in preglednic Slike naj bodo črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastne. V poštev pridejo tudi kontrastne črnobele fotografije. Slike morajo biti opremljene z merilom. Na sestavljeni sliki mora biti jasno, na katere dele se merilo nanaša. Če je slik več, so zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami, posamezni deli sestavljenih slik pa dodatno s črkami. Preglednice oštevilčimo z arabskimi številkami, neodvisno od oštevilčenja slik. Vsi naslovi, napisi in pojasnjevalno besedilo k slikam in preglednicam morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. Slike označimo s »Slika 1:« in »Figure 1:«, preglednice s »Preglednica 1:« in »Table 1:«. Vsaka slika ali preglednica mora imeti sklic v besedilu kot (sl. 1 ali tab. 1). Približen položaj slik in preglednic nakažemo z vključitvijo pojasnjevalnega besedila v besedilo članka. Slike in preglednice priložite na koncu besedila in dodatno kot samostojne datoteke ob oddaji digitalne oblike prispevka. Slike oddajte v katerem od splošno razširjenih formatov (npr. .tif, .jpg, .png, .pdf), z minimalno ločljivostjo 300 dpi ob širini revije torej vsaj 1200 px. Floristične notice V tej rubriki objavljamo zanimive floristične najdbe, predvsem z območja Slovenije, izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro. Avtorjem predlagamo, naj nove vrste podrobneje predstavijo v samostojnem članku, s slikovnim materialom in diagnozo obravnavane vrste. Obseg florističnih notic naj praviloma ne presega 6500 znakov s presledki (vključno z naslovom, podnaslovi, literaturo in preglednicami). Naslov notice predstavlja popolno znanstveno ime obravnavanega taksona brez citiranega vira in letnice. Naslovu sledi kratka pisna oznaka pomena najdbe (npr. »Potrditev več desetletij starih navedb za Belo Krajino.« ali »Nova nahajališča redke vrste.«) v slovenščini in angleščini in navedba novih nahajališč po vzorcu: 9559/1 (UTM WM44) Slovenija: Štajerska, Pohorje, Frajhajm nad Šmartnim na Pohorju, pri kmetiji Vošnik, 900 m s. m.; suhe košenice. Leg. D. Naglič, 5. 7. 1987, det. M. Ristow, 7. 7. 1987 (LJU XXXXXX). Navedbi nahajališč sledi komentar z obrazložitvijo pomena najdb in morebitne pripombe avtorja. Navajamo le bistvene literaturne vire. Avtor notice je s polnim imenom naveden na koncu prispevka (small caps). Po istem zgledu sporočamo podatke za rubriko »Nova nahajališča«, kjer komentar k najdbam ni potreben. Oddaja besedil Ob predložitvi prispevka v objavo naj avtor glavnemu uredniku pošlje elektronsko obliko besedila (.doc ali .odt). Po recenziji oddanega članka avtorju vrnemo natisnjeno ali elektronsko obliko besedila z morebitnimi pripombami recenzentov, na podlagi katerih v roku največ dveh tednov popravi besedilo in vrne članek s pripadajočimi slikami v digitalni obliki po elektronski pošti. V primeru, da je besedilo pred recenzijo jezikovno šibko, lahko uredniški odbor od avtorja zahteva, da poskrbi za lektoriranje. Revija prispevkov ne honorira. Avtorji člankov brezplačno prejmejo izvod revije. Botanično društvo Slovenije 49 Ljubljana, april 2022ISSN 2630-4074 49 | 2022 VSEBINA: Andrej MArtinčič Novosti v flori mahov Slovenije 6 ŽAn Lobnik CiMerMAn & SiMonA StrguLC krAjšek Ephemerum serratum (Hedw.) Hampe in E. stoloniferum (Hedw.) L. T. Ellis & M. J. Price v Sloveniji brAnko doLinAr Pregled flore Ponikovske, Dobre- poljske in Struške doline v občini Dobrepolje (Dolenjska, Slovenija) Notulae ad floram Sloveniae Nova nahajališča Miscellanea 3 22 30 62 69 73 CONTENTS: Andrej MArtinčič Novelties in the bryophyte flora of Slovenija 6 ŽAn Lobnik CiMerMAn & SiMonA StrguLC krAjšek Ephemerum serratum (Hedw.) Hampe in E. stoloniferum (Hedw.) L. T. Ellis & M. J. Price in Slovenia brAnko doLinAr Overview of the flora of Ponikovska, Dobrepoljska and Struška valleys in the municipality Dobrepolje (Dolenjska, Slovenia) Notulae ad floram Sloveniae New localities Miscellanea