820. štev. V Ljubljani, nedelja dne 29. marca 1914. 1’osamezna štev. »Dneva44 stane 6 vin.; ravna ' toliko posamezna številka »Bodeče Neže44. »DAN“ izhaja vsaki dan zjutrajt tudi ob nedeljah in praznikih. Vsaho nedeljo ima humoristično pri-logo „BODEČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike »tanc „0011“ s prilogo doslavljan na dom cclo-jclno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1’50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ a prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno IDO K. — Naročnina se pošilja 'upravništvu. telefon številka 118. ::i Leto 111. etr* Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža44. Posamezna štev. »Dneva* stane 6 vsa.; ramo toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. Uredništvo in upr&vnmvo: j* Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrttnhir&ua pteinn ae ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglaso se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 ▼. Pri večkratnem oglašanju po-jsi pust. — Za odgovor je priložiti zuamko. :s ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: :» Last in tisk »Učiteljske Tiskarne44. “ Goriško Slovenstvo. Več kakor 1000 let je, kar so zasedli Slovenci ne le goriske ^ gore, ne le Brda, temveč tudi dolino in ravnino globoko tja v sedanjo Benečijo. Do Ogleja in daleč doli preko Vidma so Slovenci začeli obdelovati grudo, zapuščeno in opustošeno po stoletnih bojih. Zopet so prinesli kulturo v te lepe kraje, od koder se tako krasno vidi mogočna veriga Julijskih Alp in Dolomitov. V tem času so Slovenci ustanovili Gorico, ki je kmalu postala važna točka v vojnah s Furlani pa tudi kot tržišče, ki je vezalo nižavo in gorovje. Kmalu pa so razkosali gori-Ške Slovence in njih predstraže v sedanji Furlaniji in Benečiji. Ene so potegnili gor v okrožje Nemčije, druge pa dol pod razne gospodar je, ki pa so bili vsi Italijani. Tako je prišlo da so Furlani potisnili Slovence nazaj do obronkov naših hribov in brd. v mestih prej. v vaseh šele v preteklem stoletju. Na teh obronkih pa so ustavili Slovenci furlanski naval. V tem stoletnem boju so Slovenci bili vedno sužnji in sluge Furlanov. Kajti v mesta so prihajale leto za letom stotine naših zdravih gorskih moči. Naša kri je pomlajala furlansko meščanstvo, ki nas je zatiralo na vso moč. Našega kmeta pa so izinozgavali furlanski plemiči kot kruti kolonski gospodarji. Lahko se reče, da vse, kar se ie v goriškilt mestih posebno v Gorici storilo, vse to ic sad truda, krvi In znoja slovenskega kmeta. O kakšnem kulturnem delu Furlanstva pač "1 govora. Kajti ni ga kulturno tako Zapuščenega ljudstva kakor so Fur-!ank Da, v Gorici sami, kjer je Furanom na razpolago 7 krasnih šolnin palač, kjer mi nimamo šolstva »z Javniu, marveč iz zasebnih sredstev, tu v Gorici sami je Slovenec kulturno mnogo višji kakor Furlan, ki večjidel niti Citati ne zna fn Je pravcati »volič« ki ga gonijo iz Italije priseljeni Lahi in nekateri bolj izobraženi Furlani. Je kakih 20 let, odkar se je začelo ustavljati večno asimiliranje naših priseljencev. Naša kri se je ohranila, in marsikoga, ki se je že Potapljal, smo rešili. Se jih ie gotovo 2000—3000, ki čakajo mogočne trobente, katera jim zopet vzdrami zavest. da so pravzaprav listi neizmernega slovanskega drevesa. Ta preobrat v srcih že prihaja, a odločilen bo trenotek, ko Slovencem v roke pride občina goriška. Na začetku te slednje dobe smo že. Kajti danes bodo goriški Slovenci prvikrat naskočili v njihovi zadnji trdnjavi. Neizmerne so tež-Koče tega naskoka. Nasproti nam je fen— ■ ■ I - r nvtri gBa— LISTEK. M. ZEVAKO? Srce in meč. R°man iz francoske zgodovine, (Dalje.) izmed njn,a3?n> imam vas za enega sijaj drugiii ki ,se ne boje, da bi jim rej, da ste si v pil oči> SklePam t0* kaj misiite o nj*em8l?d?li; POVe}te vim besedo dvVn ]az vam zasta* vaše mi"sh. * duša ne izve »Svetlost voril mnogo lkgHe da b,! K°* i» • u . ko 1)1 začeli vi.« »Pa naj bo!« je dejal maršal s svojim strahotno mirnim glasom. »Jaz mislim, da Karel IX. ni nikakšen kralj...« ; Pardajau se je zdrznil. Bilo mu 1®, kakor da se odpira pred njim prc-Pad, na dnu tega prepada i)a se gibljejo čudne sence in drcve proti neznanemu cilju. »Svetlost,« je rekel, »jaz ne poznam njegovega Veličanstva; pravilo, pa, da je kralj slabič in hudoben Hi da ga tare bolezen, ki dela, da včasi berni; govore tudi, da je brez usmiljenja, kakor je brez poguma.. to pravijo; jaz zase pa ne vem k aX ničesar... kvečjemu to, da in, 1’ ako je res takšen, ne more stjo mkoatar z rpsnično vdano- sovrag, ki v kleščah drži marsikaj nižjega ljudstva, deleč na pristranski način podpore, službe in služ-jice. V mestnih podjetih, v mestnem gasilstvu, v godbi, v Čuvajih, tržnih organih, povsod se čuti vpliv nasil-stva, ki žene janičarje v boj proti Slovencem. Kako ljut pa je naš naskok, nam priča najbolj, da so se nas zbali tudi oni, ki so bili doslej v boju proti ka-moristom naši — zavezniki. Premočni, prenevarni so jim že goriški Slovenci. Oči vsega Slovenstva so danes obrnjene na Gorico. Že par let sem je v tem mestu živahno gibanje na vseh poljih, ki je vsemu Slovenstvu prineslo že dokaj lepega sadu. Tudi mi smo po skromnih močeh stali na razpolago goriškemu Slovenstvu v njega krasnem boju ter seznanjali središče z razmerami v Gorici. Toliko bolj nam danes za nje gori srce: Pozdravljeni vsi Vi vrli bojevniki! Stopite danes v neposredno vrsto, da se potrese pod Vašim jurišem trdnjava naših krvnikov! v Štajersko. Iz odvetniške zbornice. Gospod dr. Karl Koderman, je bil sprejet kot odvetnik s sedežem v Mariboru, v štajersko ovetniško listo. —- Število slovenskih mariborskih odvetnikov narašča, kar je za nas gotovo velikega pomena. Saj pomeni za narodno toli ovojevani Maribor, vsaka nova slovenska pisarna, novo oporo mariborski in njeni okoliški Sloveniji. In moči Je v Mariboru treba vedno več. Ravno take pisarne pa so v stanu, zajeziti v prvi vrsti nemška težnje in odvrniti zlasti okoliške Slovence od tujih uplivov . .. Lipnica. (Požar.) Dne 25. t. m. je pričelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Frana Gradišnika. Z velikim naporom-je bilo požarni brambi možno, oarenj omejiti. škodo je 3ooo K in jo zavarovalnina Ie deloma krije. Vzrok požara doslej še ni dognan. Živino so rešili. Troje turistov v snežnih zametih. V torek popoldne so šli učitelji Kieu-zer, Hubmann in Philibeck iz Miirz-zuschlaga na goro Rav. Ker jih je zajel snežni metež, so morali v gori prenočiti, vsled česar so mislili, da se jim je zgodila nesreča. Vsi trije so se vrnili v četrtek zdravi in nepoškodovani domu v Miirzzuschlag. Zrakoplovba. Kot smo že pred meseči poročali, pride v Gradec, na takozv. »Thalerski« travnik poseben zrakoplovni .vojaški oddelek. Vojašnice in stanovanja za častnike so do-gotovljena. Moštva bo toliko, kolikor bo potrebnih zrakoplovov. Poveljnik b v činu najstarejši stotnik. Naselilo se bo vojaštvo sredi aprila, ali pričetkom maja. Ormož. (Tatvina.) Dan pred Jožefovim je prišla k prevžitkarju Iv. Herga neka črno oblečena ženska, širokega, bledega lica, s tri tedne starim otrokom. Govorila je nemško in hrvaško. Po njenem odhodu so opazili primanjkljaj 56 K gotovine in hranil, knjižico ormoške občinske hranilnice z vlogo 300 K. Zidan most. (Nesreča.) Minoli torek je 721etni delavec Jože Schimdt nakladal nek voz z drvami. Pri tem mu je padel del tovora na levo spod. gležnjo tako, da mu je je zmečkal. Prepeljali so ga v Ljubljano, koder mu bodo najbrže morali nogo odrezati. Zaposlen je bil v cementni tovarni. Št. Lenart v Sl. Goricah. Minoli ponedeljek je pričelo goreti seno v gospodarskem poslopju posestnika Vilčnika. Zgoreli so poljski pridelki, seno in orodje ter več svinj. Hišo so sicer rešili, pa je bila tudi močno požgana. Zavarovalnina je zelo nizka Dobfinja. (Požar.) V Dobrinji je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Grobelnika. Škode je 4000 K, a jo krije zavarovalnina. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Goriško. Čas volitve je od 7. ure zjutraj do poldne. Slovenci, pravočasno na volišče! »Slabi učitelji«. Glede na to Slovenčevo opazko odgovarjamo, da je »Dan« prinesel takoj v prihodnji številki tozadevni popravek in da je bil vsled tega Slovenčev glas popolnoma nepotreben in brez pomena. Na dopis iz Gorice v »Edinosti« z dne 27. t. m. bomft^dgovorili po končanih občinskih volitvah. Za sedaj pa bodi omenjeno, da bi bilo bolje za »Edinost«, ako ne bi prinesla omenjenega dopisa/ Če "že nima drugih novic, naj pusti šc te »kapueina-rije«! OoriškI Lahi se pripravljajo na nesramne protislovenske demonstracije, če zmagajo pri občinskih volitvah. Najeli so že par izgubljenih fakinov, ki se kar veselijo, kako bodo jedli golaž in pili sladko vince na račun goriških kamorašev. Slovenci, bodite složni in glasujte od prvega do zadnjega za slovensko opozicijo! Ne pustite, da Vas laška faki-naža zasramujp javno po goriških ulicah! Obenem pa poživljamo policijsko oblast, da ukrene vse potrebno, da se nas ne bo izzivalo in javno zasramovalo! Gorica. (Aretacija.) Aretirali so Josipa Bergomas, starega 41 let, ker je oskrunil neko šestletno dekletce. Gorica. (Izpred sodišča.) Služkinja Josipina Novak iz Koroškega je bila obsojena na 10 dni zapora radi tatvine. Rihard Frank iz Gorice ■ ■ i-th«u» snrrmmaz ottcmi pa je dobil 48 ur radi telesne poškodbe. Slovenci I. 1564. v Gorici. Pod tem naslovom piše »Novi Čas« sledeče: »Dobro je, da si ob sedanjih dogodkih kličemo v spomin pretekle. V Gorici smo bili vedno enakopravni z drugimi. L. 1567. piše znameniti nuncij Jeronim Porzia: V Gorici se splošno govore trije jeziki r slovenski, italijanski in nemški. Ko je cesar Ferdnand I. 1. 1564. umrl, je nastopil vlado v naši Goriški njegov sin nadvojvoda Karl. še isto leto so se mu zastopniki naših deželnih stanov poklonili. Goriški meščani so se mu poklonili v slovenščini, italijanščini in nemščini. Tako je bilo tedaj. Letos praznujemo 350 letnico tega dogodka.« — Slovenski volilci, praznujte to obletnico s tem, da glasujete danes vsi za naše karididatel Osramotite zagrizenega Laha in pokažite mu, da se zavedate svoje zgodovine in da hočete svoje pravice nazaj. Slovenski volilci brez razlike stanu in političnega mišljenja so dolžni danes voliti slovenske kandidate. To zahteva od njih domovina in narodna zavest. Dolžni pa so tudi po vesti, ako nočejo biti izdajice in očitni grešniki. Glavni agitacijski prostor za današnje občinske volitve je v gostilni pri »zlatem Jelenu« nasproti škofijske palače. Slovenski volilci, poslužujte se tam prejetih navodil! Previdnost! Iz Trsta je naročenih več policajev za vsak slučaj. Slovenci. bodite previdni in ne odgovarjajte laškim nesramnostim! Zlasti na Travniku bodo Lahi izzivali. Storite svojo dolžnost in pokažite se za b#lj omikane, kakor so izzivajoči Lahi! V Gorici biva že več časa gospod dr. Leopold Lenard, docent jagelonskega vseučilišča v Krakovu. Prišel je na jug iskat zdravja. Dnevni pregled. Poskusna mobilizacija v Rumu-nlji. Za Rusijo prihaja na vrsto Ru-munija. Nekateri časopisi so prinesli vest, da je odrejena v Rumuniji poskusna mobilizacija, službeni in polu-službeni časopisi pa hočejo to utajiti, in pravijo, da je vse skupaj gola izmišljotina. Resnica pa je, da se vojno ministrstvo pripravlja na mobilizacijo. To je razvidno že Iz pozivov, ki so jih dobili vsi rezervni častniki, od katerih se zahteva natančna navedba kraja, kjer se mude. No, Ru-munija hoče biti gotova in pripravljena. Nemški Viljem na manevrih na Ogrskem. »Az Est« poroča, da je prestolonaslednik, nadvojvoda Franc »Ako so vaše misli takšne, menim, da se sporazumeva z lahkoto; prosti ste, silni, polni spretnosti in hrabrosti; namesto da zapravljate te dobre lastnosti v klavernih pocestnih prigodah, bi jih lahko posvetili velikemu delu. Nevarno je. Toda vas ne plaši nevarnost. Kaj bi rekli, ako bi videli na mestu našega prismojenega,, samoljubnega, neusmiljenega, na duši in na telesu bolnega kralja — drugega vladarja, novega kralja, ki bi bil velik po srcu in velik po plemenu, mlad, navdušen, sanjajoč o tem, kako bi se proslavil, in zato pripravljen, dati vsem, ki bi ga obdajali, priliko, da se proslave tudi oni?...« »Svetlost, to sc pravi z drugimi besedami: vabite me v zaroto proti kralju...« t« rekel Monmoransi krat- ko m jasno. „ Pardajan je zmajal z glavo in požvižgal zateglo. »Zdaj vidite,« je povzel maršal, »s kakim zaupanjem do vas so me navdala vsa vaša izdajstva; ljudje vašega kova so redki, in kadar srečaš enega izmed njih, takrat šele razumeš, kolikšna sreča jc človeku, da more govoriti od srca.« »Ne pravim, da ne, svetlost; samo, ta sreča spravi človeka včasi ob glavo.« »Se li bojite?« »Česa naj se bojim, ko se nisem ustrašil niti-vas?« »Kaj vam torej brani?« je dejal Momnorausi in se nasmehnil temu spretnemu laskanju. »Sicer pa vas moram opozoriti, da vas ne vabim na glavno, marveč samo na pomožno delo.« »Razložite mi, svetlost, razložite. Čudno, kako slabo razumem, kadar ljudje ne govore z mano v dobri francoščini.« »Vidite: zapleten sem v to aven-turo in pojdem do konca, naj bo izid srečen ali ne. Lahko pa nastopijo okolnosti, v katerih bi potreboval okrog sebe nekaj vdanih ljudi. Ako se naprimer ponesreči, bi se ne mogel braniti dobro, ako sem sam, ali pa, ako imam okrog sebe brezbrižne ljudi. Z eno besedo, potrebujem nekoga, da me čuva, dočim si ohranim sam vso svobodo za svoje podjetje. Ako pojdem v boj, bo ta nekdo poleg mene in bo stregel namenjene mi udarce; ako me zajamejo, bo gledal, da me osvobodi. Nihče pa ni obdarjen popolneje od vas z lastnostmi zvitosti in spretnosti, ki sta tolikanj potrebni v vojni takšne vrste; kadar bi moral poslati koga kam, bi bili vi branitelj mojih misli in bi govorili v mojem imenu,« »Zdaj se mi svita poinalem, svetlost. Jaz bom torej roka, ki dela, ne da bi videli ljudje možgane, ki vodijo to roko.« »Izborno. AH vam ugaja ta ponudba?« »Ugaja mi, ako najdem uri tem svoj interes.« »Kaj zahtevate? Govorite in ne bojte se povedati svojih želja.« »Zase ničesar, razen odškodnine za svoj trud in vse raznovrstne ko- Tcikc K »Dokler mi boste služili v tej zadevi, dobite po petsto tolarjev na mesce. Ali vam to zadošča?« »Preveč je. A to, svetlost, je samo plača, ne nagrada.« »Ako nočete zase ničesar, za koga zahtevate potem?« »Za svojega sina.« »Ah! Sina imate!« »Ali vam nisem povedal tega, svetlost?« »Saj res. No, pa kaj bi radi za svojega sina?« »Ako se podjetje ponesreči, svo-to stotisoč liver, ki se mu zagotovn v obliki darila.« »In ako se posreči?« »To se pravi, ako posadimo na francoski prestol kralja po svoji volji? Potem, svetlost, ne zahtevam več denarja. Zdi se mi pa, da bi bilo mesto poročnika z obljubo, da bo kmalu povišan v kapitana, vredna nagrada za sinu moža, ki vam Je služil. Tem bolj, ker si zagotovimo s tem sinom meč, ki bi ga bilo greh prezreti, ako sodim prav.« »Kar se tiče onih stotisoč liver,« je rekel maršal, »jih obljubim že zdaj. Službo poročnika pa postavim na spisek pogojev, ki jih mislim predložiti za svoje definitivno privo- 1 iti n lo n Ferdinand pozval cesarja Viljema na velike vojaške vaje. ki se bodo letos vršile na Ogrskem. Kakor list piše, je Viljem obljubil, da se vabilu odzove. Viljemovo potovanie na jug. Viljemovo jX)tovanje na jug je zvezano — po poročilih listov — s političnimi dogodki zadnjega časa. Zelo mn je pri srcu blagor Italijanov, in v ta namen se je zavzel na Dunaju tudi za Italijansko univerzo v Trstu. Zdaj pa vemo, zakaj so ga v Benetkah sprejeli s takšnim veseljem. Pastirsko pismo. Iz Tržiča smo prejeli. V letošnjem pastirskem pismu nas podučuje presvetli škof o morali in nam naroča, v kakšna društva moramo stopiti in kake časopise moramo Citati. Tudi nas uči — gospodarstva. To so lepe besede, ali kaj ko vidimo toliko slabih zgledov! Ali le bila moralna rdeča brošura? Ali so bili vodiški čudeži —■ moralni? Zaradi gospodarstva je baje gospod škof pod kuratelo. Tudi kranjsko deželno gospodarstvo jc tako, da bo uničilo naše dobro gospodarstvo. Kako je pa z društvi? Saj vidimo vsak dan, kaj delajo katoliški društ-veniki. Do desetih ali enajstih so v društvu — potem pa gredo v zasebno stanovanje vsi skupaj: marinari-ce. slomškarji. čuki itd. in ostaneic tam do 2. do 3. popolnoči. Ali molijo tam kozje molitvice, ali kaj drugega ne vemo. Rožnih vencev skoraj gotovo ne molijo — prej jih morda razdirajo. Tudi rteki tretjerednik hod\ tja — doma pa ženo pretepa. To sg uspehi kler. društev. Zato ne potrebujemo škofovih nasvetov — ampak bomo sami poskrbeli za moralo in z z gospodarstvo. Razoroževanje v Macedoniii. Sofijski in po njih seveda, tudi dunajski listi prinašajo strašna poročila iz Macedonije. v.katerih se pritožujejo, da srbske oblasti brezobzirno razo-rožujejo prebivalstvo. Seveda se sofijski kakor danajski listi zgražajo nad tem, kakor bi bolgarske oblasti v Traciji pustile prebivalstvu orožje, onemu, ki orožja nima, bi pa dale moderno repetirko in po 500 nabojev. In kakor bi avstrijske oblasti v Bosni za časa okupacije — posebno v prvih začetkih — tudi še delile — prebivalstvu orožje! Kako se je delalo v Bosni, nam lepo opisuje Podlimbadski v svojem romanu »Gospodin Franjo« in dunajski listi res nimajo nobeneg? povoda zgražati se nad postopanjem srbskih oblasti, ki že vedo zakaj stojijo na stališču, da popolnoma zadostuje, ako nosijo orožje samo vojaki in orožniki. Saj je pri nas v Avstriji ravno tako. Krasna prestolnica! Neki ru-munski list ima v albanski prestolnic? Draču svojega dopisnika in ta je poslal svojemu listu s svinčnikom pisan »Izvrstno, svetlost, vaša beseda mi zadošča... za zdaj... In kdaj se začne naše delo? Z drugimi besedami, kdaj hočete, da pridem v Pariz?« Maršal je premišljal nekaj tre-notkov. »Hm, takole čez dva meseca,« je rekel naposled. »Dotlej se ne bodo vršile nikake važne priprave. Zadoščalo bi torej, da se javite v mojem dvorcu prve dni aprila.« »Pridem, svetlost; še prej.« »Nikakor ne. Nasprotno, dobro bi bilo, da vas ne vidijo v Parizu pred tem rokom. In kadar dospete v Pariz, je najboljše, ako greste naravnost v Memski dvorec, ne da bi se sestali prej s kakim znancem.« »Torej dospem ponoči, prvi teden v aprilu.« »Tako, da! In zdaj mi liovejtc, kaj mislite početi dotlej?« »I! Lepo polagoma se bom pomikal proti Parizu, vsak dan nekoliko.« »Morda potrebujete denarja?« Ne da bi čakal odgovora, je poklical maršal svojega omodo in mu šepnil par besed. Oproia je odšel in se vrnil par minut nato z nabito polno vrečico, ki jo je položil na mizo, »Sakrament,« je dejal stari klati-vitez, »takšnega prigrizka r.isem videl že dolgo na svoji mizi.« To rtkši se je polastil vrečice, ki je izginila bliskoma v, njegovem dopis. Stavci seveda, -nimajo radi s svinčnikom 'pisanih rokopisov, to je dopisnik dobro vedel in zato se je opravičil s tern, da v albanski presto-lici — ni črnila! V »hotelu«, kjer plačuje za sobo po 9 frankov na dan so sicer imeli steklenico črnila, pa ta steklenica je bila kmaiu prazna, drugega črnila se pa ne dobi nikjer v Draču. Seveda.kaj pa hoče črnilo Ar-nautom, ki pisati ne znajo! V knežjem dvoru najbrže imajo črnila, ampak tam ga hotelir vendar ni mogel iti iskat, trgovcem se pa gotovo ne bi izplačala prodaja črnila, torej reči. ki se v Albaniji najmanj rabi. Zurnalisti. ki gredo v albansko prestolnico, naj se torej preskrbijo razun s papirjem (tega gotovo tudi ni dobiti v Draču) tudi s peresi in črnilom. Iz Koroškega. Edinega poslanca Slovenca imamo Korošci in še ta je pravi »unikum«. O priliki šolske debate je on rekel, da bi bili 'Slovenci slabši ko Culukafri, ako bi se ne učili nemščine. Menim, da ostali Slovenci ne soglašajo z njegovimi nepremišljenimi izvajanji, ker ako bi tudi nemškega jezika Slovenci ne znali, bi v kulturi v sedanjih razmerah tudi za Nemci ne zaostajali, najmanj bi se pa mogli primerjati prispodobi gospoda Grafenauerja. Takih poslancev ne potrebujemo., ki ne znajo bolje zastopati svojega naroda. Na ta način se sami uničujemo! Da nas koroške utrakvistične šole nikdar ne bodo od jerobstva rešile se najlažje vsak prepriča, ako gre v Velikovec, Guštajn, Prevalje, Grebinj, Pliberk itd. in sliši otroke med seboj slovensko govoriti, ko pa pridejo do tebe, pa pozdravijo z »Griiss Gott« in »Guten Tag«! To je vzgoja!! Razglednice za Veliko noč! Veletrgovina V. \Veixl v Mariboru je zopet založila 2 vrsti lepih narodnih razglednic in sicer: »Zvezda mila je migljala«, ter »Iz stolpa se mi zvon doni«. Razglednice so zelo lepo izdelane. ter se priporočajo občinstvu v nakup. Dobijo se še tudi v Ljubljani, kakor v drugih mnogih krajih. — Ciril - Metodova družba je založila za veliko noč nove lepe razglednice s primernimi narodnimi in pomladanskimi motivi. Slikal jih je slikar Gašpari. Slovenci: pošiljajte samo te razglednice! Slavno uredništvo! Pred zadnjim praznikom sem se peljal od Gradca na Gornji Stajer. V istem vozu ic bila slov. družina. Ko je vlak še stal, pride v voz gospod v civilni obleki, obrne se do .delavca in ga na. tihem vpraša: »Wo fahren Sie hirt?« — »Nadi Deutschland — auf Ar-beit!« — »Habeu Sie einen Pa« Arbeitsbuch — zeigen Sie.« — Pregleduje knjižico — pa se menda ni spoznal — »Das Buch ist abgelau-fen!« (do sedaj je pa v delu bil in vse je bilo potrjeno). Vse to sem poslušal in ko je to neumnost zinil, sem vprašal delavca, čemu da kaže knjigo — ali morebiti pozna onega gospoda — na kar me je delavec debelo pogledal. Ko je pa tujec videl, da se jaz vmešavam —.tedaj mu je knjigo v roke potisnil in izginil. To je bi kak agent, slepar, goljuf ali karsi-bodi —• gotovo pa je, da je hotel kaj zaslužiti, ponarediti in delavcu škodovati. Ker je bilo premalo časa, nisem mogel temu gospodu poskrbeti kako zavetišče. (Prinašamo ta dopis v opomin delavcem, ki se morajo dandanes vedno bati — agentov.) »Otnladioa«, 5—7 št. prinaša sledečo vsebino: Beseda dijaštvu. Bose: Brezpredmetnost vitalizma Maske in profili XVI. — A. Ogris: Guglielmo Ferrpro. Medvedšcek Sirota, Kritika kritike. AmerikanSke univerze. — Goriško sredhješolstvo. — X. občni zbor »Prosvete«. —J. sestanek slovenskih tehnikov. — Dijaški vestnik. — Literatura. — 1 ilo-zofija in religija. — Sociologija in pravo. — Biologija. — Bibliografija. — Narodno gospodarstvo. — Razno. — Umetniška priloga: Lojze Dolinar: Matija Gubec. Akad. društvo »lov. agronomov »Kras« na Dunaju si je izvolilo sledeči odbor: Predsednik Wisiak Rudolf, čand. cult.; podpredsednik Šušteršič Mirko, cand. for.; blagajnik Supanič Ivan, cand. agr.; tajnik Pečnik France, stud. for.; knjižničar Urbas France, stud. cult.; gospodar Pirc Alfonz, cand. cult.; preglednika Mikuž Drago, cand. agr., Hmter-ieclmer France, cand. cult. Nesreča. V šent Jurju pri Litiji je hotela iti te dni enajstletna posestnikova hči Frančiška Verbole skozi vrata na dvorišču. Ko je odprla eno stranico in jo potegnila zopet za seboj, je stranica skočila na nepojasnjen način iz tečaia in je pad!a na deklico. Verboletova je zadobila težke poškodbe na desni nogi. Obstrelil ga !e. Neki 131etni deček iz Lienfelda pri Kočevju je te dni obstrelil nekega 14letnega posestnikovega sina in ga je na desni roki težko poškodoval. Nevarna grožnja. Pretekli ponedeljek ponoči ie aretiralo orožni- štvo v Brebovnicf pri Škofji Loki 43letnega cestnega delavca Matijo Hirschenfelderja, ker je grozil nekemu tamošnjemu posestniku s požigom. Hiršchenfelder mu je tudi grozil, da ga ubije. Zaradi tega se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Pretepavati se je hotel. 201etni delavec Karol Luketič iz Dugega sela na Hrvaškem, ki je uslužben v papirnici v Vevčah, je hotel te dni provocirati prepir z delavcem Francetom Kokaljem. Kokalj pa sc ni brigal za njegove besede in je šel spat. Kmalu nato ie prišel Luketič v Ko-kaljevo spalnico in je svojega tovariša napadel na postelji. Kokalj je moral bežati k sosedu. Na cesti se je spravil Luketič na nekega drugega delavca in ga je obdaril s čudovitimi priimki. Ta delavec pa ie bil hujši od Kokalja, potegnil je iz žepa nož in je sunil z njim Luketiča v hrbet ter mu prizadejal nevarno rano. Požig. Dne 24. t. in. okrog desete ure ponoči je izbruhnil ogenj v hiši posestnika Janeza Milavca v Studenem pri Postojni. Ogenj se je hitro razširil in je v kratkem času uničil hišo, gospodarsko poslopje, slamo in krmo ter se je poprijel nato gospodarskega poslopja Jakoba Milavca in gostilničarke Karoline Turk. Poslopja obeh imenovanih so pogorela do tal. Bila je velika nevarnost, da se ogenj razširi tudi na sosednje hiše, ki so vse s slamo krite. To nesrečo so preprečili domačini in požarna brambn iz Studenega. ki je na vso moč gasita. Na mesto nesreče je prišla tudi požarna bramba iz Postojne. Tako se je slednjič posrečilo ogenj lokalizirati. Skupna škoda znaša 10.000 kron. Kako je ogenj nastal, se še ne ve natanko, vendar se govori, da gre za požig. Orožništvo Je tudi aretiralo nekega tamošnjega posestnika in ga izročilo okrajnemju sodišču v Postojni, ker je lmdo na sumu, da je on zažgal. Mlad defravdant. lOletni delovodja v mlekarni v Krašnji pri Brdu Nande Bencjan je poneveril več kot 1000 kron, napravil je nekaj dolgov in je dne 17. t. m. neznano kam izginil. V isti noč je ukradel svojemu stricu v Ihanu 400 kron vrednega vola in ga je peljal dne 18. t. m. na sejm v Trzin na prodaj. Ker pa ni imel živinskega potnega lista, ga je pozvalo orožništvo na odgovor in tam se je dognalo, da je fant vola ukradel. Mladega defravdauta in tatu je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču v Kamniku. Ljubljana. - »Neža« pa taka — tako je vzkliknil včeraj vsak. ki je kupil in prečital »Bodečo Nežo«. Kaj čuda, da so jo zvečer ljudje toliko pokupili, da smo morali že zvečer poslati v trafiko po več izvodov. . , Jubilej »Neže«. Včeraj je izšla 10. številka »Neže«. Kdor jo hoče imeti potem skupno, da jo da vezati naj pravočasno poskrbi, da dobi vse številke. — XXIII. rediti občni zbor zadruge gostilničarjev, krčmarjev, ka-varnarjev, žganjetočev in izkuhar-jev v Ljubljani se fe vršil 27. t rn. Ob pol treh popoldne ob obilni ude-gležbi v Mestnem domu. Načelnik g. Franjo Kavčič je otvoTil zborovanje, pozdravil navzoče, konstatiral sklepčnost in se spominjal v 1. 1913. umrlih članov. Nato je prestopil k drugi točbki dnevnega reda, k čita-nju zapisnika zadnjega občnega zbora. Tajnik, g. Pintar je prečital zapisnik, ki se je odobril. Na vrsto pride letno poročilo o delovanju zadruge; v preteklem letu. —; Načelstvo ima dolžnost podati članom zadrpge poročilo o delovanju iste. jRazmere gostilničarske obrti se tudi v preteklem letu niso i&boljsule, kur je kriv največ novi policijski aparat, ki je postopal proti gostilmčarju kot najstrožje, vsled česar se je zadruga pritožila na kompetentna mesta. Uspeh te pritožbe pa je minimalen. — Računski zaključek za 1. 1913. in poročilo preglednikov je sledeče: Premoženje zadruge se je zvišalo od 6202 K 95 v na 7584 K 84 v, prirastek torej 1381 K 89 v. Zadružno premoženje z mojstersko in pomočniško blagajno se je zvišalo od lanskih 40.000 K na 42.743 K prebitka torej 2742 K. — Proračun za leto 1914. Izdatki okrog 2500 K in dohodki 2800 K. — Volitve: a) štirje novi odborniki so gg.: Zajec Avg., Škulj Rudolf, Stritar Ivan. Krisch Peter. Trije namestniki gg. Banko Ignac, Krapeš Franc, Gorše Anton, b) Trije novi pregledniki računov so gg.: Soklič, Korbar, Tonejc; c) novi odbornik v pomOč. blagajno je g. An-zlin. č) Novi preglednik v pomočil, bol. blag. je g. Ložar. — § 14. zadružnih pravil še spremeni v diu-getn odstavku. — Sklene se obhgat-no naročilo vseli članov na »Gostilničarja«. (Predlog g. Boleta.) — O. Polak zahteva pojasnijo glede »Slovenčevega« napada na lepake, ki lih Je Izdala Deželna zveza gostilničar-" skih zadrug. Načelnik pojasni to zadevo in označi »Slovenčev« napad za neutemeljen. — Nato se je vršil takoj občni zbor bolniške blagajne članov gostilničarske zadruge za leto 1913. Dohodki 7443 K 25 v, izdatki 7636 K 47 v. Aktivnega kapitala ima blagajna 11.714 K 53 v torej za 451 K 44 več nego lani. Izvolijo se še trije pregledniki računov, gg. Tavzes, Soklič, Heger, na kar zaključi gospod načelnik zborovanje. — Društvo: »Klub slov. amater-fotografov« v Ljubljani vabi vse p. n. svoje člane na društveni občni zbor, ki se vrši v pondeljek 30. marca t. 1. ob pol 9. url zvečer v. salonu kavarne »Ilirija« (Kolodvorska ulica). — Odbor društva: »K. S. A.F.« — Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj ima danes ob pol 4. popoldne v gostilni pri Lovru Šarcu (Rastoharju) letošnji redni občni zbor. Vabimo nanj vse člane in prijatelje društva, da se ga zanesljivo udeleže. — Vožnja s parniki po Ljubljanici. Poročajo, na nameravata v letošnjem poletju dva ljubljanska meščana nabaviti mala parnika za zabavne vožnje po Ljubljanici med Vrhniko in Ljubljano. — Umrli so v Ljubljani: Ola Fon, profesorjeva hči, 12 let. — Sestra Frančiška Hočevar, usmiljenka, 26 let. — Karel Wolf, hiralec, 47 let. — Sestra Iv. Trebeč, usmiljenka, 28 let. — Valentin Kralj, pastir, 17 let. — Marija Rrrneč, mestna uboga, 71 let. — Gabriel Šušteršič, rejenec, 10 ur. — Gregor Hrovat, sedlarski pomočnik, 32 let. — Ivanka Šušteršič, tovarniška delavka, 18 let. _ Neža Sopčič, žena železniškega kotlarja, 48 let. — Marija Tonih, tovarniška delavka, 19 let. — Josip Theuerschuh. sin železniškega vratarja, 3 leta. — Fridoliu Staufer, posestnikov sin, 15 let. —- Ivan Golob, krojaški pomočnik. 25 let. Iva Serjak, hči trg. poslovodja. 5 let. — V mestni klavnici se Je.od 8. marca do 15. marca 1914 zaklalo; 62 volov, 2 bika, 13 krav, 144 prašičev, 148 telet, 38 koštrunov, 141 kozličev. Vpeljanega mesa je bilo 289 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: 1 prašič, 48 telet, 17 kozličev. Opomnja: 5 goved z mal. zobmi. — Izgubila se je črna s svilo podložena ppmpadura z desetimi ključi in denarnica z manjšo vsoto na poti od Narodnega doma do Kri- Iževniške ulific. Ppšteni najditelj naj lo oAAa KrlloviviSki ulici, št. 9. It nadstropje desno. — Priporočamo slav. občinstvu tvrdko D. Zupanc, zlatar. Sv. Petra nasip št. 8 in Wolfova ulica št. 6. — Loterijske številke. Dunaj: 4. 29. 75. 52. 9. Od velikonočne nedel|e 12. do 17. »prlia — 6 dni! Modra miška! Z Magdo Lessing t Največja in najkrasitejša učinkovita veseloigra te sezijel Neprestan bučen smeh! Kinematograf Ideal. Trst. Viljem. smo žc poiocuh« jc žlobudrala v petek po našem morju bojna ladiia »Honenzollern« z Viljemom vred. »Jugoslavija« pravi, da se gre za Utrjevanje trozveze proti Slovanstvu. Menda se \ lijem v resnici s tem namenom fura na-nkrnc — sai germanstvo v zadnjem času res »Švica« pred Rusijo. Nemška manifestacija. O priliki prihoda nemškega Viljema, so bili tržaški Nemci salamensko navdušeni Po noči niso mogli niti spati, ker jim je cel čas rojilo po glavi, kako bodo manifestu ali prihodnji dan. Iti fps nateli so si Pdt HiK in so sli iskat Viljema. Toda imeli so smolo. Najprej so jadrali pioti Miiamaru, tam ga ni bilo: potem so jo udarili v drugo smer in le s težavo se jim ie posrečilo srečati se z Viljemovimi ladijami. Med potjo so peli nemško-nacionaine pesmi. Pa tudi nekaj godcev so vzeli s seool, ti so tiom-petali, da je Viljem od samega ve-selia in navdušenja utripalo srce in da so se celo Opčine tresle. Ko so se s težavo prenh^ v bližino Vilje-n 10ve ladje« so kričali »neil, Heil« Heil!« To je bila prva javna manifestacija tržaškega nemštva. Viljem je srepo gledal, ko mu je neki višji poveljnik razodel, da je ona zastava, ki visi na slovenskemu »Grljanu« — slovenska. Drugih zastav namreč nikjer ni bilo razobeše-nih — baie so od prevelikega navdu- šenja pozabili na to. Samo slovenska zastava je slučajno plapolala blizu »Miratnara« in je Viljemu dala vedeti, da so tu Slovani doma. Nemcem in Italianom je bilo to silno neprijetno, Viljem pa si je to zanimivost, ki Je tu ob Adriji gotovo ni pričakoval. zapisal v svoj notiebuh. Ko pride v Berlin, bo tam poročal o tem škandalu. Samo to je manjkalo, da nismo pozdravili Viljema z »Hej Slovani«. Ta pesem bi ga znala tako navdušiti, da bi bil takoj pripravljen posetiti naš »Narodni dom«. Trst je zares luštno mesto. Vedno nas kdo obišče, posetov ni konca ne kraja. Danes jo primaha Essad paša, jutri princ Wied, potem sam cesar Viljem. Radovedni smo. kdo pride zdaj na vrsto. Menda Berch-told. Smo pač srečni ljudje, ker nam je bila poklonjena od Boga ta sreča, da prebivamo v Trstu. Blizu morja smo, zato pa se vedno vkrcavajo in izkrcavajo razne paše, VViedi in Viljemi. Ljubljančani nas morajo gotovo zavidati, ker v Ljubljano se redko kdaj priplazi kaka podobna prikazen. Oj srečna Ljubljana— je vsaj nihče ne nadleguje. »Piccolo« bo operiran. Zdravniki, ki so te dni preiskal »Piccolo«. so enoglasno izjavili, da je pri »Piccolu« operacja nujno potrebna. Dr. Osmo bi najraje, da bi se dal »Piccolo« operirati na rešilni postaji, drugi pa so mnenja, da je bolje, če še poda za nekaj časa v bolnišnico. Operacija je potrebna na glavi, če se bo »Piccolo« dal operirati, mu bodo vzeli nekaj možganov iz glave. Seveda je vprašanje, če jih ima. Gotovo pa je, da ne bo operacije takoj, ker zdaj ima'ogromno opravkov z goriškitni volitvami. Torej po volitvah. Slovensko gledališče. Danes, v nedeljo ob 3.30 popoldne kot kronska predstava »Navihanci«. Zvečer ob 8.15 drama »V plamenu revolucije«. Narodna delavska organizacija. Danes, v nedeljo ob 10. dopoldne v društvenih prostorih volilni shod, ki ga sklicuje volilni odbor. Volilni odbor pa ima še pred shodom, to je ob 9. uri sejo. Mladinska enketa. Kakor poro ča »Edinost«, se vrši danes, v ne deljo, ob 9. dopoldne v »Narodnem domu«, mladinska enketa, ki Jo sklicuje politično društvo »Edinost« Iz Sv. Križa pri Trstu. Kakor so označili judje gobave ljudi z besedo »lepra«, tako označajo sedaj naši so- cAKiH*« narodno d«l»vce t.~ be*eve alf tri »Zdravnik želodca" jc edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Edna posebnost likerja je meblovane sobe 1 £ Kolesarji! Izšel je £ z lepim razgledom in uporabo vrta se oddajo samostojnim gospodom. Posebna vhoda. Vprašanja na „Anončno pisarno* pod šifro .Vrt*. 1 ri nakupu obuval ni treba iskati trgovin s kričečo reklamo. Pri meni dobile isto ravno tako 1 oceni pa vsekakor boljšo, za kar jamči moj strokovni poklic. Popravila čevljev, Čcfudi niso bila kupljena pri meni, izvršujem vestno in poceni. MARTIN KRALJ, čevljarski mojster, WoIfoya ulica štev. 12 v Ljubljani. Kam daste brusiti? K brusaču !. Kraigherju 1-0 •u/blja.n. a, Židovska ulica. Prvi umetni in fini brusaš z električnim obratom. — Trgovina z jeklenimi predmeti. Poslano. Gospod plcm. Trnku <• žličkama r v I.jubljani. Moja soproga je zadnjega sinčka s Sladinom „sladni čaj“ zredila. Fant je poldrugo leto siar, čvrst in močan in ni bil še sploh nič bolan. Pri prejšnjih 3 otrocih je rabila razne redilne moke, s kojitni ni niti približnega uspeha imela. Sladim priporočam vsem stafiŽem. Spoštovanjem .Vakso Kovač, v. l.r. vojtišlii tirarftiik. V Pulju, dne 23. marca 1914. trgovina z žiatfllmv Ljubljana, Sv. Petra cesta S priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstne zlatnine, srebrnine in ure po jako nizkih cenah. — Vsakovrstna nova dela in popravila sc v lastni delavnici po najnižjih cenah izvršujejo. Lastna izdelovalnica zlatnine iiisrebrnine. ,Singer* šivalni stroji so ne-prekosljivi v trajnosti in vsestransko uporabo. »Singer* šivalne stroje dobite samo v naših prodajalnah z „S“ izveskom. Singer Ko. delniška, družba, šivalnih strojev. Ljubljana, Sv. Pe‘™ cesta št. 4. Novomesto, Glavni trg št. 45. - Kranj, Glavni trg št. 119. - - Kočevje, Glavni trg št. 79. - P P 09 I ■■■ ■ ■ ■ :: prvi slovenski cenik :: domače tvrdke A. GOREČ specialna trgovina s kolesi in deli. LJUBLJANA = m mmm m m m MB Marije Terezije c. 14 (Novi, svet nasp.Kolizeja) MB priznano najboljših ■ ADLER in ES-KA koles ter psaimoiii delov. S B t: Na zahtevo se pošlje vsakomur zastonj. :: § J. GROBELNIK _ prej Franc Souvan sin Ljubljana nasproti lekarne. naznanja, da ima tudi v svoji nanovo urejeni manufnkturni trgovini posebno bogato zaiogo sukna za moška oblačila, Na novo došlo 600 najnovejših vzorcev po brezkonkurenčnih cenah. *! I Zahtevajte vzorce! I ” ■ $ •» Nekaj kar še ni bilo: 4000 m različnih ostankov sukna za hlače in obleke sem nakupil v veliki tovarni za polovično ceno I Prej 1 m K 6—7, sedaj ie K o60. — Cela obleka 3 m stane K 10*80. Prodaja se samo, tioklc-r je ktlj v zalogi! r Za 39 kron Dobe se pri Bernatovlč, Ljubljana, lepi najmodernejši površniki ali double raglan v vseh velikostih in barvah, elegantna obleka najmodernejšega kroja, enovrstni ali dvovrstni gumbi, moderne hlače solidne barve, modni piket gilet ali polsvileni in lahki fini klobuki v vseh barvah. Za 29 kron. Površnik za dečke, raglan Hubertus, elegantno obleko najmodernejšega kroja, lepe moderne barve, separatno kratke ali dolge hlače, imitirane usnjate hlače, klobuk ali čepico marine ali športno. Za 19 kron. Otročji površnik marine Sacco ali Hubertus Costim, kratke hlače v vseh barvah, separatno hlače, klobuk ali čepico. Za 33 kron. Za dame modni angleški kostum (tango fasona) ali pol dolgi paletot, športno pleteno jopico, spodnje ali gornje krilo, bluzo in športno čepico, hišna halja kreton ali pol delain. Za deklice */a ceneje, za manjše polovico ceneje. JVcpremočljive dežne drap-plašče za dame In gospode od 13 bron naprej. . Nadalje vse v najflnejšl vrsti za dame in gospode pošiljam drage volje na deželo znanim odjemalcem brez povzetja na izbiro po priznano čudovito nizkih cenah. i= Postrežba točna Im solidna. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Glavni trg 5.-6. j Teleplion 132. J