Dopisi. Iz Središča. (Smrtna kosa.) Dae 12. t. m. umrl je dr. Fraa Hermaa, aiestai fizik ia železaiški zdravaik v Koprivaici aa Hrvaškem. Pokojaik je bil aaš rojak, rojea 2. aprila 1844 pri Mali Nedelji. Ker so mu roditelji zgodaj umrli, preživel je otročja leta pri svojem ujcu v bližaji župaiji sv. Jurija aa Sčavaici. Njegov pokojai ujec, č. g. Štabec, bivši župnik na Poleaščaku. aapotil ga je v šolo. Osaovae šole je dovršil pri sv. Duhu. četrti razred v Radgoai, a gimaazijo v Mariboru. Bil je bistre glave ia čedaega vedeaja, učil se je samo to liko, da je izhajal s prvim redom. Ako bi tudi zaradi svoje aadarjeaoati bil mogel biti vedao med prvimi, ai ga častihlepje aikoli gaalo. da bi ae potegoval za odliko. katero je v sedmem razreda, kakor aii je često pravil, dobil le slučajao. da sam ai vedel, kako Njegovo posebao veaelje je bila kitara. potlej citre ia tudi piščalka. Bil je vedno tih. človek bi rekel aekako boječ, ia zbog tega so ajegovi zaaaci pogostoma govorili: Skoda, da je tak živi dub v takem mrtvem telesu. Naredivši 1. 1863 skušajo godovajačo, izvolil je zdravilatvo za svoj bodoči poklic ia postal februvarija 1. 18159 doktor mediciae ia o letaicab istega leta tudi doktor kirurgije. Na preporoko svojih profesorjev dobil je takoj službo aekandarija v raestai bolaišaici v Gradci, kder je ostal samo leto dai ia potem odšel kot sekuadarij v Rogaako slatiao, ali prebivalstvo v oadešnji okolici mu ai ugajalo ia zaradi tega se je prosil skoraj v Koprivaico, kder je dobil službo mestaega fizika iii je imel tudi iia skrbi železaiško progo od Zakaaja do Križevca V Koprivnici je kot zdravaik blagonosao deloval oct leta 1871 do svoje preaaae smrti. Vse je ljubilo ia spoštovalo prijazaega ia dobrodušnega gospoda. Oa ai pozaal aikake razlike med bogatiaom ia airomakoai, med oaiikaacem ia prostakom. o ajem bi se moglo reči, da je bil človek, ki ai morda razžalil aikoli aobeaega človeka. Rad je zahajal v kroge svojih zaancev ia sedaj ai bil več tako tih, kakor za svojih dijaških let, marveč zelo dovtipea ter je marsikatero dobro zaaolil. Od siromakov ai jemal aikoli plače, aego je sam pomagal, kder je bila pomoč potrebaa zaradi tega seia slišal večkrat med nieačaai govoriti. da tega uiso ia ae bodo več imeli. V pokiici svojem bil je picea ia veatea ia baa ta njegova velika marljivost glede izvrševanja svojih dolžaosti v korist trpeeemu Ijudstva je atrla ajegovo iaače krepko telo. Ostavil je krepostuo žeao, ueiteljico ia dva mala dečka. Bodi mu rned zaaaci blag spomia ia lebka zemljica ! B. Fl, Z Luč v zgomji Savinjski dolini. Ži- viaski ia kramarski sejem. pošta.)Nis- mo še dozdaj imeli aobeaega sfjma; tedaj smo uložili prošajo aa dotičao mesto, kojo uam ga je tudi dovolilo aa 25. maja. Letošnji sejem je  bil prvi, ki se je precej dobro obaesel; došio je maogo domačega ia ptajega ljudstva, tako tndi kramarjev. Ziviaski kupci so prišli iz bliž- aje okolice, tudi Koroskega, Kraajakega, še oddaljaega Tirolskega. Ziviae je bilo dogaaae 200 parov g:oveje, 500 do 6:)0 drobaice. Ovce ao po večem vse pokupili Korošci ia Tirolci; goveje se je zarad slabe ceae le deaet parov prodalo. Vaa trgoviaa v tem kraji bi bila še živahaeja, ali maajka aam okrajae ceate iz Ljubaega proti gorati Solčavi, kamor po leti maogo tujcey popotuje; a te zelo pogrešamo. Tako bi tudi bila potrebaa pošta v vasi Luče; za ajo ae je že prošaja uložila, pa še ai aa to odloka. Zeleti bi bilo, aaj se aaši poalaaci potegaejo za aas zapuščeae Lučaae ia Solčavaae, da vaaj to dvoje, aeobhodao potrebao, dosežemo. Z Dobrne. (Ogeaj.) Dae 22. juaija ob pol petej uri zvečer so aam oblaki vsipali dež. ob eaem pa povzročili aearečo Reberaiku, gospodarju aa rebru vrha Publjak. Iatemu je aamreč v hlev vdarila strela. Iskra zažgalaje poslopje, ia ker je bilo vse leaeao, je aagloma do tal pogorelo, a z BJira vred eaa krava, eaa praaica z osmero prasci ia že apravljeaa krma. Z voloma je oaesrečeaec med tern bil na delu pri aekem občanu. Leta 1875 je župaija oskrbela zvoaove ia toti so sedaj prvič dobili žalostao aalogo, da so okoličaaom Bazaaajali uro aeareče. V obče je požar, bvala Bogu, tukaj redka prikazea. Od rečeaega časa je pogorela aeka aiša z gospodarskim poslopjem v Loki, aa Klaacu aeka koča, aa Zavrhu klet, a aa Groblji hlev. Za vae te alučaje so vedeli samo aajbližji aoaedje. Sedanji ogeaj se je pa Jahko opazoval maloae po celej župaiji. Vsled tega ae je zbralo čedao število gasilcev. Vodo, ki ao jo aa požarišču rabili, morali so si oskrbovati precej aizko v doliai, dotičae posode je po vrsti roka podajala roki. Nameravali ao brizgalaico spraviti na brib, a ai šlo, tudi vode bi za ajo manjkalo tam. Pač vae hvale vredai ao vrli aosedje. ki so z velikiaii težavami arečao rešili v bližaji bližiai nahajajočo se bišo. Sledečega dae zvečer je gosp. umetaik Karaičaik topličarjem priredil aeko zabavo ter polovico dobodka blagovoljao odmeail pogorelcu. V aedeljo se je za siromaka pobiralo po cerkvi. Razvea tega so mu z darovi pod roko segali aekateri dragi aiilosrčai dobrotaiki. To je bilo vbogej družiai vsaj za prvo pomož. Sicer pa je posestaik bil tudi zavarovaa za aeko malo svoto.