List 23. } • • ( Tečaj LI. I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskai pošti prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskar — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača Qa Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 9. junija 1893 sa se Slovenci le prepozno odločili za svoje kandidate, Politiški oddelek. mfä^^i ruiiiiöM uuuoioix- i^mmm torej niso mogli prav razviti svoje agitacije. Mnogo glasov so jim pa izpleli konservativci z neko zvijačo. Razširili Volitve v Trstu. Te dni vršile so se volitve v Trstu, ki so pokazale Tr- kaj žalostno podobo o tamošnjih političnih razmerah, žaški mestni zbor se je bil razpustil, ker se je v njem bodoči politični razvoj. so bili po mestu novico,- da se je mej Slovenci in konservativci doseglo sporazumljenje, in so vsled tega mnogi Slovenci volili konservativne kandidate. Tako majhno število slovenskih glasov bode vsekako slabo vplivalo na Odločilni krogi se ne bodo na prevečkrat pokazalo, da ne navdaja avstrijsko patri-jotično čuvstvo njegove večine, temveč gospodje močno škilijo boljše čez mejo Nove volitve imele so namen spraviti elemente v mestni zbor Sedaj ko to pišemo vršene so volitve v četrtem in tretjem volilnem slovenstvo dosti ozirali, češ, da razpolaga s tako majhnirn. številom glasov na volišči. Opazilo se je, da je mej tržaškimi Slovenci še veliko premalo organizacije. Mnogo bode še treba delati, edu. da pridemo do kake politične veljave. Progresovska ali do Pred volitvami so se vršila nekaka pogajanja mej iredentska stranka je pa v Trstu jako dobro organizovana Slovenci in laškimi konservativci, ki pa niso pripeljala Od njih se druge stranke tudi lahko mnogo nauče. Ta do nobenega vspeha. Konservativci ki so vladna stranka stranka ni veliko kričala, na tihem je pa pridno delovala Trstu, niso hoteli dovoliti Slovencem misleč da morda sami zmagajo tem da bi se osnovala v Trstu Pi tacih slovenska ljudska šola, še slišati niso hoteli, razmerah pač ni bilo več misliti na kako skupno delo vanje pr i volitvah. Slovenci so toraj sklenili, da v četrtem edu postavijo svoje kandidate, v drugih pa oddajo zato pa inaa pokazati take ugodne vspehe. Volitve so pokazale, da je nižje prebivalstvo v Trstu že večinoma okužil iredentizem. Konservativni listi očitajo Slovencem, da so mnogi volili iredentovce. To je žal tudi popolna resnica. To pa niso Slovenci, kateri se zavedajo r listke, četrtem svoje vestj( odnosti, temveč poitalij Prav z dobro lahko ečemo, da izmej deset Slovencev, ki se v edu so bili olj z veliko večino Trstu poitalijančijo, se jih devet pridruži iredenti Da se progresovci to je kandidatje one stranke, katera hrepen v 1 pa Slovenci poitalijančujejo, pa gotovo niso krivi Slovenci po zjedinjenji z Italijo. Njih kandidat, ki je dobil najmanj sami zlasti slovenska stranka ne, temveč tisti vladni glaso jih je endar dobil še 820 Od vladne stranke sistem ki daj povsod Italijanom prednost, in ne dopušča pa dobil največ 286 gla dobili od 58 do 73 glasov. Volilni izid v tretjem Slovenski kandidatje pa da se osnovale slovenske šole v Trstu. Dokler ne spremeni ta sistem, se tudi razmere v Trstu spremenile - odnejši, kajti zmagala je s svojimi edu je za vlado nekoliko kandidati z najmanj ne bodo. Zadnje volitve so popolnoma obsodile ta sistem kacimi tridesetimi gla večine. Ta izid se pa nikakor Toda žal malo je upanja, da bi vlada že sedaj spo ne more popolnoma ugoden imenovati tem edu znala svoje napake. Na Dunaji vlada vedno nekak strah volijo namreč adniki. kater so seveda volili vladne pred slovanstvom to si Italijani dobro izkoristiti kandidate. Od nezavisnih volilcev je pa tudi v tem raz redu večjemu utegnejo v Trstu zopet z nemštvom začeti pre večina oddala svoje glasove Tak izid je gotovo žalosten :a progresovce. Pričakovali smo, slovenski kandidatje dobe več glasov. Nekoliko je kr da ie tako malo Slovencev volilo, v prvi vrsti to. ganjati iredentizem kar seveda ne bode imelo nobenih da vspehov Nemštvo na Primorskem nima nobenih korenin in tudi nobene prihodnosti. Jerlini jez, ki se da postaviti da proti edentizmu so Slovani. Slovanski element je na teh •m .P . a^^aVa^ a ^kM Ari Primorskem močnejši, nego si vlada misli, le poiskati ga iz nekaterih progresovcev in nekaterih konserv^ativcev zmerna je treba Trstu je res italijanski živelj močen, ali če liberalna stranka. Ta stranka bode pa nekaj časa hodila po vlada resno hoče pospeševati slovanstvo, pa bode kmalu videla, da se bode zlasti v nižjih razredih začelo kmalu spreminjati na bolje. Okrepčanje slovanstva v drugih sredi. Cez nekaj mesecev se pa pridruži progresovcem, ki bodo zopet v novem zboru imeli večino, kakor so jo imeli v raz- v v puscenem. Shod moravske narodne stranke. V nedeljo je krajih na Primorskem, bode tudi močno vplivalo na Trst. bil v Brnu shod zaupnikov narodne stranke. Na tem shodu m bolj se drugod še podrežejo korenine italijanski ire- sta govorila državna poslanca Začek in Fanderlik. Poslednji je posebno naglašal, da se morajo Cehi sedaj posebno potegovati za narodno jednakopravnost in delati na to, da se obnovi prejšnja desnica. Za obnovljenje češkega državnega prava denti, tem boljše bode tudi v Trstu. Pred vsem je potrebno, da se vodstvo tržaške vlade izroči v roke možu, ki bode kos tej težavni nalogi, ki bode vedel kaj sedaj ni pravi čas. Poprej je treba sporazumljenja z Nemci, njegova dolžnost v pokrajini, ^ki je po ki je pa mogoče na podlagi narodne jednakopravnosti. večini slovanska, katerega bode vodila stroga pravičnost do vseh narodnostij, kateri ne bode dajal nobene prednosti italijanskemu življu, kateri bode imel pa tudi dovolj poguma stopiti Italijanom na prste. če tudi je zlo jako globoko se zarilo, vendar se pa še da izruvati. Vedeti je treba, da se Italijani ne odli- Mladočeški shod je bil v nedeljo v Jiglavi na Mo-ravskem. Dr. Herold je zagovarjal narodno jednakopravnost in češko državno pravo. Hudo je grajal Plenerjevo postopanje v delegaciji in opravičeval mladoceško rogoviljenje v deželnem zboru. Shod je izrekel mladočeškim poslancem zaupanje, neza-panje pa dvornemu svetniku Mežniku in dr. Fande.rliku. Zagrebški mestni zbor. V zagrebškem mestnem kujejo baš s pogumom. če bodo videli, da vlada v Trstu zboru se je pokazalo hudo nasprotje mej vladno stranko in stroga roka, ki ni pripravljena se jim udati^ pa bodo veliko volnejši. Kaj je pa storiti tržaškim Slovanom, dokler ne pride ^e prepričanje v vladne kroge? Nič druzega, opozicijo. Poslednja je hotela interpelovati župana zaradi postopanja policije proti vseučiliščnikom ob poslednji deželnozborski volitvi. Župan pa ni dopustil interpelacije, izgovarjajoč se, da boljše organizovati se, da bodo vladni Slovani še vedno kakor krogi spoznali, da mesto izvaja policijo le v prenesenem delokrogu. Ker je večina pritrdila mnenju županovemu, je opozicija zapustila dvorano. so Ogersko. Najvišje sodišče je obsodilo komornskega važen faktor v Trstu. Z vladno stranko opata na 70 gld. globe, ker ni izvrševal ukaza naučnega mi- se jim pa ni spuščati v nikaka pogajanja, dokler se raz mere bistveno ne spremene. Taka pogajanja duhove druzega pa nič. Poslednji dogodki so begajo dovolj nistra, po katerem se morajo krsti otrok iz mešanih zakonov naznaniti duhovnemu pastirju tiste vere, v kateri se po državnem zakonu ima otrok vzg ojiti. Ta razsodba je zaradi tega važna, ker je najvišje sodišče priznalo postavnost ministrovemu ukazu, očitno pokazali, da od vladne stranke mi nimamo priča- o kateri se je poprej dvomilo. Učai minister je poprosil za kovati pravičnosti, ravno tako kakor od iredentovcev ne. jeden prepis razsodbe. Obupati pa nam ni treba. Prej ali slej se bodo odprle oči odločilnim krogom na Dunaji, kam da sedanji sistem bodo dogo- Srbija. Volitve v skupščino so končane. Voljenih je pelja. Še jedne ali dvoje take volitve, pa jo 120 radikalcev, 10 naprednjakov in 1 liberalec; v treh okrajih je treba ožje volitve. Oddanih je bilo vkupe 231.541 glasov in sicer 204.174 glasov za radikalce. 26 945 za naprednjake spodarili gospodje, ki imajo sedaj veliko besedo pri tr- in 422 za liberalce. Pri zadnjih volitvah, ko so z nepostavnimi žaškem namestništvu. Tržaški Slovenci so preživeli barona sredstvi prodrli liberalci, oddanih je bilo 235.000 glasov. Ta Pretisa, pa bodo tudi Rinaldinija. ^^^^ volitev jasno kaže, da je ogromna večina naroda na radi- kalni strani. Kaj premorejo liberalci v Srbiji, kažejo številke --231.541 in 235.000. Pri ravno završenih volitvah je vodstvo v liberalne stranke sklenilo volitev se ne udeležiti in vendar tako Politični pregled. majhna razLka mej prej in sedaj došlimi volilci Liberalni Delegacije. Minister vnanjih stvarij grof Kalnokv sklep torej ni imel velikega vpliva. je te dni v delegacijskih odsekih razlagal vnanjo politiko. Razmere se niso od zadnjega delegacijskega delovanja skoro • v nic Nemčija. o veliki neslogi. Volilno gibanje na Nemškem priča jasno vlada ondi mej posameznimi strankami. v se spremenile. Trodržavna zveza še vedno obstoji in je njen značaj Kandiduje se vse navskriž, tako, da o konečnem vspehu jako miren. Odnošaji z Rusijo se boljšajo, posebno car je jako ^^ ^^oč prav ničesar povedati. Z ene strani se zatrjuje, da bo miroljuben. Na Balkanu ni nič vznemirljivega. Bolgarskih nova zbornica po večini za vojaško predlogo, z druge strani razmer grof Kalnoky ni nič omenjal, v Srbiji se je prevrat se pa temu zopet odločno oporeka. tako gladko zvršil, da se o kaki revoluciji še govoriti ne more.' Francija. Zbornica sklenila je zakon, po katerem novo srbsko vlado je Avstrija v dobrih odnošajih. Z Rumu- osobe službujoče v javnih službah ne morejo biti voljene v nijo so pa le neka gospodarska nasprotja. Najbolj veselo je v se pa, da je minister izrekel nado, da se odnošaji v Evropi tako zboljšajo, da se bode lahko celo mislilo na razoroževanje. menila svoj sklep, in sicer v toliko, da le državni uradniki in zbornico. Po zmerno-republikanskih listih nastal je vsled tega sklepa velikaask hrup, vsled česar je zbornica nekolike spre- Kalnokyjeva pojasnila niso le pri nas, temveč tudi v Rusiji duhovniki ne morejo biti voljeni v zbornico. S tem je zbornica napravila najboljši vtis. — Minister Kalay je pa delegatom razložil, kako da v Bosni napreduje kmetijstvo, obrtnija, trgo- pokazala zopet svoje sovraštvo proti duhovščini. Bo tudi senat pritrdil temu sklepu, se dvomi. Več dopolnilnih vo- vina in šolstvo. V Mostaru se osnuje nova popolna gimnazija, litev na Francoskem je pokazalo, da liberalci vsled panamske Nove ceste se delajo, blagostanje prebivalstva se vekša. afere niso izgubili še zaupanja pri ljudstvu. Vse kaže, da bodo Volitve v Trstu. V drugem razredu so zmagali iredentovci ali progresovci. Ker v prvem zmagajo konservativci, drli liberalci. afere niso izgubili še i pri prihodnjih volitvah v zbornico, ki bodo jeseni, zopet pro- bode v novem mestnem zboru s prva majhna konservativna Rusija Ruski car Aleksander III mudil se je mi večina, ker bodo Slovenci iz okolice podpirali konservativce, noli teden v Moskn in položil temeljui kamen spomeniku carja Ta večina bode sprva in bolj navidezna. Snuje se že sedaj Aleksandra Moskv ]e ojega vladarja prep vzpre jela in vsi moskovski listi sedaj po odhodu em v prelepih so morale od Indij nekoliko zemlje, da so napravili člankih lavijo skrbnega, dobrega in miroljubnega sedanj ruskega vladarja Belgija. povišanje vojske T ministrstvo pripravlja predlogo za vojaško postajico v varstvo trgovcev s postavili 70 mož. Ta postaja je bila kožuhovino ir malo časa. Leta Belgiji je močneje vojske najvtč treba notranjih delavskih razmer. Socijalistiški duh k PJ delav daj om bolj vlado s skrbj Sicer pa radi ondi tudi 1812 so JO pali Indijani In vse vojake pobili publikanski duh mc razširjen Belgijskem Po vojni, štiri leta pozneje, so zopet kupili od Indijancev precej zemlje ob Michiganskem jezeru blizu reke Čikaga, obnovili prejšnjo vojaško trdnjavo. Obnovili so zopet vojaško postajo stvo naseljencev Če tudi se je mnogo storilo za endar nikdo ni maral iti tje Leta ll^^Mi^B] Obrtnija...........I825. je bllo le 24 belih ljudij razen vojakov tu nase- Ker naselba ni uspevala, odpravili so tudi vojaško Čikago in Kolumbijeva razstava. Ijenih posadko Narodnih prepir (Dalje.) kakor so v Avstriji, ne poznajo v Čikag saj sedaj ne. Tukaj se ljudje tudi bolj bri gaj o kakor za gospodarstvo. Pridobivanje denarja je Čikag u Tedaj tukaj ni bilo po ogromnih pragozdih nobenih cest, in potov. Leta 1830. so Zjedinjene države sklenile zgraditi kanal od Kanadskih jezer skozi reko Čikago in Illinois k Mississipiju, da bi mogli preskrbovati razstre v Ameriki pr stvar. Prebivalstvo mesta sako leto za kacih 100.000 prebivalcev, in sploh se povekša vsi najdejo dela. Zgoraj smo Dosedaj je bilo to pač postati drugače. Angleži so se začeli bati, da mesto zgubi sene vojaške posadke v teh krajih. Pa še tedaj ni nikdo veroval v bodočnost čikaške naselbine, ki je tedaj štela kacih 300 ljudij, mej temi pa le polovico belih, drugr so ekli da v Čikagu ni narodnih bojev, res, ali v prihodnje pa utegne bili Indijanci Zamorci in mešanci. Vendar je tedaj dr svoj o leško-ameriški značaj, ker se vedno priselj to žavni komisar naselbino uredil, omejil, nezasedeni deli so se ponujali na prodaj po poldrugem dolarji oi za to nizko ceno ni bilo kupcev. alo Pa še liko tujcev. Dosedaj se je tukaj potujčevanje hitro vršilo Otroci došlih Nemcev ali Čehov so se navadno že Največ kr temu, da se ljudje v tem kraji neso Angloamer unuki so čutili čane in niti materinščine dobro več umeli niso, pa gotovo bili že popolno angleški govoreči izha- marali naseljevati, je bil strah pred Indijani, pred kate bilo težko braniti naselbine. Leta 1833. so Zjed terimi Ne Američani. Od kar so se osnovale neangleške šole države popolnoma zmagale Indijane in jih razpršile katere so podvrgle. Sedaj je bila zagotovljena varnost v teh j^jo vrsi vec časopisi v raznih jezicih, se pa to raznarodovanje ne tako hitro. Posebno nekateri deli mesta dobivajo krajih, začenja tem letom se pa tudi prav za prav Čikago star je torej 60 let (Dalje sledi.) nemški značaj. S posebnim zakonom se je vpeljala občna šolska dolžnost in hkratu določilo. da se mor v vseh šolah poučevati angleščina. Proti temu zakonu se pa za Obrtnijske raznoterosti. Varstvo zoper rujo železnih delov, ležečih pod čenja upor pri neangleških prebivalcih. Nemce so neko- vodo. Dosedaj nimamo se pravega m povsem eg a liko potolažili s tem, da so v mestne šole vpeljali nemščino kot neobvezni predmet, katere se uče tudi mnogi Nenemci. Sedaj ga nekaj besed iz mladih dnij čikaškega mesta. Zemlja, kjer sedaj stoji Čikago, je bila znana že v sedemnajstem stoletji. Tedaj so tjakaj prišli prvi francoski misijonarji spreobračat Indijane Tedaj so prišla v Evropo prva poročila o silno rodovitnih pokrajinah ono stran kanadskih jezer, o velicih rekah, ki ondi teko in rudečekožcih ondi bivajočih. Omenjali so majhno reko Čikago, po kateri Indijani vozijo proti Mississipiju. vsem osemnajstem stoletji so sredstva, s katerim bi se prepečila 1 t. d ki leže v odi uj Najbolj običaj železnih delov sredstvo • • cevi] bilo do sedaj falt. Asfaltirani železni predmeti se pod vodo dolgo časa ohranijo brez ruje, a vendar se s časoma začno delati Da njih rijaste lise, ki se potem hitro širijo in asfalt odstra Bolj trpežno kakor asfalt je po nijo. stopno sredst\ ejših poskiišojah na- doticni železni deli (cevi i. t. d.) se dobro okrtačijo z jeklenimi krtačami, da jim odstranimo vso nesnago in tudi rujo, ako se jih je uže prijela, potem se pa s cunjami Nato vzamemo dobrega portlandskega cementa, gost kakor kaka barva in namažemo dobi zdr pomešamo z odo da ž niim doticno železo. Pozneje potresemo še suhega cementa niim po namazanih delih ajbolje s pomočjo male vrečice, kakor nekateri evropski lovci se to 3 casi posusi odi pri formah za kovinsko litje. Ta manipulacija se ponavlj Konecno naj se po 5 6krat a vselej A zahajali v te kraje, ali še niso ustanovili nobenega sela počakati, da se cement dobro posuši v teh obširnih pokrajinah. Leta 1804. je priš kožuhovino John Kindie v te kraj^ Zgradil si kanadski trgovec s je ob izlivu eke Čikago v Michigansko jezero leseno hišo in je dolgo tr anci, ki so mu ostali celo prijatelji o kr John Kindie slavi še sedaj goval z Indijar vavih vojnah. Ijitelj čikaškega mesta. Tedaj so ti kraji bili še v oblasti Indijanov. dinjene države še tukaj neso imele nobene moči. kot uteme Zje- Kupiti Škorec. Mej najpridnejše zatiralce mrčesov šteti je škorec. kadar ženeš živino na pokošene travnike ali po- 0 škorec. To zaradi tega, da Posebno, žeto polje, pridruži se hitr t obira obade 1 kateri z brenčanjem vznemirjajo živino. Ta Prilivanje drevesom. Po leti je treba prilivati sad- žuželka, ki živino nadleguje v juliji, avgustu in septembru, ^^^^^ drevju, ki raste na zemlji, katera ne drži moče. kadar jo ni tako lahko dobiti, leže svoja jajca v kožo govedom. Iz teh jajec se izležejo ličinke in sedaj se na-rede živini muzolji. Ličinka ostane do junija ali julija druzega leta v koži. Ko je tako zrasla, zapusti svoje bi- pn- livanjem dosežemo, da ne odpade nezrelo sadje in pa da drevo dela sadne popke za drugo leto. Prilivati se pa ne sme prav blizu debla, temveč malo proČ, ker vodo srkajo male koreninice, pa niso prav pri deblu. Kose in srpi se raje brusijo, ako se denejo pol ure vališče, če je poprej ni kak škorec živini izvlekel, pade P^^^ ^ vodo, kateri se je prililo pol odstotka žveplene kisline. nä tla in se v tleh spremeni v bubo. sedmih tednih pa izleti iz bube obad. Škorci pobero na stotine obadov in njih ličink, katere potem ne nadlegujejo živine. Škorci ms z Poučni in zabavni del. s 9 pa zatirajo tudi druge kakor škodljive mrčese. črve majskega kebra, raznovrstne manjše ličinke in črve. Po letu pobirajo kobilice, kebre in leteče žuželke po travnikih in njivah. Po želji pobero pa mnogo gosenic. Balkanska mesta. Gabrovo. Iz Kazanlika pelja pot proti Gabrovemu s prva mej pokončavanjem škodljivih mrčesov škorec veliko lepimi rožnimi vrti in orehovimi gaji. V lepem orehovem koristi kmetu, zato bi da pa moral gojiti, ne pa prega- gaji je lepa vas Hasat (Haskiej). Ta vas je pod turško ______1___i.* _ . • 111 1 .VI Ol. vr • njati, kakor se semtertja rado pripeti. Škorci se hitro vlado bila skoro popolnoma turška. S tega časa se je pa množe, ker vale dvakrat na leto po kacih šest mladičev, vse bistveno spremenilo. v Ko so se približale ruske čete, so Turki po večjem pobegnili in se večinoma niso več povrnili. Sedaj je v Natančneja opazovanja so pokazala, da par škorcev s svojimi mladiči pokonča na dan nad 300 žuželk Skoro mej njimi jedva 300 vsake tri do pet minut prinese škorec v gnezdo kako Hasatu nad 1100 prebivalcev in žuželko. Iz povedanega je vidno, kako strašne množine Turkov, ki so vsi jako ubogi, umazani in raztrgani. Ne škodljivcev pokončajo škorci koliko dalje od te vasi je lep gozdič Šejnovo, kjer se je kraji Škorec je tica selilka, ali ostane jako dolgo v našem turška šipkovska vojska udala ruskemu generalu Skobe Pomladi zgodaj pride in še zapusti. Škorec je marljiv in vesel tič pozno v jeseni nas levu. Dalj pi pod gorami je pa kaj prijazna pri Šipk velika bolgarska vas Pred usko-turško vojsko je to selo bilo celo mesto kazen. Pravi vzgled marljivosti je, skoro nič ne miruje. Navadno gnezdi v drevesnih duplih, rad pa tudi napravi imelo je nad 700 hiš, katere so bili popolnoma razdrli, kajti tukaj okrog so se vršili največji boji. Sedaj se je svoje gnezdo v umetno napravljene škatlje, katere mu človek postavi. Včasih je pa tudi zadovoljen s kako špranjo v zidu ali strehi. v Skorčeva korist se pa tako splošno ne priznava, kakor bi bilo želeti. Mnogi ga hočejo razkričati celo za škodljivca, ki krade grozdje, češnje in tudi zrnje, in še verjeti nočejo, da škodljive žuželke pobira. Natančneje nekateri nočejo živali opazovati, tudi najslavnejšim priro-doznancem pa ne verjemo. Mnogi kmetje celo vojno napovedujejo škorcem in bi jih najrajše polovili in podušili. Posebno jih pa jezi, če kdo na drevesa obeša kake škatlje, da bi v njih škorci gnezdili. Kdor je imel škorca v tičnici, se je pač prepričal. vas že zopet precej opomogla. Ima že blizu 2000 prebivalcev in novo cerkev. Od te vasi pelje v ovinkih cesta čez Balkan. Okrog te ceste grobi in spomeniki potnika spominjajo na grozne dogodke koncem avgusta leta 1877. Vidijo se še ostanki utrdb in nasipov, v katerih so se Rusi bojevali. Na vrhu je jako lep pogled proti jugu na trakiško planjavo in Rodopske gore, proti severu se pa razprostira gorska gozdnata pokrajina z mnogimi potoki, iz katerih se zbira reka Jantra. Po tem goratem kraji raztresena je skupina manjših kmetskih koč. Le v jednem kraji v nižavi vidi se več rudečih da ne je vinskih jagod. če mu vinsko jagodo ponudiš 1 pa jo morda iz radovednosti vzame v klun, potem jo spusti na tla ter se je več ne pritakne. Zato pa priporočamo kmetom, da varujejo škorce in vse store, da se streh. To je mesto Gabrovo. To mesto ima visoke hiše, ozke ulice in lepe prodajalnice, sicer pa ima popolnoma krščanski značaj. Tukaj ni Turkov, minaretov in harem-skih zidov. Hiše so krite s pločami. Skozi mesto teče ali skoro bi rekli dere reka Jantra, čez katero drži v mestu šest mostov. Mesto šteje po poslednjem ljudskem števi- tiči naselijo na njih posestvu v večji množini. Dobroto 'J^^J^ ^^^^ prebivalcev in mej temi je 7948 Bolgarov, bodo s tem povrnili, da bodo pokončali veliko število mrčesov in torej odvrnili velike nadloge. 15 Turkov J Nemcev in Grkov. Turkov sploh okrog Kmetijske raznoterosti. Ržene in pšenične otrobi so jako dobra krma za živino. Po skušnjah so ržene otrobi posebno dobre za krave, Gabrovega ni. V vsem gabrovskem okrožji so po zadnjem ljudskem številjenji našteli 26 mohamedancev mej 34000 Gabrovem in okolici ni bilo Turkov tudi ker imajo več mleka in boljše mleko, otrobi so pa bolje za debelenje živine. "V ce jim dajo. Pšenične prebivalci. pred osvobojenjem Bolgarije. Razen turških žandarjev in uradnikov ga skoro ni bilo mohamedanca. spomini Gabrovega sezajo letje letji Zgodovinski v 18. sto- prejšnjem sto- ; mesto je torej novejšega izvora. t so gabrovski trgovci že trgovali z Rusijo in Rumu- 0 1 nijo Leta 1798. so bile mesto sežgale turške vojske, ki Neko ne bas lepo prikazen pa imamo omeniti o so šle proti puntarjem v Vidin Leta 1829. je zašel ge Opaža se precejšnje nasprotje mej tako ime • • vy _ • Kiselev Gabr umaknil preko Svistova in Sipko, ali se je kmalu zopet Gäbrovem. novanimi boljšimi stanovi in drugimi meščani katerega drugod v Bolgariji navadno ni. Pr nekako prezirajo Gabrovo je posebnega pomena za bolgarski Popolnoma razvoj njem veku. Pr šol Bolgari niso bili niti v odni ;red- samostanih in cerkvah so bile šole, v katerih so se učenci učili čitati in pa na pamet učili od- ubožnejše, kakor to opažamo tudi pri nas, zlasti po manjših mestih. To nasprotje izvira še izza turških časov m z Pod Turčijo so ki so imeli denar, nekaki posredo- veseljem lahko omenimo, da se manjša bili boljši stanovi fitavke iz cerkvenih knji Te šole bile so v pr vrsti valci mej vlado in nižjim kristijanskim prebivalstvom in pripravljalnice za duhovski stan začetku tega stoletja so se začde snovati pod vplivom grških škofov in bogatih trgovce boljše šole katerih vspeh je bil pa slab, ker so vsled tega bili v večji vel jevali tudi denar proti oderuškim obrestim « še dandanes. Navadno so pa poso kar Take veljave pa ti boljši stanovi delajo rbodži €0 šole bile grške in torej v njih učenci učitelja niso imenovani nikdar nikjer v Bolgar niso bili dosegli razumeli. Za Bol je torej bila tedaj nastopila po dobna doba, kakor jo še skoro vsi pomnimo po skem Bolgai Sloven kakor v n. pr. nekaterih drugih Turčiji podjarmljenih deželah na Grškem pa tudi v Srbiji. Bol 6 je že po in na Za v Koroškem žal še sedaj ni prenehala. to bili žalostni časi; Turki so jih pritiskali gmotnem oziru, v duševnem jih je pa stiskala in potuj- so svoji naravi jako demokratičen lika stanov ni mogoča. zato posebno velika raz- čevala grška cerkev vedal. Narod se je pa tedaj še malo za Prebivalci v gabrovski okolici delstvom in živinarstvom. se pečajo s polj koz Prebivalci Rusko-turška vojna 1828 in 1829. leta je pa ne- kosmate kape Tu vidiš velike cede goved m nosijo široko, volneno, rujavo obleko in Kmetice imajo modre kapice, iz pod ka- koliko probudila narod bolgarski iz duševnega spanja terih jim zadaj visi bel obec. Ljudje so jako prijazni Začelo se je nekako odno gibanje Leta 1835. so v zelo delavni Kaj prisrčno pozdravljajo vsacega tujca čisto Gabrovem nekateri bolgarski trgovci osnovali prvo bolgarsko šolo pod vodstvom za bolgarski duševni razvoj jako zaslužnega meniha Neofita, umršega leta 1881. Osnova bilo tako lahko delo. Poleg ovir z državne daleč od Gabrovega je mestece Trjav kjer premogovnik tem mestu je mnogo zidarj kvenih slikarjev, ki hodijo na delo po vsej Bolgariji in cer Ob te šole pa ni in cerkvene strani Hitro so se priredile po in tiskale v Srbiji posnemati in tudi pomanjkovalo učnih knjig, raznih grških in ruskih knjigah Gabrovčane so kmalu začeli drugod cesti v Trnovo je pa Drjanovo » nad 3000 prebivalcev Hiše v katero mesto ima nekaj tem mestu so pri tleh zi- dane, više pa lesene in s pločami krite gozdov je gabrovska okolica sploh jako prijetna Zaradi mnogih če tudi snovati bolgarske šole prebudile in ga pripravile za veliko se je končala s tem Te šole so narod podnebje ni tako milo kakor na južni strani Balkana cerkveno borbo ki da so se Bolgari odločili od grške Poučni in zabavni drobiž cerkve in so v cerkvenem oziru postali samostojni Gabrovska šola se je lepo razvijala že pod Tur Slovnica hebrejščine 1 iz nje prihaja pod Turčijo se mnogo sedanje bolgarske inteligence Se vseučilišči v Zagrebu t!UU, » ----- J tem hoče pisatelj olajšati učeoje hebrejščine i al Dr. Juraj Dockal, profesor na Slovnico hebrejsko ka v hrva bila razširila v nekako meščansko šolo hrvatski zlasti bogoslovski mladini Knjiga jako jasno pisana s azredi 1 v kateri so se poučevali predmeti 1 ki se m porabna tudi za Slovence X - # • • zanimajoče se za hebrejšci drugod po srednjih šolah Po osvoboienji Bolgarije Srbskih šol v Turčiji je 111 na katerih učencev in 18 učenk njih poducu) 127 telj 3926 m se je spremenila v realno gimnazijo m na njej poučuje ^^^^^^^^^ v Carigradu ucenci, v Stari Srbij" jedna šola z dvema učiteljema m 68 učnih močij. Obrtnija je v Gabrovem že dolgo precej razdta. Že dolgo tu izdelujejo nekako raševino iz volne, ki se imenuje šajak. Tega blaga se izdela na leto kacih dvesto tisoč vatlov. Nekoliko se ga proda v Bolgariji- nekoliko 88 šol s 101 učiteljem in 3458 učenci, Makedonij pa 31 šol, s 869 učenci in 110 učitelji učitelj t pa izvaža v Turčijo, največ v Malo Azij Veliko se v baniji je jedna šola s 50 učenci in srbskih učencev je torej samo v btan brbi) dosti učitelj ni, ker Yečj v Al število V Makedonij katere so največ poslali iz Srbij ali učencev prebivalstvo po večjem bolgarsko Gabrovem izdela vrvic s katerimi v Bolgariji obšivaj posebno žensko obleko. Te vrvice, ki .se tudi izvažajo posebno v Srbijo. imenujejo gajtan zadnji Gabrovem izdelujejo tudi mnogo usnja, posebno Prejšnje čase so posebno izdelovali lep satijan, , ali ta obrt je pa Gabrovena tudi cvetelo Deželni zbor zsi vojsko, katerega so izvažali po vsej Turčiji Posl. Hribar poroča o zgradbi dekoracijske shrambe za deželno gledišče čas opešal. Včasih je v imenu finančnega odseka predlaga 1.) Za ožarstvo Ta obrt so pa Turki zatrli iz nezauupanja ggoo gld zgradbo dekoracijske shrambe za dež. gledišče dovoli se znesek 2 Dalj se dovoli proti Bolgarom, nože in jagatane Sedaj v Gabrovem izdelujejo samo še mostu na odru znesek 300 rata 400 gld 0\J\J J^IVA. K,J KA^A, t- razširjanje kostumnih za napravo vzdigovalneg; za napravo parnega apa kladiš nad na]- \ išjim ramenom prozorišcnih stopnic 300 gld. Vkup torej nega odseka predlaga, da naj dež. odbor onim krajem. ne 1000 gld 3) Vsi ad 1) 2.) navedeni zneski izplačajo bodo shajali z 20 o/^ priklade, dovoli nad 20 o/^ priklade na naj se predujmoma iz dež zaklada. Predlogi se vzprejmo brez neposrednje davke. Predlog se vzprejme. Posl. dr. Tavčar ugovora. Posl baron Schwefel poroča o prepustitvi v posesti poroča o določitvi gotovega časa za vsakoletno sklicanje dež. dežele se nahajajočih glavinskih delnic lokalne železnice Ljub- zbora in v imenu upravnega odseka predlaga nastopno reso- Kamnik vladi po ceni 50 odstotkov nominalnega zneska Držav kedar dobi glavinske delnice lucijo : Deželni zbor kranjski izreka, da je nujno potrebno, da ima za 70.000 namerava odkupiti kamniško železnico, toda takrat, se vsi dežt-lni zbori v prihodnje vsako leto redno sklicujejo v i lasti. Dežela določeni dobi k zasedanjem in da se posebej kranjski deželni se niso v teh delnic. Deželni odbor mnenja da zbor skliče vsako leto k rednemu zasedanju v drugi polovici je te prodati. Tudi finančni odsek je tega mnenja, na kar se meseca aprila; deželnemu odboru pa se naroča, da v tem sklene te delnice prodati d Prošnja pisatelja Jak. Al z naročilom, da glede njegovega preskrbljenja v tukaj za 50 nominalne vredoosti. oziru vse potrebno ukrene". Resolucija se sprejme. Isti posL Li v rešitev poroča o prošaji meščanov in obrtnikov v Krškem, da se sklene se izroči dež odboi nji hi peticija zarad podržavljenja južne železnice. Poročevalec to- ralnici z redom usmiljenih sester sklene primerno pogodbo; isto- prošnjo združi s poročilom o predlogu posl. Murnika glede tako se izroči dež. odboru v rešitev lenjivasi za podporo prošnja županstv v Do podržavljenja južne železnice in predlaga v imenu upravnega preneha se adalj napravo občinskega mostu. Seja na to odseka: Deželnemu odboru se naroča: ob 3 popolud Posl. Suklje stavi nujni predlo da se obrne do rav- % nateljstva c. kr. priv. južne železnice, da prenaredi reformna se Deželni tarifo; zbor naj skleni : a) Ker se vsled mnogih dodatnih kreditov da se obrne do c. kr. trgovinskega ministerstva, da ves svoj vpliv porabi v to, da se reformna tarifa c. kr. priv dovoljenih tekom tega sesijskega oddelka kaže izdaten primanj- južne železnice brž ko mogoče premeni; kij nasproti svoječasnemu proračunu deželnega zaklada za visokega c. kr. trgovinskega ministerstva s sprošnjo, 1893. pooblašča se deželni odbor, da pokrije primanklj da se obrne do da pre- blagajničnih preostankov, oziroma potom kreditne katera pa ne sme prekoračiti svote 50 000 gld vzame država promet po južni železnici, ako bi ta ne predru- operacije, gačila tarife, in da vse potrebno ukrene, da se svoječasno po-Kredit, do- državi južna ž^l. znica". Predlogi se vsprejmo. Posl. Murni k voljen za podpore po uimah poškodovanim zviša se od 4000 poroča o predlogu posl Kersnika na 6000 gld Predloga se vzprejmeta glede slamarskega obrta v Posl dr. T v ze poroča o načrtu novele k zakonu z dne 26 oktokra 1887. dež. « zak. št. 2, 1888., agrarski zakon. . Prenarede se nekateri pa- Stegnar poroča Domžalah. Poročevalec v imenu upravnega odseka predlaga objavljeni nasvet Kersnikov. Predlog se vsprejme. Poslanee grafi tega zakona zadevaj razdelbo skupnih zemljišč redbo dotičnih skupnih pravic do njih. uživanja in oskrbov Posl P poro'^a o samostalnemu predlogu gosp glede preskrbov poslanca o nekaterih paragrafih letnega poročila dež. odbora, ki se vzamejo na znanje. Posl. Hribar nasvetuje, da se -dež. odborniku in poslancu, gosp. ces. svetniku Murniku na zaslugah, katere si je kot član konsorcija za dolenjske v ze kraških pokrajin s pitno vodo in leznice in upravni odbornik teh železnic pridobil za deželo- v imenu upravnega odseka predlaga: Deželnemu odboru se Kranjsko, izreče poslovati pri visoki vladi, da kar hitro mogoče pred pritrdi temu predlogu. loži državnemu zboru pokrajin s pitno vodo VIši po prispevkih di zahvala visoke zbornice. Zbornica soglasno- — Na.to deželni glavar s trikratnimi načrt zakona o preskrbovanji kraških „Slava" klici presvitlemu vladarju zaključi sejo in ob enem n sicer na tej podstavi, da se pokritje tudi zasedanje. - dežele Papež se strinja s tem predlogom, vendar pa pričeta v tem oziru nadaljujejo in se naj ne ča Predlog upravnega odseka so na to vzprejme udeležencev. Poslanec dr. želi, da se dela ka na ta zakon 1st — Osobne vesti. Današnji uradni list ve iz zanesljivega vira poročati, da je voditelj deželne vlade kranjske gosp. dvorni svetnik Viktor baron Hein ime- poroča od dež. odbora letnem poročilu: Agrarne razmere poslanec novan deželnim predsednikom vojvodine Kranjske. Po čilo zame se na znanje. Posl. .dr. T Notarjem v Eibnici je imenovan g. Ign. Gruntar, dosedaj notar logu C. kr. dež. agrarske komisije v Ljubljani zaradi poroča o pred- v Logatci in dosedanji voditelj notarijata v Ribnici, g Emil pogodbe Orožen imenovan je notarjem v Trebnjem. Na graškem vse- glede nastavljenja potrebnega zemljemerskega osebja pri agrarskih učilišči bil je v soboto prorboviran doktoijem modroslovja operacijah in v imenu upravnega odseka predlaga: Dežela do- Jos. Šorn, profesor na tuka;šnji višji gimnaziji. g- voli v svrho kredita v lenisko. agrarskih operacij letnega predujema, oziroma ku 15.000 gld. s pogojem, da se tudi za Do Odlikovanje. Za ene kranjske rake je dobil in sicer s sedežem v Rudolfovem zlato svetinjo na razstavi osrednje kmetijske družbe za kra- agrarni komisar s potrebnim zemljemerskim osobjem Ob enem nastavi poseben Ijestvo češko g. zemljemerec V. Ulrich v Ljubljani. se zahteva Josip Juvančič. Dne 1. junija t. 1. umrl je v se skega ali vzprejme. da mora biti zemljemersko osobje zmožno tudi slo- Tolminu g. Jos. Juvančič, c. kr. notar in posestnik ter slo- Posl kakega drugega Lenarčič por o kladovnem okraji velikolaškem se nahajajočih občinskih cest skega jezika. Predlog venski poslanec v goriškem deželnem zboru, v 59 letu svoje rstitvi več v cestnem starosti. Pokojnik bil je vesten zastopnik svojih volilcev v dež-. med okraj predloge: cp.ste zboru goriškem in ob ednem tudi načelnik slovenskemu dežel- 1 imenu upravnega odseka stavi nastopne nozborskemu klubu. Bodi ,) Za zdaj, dokler se ne pokaže vpliv dolenjske že leznice na ceste po Dolenjskem, se prošnja občin Turjak mu blag spomin! Izpred porotnega sodišča. Porotno sodišče ljubljansko obsodilo je te dni: Gregorja Žerovnika Zctradi tatvine Lužarje-Vlaka za uvrstitev občinske ceste od Kraja do Karlo- v želimeljski cerkvi na 8 let težke ječe, po prestani ječi ga vice med okrajne ceste odkloni. Dovoli pa se za vzdržavanje pa pošljejo v prisilno delavnico; Pavla Fajdiga iz Malih Raven te ceste na leto 250 gld. podpore velikolaškemu okraj Qemu zaradi tatvine in goljufije na 6 let težke ječe; bivšega pošt-cestnemu odboru. 2.) Prošnja občine Sv. Gregor za uvrstenje nega upravitelja J. Rakiča v Kokri zaradi poneverjenja na 5 ptfpravlj ceste čez Dvorsko vas Malo Slivico med okraj let težke ječe; delavca Jan. Lapa iz Dovskega zaradi tatvine te se za sedaj odkloni, dovoli pa letne podpore 100 gld. in ropa na 10 let težke ječe; Jan. Jeriho iz Ljubljane zaradi za to cesto. 3.) Prošnja velikolaškega okrajnega cestnega od- spolskega posilstva na 15 mesecev težke ječe; Jak. Petkovšeka da bi se popravila občinska cesta med Malo Sliv bora Sv. Gregorjem 250 gld pa 100 gld. Predlo iz Hrušice na Vipavskem zaradi uboja na 6 mesecev težke ječe. ;a zdaj odkloni, dovoli pa se letne podpore Včeraj bila sta zaradi ubojo obsojena 191etni Ant. Klemenčia sicer velikolaškemu okraju 150 gld., ribniškemu in 311etni France Lavtar oba iz Selc prvi na 5 let in drugi se se vzprejmo Posl dovolitvi priklad za cestne namene. Poročevalec v imenu Kersnik poroča o na 7 let težke ječe ter France Dimnik iz Ljubljane tudi zaradi upr hudodelstva uboja na 5 i. težke ječe. g Ana I Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala blagorodna prvometnica ženske podružnice na Vrhniki Dopolnilne volitve v odbor » Matice Slovenske 28 občnem zboru, ki se je vršil minolo sredo so bili iz- 152 gid 2 gld. namreč nabranih o svatbi gospodov dr. voljeni v odbor nastopni gospodj Grrasselli dr ] Na Marolta in Fr. Zupneka v Verdu p Vrhniki in 100 ffld ratil Rutar, Praprotnik, Stegnar, Zupančič, Svetec, Vav pa pokrovitelj g. dr Marolta Po g. dr. med. Krušiči, Al. Tavčar in Šuman Vsega bilo je oddanih 314 gl prvomestniku graške akademične podruz smo eli za zdaten društveno leto 1892. 101 gld. udnine kar je gotovo dar na domovinski žrtvenik, ker udje pač niso vselej v najsi- Slavnost v korist družbe Cirila jajnejih gmotnih razmerah. povabili Odzv se poslanici, s katero priredi v nedeljo dne 11. junija t 1 podružni Metoda za Šiško. sv. Metoda Ciril i m Pri lavnosti sodeluj Tel drustv Ljub smo lansko ciaše družbe leto vsa društva v krog pokrovitelj Ijanski Sokol", pevsko društvo Slavec in meš zbor šišenske postala pokrovitelj Narodna tiskar Čitalnice v Ljublj z zneskom 200 kr Prvomestnica Cerkniško Narodna čitalnica v Kranju praznuje prav slo- Planinske ženske podružnice bi g Matilda Sebenikarj le vesno dne 13 gusla t tridesetletnico svojega obstanka poslala O gld kot čisti dohodek veselice, ki jo je priredila Učiteljska konferencija. Dne 28. junija 1893 v prid družbi apr si. čitalnica v Pl Hribarji smo prejeli 45 gld kroninega daru Po g. Ivanu lih koroških domoljubov ; darovali so pa preč. g Henrik Angerer. dekan •St Lenartu v labodski dolini v C. Fr Bay kapela v v ob 8. uri dopoludne bode v mestni dvorani v Ljubljani o konferencija uciteljstva slovenskih in slovensko-nemških Ijanskih ljudskih šol. kraj ljub Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Dobrli vesi, č. g. Jožef Fugger, župnijski upravitelj v Medgorjah logaškega« ima svoje sesto gla zborovanje dne 5 julij povodom papežev lavnosti m v Neimenovanec iz Žel Kaplj t ob 10. uri dopoludne v Babinem polj 20 kron c. g po 10 kr g. Martin Jurič, je v oporoki Simon Čemer pnik na Žihpoljah pa V St. Eupertu na Dolenjskem volil družbi 20 gld umrli Pravico javnosti podelilo je naučno ministerstv trgovec, Blagajnik ljudski Trstu. šoli družbe sv. Cirila in Metoda pn sv. Jakobu v podružnice v Podgradu v Istri, g. Josip Volk, je poslal 15 gld Antje", g. učitelj Alojzij Novak pa 14 gld ki so jil nabranih Idrij zložili o svatbi g V gostilni 300letni spomin zmage nad Turki praznovalo Sinkov trgo Košenini v Ljublj in posestnika v ani so darovali bode vojaško veteransko društv v Domžalah dne 25. t. m. s slovesno dosedaj za družbo „prvo krono"' g. Košenina in gospa 2 kroni v. mašo in popoludne z veliko veselico na „Sumbergu". V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je me- g. Müller 2 kroni, po jedno krono pa Leopoldina Križaj Janko Cešnik gospa dr Kune, gdč. seca maja t. 542 strank 149.72 gli. 7 kr., vzdignilo pa Furlan Ferlič 439 strank 155 821 gld. 91 kr Fürsager, Jenič Kraigher, Kastelic, Kmet, Kolenc, Košmelj, Kozlev Dolenjske železnice. Minoli teden poskusili so s Ant Krapš Kune Lapaj Mallv Mušič, težko lokomotivo ravno dodelana železnična mostova pri Vod Platner, Rainer, dr. Sch\\ tiskarne" smo prt^jeli B in Fr. Stare Iz Narodne kron edništva „Slov Naroda rodne tiskarne Dalj pa so družbi 10 so jih darovali . upravniško osobj v se naklonili Strel d Člani „Na- klub matu in pri klavnici, zanesljiva, na kar se progi. Mostova obnesla sta se dovolj trdna in pričelo s prevažanjem gramoza po Sokola" pri zaključku streljanja 5 gld 20 kr, : v Barkovljah g^ ^ne 20. maja t Železnico v Ziljski dolini na Koroškem pričeli umrli g. Anton Stare je družbi volil gld g o od veli- ;5V. Lucije ob Soči 5 gld., ki so jih zložili Mostaij konočnem semnji za piruhe naši deci ob narodnih mejah; č. Nova brzojavna proga naredila se bode za po trebe škega prome ob dolenjski železnici. Za zdaj Jakob Pokoren, kapelan v Poljanah gld 65 kr dar vesele družbe: tri narodne sestre iz St. Jarnej na kot Do- lenjskem kron č g. Valentin Bernik, beneficijat na Vrhpolj pri Moravčah 3 gld imenu vesele družbe, g. Matej Zadnikar je odredilo ministerstvo, da se takoj izdela proga Ljubljana- Kočevje. Delo bode vodil g. c. kr. poštni azistent Vincencij Kolenc iz Trsta. Oblikatorična kronska veljava. Kakor se poroča, gostilničar pri „Sokolu" v Ljublj 2 gld g. Jernej Bahovec knjigotržni komptoirist 1 gld dveh prijateljev Vojniku pri Cel j Neimenovanec obilna zahvala i iz Ljublj 60 kr., nabranih pri odhodu . Anton Brezovnik, ^učitelj v 1 gld 1 gld 80 kr., kot dar učiteljske družbe in Požrtvovalnim darovalcem naj uvelo se bo obligatorično računanje s kronami se le s 1. ja- nuvarijem 1895. Srebrnjaki po 2 gld., kovani povodom srebrne poroke cesarja in cesarice pridejo iz prometa in sicer jih vzpre- t, da s svojimi dai bo pomagajo vzgajati jemajo cesarske blagaj le še do 31 julij Savski most pri Smledniku t. 1. Jutri vrši se ko našo nežno, raznarodov postavil mladino v verskem, lavdacija zbiljskega mostu čez Savo; prihodnjo sredo dne 14 dinastičnem in domovinskem duhu Darovatelj kron" naj imajo vedno v(rč posnemalcev. Prijatelj da nabirajo „prve krone po lovenski pa prosimo v prvih vseh svojih krogih; trud bo neznaten, a skupni vspeh gotovo elik Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda Občnega zbora kmetijske družbe, ki se je t. m. ob 3. uri popoludne se bode pa most cerkveno blagoslovil in potem slovesno odprl. Hranilnica v Kranji otvori se vsled sklepa občin- Prošaje za posojila V hranilničnem odboru skega sveta kranjskega dne 6. julija t. 1 vzprejemajo se že z 15. junijem t Čeraj dopoludne v mestni dv v Ljublj del se je so nastopni nutar Viktor Grlobočnik, predsednik; dekan do 80 članov. Po pozdravu predsednika svetnika Murnika Mežnarec, podpredsednik; Eajmund Krisper, Vinko poročilo o delovanji glavnega odbora v Pavšler ml Anton Majdič, Peter Mayr, E vzame se na znanje letu 1892 in se odobrita račun za leto 1892 in proračun za Ferd Pollak Omersa Ferd. Tom Pavšler st Tom 1 1894. Veleposestnica Josipi Hočev v Krškem izvoli Ferd. Stare. Vodja pisarne je g. Saj Ferd. Karol Šavnik in Saj se častnim članom društva. Družbenim podpredsednikom izvoli Na Višarje pelje prvi letošnji posebni vlak po se zopet Jos. Seunig v odbor tudi vsi stari odborniki in znižani ceni dne 26. junija t sicer kr. okr dež glavar Detela, c. kr. gozdni svetnik Goli C. tovalni pisarni Paulina v Ljublj Več o tem poizve se v polni, Marijin trg št. 1. inozdrav. A. Folakowsky C. kr profeso Franke Wolfovega slovensko-nemškega slovarja izšel eleposestnik dežel poslanec Lenarči deželai višji iLŽener je četrti sešitek, obsegajoč besede „govoričenje u do izmodro- Witschl, odvetnik dr. pl. Wurzbach in nadučitelj Janko Zirovnik. vati". 1 V Umrl je minoli teden v Smartinu pri Kranji on- Anton Klemen v 731etu svoje dobe. Naj v dotni župnik č. miru počiva. — Velik požar. Dne 6. t. m. uničil je v Zabreznici v radovljiškem, okraju velik požar 12 gospodarjem vsa po-lopja. Zgorel je tudi en Človek in več živine. gld., dočim so bili vsi pogorelci zavarovani Kako je nastal ogenj, se še ne ve. Škode je 20.000 za 2700 gld. Požar. Dne t. m. ob uri po noči nastal je pri posestniku Jož. Pernetu v Ponovi vasi ogenj in je vpepelil temu vsa poslopja s krmo in obleko vred. Škode je 1680 gld., dočim je bil pogorelec samo za 812 gld. zavarovan. Nesreča. Na Zidanem mostu sta dva vagona tako močno zgrabila železniškega delavca Jož. Likovnika, da je nesrečnež v par minutah umrl. Tržne cene. v Ljubljani dne 27. maja 1893. Pšenica gld. 9 75 kr., v rz gld. 7-50 kr., ječmen gld. 7 kr., oves gld. 7 80 kr.. ajda gld. 10*— kr., proso gld. 6*50 kr., turšica gld. 6 70 kr., leča gld. 14 kr., grah gld. 14 kr., fižol gld. 10. kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. Na Dunaji dne 3. junija t. 1.: 88, 12, 38, 50,;.47. V Lincu dne 4. junija t. 1.: 34, 30, 21, 14, 9. V Gradci dne 3. junija t. 1.: 72, 48, 17, 24, 75. V Brnu dne 7. junija t. 1.: 28, 55, 75, 19, 43. » priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani. .. .-v* ozdravi popolnoma brez povrnitve bolezni Tisuč ozdravljanj dokazujejo ta Natančne poročila, pošlje nosti. čudež ved-s priloženo poštno znamko se na: Office Sanitas", Paris 30, Faubourg Montmartre. (17 im priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani je zdravje! Tajne utrujenost, bolezni slabost garantujemo temeljita lečba po navodilu naše metode. — Prašanjem je priložiti znamko. . lišaji, zginejo spuščaji, splošna pri 55 Office Sanitas". Paris 30 5 Faubourg Montmartre. zdravi Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave. Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahka popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. datek k pravi kavi. Nedosegljiva je kot do- iU 29) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. v. Dobo se povsod. Ponaredeb se naj varuje v 2 kile 25 kr. Krasni vzorci pošiljajo se privatnim naročnikom zastonj in poštnine prosto. Bogate vzorčne knjige, kakor nikdar prej. pošlje se krojačem nekolekovano. Jaz ne dajem popusta 2V2 ali HV/g gld. pri metru in tudi ^nobenü darila krojačem, kakor se pri nasprotnikom na škodo naročnikov godi, jaz imam le zadne in točne cene, tako da vsak privatni naročnik dobro in ceno kupi. Zategadelj se naj le moje vzorčne knjige zahtevajo. Svarim tudi pred zopetnim cenejšim pismom -nasprotnikov. za obleke. Paruvien in dosking za preč. duhovščino, predpisano blag za C. kr. uradniške uniforme, veterance ognjegasce telo vadce, livreje, sukno za bilarde in mize, prevleka perilo potna loden,* tudi nepremočljiv za lovske sukne, ogrinala od 4—14 gld. itd. Kdor toraj ceno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukno in ne cene cunje, ki niso plačila za krojača vredne, kupiti hoče, naj to stori pri Jan. Stikarofskv Brnu (Manšester avstrijski). Naj veča zaloga sukna v vrednosti 3 milijona gld. Da se vidi velikost in zmožnost naše hiše naj bo povedano, da je v moji roki največi izvoz blaga v Evropi, izdelovanje grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav in velika knjigoveznica, druženo. Vabim toraj p. n. občinstvo, komur je dana priložnost mene v svojih velikanskih proda-jalničnih prostorih obiskati, v katerih 150 ljudi dela, da se prepriča v istinosti goraj navedenega. 4 • Pošlje se le po poštnem povzetji. Dopisuje se v nemškem, češkem, ogrskem, polskem. laškem, francoskem in angleškem jeziku. (19 17) /y Y yyyyyyyyyyyyyyrYYyy^^ Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki. 1