PMHORlKI
GLASILO OSVOBODILNE FRO NT E
A SLOVENSKO PRIMORJ
Leto I. - Štev. 8
TRST, torek 22. maja 1945
Cena 1.— liro
Veličasten sprejem divizije Garibaldi „Natisone“
Pod Titovo zastavo preko borb do zmage
Prisrčne manifestacije na tržaških ulicah. Ganljivi prizori srečanja otrok in žena z očeti, sinovi in možmi - Titovimi Garibaldinci
TRST, 20 maja\
Lepo nedeljsko dopoldne je in Trst je poln pričakovanja. Ze v soboto so TrSačani izvedeli, da pridejo v Trst Garibaldinci, da pridejo njihovi najboljši sinovi iz zmagovite divizije <tGaribal-di-Natisone» iz brigad «Trieste» in «Fontanot», najboljši sinovi-borci Titove armade. Stari borci so med njimi, v dolgoletnih borbah prekaljeni antifašisti. *Kdo se ne spominja udarnikov iz «Tr£aške» brigade, k)i so ramo ob rami z bratskimi slovenskimi Titovimi brigadami rušili v prah fašistično nasilje in u-stvarjali svojemu narodu za ceno skupno prelite krvi lepšo bodočnost.
Divizija «Natisone», katere jedro je nastalo ie septembra 19If3., je v neštetih borbah na skrajnih mejah nove Jugoslavije, v Brdih, Benečiji in Reziji, pri Vidmu in Čedadu skupaj s slovenskimi borci ustvarjala novo bratstvo, zapečateno s krvjo
italijanskih in slovenskih borcev, ki so padU za isto stvar, za resnično svobodo in pravico svojega naroda. Po vsej Primorski zemlji, pred Trstom, Gorico in Vidmom, ob Soči in pri Čedadu nam kličejo grobovi vseh padlih Titovih junakov, Italija-nov-Garibaldincev in Slovencev, da ne sme biti zastonj njihova kri. S krvjo bomo branili, kar smo si s krvjo priborili.
Danes prihajajo junaki Italijani - Garibaldinci v Trst. Tisti najdragocenejši cvet italijanskega naroda, tisti most, preko katerega smo ustvarili najtesnej-šo vez med nami in italijanskim narodom. Borili smo se pod znamenitim Titovim praporom zato, da bomo Uveli vsi — Itaja-ni in Slovenci, ki jih je zgodovinska usoda povezala v skupno £ivljenje z jugoslovanskimi narodi na ozemlju Primorske, Istre in Trsta, novo Življenje v Titovi Jugoslaviji, ki bo de Sela dela, miru in sreče.
Sprejem v Trstu
Nepozabno bo ostalo v srcih Tržačanov današnje nedeljsko jutro. Tržaške ulice in ceste ter trgi so kakor en sam pozdrav svojim borcem. Po zidovih jih pozdravljajo dobrodošlice, skozi okna vihrajo zastave. Trst pozdravlja svoje junake, ki so največ žrtvovali zato, da bo njih življenje sedaj v Titovi Jugoslaviji srečnejše in pravičnejše. Se' so tukaj fašisti, preoblečeni v lažidemokratske plašče, ki hinavsko lajajo v svet ostudne laži o Trstu. Toda danes je vojna za pravico in resnico z orožjem takore-koč končana in če se še kje skušata laž in krivica postaviti na noge, bosta pokončana brez usmiljenja. Tako misli tudi vse pošteno tržaško ljudstvo. To je ponovno dokazalo danes, ko je sprejelo v Trstu svoje Garibaldince.
Ze zgodaj zjutraj so odšli italijanski tovariši iz Opčin. Vso pot so prihajale na ulice skupine mladenk z zastavami in cvetlicami, da slovesno pričakajo svoje borce. Živo vihrajo zastave z rdečo zvezdo po tržaških ulicah in iz mladih grl doni udarna partizanska pesem, tista pesem, ki je italijanskim tovarišem v najtežjih trenutkih neusmiljenega boja dajala moči in nove energije, tista pesem, s katero smo šli skupno v juriše nad vso izdajaiako sodrgo. Živo vzklikajo mladenke v belih bluzah in modrih krilih in lica jim gore v žarkem tržaškem soncu. Ulice so polne in Tržačane prevzema nehote razpoloženje mladine, ki hiti z zastavami posredi ceste. Velike zastavo vihrajo z drogov na trgu «U-nita», italijanska in jugoslovanska z rdečo zvezdo in zastava svobodnega mesta Trsta.
Tanki, tanki, kamijoni, topovi
Široka cesta ob morju je vsa natrpana z ljudmi. Nekje se že sliši godba. Množica valovi, vsakdo hoče Pimprcj videti svoje junake. Toda igranje godbe zamre v gromkem bučanju.
Kaj je to?
Tanki, partizanski tanki z rdečo zvezdo, 's topovi, mitraljezi, drsijo po gladki tržaški asfaltirani cesti. Vrli Titovi tankisti Jih varno vodijo skozi ozek prehod med tisoč-glavo množico. Cvetje zasipava partizanske oklopnjakc. Dekleta-Gari-baldinke smehljaje pozdravljajo s tankov Tržačane. Srečno so pogum-
ne tovarišice, iz obrazov se jim bere, da takih trenutkov še niso doživele. Zdi se kot, da so pozabljeni vsi tisti težki dnevi krvavih borb, mraza in pomanjkanja. Sedaj je svoboda in zmaga v Trstu. Mogočno grmijo tanki in kamijoni s topovi mimo častne tribune.
Slavnostna tribuna
Na trgu Unitd prav pri morju, je postavljena okrašena tribuna. Na njej vidimo predstavnike vo-
mi no umoril v oni
Objava narodne vlade federalne Hrvatske
ZAGREB, 21 maja 1945
Iz Predsedstva Narodne Vlade federalne Hrvatske:
D^nes je prispel v mesto Zagreb predsednik zvezne vlade federativne demokratične Jugoslavije, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito.
Komanda Mesta Zagreb je podaljšala policijsko uro do 24 ure zaradi manifestacij na čast maršalu Titu.
Meščani mesta Zagreba!
V najradostnejšem trenutku, ki ga doživljamo mi meščani Zagreba, v trenutku, ko je prispel v našo sredo največji sin našega naroda, 113Š ljubljeni maršal Tito, dajmo viden izraz svoji radosti. Naj naše ulice in hiše dobijo svečano lice. Okrasimo svoje hiše s cvetjem in zastavami. Naj za-vihrajo iz naših hiš narodne in jugoslovanske zastave z peterokrako rdečo zvezdo. Pod zastavami in transparenti, pa se ob 17.30 zberimo vsi na Jelačičevem trgu, da skupaj manifestiramo svojo radost in udanost ljubljenemu voditelju, predsedniku vlade demokratične federativne Jugoslavije in narodnemu heroju, maršalu Titu.
Naj živi veliki voditelj vseh narodov Jugoslavije, maršal Tito!
Akcijski odbor Enotne narodno osvobodilne front? mesta Zagreba
jaških in civilnih oblasti’Z nasmehom na obrazu pozdravlja tržaške junake divizije «Natisonet namestnik komandanta mesta, stari tržaški boreo tov. major Jachsetich-Adriano, zastopnik IV. Armade polkovnik Bioiič Ante, predsednik PNOO tov. France Bevk, zastopnik OF tov. dr. Regent in številm italijanski in slovenski zastopniki.
Hej brigade...
In zopet se zasliši godba — Strumna partizanska koračnica. Četa Garibaldincev-kolesarjev vozi tik za njo. Na čelu divizije «NatiL sone» pridirjajo najprej štirje iskri konjeniki, nato pa na ponosnih belih konjih komandant divizije «Na-tisone» tov. Fantini Mario-Sasso in komisar tov. Padovan Giovanni-Vanni. Stara borca proti fašizmu, vsa v cvetju in radostnem in ponosnem razpoloženju ob neprestanem burnem pozdravljanju množice, ki je stala ob ulici, sta srečna.
Godba igra venček partizanskih koračnic. Mimo korakajo brigade divizije Garibaldi-Natisone. Rdeče garibaldinske rute frfotajo v lahnem vetru, krepko udarja partizanski korak po mestnem tlaku. Ponosno nosijo mitraljezci svojo šarce in brene, težke brede in ba-cače, ki so še pred'kratkim peli fašistom smrtno pesem. In zopet nove čete in bataljoni, zopet cvetje po zraku in tisoči vzklikov: «Tito, Tito...» Potni so obrazi borcev, ki nosijo težko orožje, tisto čudovito orožje s katerim so partizani razbili toliko sovražnih bunkerjev, likvidirali toliko fašističnih postojank in s katerimi so Italijanski Garibaldinci in slovenski partizani ustvarili tisto novo, trdno bratstvo med našima narodoma. Za dolgo vrsto garibaldinskih bataljonov se pojavi zopet trojka z italijansko, jugoslovansko in tržaško zastavo, kL so jih nosili tovariši in tovarišice, potem pa je zopet strumno korakala vojska tržaške brigade s hrabrim komandantom Richardom na čelu. Mlada mati je prodrla kordon jn posadila dveletnega otroka na tla, da je morda prvič objel svojega očeta,' ki se že dve leti bori v brigadi. Spet drugje se je iz
množice utrgala sestra, da je po dolgih letih objela svojega brata in ni se mogla več ločiti od njega. Za tržaško brigado je prikorakala brigada «Fontanot», ki se jc dolge mesece borila po Dolenjskem, danes pa je prišla zmagovita pred svoje ljudstvo. Množica je kipele za njimi in jih obsipala s cvetjem in vzkliki: «Viva Tito, Viva Ga-ribaldini* in vzkliki Jugoslaviji, svobodnemu Trstu in italijansko-slovenskemu bratstvu.
Topovi, letale z rdečo svezdo
Ljudstvo se še ni oddahnilo od neprestanega vzklikanja, ko- so spet zagrmeli motorji. Kolona motoriziranega topništva prihaja. Novi kamjoni in novi švabski topovi so plen, ki so ga hrabri Garibaldinci iztrgali iz rok premaganih nemških fašistov. Danes se bleste na njih rdeče zvezde, zastave in cvetice, danes prihajajo kot osvoboditelji.
Tanki so iz druge strani spet privozili na trg. Pred mestno palačo so se postavili. Za njimi se postro-javajo brigade in vse naokoli tržaško ljudstvo z zastavami. Majhna deklica stoji na oklepu partizanskega tanka in njene drobne ročice pozdravljajo. Od zadaj za njimi pa se rasprostira modra gladina na lahno vzvalovanega Jadrana, posuta z belimi jadri ribiških čolnov.
Nenadoma so tik nad trgom, kakor blisk šinila tri letala, nato še tri in še tri. Partizanski lovci z rdečo zvezdo. Nekje nad morjem
so zaokrožili in se bliskovito spet spustili* nad trg. Nepopisno vzklikanje in ploskanje je odmevalo po trgu. Kaj takega Trst še ni videl — partizanski avijoni, naši tanki in topovi, in ravne vrste Garibal-dincev-Tržačanov — hrabrih soborcev slovenskih bratov za skupno srečo.
Tržačani doživljajo nepozabne
trenotke. Kje so sedaj skriti fašistični ščurki? Nikjer jih ni, bojijo se sonca, še bolj pa poštenega svobodoljubnega italijanskega ljudstva.
Cim se je pomirila vsa pisana množica po obširnem trgu, je stopil na balkon v mestni palači pred mikrofon namestnik komandanta mesta Trst tov.
major Jachsetich Adriano
Po zmagi - na delo
Garibaldinci! Tržaški meščani!
Danes lahko ugotovimo, kako tesne so vezi med borci in narodom. Danes lahko vidimo, da so borci-prostovoljci osvobodilne borbe del naroda, tisti del naroda, ki je našel slavno pot oborožene borbe z zavestjo, da uživa podporo ostalega dela mesta, ki je vedno pripravljeno nuditi jim vso pomoč, podpreti jih, hraniti jih 'in ki je v zaledju zadajalo vedno udarce okupatorjevemu vojnemu stroju Brez te povezanosti, katera ni bila vedno vidna, bili pa smo trdno prepričani da obstoja, zmaga ne bi bila mogoča.
• Mi smo v naši deželi v. trenutku ko je bila naša dolžnost, da zapodimo Nemce, ki nam niso dovolili da uživamo sadove našega deleža, ki smo ga imeli skupno z vsem italijanskim narodom pri padcu fašizma in pri ustavitvi sovražnosti, našli že dobro razvito partizansko organizacijo, ki se je že takrat razvijala v regularno vojsko z dobro pripravljenimi kadri, s trdnimi osnovami, močno oboroženo in z visoko politično zavednostjo. Zato je bila naša naloga nekoliko olajšana. In vendar je zgodovina teh 21 mesecev borbo italijanskih partizanov na Krasu, v Julijskih alpah in v Karniji epopeja ki ne vsebuje samo junaških dejanj v borbi, ampak tudi junaštva v odporu napram mrazu, lakoti in drugim težavam. Zgodovina teh 21 mesecev je sestavljena iz zmag in porazov, vendar pa se je morala zaključiti samo z izgonom nasilnika in z osvoboditvijo naših krajev. Nihče naj ne misli, da nismo tudi mi prejeli udarce, toda to ni važno, glavno je, da nas sovražnik s temi udarci ni mogel nikdar uničiti, da smo vsakokrat vstali za njegovim hrbtom močnejši kot prej, da so nam mesta in dežela še naprej pošiljali nove ljudi, ki naj bi nadomeščali naše slavne borce.
:Wi*
Brigade, kamijoni in tanki divizije Garibaldi «Natisone» na trgu «UnitA»
Med tem so v mestu in v.dolini skupine GAP Grupe patriotične akcije) čistile deželo republikanskih fašistov, nemških ovaduhov in pripravljale tu pa tam tudi Nemcem kakšno neprijetno šalo. Z druge strani pa so delavci v tovarnah sabotirali produkcijo in mobilizirali vedno večje množice na terenu za zaščito svojih pogojev obstoja proti terorju SS za obrambo industrijskega bogastva mesta. Okoliški kmetje so skrivali pridelke svojega truda pred rekvizicijami, zato, da bi jih ne uživali tuji gospodoval-ci in so skušali pošiljati čimveč hrane, živine, vina, tobaka preko rek in dolin v gore kjer so se borili njihovi bratje partizani.
Ta povezanost med borci in narodom je bila še bolj vidna v dneh vstaje: brez naglega napredovanja motoriziranih enot.IV. armade bi bila ljudska vstaja nemogoča; in brez oborožene vstaje meščanov bi ne bilo mogoče napredovanje regularne vojske. Nemci niso verjeli na možnost vstaje Tržaškega ljudstva in njihov načrt, ki se je oslanjal na to verjetnost je propadel, čim so se pojavili v mestu prvi uporniki.
Pogreške nezaupanja v bojevitost Tržačanov niso imeli samo Nemci. In danes se moti, kdor na verjame v pripravljenost Tržačanov, da branijo svoje pridobitve; o Tržačanih, o pomanjkanju vsake bojevitosti pri njih, o njihovem navideznem miroljublju itd. se je že ustanovila pravljica, ki pa je že postavljena na laž. Cim je Tržačan dobil zastave in ideal za katera se izplača boriti in umreti, je bil pripravljen postati junak in s tem postaviti na laž lažnjivo pravljico.
Trst ne pozna še vsega, kar so storili in kar niso storili naši Garibaldinci v osvobodilni borbi. Škoda. Gotovo bi ne bilo navdušenje te manifestacije mnogo večje, gotovo bi tudi simpatija in globoka hvaležnost s katero ljudstvo danes obkroža naše borce ne bile večje. Vendar če bi mi poznali njihove akcije iz Gorice in Mirenskega letališča iz prvih dni septembra 1943. če bi mi poznali niihove akcije na Krasu in v «Vallone» v prvih mesecih Tržaškega udarnega bataljona in nadaljne akcije v Vipavski, Soški in Baški dolini, ki jih je izvršila brigada «Trieste», če bi poznali vse boje bataljonov Garibaldi, Mazzini, Pisacane, Matteotti v Brdih ob Nadiži in Talijamentu, če bi poznali pohode in zmage brigade «Fon-tanot» pred Novim mestom in v Suhi Krajini, bi bila ta Čuvstva vse bolj globoka.
Ce bi poznali komandante in komisarje teh edinic, če bi videli njihovo preteklost delavcev, uradnikov ali kmetov, če bi videli njihovo preteklost antifašistov, ki so bili radi svoje aktivnosti po zaporih v konfinaciji in pregnanstvu, če bi poznali njihovo delo ustanoviteljev in voditeljev teh naših Garibaldinskih edinic, tedaj bi izginil iz naših src vsak dvom, nezaupnost in strah.
Ce bi poznali boljše naše padle borce in kako so umirali svesti si svoje dolžnosti in pomena žrtve, potem bi spremenili naša srca v jeklo istega kova. Prišel bo dan, ko bodo vse te reči znane. Oni, ga-' ribaldinci nam jih morajo povedati mi vsi, pa moramo zahtevati da nam je dano, da jih spoznamo.
Med tem pa naj zadostuje nam,
vsem borcem in stvariteljem konstruktivnega dela, da mislimo na uspešno dejo obnove, Politične osnove za zmago na tem polju obstojajo: oblast je v rokah tisih, ki so vse dalt v protifašistični in proti hitlerjevski borbi. Oblast je v rokah ljudi, ki so prišli iz ljudstva, ki Jim vsak hip pomaga ljudstvo in ki so vsak dan povezani z njim tudi s kontrolo. Kar je Se pomanjkljivosti na tem polju nam ne brani; da ne bi mogli končati našega dela. Čiščenje in spreminjanje pokvarjenega in nezdravega stroja preteklosti je treba nadaljevati in postaviti nov moderen stroj, ki naj ga vodijo pošteni in pravični ljudje.
Misliti bo treba tudi na hitro rešitev vprašanj obnove in izgradnje. Na delo kdor je voljan! Na delo kdor je dobre volje, na delo kdor Je apoepben; tehniki, ljudje širokih razgledov, graditelji. Na delo, na delo! Vaša ramena moraju vzdržati to težo. Našemu ljudstvu je treba dati kruha, dela, strehe, varnost jutrišnjega dne, bodočnost za otroke. Vse to ne pride samo z nebes, Vse to si moramo ustvariti z lastnimi rokami, s svojim trudom, s
polkovnik Blofld
svojim trpljenjem. Vendar bomo vse to storili pa čeprav nas bo stalo še toliko truda in trpljenja za ljudi, ki delajo po tovarnah v ladjedelnicah, na ladjah, po uradih, za ljudi znanosti in kulture, za žene, za starčke, za otroke. Ne za špekulante, ne za fašistične oblastnike, ne za tiste ki kujejo nove vojne, ne za oderuhe.
Začenja se nova doba. Težka toda srečna, ne v brezdelju, ampak aktivna in vesela, ne pokvarjena ampak živa, čvrsta, mogočna in svobodna.
Da jo izgradite ste poklicani vsi borci in delavci.
Živela Titova armada osvoboditeljica!
Živele Garibaldinske brigade!
Živela povezanost vojske z ljudstvom! .
Živela italijansko slovenska enotnost!
Živel Trst!
LJgdstvo je govornika prekinjalo
z odobravajočimi vzkliki in burnim ploskanjem. Potem je pozdravil tržaške borce Gecibaldince in tržaško ljudstvo zastopnik Jugoslovanske Armade:
Borili smo se zedinjeni
Tovariši borci divizije Garibaldi,
Tovariši borci mesta Trsta, Gorice in Tržiča;
Pozdravljam Vas kot vojake Italijane, kot borce jugoslovanske armade, simbola bratstva ln edinstva med narodi, simbola svobode, pozdravljam Vas Titove borce.
Pozdravljam Vas v imenu štaba in v imenu borcev IV. Armade,
Dvigali smo se, borili smo sc. Nismo vprašali za težave, za glad, za orožje, borili smo se za svobodo, borili smo se za srečnejšo bodočnost.
Imeli amb en cilj, borili smo se zedinjeni Italjani, Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci, Črnogorci, borili so se vsi, ki so bolj ljubili svobodo nego življenje, proti nacifa-šizmu, vsi ujedinjeni pod našim Titom.
Ko je padel Mussolini, »mo z veseljem poslušali vesti o vstaji Italjanov v Trstu, o njihovih borbah, o njihovih žrtvah in o njihovih uspehih.
Enakost, bratstvo, skovano v borbah, skovano iz krvi naših najboljših sinov, to nam je najnallaj-ša in najsvetejša pridobitev naše borbe; znali jo bomo očuvati in ohraniti.
Preko tisoče švabskih in Izdajalskih trupel, z borbo, smo prišli sem, kakor zavezniška zemlja in imamo tudi pravico tu ostati. To
pravico zahtevamo kot enakopravni med enakopravnimi, pravice s krvjo priborjene, kot dolžnost proti italijanskemu, slovenskemu in hr-vatskemu narodu v Trstu, Primorju in Istri.
Tovariši Garibaldinci, spominjajte se vedno za svobodo padlih tovarišev, za boljši svet. Imejte vedno pred seboj cilje za katere ste stopili v borbo, potem jih bomo mogli ohraniti, kakor smo si jih znali priboriti.
Živela divizija Garibaldi!
Živelo bratstvo in edinstvo s krvjo priborjeno in učvrščeno!
Živel naš maršal Tito!
Govor polkovnika Biotfcča je množica vedno prekinjala z vzkliki IV. Armadi, osvoboditeljici Trsta m posebno je narasel val navdušenja ko je tov. polkovnik izjavil: «Naši najboljši so dali prostovoljno svoja življenja za svobodo, za svobodo italijanskega in slovenskega naroda, ker jim je bila več svoboda kot suženjsko življenje. Iz postro-jenih vrst Garibaldinoev ln množice so se dvigali .vzkliki: «Viva Tito, viva!»
Živahne manifestacije pa so se spet razvile, ko je v imenu vseh italijanskih borcev Titove Armade spregovoril komisar divizij« «Natl-sone» tov.
Padovan Giovannl - Vannl
Proti reakcionarjem
V boj proti reakcionarjem.
Danes je za nas dan veselja, zakaj končno »mo dosegli cilj, ki »mo si ga postavili že v daljnem septembru 1043 leta: Danes Je med to ljudstvo, med te hiše, med te ultce, ki nas obkrožajo končno prišel mir, tisti mir, ki so tisoči in tisoči pričakovali, kakor zaželjeno svobodo. Toda ml, Garibaldinci, se ne smemo ustaviti tukaj, kajti danes je bolj kod kdaj prej potrebna obnova in za obnovo je potrebna borba. Borba piedvsem proti tistim, ki še poskušajo vnesti med narode prepir, nezadovoljstvo in revščino. Borba proti reakcionarjem, borba proti fašistom, borba proti vsem tistim, ki čakajo a praznim in neumnim upanjem, in ki bodo čakali zaman povratek tl-»tiih, ki »o uničili napredek kulturo, alogo ln ves svet In za to borbo j« potrebna enotnost narodov,' tako na intelektualnem polju, kot na polju dela.
In to mesto, ln ta pokrajina, o-svobojenii z našo krvjo, morata postati točka, kjer se bo ustvarilo bratstvo narodov. Spomnimo se sedaj vseh tistih, ki »o padli za svobodo Trata in Istre.
Živelo italjan«ko-»loven»ko bratstvo.
Z dolgim vzklikanjem je tržaško ljudatvo znova ln znova dokazovalo »vojo neomajno voljo, da hoče živeti novo življenje v Titovi Jugoslaviji.
Za njim je spregovoril načelnik štaba Komande mesta Trsta polkovnik Vodopivec Vladimir. V imenu 0F je govoril tov. Regent Ivan, v hnenu eConalgllo di Uberazion« Trleste* pa tov. Glovanni de Stra-dl. V Imenu žena mesta Trsta je govorila tov.
Maria Bernetlch TrZaike matere so na vas oonosne
Garibaldinci naših slavnih Brigad!
Vse tržaške žene praznujejo danes dan največjega veselja in naj globlje radosti. Po neskončnih mesecih, ko so njihova srca trepetala za usodo onih, ki »o se odlpčijt za trdo ter Junaško pot, da bt svojemu ljudstvu zopet priborili svobodo
ljenje vedno z nasmejanim obrazom, na bojtščh, pred nacističnimi vešali, pred puškami fašističnega zatiralca, »vesti si svojega plemenitega poslanstva.
To plemenito poslanstvo ee je izražalo in se še vedno izraža v borbi za izkoreninjenje nacionalne mržnje, edinega vzroka vojn, pustošenja in uničevanja. Vaša jo zasluga, da se je italijansko-sloven-. sko bratstvo utrdilo ln se bo utrjevalo tudi v bodoče. Vi in Slovenci, ste prvi spoznali, vzljubili ste se in medsebojno spoštovali, skupno ste umirali, skupno trpeli in se borili za iste cilje. Vaša je zasluga, zasluga vaše borbe, ki je s »vojim odmevom polnila vse mesto, če je bilo v Trstu v svojem glavnem brlogu zasidrani fašistični reakjciji »lomljeno orožje.
Delali smo, delamo in delali borno tudi v bodoče, da*bomo med Italijani in Slovenci dokončno zgradili trden most prijateljstva in ljubezni in obračunali z mržnjo in sovraštvom. Tudi zaradi tega se veselimo vašega prihoda v naše mesto, ker v tem svetem delu nam boste pomagali zlasti vi, ki ste pridobili dragocene skušnje v dolgih letih bratskega sožitja.
S skupnimi močmi se moramo sedaj boriti proti vsakemu poizkusu nacionalizma, edinega vzroka, ponavljam, vseh bojev. Sedaj nas čaka trdo ln zahtevno delo. To je prbdvsem vseh zank in pasti polna podtalna borba proti šovinističnim elementom reakcionarnih fašistov; te težavne borbe smo si mi popolnoma »vesti, zato bomo tudi ml začeli z neizprosno strogostjo in pravičnostjo, borbo proti sovražnikom našega ljudstva in miru. Svoj cilj smo dossglt, za ceno krm in borbe, a dosegli. Sedaj je na nas, da to svojo zmago okrepimo in da dopovemo vsemu tržaškemu prebivalstvu kaj pomeni dejansko zaživeti končno v svobodnem ln avtonomnem Trstu, združeni z demokratično federativno Jugoslavijo.
To še ni jasno vsem; mnogi so
postali žrtev vpliva redkih dejstev in incidentov vprizorjenih od strani šovinističnih hujskačev, ki bi radi ribarili v kalnem, ali od strani neodgovornežev. Italijani, ki prebivajo v teh krajih bodo sodelovali pri sestavi vlade z zastopniki ki jih bodo tudi oni izbrali', medtem ko Jugoslavija ne bo več centralistična država, temveč svobodna federacija, v kateri bomo živeli v harmoniji v plodnem mirnem in konstruktivnem delu.
Rdeča zvezda, ki krasi zastave vseh narodov Jugoslavije, je skupna vez, ki nas brati v jamstvu skupnega svobodnega razvoja.
Ne pozabimo na orožje ovenčano s toliko slavo, posvetimo se z dušo in telesom delu prepričevanja in razčiščevanja, ki mora prinesti harmonijo ln ploden mir na to ljubljeno zemljo.
Živelo Italijansko slovensko bratstvo!
Po dolgem vzklikanju je za zaključek vojaška godba odigrala državno in garibaldinsko himno.
12. ura je že minila. Vroče opoldansko sonce je trepetalo nad množico. Ob zvokih partizanskih pesmi se je vojska spet uredila v kolone, ki so krenile po glavnih u-licah mesta. Zopet so za brenčali tanki in dolge kolone kamijonov s težkimi topovi. Spet so se ponavljali ganljivi prizori navdušenja, ko je množica stopala ob vrstah Garibaldinoev in med njimi.'
Spet je tržaško ljudstvo manifestiralo za italijansko - slovensko bratstvo in izražalo hvaležnost svojim borcem, ki so s prostovoljno, težko borbo na strani jugoslovanskih Titovih junakov omogočili Trstu, da je doživel svojo novo, veliko »vcbodo v skupni domovini — Titovi Jugoslaviji.
V majskem soncu so se lesketala odlikovanja hrabrih boroev, in ljudstvo je gledalo s ponosom nanje.
Za narodne sovražnike ne bo kruha v novi Jugoslaviji
in demokracijo, jih vidijo dane« zopet v Trstu ožarjen* z zmagoslavnim sijem.
Matere, žene in sestre so vas videle odhajati v temnih dneh suženjstva: a dasi j* bilo njihovo src« v solzah, vas niso zadrževale, marveč so vas vzpodbujal« v dolžnosti, ki vas je silila v gozdove in gore k vašim že oboroženim ^tovarišem.
Borb«, ki st« jo Izvojevali z u-strajnostjo, nadčloveškimi žrtvami, j* uničila nacifaŠizem, največjega sovražnika svobodoljubnih narodov. Vi ste najčistejši izraz novega duha, ki preveva Italijan« Tr»ta in Primorja, S krvjo ste v borbah skovali vezi bratstva in solidarnosti med italijanskim in slovenskim ljudstvom. Me tržaške ženo vam zatrjujemo, da bo skupno prelita kri vodila- novo bodočnost našega mesta in nikoli ne bomo dopustile, da bi ta kri bila prelita zaman: tej novi bodočnosti j« im* avtonomen Trst v federativni demokratični Jugoslaviji, Bodočnost, ki odpira obema tržaškima narodoma dobo miru, »kupnega dela ln sreče, Je tisti ideal in vas j« vzpodbujal v dolgi In trdi borbi do končne zmage.
Tržaške matere so na vas po. nosne.
Kot zastopnik tržaške mladine pa je povzel besedo fou.
Olno Plero Llcben Ml m zavedamo novih nalog
Mi 0» zavedamo novih nalog,
Junaški Italijanski Garibaldinci Arfnade maršala Tita!
, Vsa tržaška antifašistična mladina israža »vojo najbolj bratsko in najprisrčnejšo dobrodošljlco Vam, ki st« naj lepši Izraz partizanskega prostovoljstva teh krajev. Z navdušenjem vas pozdravlja v*e tržaško ljudstvo, kajti v vas vidi svojo najboljše sinov«.
Garibaldinci! Vati podvigi, o katerih »o vsi pripovedovali ln ki J« njih odmev šel preko vseh msja, so zasluino nadaljevanje slavnih podvigov našega narodnega junaka Garibaldija, /a lat* Ideale svobode, bratstva 1n enakost! ste e« borili vi, za Iste ideale j« toliko mladih borcev žrtvovalo svoje živ-
Iz advokatskega Imenika je bilo izbrisanih 33 imen narodnih izdajalcev in sovražnikov. Predsedstvo Narodne Skupščine Srbije je sklenilo izbrisati iz seznama odvetnikov in: odvetniških pripravnikov 33 advokatov, ki »o sodelovali z okupatorjem in mu pomagali v borbi proti Narodno Osvobodilni Vojski. To so:
Dimitrij« Ljotič, glavni organizator, ideolog, propagator ln politični vodja borbe proti našemu narodu, in njegovi osvoboditvi, Z vsemi sredstvi je vršil politično, vojaško ln ideološko propagando za čim tesnejše in intimnejše sodelovanje z okupatorjem v borbi proti bratski Sovjetski Zvezi. Ljotič je bil najožji sodelavec vodilnih nacističnih krogov v Nemčiji. On je eden največjih vojnih zločincev iz vrste narodnih izdajalcev.
Dragiša Vasič, eden glavnih organizatorjev in vodij borbe proti narodni vstaji, Vaaič je pustil »voj poklic in na škodo interesov svojega naroda in Narodno osvobodilne borbe vojaško in politično sodeloval s sovražnikom in -njegovimi pomagači, kot tak je ob priliki osvoboditve pobegnil iz naše države.
Dr. Vladimir Belajčič j« opustil svoj poklic in odšel v Glavni štab organizatorjev sodelovanja s sovražnikom in kasneje odšel po njegovih navodilih v inozemstvo z nalogo, da tam z lažnim prikazovanjem položaja v naši deželi onemogoči borbe naroda proti okupatorju ta njegovim pomagačem.
Dr. Radoje Vukčevič je sodeloval z Nemci š* pred vojno ln »e Je posebno vidno udejstvoval za časa okupacij«. On j« osnoval za Neme« gospodarska podjetja, ki so gospodarsko Izrabljalo našo državo in narod. Kasneje je zapustil državo da bi širil protlnarod-no propagando v inozemstvu.
Dr. Dioniz Godtna je sodeloval z okupatorskimi oblastmi, posobno s policijo' ta drugimi izdajalsk1-mi ustanovami.
Dr. Zlvan Lukič J«	ve-
lika zborovanja v notranjosti dežele v cilju popularizacije okupatorja In domačih izdajalcev. Na teh zborovanjih Je posival narod na lojalnost proti okupatorju In poveličeval Izdajalca Nediča, o čemer j« tudi pisal v časopis «No-vo Vr*me».
Skupno z njim! so bili vrženi 1z seznama odvetnikov in odvetniških pripravnikovi Dr, Slavko Barlo, Dr, Mlloč Vlktorovlč, Vojln Voji-novlč, Dr. Radivoje Vorkaptč, Dragoslav Djordjavič, Dr. Mladen flujovlč, Klril Jastenko, Dr. Vekoslav Kisovec, Teodor Krik, Mio-drag Kuzmanovlč, Dimitrij« Lazarevič, Oleg Lebedov, Valentin Lohno, Miodcag Miletič, Toma Milosavljevič, Dragutln Medereln, Jan-ko Oli-p, Dr. Žarko Petrovič, Damjan Popovič, Sava Rakin, Nikola RaspopoVič, Dr. Mladen Radulovič, Dr. Uroš Stankovič, Dr. Lov-ne Skarelj, Milan Tomič, Vesnič,
Milan Fotič In Dragoslav Stojisav-Ijevič.
Vsi ti so sodelovali z okupatorskimi oblastmi, organizirali akcijo za sodelovanje z okupatorjem proti Narodno Osvobodilni borbi držali zborovanja v notranjosti dežele na katerih so pozivali narod na lojalnost proti okupatorju. Kqt komisarji, postavljeni od neiflških oblasti, šo zastopali interese okupatorja v gospodarskih podjetjih in na židovskih posestvih.
Or. Vlatko Maček-sodelavec okupatorja
«Politika» prinaša članek Zdravka Pečar« pod gornjim naslovom, v katerem se obravnava Mačkovo stališče ln njegovo zadržanje na-pram osvobodilni borbi naših narodov in na-pram Osvobodilnemu boju hrvaškega naroda. Svoje stališče proti hrvaškemu in proti vsem narodom Jugoslavije je Maček najboljše označil s i.odpisom Trojnega pakta skupno s Cvetkovičem 25. marca 1841.
Po zlomu Jugoslavije je Maček preko zagrebško Radio postaje in t:»ka pozval hrvaški narod, naj »e pokori fašističnim okupatorjem ta naj sodeluje z ustaši. V prvih mesecih okupacije ni mogel večji del hrvaškega ntfroda thzumeti. dd Maček in vodstvo H. IS. S. zares vodi jo politiko sodelovanja z okupatorji. Medtem pa je hllo objavljeno v tisku mnogo izjav narodnih zastopnikov H, S. S„ v katerih so vsi jto-štenjaki obsojali izdajalsko vodstvo H. S. S., Mačku pa očitajo, da jim je stalno zapovedoval korektno stališče napram ustašem, vstop v domobranstvo ta prerokoval skorajšnji zlom Sovjetske Zveze.
Ko je bil pod Vodstvom Komunistične Partije organiziran narodni upor v Hrvaški so Maček ln nego-va klika začeli propagirati politiko čakanja, s katero »o se skrivali mhogi izdajalci ln najiekronsjži »odelovalec okupatorja — Draža Mihailovič. Toda kmalu Je nastal globok prepad med naprednimi borbenimi »Hami kmečkega ljudstva lr rcakcijonarno kliko oziroma Mačkom. Hrvati množično odhajajo v jeseni 1843 ustanovil, IzorSilni bil odgovor hrvaškega naroda na iz dsjalsko politiko vodstva H. 8, S. in Mačkovo politiko čakania.
Na osvobojenem delu Hrvaške »e jo v Jeseni 1943. ustanovil. Izvršilni odbor Hrvaške kmetsk« »Iranke, v katero so vstopili mnogi ugledni politiki iz H. 8. S. Medtem pa je izdajalsko vodstvo H. 8. 8. z Mačkom na čelu nadaljevalo svojo zločinsko politiko in prešlo na odkrito borbo z N. O. pokrotom, Ustanovila se je Bela garda, katere naloga Ja obstojala v tem, da ubij&dn predaja ustašem člane N. O. O. da napada partizanske kurirje, pošto ln ranjence, ki bo bili na okrevanju po vaseh.
Orožje in municljo so beli gardi dobavljali uetašl. Potem Je Isto vodstvo organiziralo ropareke tolpe, ki so z rdečo svezdo na kapi vpadale v vasi in jih ropale.
Toda vsi ti poskusi so sramotno propadli. V maju 1944. leta se jo
Vojni ukaz
Po službeni potrebi
postavljam:
1.) Za komandanta I. tankovske armije generallajtnanta Petra Drapšina, dosedanjega komandanta IV. armije;
2.) za komandanta II. armije generallajtnanta Ivana Gornjaka, dosedanjega komandanta Glavnega štaba Hrvatske;
3.) za komandanta III. armije generallajtnanta Peka Dap-čeviča, dosedanjega komandanta I. armije;
4.) za komandanta V. armije generalmajorja Slavka Rodiča, dosedanjega komandanta V. korpusa;
5.) za komandanta VI. armije generalmajorja Radovana Vukanoviča, dosedanjega komandanta II. armije.
Ta postavitev se izvrši takoj.
Vrhovni komandant maršal Jugoslavije TITO
Maršal Stalin o rešitvi poljskega vprašanja
MOSKVA, 20
Moskovski radio navaja danes, da je maršal Stalin dejal:
»Obnova poljske vlade se lahko medi samo na podlagi krimskih sklepov*. Stalin je dodal, da ni mogoč noben odklon od teh sklepov.
Nato je Stalin dodal: »Mnenja som, da je mogoče reiiti poljsko vprašanje z dogovorom med zavezniki na podlagi izpolnitve sledečih pogojev: prvič, da bo poljska začasna vlada, če bo obnovljena, priznana kot jedro bodoče poljske všade narodne enotnosti na isti način kot v Jugoslaviji, kjer j« bil Narodno osvobodilni svet priznan kot jedro enotne jugoslovanske vlade. Drugič urediti, da bo kot posledica take obnove sestavljena na Poljskem taka vlada, ki bo izvrševala politiko prijateljstva s Sovjetsko Zvezo ta ne politiko »zdravstvene progva.ie*, naperjene proti Sovjetiskl Zvczzi. Tretjič naj se o vprašanju obnove poljske začasne vlade odloča skupno s Poljaki, ki so v sedanjem času povezani s poljskim narodom ta ne brez njihovega sodelovanja. Glede aretacije šestnajstih Poljakov na čelu z znanim diverzantom generalom Okulickijn j« Stalin odgovoril na pismo Tlmesovega dopisnika sledeče:
»Inozemski tisk je priobčil poročila, da so bili nekateri Poljaki, ki »o bili glasom zadnje TASS-ove ugotovitve aretirani i tn obtožonl, da so izvrševali diveizantsko akcije v zaledju Rdeče Armade, prav za prav člani delegacije, ki je bila povabljena k pogajanjem s sovjetskimi oblastmi. Prav tako se je ugotavljalo, da so bili v tej skupini Poljakov demokratski voditelji, katerih mnenje v zadevi sestava bodoče poljske vlade bi moglo biti dragocen doprinos sestavi take vlad«.
Ugotavljalo se je, da je sovjetska vlada z aretacijo omenjenih Poljakov podminirala zaupanje v ukrepe, sklenjene na Krimu in preprečila sestavo novo začasne poljske vlade. Morda bost« smatrali za. zaželjeno, da navedem nekaj ugotovitev o tem vprašanju, da bi se razjasnilo javno mnenje, ki Je pokazalo toliko zanimanja za to vprašanje.*
Tekst Stalinovega odgovora, kot ga navaja moskovski radio:
»Nekoliko sem zakasnil s svojim odgovorom, kar pa je razumljivo za človeka, ki se bavl s toliko posli.
Prvič: Aretacija šestnajstih Poljakov na Poljskem na čelu z generalom Okullcklm, znanim diverzantom, ni v nobeni zvezi z vprašanjem rekonstrukcije poljske začasne vlade. Tl možje »o bili aretirani glasom zakona, ki se nanaša na zavarovanje zaledja Rdeče Armade pred diverzanti analogne britanskemu zakonu o obrambi za-
vršilo na Hrvatakem tretje zasedanje Zavnoh-a, ki ga je Vladimir Nazor po pi-avlcl označil kot pravi narodni tabor. Sklepi III. zasedanja Zavnoh-a so prodirali v najbolj oddaljene kraje HrvatBke. Izdajalsko vodstvo H. S. S, z Mačkom na čelu je ostalo popolnoma osamljeno v Zagrebu. Ko je 1944 leta hitlerjevska Nemčija preživljala globoko vojaško in politično krizo in ko Je Hitler zopet objavil še eno izmed evojih totalnih mobilizacij, je vodstvo H. S. S. s svojim letakom pozivalo hrvatske državljane, naj stopijo v vrste hrvatskeg« domobranstva. Mačkova .sramotna politika, ki Jo Je vodil v času osvobodilne vojo«, Je bila samo nadaljevanje starega Mačkovega izdajstva iz ča-»ov bivše Jugoslavije. 8 svojim po. begom iz Zagreba J« Maček potrdil, da »o popolnoma zavoda krivde, ki jo Je zagrešil nad hrvatsktm narodom v času njegove osvobodilne borbe.
ledja. Aretacijo so izvršile sovjetske vojaške oblasti soglasno z dogovorom med poljsko začasno vlado in sovjetsko vojaško komando.
Drugič: Ni res, da bi bili aretirani Poljaki povabljeni, da bi se pogajali s sovjetskimi oblastmi. Sovjetske oblasti ne bodo in nočejo voditi pogajanj z ljudmi, ki so ■prekršili zakon o varnosti zaledja Rdeče Armade.
Tretjič: Kar se tiče vprašanja rekonstrukcije poljske začAsne vlade, je to možno rešiti samo na-podlagi krimskih sklepov. Nob^i odklon od teh sklepov ni mogoč.
Četrtič: Mnenja sem, da je mogoče rešiti poljsko vprašanje z dogovorom med zavezniki na podlagi Izpolnitve sledečih pogojev:
a) da bo poljska začasna vlada, če bo rekonstruirana, priznana kot jedro bodoče poljske vlade po analogiji z Jugoslavijo, kjer je bil narodno osvobodilni komitet priznan kot jedro enotne jugoslovanske vlade.
b) da bo sestavljena kot posledica te rekonstrukcije na. Poljskem takšna vlada, ki bo vodila politiko prijateljstva s Sovjetsko Zvezo in ne politiko «zdravstvene pregraje*, naperjene proti Sovjetski Zvezi.
c) da se bo o rešitvi vprašanja rekonstrukcije poljske začasne vlade odločalo s Poljaki, ki so v tem času povezani s poljskim narodom in ne brez njih.
S spoštovanjem 18. maja 1945	Btalin	s.	r.
-f
Vojne zločince in kolaboracioniste povsod doseie roka pravice
PRAGA, 20 Proslula češka kolaboracionista Rudolf Beran, bivši voditelj agrarne stranke in ministerski podpredsednik po Miinchenu in Otokar Krušny, predsednik zveze indu-strijcev za časa nemške okupacije sta bila aretirana kot to javlja praški radio v petek.
PARIŠ, 20 Georg« Scapini, bivši vlchyjskt šef policije sta bila v petek pri svojem povratku iz Nemčije v Francijo aretirana. Scapinl Je imel dolžnos* skrbeti za francoske vojne ujetnik« v Nemčiji. Ob® bosta sojena pred najvišjim sodiščem. Admirali Auphan, Abrlal, Labordo in Marquls, ki so odgovorni za potopitev francoske mornarice v Tu-lonu, bodo tudi sojeni pred višjim sodiščem.
BUKAREŠTA, 20 Romunski pravosodni minister Je včeraj predložil vladi listi vsebujočo imema 12 fašističnih novinarjev, ki sem jim bo sodilo kot vojnim zločincem. Na čelu iste stoji Pamfll Sikarul, predsednik bukareškega časopisa eOurentul* in Radulescu, urednik Usta «Po-runca vremi*.
Volitve v Bolgariji
MOSKVA'
Splošne in tajne volitve se bodo v kratkem vršile na Bolgarskem, so. Izjavili delegati strokovnih organlza-c'j ob svojem prihodu v Moskvo. Bolgarski sindikati bodo zastopani na p! horinji mednarodni sindikalni konferenci v Parizu.	(Ati)
Banket v sovjetskem poslanstvu
KAJBO
V sovjetskem poslaništvu v Kairu se je vršili včeraj velik sprejem na ■Met znuge nad hitlerjevsko Nemčijo. Snrejema so se udelailli predsednik eglptike vlade Nokraii paša, bivši premier Nshss paša, Slrri paša, unt-n stri za promet, pravosodje, prosveto in socljnlnu politiko, maršal .Mod-bnrst poveljnik letalstva n,. Bližnjem Vzhodu, načelnik štahn ameriških čet m Bližnjem vzhodu, diplomatski zbor, šefi vojnih nlslj, duhovščina, novinarji In drugi.
(Tass)
Jugoslavija podarila vso svojo hrano od UNRETrsto!
Na včerajšnji skupščini je tržaški Osvobodilni Svet obvestil kon-zulto, da bo Jugoslavija tekom 15 dni v stanju da popravi porušene mostove in tako zopet vzpostavi na vseh železniških progah potrebni promet za oskrbo Trsta.
Za obnovo proizvodnje plina je potrebno popravilo tržaške plinar ne, ki bo po mnenju strokovnjakov trajalo 3 mesece. Tržaški delavci pa so sklenili, da bodo po vzgledu sovjetskih stahanovcev in jugoslovanskih delavcev na obnovi opu-stošene zemlje popravilo izvršili v mnogo krajšem času. Komanda mesta Trst je povdarila, da so teh-
nične težkoče vzrok, da bo plinarna šele delala čez približno tri mesece. Za sirovine je namreč že poskrbela Komanda mesta, za zakur-jenje peči pa je po mnenju strokovnjakov potrebnih po izvršenem popravilu naprav plinarne še 60 dni.
Jugoslovanska vlada je določila vsa živila, ki jih je dobila od UN RE, za oskrbo mesta Trsta. Preskrbela je tudi že 1300 glav živine iz Vojvodine za Trst ter bo koncem meseca s pomočjo velikih žrtev vojaških oblasti za dobavo kamionov prišlo v Trst za vsako osebo po pol kg zabele.
IZ NAŠIH KRAJEV
Gorica
Naša oblast v Gorici se vedno boli uveljavlja in utrjuje. Vse je pridno prijelo za delo in vsi tekmujejo kdo bo prej izvršil poverjeno mu nalogo, ali kdo bo bolje rešil to ali ono zavozlano vprašanje. Vršile so ' se že volitve za mestni odbor in za Akcijski odbor delavcev in nameščencev. Postavljajo se sedaj sindakalne organizacije.
Propagandni odsek je odprl za občinstvo dve zelo okusno opremljeni čitalhici, eno na Travniku in eno na Korzu. Citatelj se tam lahko seznani z našo vojno literaturo. Brošure in časopisje nudi povprečnemu goričanu vse, kar govori o osnovanju in razvoju Osvobodilne Fronte, o krvavi štiriletni borbi narodov Jugoslavije, o velikem trpljenju slovenskega naroda po fašističnem terorju. Čitalnice so vzbudile splošno zanimanje med go-ričani in povpraševanje po brošurah je zelo veliko, kajti vsak bi rad brošure skupil, kar pa se žal ne more zgoditi, ker so bile brošure že svoječasno vse razproda ng in smo te vzeli Iz mestnega arhiva za Gorico. Upamo pa, da bodo te brošure razmnožene, tako da bomo lahko ustregli željam Goričanov, da se seznanijo podrobno o našem političnem razvoju, o naši borbi in o vseh naših perečih vprašnajih našo države.
* * *
Dne 18 maja 1948 je bil v Gorici z vsemi vojaškimi častmi pokopan ljubljančan tovariš Demšar Janez, ki je bil v borbah za Gorico dne
1.	maja ranjen in je včeraj podlegel ranalm. Pogrebnim svečanostim so prisostvovali:	namestnik šefa
propagandnega odseka Komande mesta Gorica, zastopnice organizacije ZSM, vojaška godba IX. Korpusa dn vod Gradnikove brigade in vod zaščitnega bataljona Komande mesta Gorica, Po verskih opravilih, ki jih je opravil tukajšnji kler je vojaška godba odigrala ža-lostinko, potem pa se je poslovil od pokojnika v imenu borcev njegov ožji sorojak tovariš Igor.
e *	•	*
Strumno korakajo bataljoni III. brigade 13. div. Za cerkvijo imajo zbor. Propagandni odsek prireja miting, skupaj z mladino in ženami naše vasi, v proslavo drugo obletnice obstoja divizije. Povabili so goste, Angleže in Amerikan-ce, gospodo oficirju, predstavnike njihovih čet, ki gostujejo v naših krajih, vas pa so jo hitro zbrala, ko se je oglasila v večerni mrak partizanska pesom. Partizanka Blaženka iz Hrvatskega Primorja, sekretar brigadnega SKOJ-a, napoveduje. »Hej Slovani se razlega po vasi in vabi zadnje, ki so še stali doma. Tov. komandant brigade pozdravlja vse prisotne. Mladinka iz vasi niu izroča šop rdečih vrtnic. Vrstijo se govorniki, pevski zbor, recitacije in skeči. Gromki z vzkliki in posamezni streli pretresajo ozračje. Rakete rdeče in zelene v obliki zvezdic žare, podajo in ugašajo*. NI slučaj, tovariši in tovarišice, da 13. div. slavi svojo drugo obletnico na naših primorskih tleh «partizanka Mara*. To Je dokaz resničnega bratstva jugoslovanskih nai-odov, skovanega v krvi in trpljenju, v borbi in naporih dolge težke in krvave štiriletne borbe naših narodov glasno in Jasno povdarja go-vom Ica.
Ploskanje ln vzkliki, Izraz resnične radosti, onih ki po tolikih naporih slavijo zmago in onih, ki po 27, letih fašističnega suženjstva
pojejo in govorijo v tistem jeziku, katerega jih je učila mati... Zdaj bo res drugače, saj je že... «so stare ženice solznih oči pravile druga drugi*. Čudoviti so ti naši borci? Kot svoje sinove tiste, ki sem jih sama rodila, jih mam rada. Vse, tudi svojo kri, bi dala za nje je zaključila žijpa in hvaležno zrla na borce, vi so na svojem' zmagovitem pohodu toliko prestali. In takih mater je na Primorskem veliko...	•
VOJKA
Kaj se godi v Tržiču
Kdor je bil nasilno odtegnjen svojemu delu, zaprt in ki se po daljšem ali krajšem času vrača v Tržič, se mora resnično razveseliti 'nad novim obličjem mestnega Življenja.
Občutek more, in neprestane nevarnosti, da te zalotijo, neprestana grožnja, da se ti bo nekaj zgodilo, ki je visela v zraku, vse to je jzginilo. Po cestah vidiš nove obraze, ki odražajo veselje, skoro brezskrbnost in gotovost v boljšo bodočnej*;. Tako je prebivalstvo.
Po cestah srečuješ druge obraze, prav tako vesele, razigrane, včasih nekoliko predrzno, toda predrznosti, ki ni žaljiva. To so zavezniški vojaki.
Končno vidiš obraze polne resnosti, dostojanstvene, stom boječe, obraze ljudi, ki so mnogo trpeli in se vztrajno borili, resne obraze, ki jim v očeh vidiš globoko zadovoljstvo za storjeno dolžnost, za doseženo zmago. To so Titovi borci.
Po dolgih letih nezaslišnega pritiska fašističnih roparjev je srce proletarskega Tržiča ponovno zaživelo. Za sedaj smo šele na začetku.
Ze prožijo prvi glasovi o skorajšnjih volitvah v odbor. Glasovale bodo vso osebe nad 18 leti neglode na spol. C« se nepoznan pomešaš med skupine, ki diskutirajo, slišiš imena ljudi, naših ljudi, iz vseh slojev. Kakšen boječ sobesednik se sprašuje: »ali morem res glasovati za kogar hočom?* To naivno vprašanje je Že samo po sebi tako boleče, ker dokazuje, do kakšne mero Je fašistična reakcija zasužnjila ljudske množice.
Še druge stvari se dogajajo v Tržiču: manifestacije, sestanki, koncerti, lahka glasba in tudi kakšna majhna ljudska veselica. Mladina, naSa mladina začenja živeti.
V Tržiču imamo še vedno policijsko uro, pravim šfe, Ker prav gotovo ne bo ve{ dolgo, kor je zadr-žanje prebivalstva vsestransko občudovanja vredno. In imamo luč, v Tržiču so ljudje naravnost pijani luči, in res potrebovali smo Jo po toliki temi.
In še drugo -luč imamo, ki nam razsvetljuje v tolikšen mrak zapadlo človeško dušo: luč naše svobode.
To se dogaja v Tržiču!
Dopisnik Zuoco Mario
vano v skupnih žrtvah in s krvjo prelito v skupni borbi za osvoboditev od nacifašizma, je govornik povdaril, da sovražnik, ,dasi poražen skuša še vedno motiti mirno delo za obnovo naših narodov.
Toda mi ne bomo razorožili, ne bomo izdali idealov, za katere smo se borili, ne bomo izdali naših padlih.
Vodili bomo do dna borbo proti reakciji v korist resničnega delovnega ljudstva, in kakor smo zmagali v borbi z orožjem, tako bomo zmagali tudi v politični borbi. Svo-bodS, ki si jo je ta zemlja in njeno prebivalstvo priborilo s toliko krvjo, bomo branili z isto vztrajnostjo, s katero smo si jo priborili.
Dopisnik Amleto’
ilirska Bistrica pristopa k obnovi
Ilirska Bistrica umo pristopa k rednemu življenju. Njena lesna industrija, ki je bila vslel zadnjih dogodkov precej prizadeta, se znova oživlja. Redno obratujeta že dve električni žagi, trvrdka »Tomšič* in tvrdka »Scarpa*. Prva tvrdka, ki ni obratovala že več kot eno leto, dela že nekaj dni z velikim elanom, druga pa bo že v 8 ali 10 dneh obratovala s polno kapaciteto ter bo dala dnevno 1 vagon žaganega lesa.
Z največjo brzino se -obnavlja tvornica «Fallersa». Imenovano podjetje je danes eno največjih še stoječih evropskih tvornic za izdelovanje plošč iz reformiranega lesa (Holzfaserplatten). Tvornieo- so gradili od 1940. leta pa do aprila 1915., ko'je bilo poslopje deloma poškodovano o priliki zavezniškega bombardiranja. Nevštevši stroje v mehanični delavnici ima tovarna sama 97 motorjev, Njena gradnja je že 1940. leta stala 28 in pol milijonov ma;k. K sreči je ob bombabrdi-ranju trpelo le zidovje zgradbe, medtem ko so stroji v glavnem ostali celi. Popolnoma nepoškodovana je glavna stiskalnica, sušilnica io glatma cirkularka.
Tovarna se obnavlja od 9. maja dalje. Doslej so odstranjene že vse ruševAe, popravljen je stolp tovarne, ki je bil na dveh mestih močno poškodovan, streho tovarne pa so delavci popravili v pičlih dveh dnevih. Popolnoma obnovljena je tudi Že mehanična delavnica.
Poleg tega so v tovarni ostale do-! cela nepoškodovane velike zaloge ' steklene volne, smole, paradne in žveplene kisline ter drugega materiala, ki ga podjetje nujno rabi za obratovanje.
Poškodovani stroji bodo 'v najkrajšem času poslani na popravilo v Trst. V dveh mesecih bo tvornica že obratovala, t	Živa
Javno zborovanje v Tržiiu
17, maja se Je vršilo v nekom tržlškem kinematografu javno zborovanje. Kljub temu, da zaradi nepopolne organizacijo prebivalstvo ni bilo obveščeno pravočasno, se Je zborovanja udeležilo okoli 200 ljudi, da bi slišali besedo tistih, ki, dasi začasno, predstavljajo resnično ljudsko oblast.
Tovariš Oalvo je govoril o najaktualnejši temi sedanjega trcnot-ka, o naši volji, da pripadamo novi demokratični ln napredni Jugoslaviji maršala Tita in o rovarjenju našo ln mednarodne reakcije Ko je z dejstvi dokazal stvarnost itall-jausko - slovenskega bratstva, sko-
Sovjetski pisatelj Trener umrl
MOSKVA
Umrl Jo znameniti sovjetski pisatelj Konstantin Trenev. Trene v je začel s svojim književniškim delom... mnogo njegovih novčl je bilo objavljenih v različnih revijah. Njegov talent je prišel do polno vel ju ve v lellh sovjetske državne ureditve, k, je postal slaven posebno kot avtor gledaliških del. Njegova igra »Ljubov jarovajc* je pomenila preokrel v sovjetski dramaturgiji. Bila jo na pro-gp mu vseh sovjetskih gledališč In jo sltoro dve desetletji in je bila pri publiki vedno enako priljubljena. Tudi druge njegovo igre so imele uspeti v najboljših suvjetkih gledališčih, Tronov je bil znamenit tudi v 'javnem življenju. Bil je član Upravo st vjelskih pisateljev in delegat v moskovskem sovjetu.
Vlada,je visoko cenila Trenuvo literarno delo, bil Je odlikovan z redim »Bdečega prapprju delu* in ez.npkoin časti*; iOii.ihujc bila podeljena StalinoVa, nagrada Zg njegovo delo »Ljubov jarovuja*. Svoje knjižovniško delovanje jo Tronov vršil vse do zadnjih dni. V letih volku domovinske vojne jo napisal igro « Vojskovodja*, v kateri je orisG znamenitega' ruskega generala Kulti-zeva" Smrt Treneva Jo velika izguba zu sovjetsko književnost.
(Tass)
Aiherikanci tolčejo
Avstralske čolo nadaljujejo s ‘čiš-čenjum otoka Turakan ;od japonskih čet.	(Bouter)
Jugoslovanski poslanik v Albaniji
ULOGHAD Z ukazom kraljevskih namestnikov J? bil polkovnik StoJInlč imenovani za jugoslovanskega poslanika v Albaniji.
Ljudsko sodišče v Trstu
21. 5. je tržaški osvobodilni svet na svoji seji sklenil osnovanje ljudskega sodišča. V ta namen Je bila sklicana zvečer istega dcie skupščina konzulta s sledečim dnevnim redom; 1) konzulta se skliče za izvolitev članov sodišča; 2) predlog za odobritev dekreta o sodišču ter predhodno čitanje dekreta (odloka); 3) volitve članov sodišča; 4) predlog za odlok o poslovanju komisij za čiščenje f3.šistov po obratih; 5) predlog protestnega telegrama generalu Alcxandru ^radi njegovih nespodobnih besed na račun maršala Tita; 6) razno.
Važen je bil predvsem govor tov. Rudija Uršiča, tajnika 'Osvobodilnega sveta, ki je predočil navzoč-nim podlo delovanje nekaterih več ali manj očitno fašističnih elementov, ki iz špekulantskih razlogov ali pa s svoji reakcijonarni fašistični zagrizehosti skušajo na vse načine škodovati ljudskim silam In ovirati lastili narod pri svojih naporih za obnovo po vojnem razdejanju in za blagostanje Trsta. Ljudsko sodišče je potrebno prvič, da enkrat za vselej konča s fašisti. Ljudsko sodišče je predvsem političen organ, ki ne bo zgubljal nepotrebnega časa z birokratskimi kodeksi. Za sodnike ni važno, da so rutinirani profesijbnalni sodniki in juristi. Važno je, da so s svojo čisto preteklostjo in dosedanjim delom dokazali, da go iskrenQ domokratič-nega( mišljenja, da so ljudje globoke predanosti ljudskemu pokretu.
Sodišče bo sodilo odgovorne fašistične zločince, ki so povzročili najrazličnejša trpljenja ljudstva. Drugič, sodilo bo-vse one, ki še danes poskušajo na najrazličnejši način sabotirati napore ljudske obla-
sti za obnovo blagostanja. 3) Sodilo to tudi vse one, ki poskušajo iz tpekuiantskih ali političnih razlogov ovirati oskrbo mesta z živežem. — Ljudstvo je dobro,, toda se ne šali! — je vzkliknil tov. Uršič. Nočemo biti krvniki, toda sodišče mora biti brez milosti saj tudi fašisti niso poznali milosti. Saj to sodišče je postavljeno zoper one, ki so nas že tako dolgo in nas hočejo še držati v suženjstvu; postavljeno je zoper one, ki s svojim špeku-lantskim skrivanjem hrane in sabotiranjem prcpieta kradejo ktuh iz ust 'naših otrok.
Velečastiti g. Cančahl je povdaril, da je važno hitro delovanje tribunala in je zato da bodo dlmpreje prišli na svobodo oni, ki so nedolžni. Dr. Narcissus gmidiken pa je povdaril pravico človeške družbe do samoobrambe naptam takim izmečkom.
Predsednik dr. Zoratti je nato prečita; odlok o čiščenju zavodov in obratov cd fašistične golazni ter pozval delegate in člane konzulte na razpravljanje o odloku.
Po razpravi je bila enoglasno sprejeta predložena lista članov sodišča in posebej predložena osebnost predsednika. Istotako je bil enoglasno sprejet predlog o protestnem telegramu maršalu Aleksandru.
V razpravi je posebno važen pov-darek tov. Marine, da lahko opravljajo funkcije članov razčiščevalnih komisij tudi žene, ki so v osvobodilni borbi zadostno dokazale svojo enakopravnost. Besedilo odlokov bomo vsled pomanjkanja prostora prinesli v prihodnji številki. Isto-tako imena članov sodišča in besedilo protestnega telegrama.
Tržaški pomorščaki snujejo svoj: sindikat
Dno 21.5.1945 so se sestali tržaški uslužbenci paroplovnih družb, da v množičnem sestanku pripravijo ustanovitev svojega sindikata. Sestanki sc. je udeležilo več sto pomorskih oficirjev, mašinistov, kurjačev, natakarjev in najrazličnejših drugih uslužbencev. Njih ^.ivahno poseganje v diskusijo je zopet dokazalo, kako'se Trst zaveda* svojo -novo demokracije In se jo že s pridom poslužuje. Od govornikov je zanimiv govor tov. Pavla Destradija, ki je povdarjal, da traja tudi danes še borba med naci-f;,»!zn)orn In ljudskimi silami, ki se bora ar’ dokončno uničenje nasprotnika. Glede novih sindikatov se je izrazil tov, »Paolo; nobenemu, ki ima i-ki-nno voljo do sodelovanja ne zapiramo vrata. Vemo, da so delavci največ trpeli In največ doprinesli, toda nd moramo danes mobilizirati vse zdrave sile ljudstva I Nismo prišli, da bi razpeli na križ kogarkoli. Tov. Bc-slradi poziva nato navzoče, da se s č.m večjo vnemo lotijo dela, ker so morajo zavedati, da imajo sedaj del ■i lasti in odgovornosti v svojih rokah, da ne delajo več za žepe poe-dincev, ampak zase. Tov.. Destradi
pripoveduje nato o svojih utisih v Ljubljani, kjer je bil pred kratkim iti kjer je videl z gotovostjo, da so Jugoslovani no bore niti z najmanjšem imperijalističnimi nameni. Bes-nično je njih gesto: smrt fašizmu -svobodo narodu. Titova vojska ni prišli z imperijalističnimi načrti, ampak. da brami svojo in vseh narodov
SVoJjodOi **- -	••—»■
V nadaljnim poteku sestanka so govorniki povdarlli, da sindikati hč bodo več cepljeni po manjših kategorijah, ampak bodo delavci enega .(■'.irata neglode na siceršno kategorijo v istem sindikatu. Povdarili so razliko teh sindikatov, ki bodo skrbeli tudi za kulturni razvoj svojih članov i,- zares pravi zastopniki delavstva, od prejšnjih fašističnih.
, Prisotni so izvolili pripravljalni odbor za organizacijo sindikata pomorščakov. Ciani so: Valentich Verardo, Petronio Borlolo Giusto, HitOssa Mar-cello, Pocenco Gario, Bonetta Giovan-ni, Giovannlni Mario-, Alessio Giuspp-pi’, -Miletti Carlo, Amedeo 1 Vlttorio, Bissiach Olafi, Bartole Eugeuio, .Saina Francesco, Novelli Adcle.
Jugoslavija je napravila s svoje strani vse
London v nedeljo o polnoči.
V Londonu sc potrjuje vest, da 90 so jugoslovansko četo umaknilo s Koroške v južni Avstriji. To jo zvedel diplomatski dopisnik tiskovne družbe.
Gostovanje gledaUita Narodnega Osvobo* jenja Hrvatske za Dalmacijo v Trstu
Veliki mešani pevski zbor iz Splita, ki se nahaja na »vojl turneji po osvobojenem ozemlju domovine, je prispel v Trat. Včerai zvečer je priredil »voj prvi voka*lni konce; t v gledališču Giuseppe Verdi. Na programu je imel srbske, makedonske in slovenske narodne pesmi od St. Mokranjca in E. Adamiča, kakor tudi najtiovejše partizanske pesmi, nastale v težki in krvavi borbi za isvobojenje Jugoslavije, od S. Bombardellija in D. Daneva. Zboru jp dirigiral njihov Sef. tov. 'kapetan Silvio Bombardelli.
Koncert jo žol veliki uspeh. Posamezne točke so bile sijajno izvedene in mnoge pesmi so morali ikj-navljati, Brankovo kolo I# colo dvakrat. Ploskanje in navdušenje med prisotnimi jo bilo zalo veliko, kar nam dokazuje, da je bil koncert res na umetniški višini.
Ta pevski zbor je eden izmed najstarejših naših' partizanskih kulturno-um -tniških ustanov. Bil je formiran že leta 1942. v Livnu na osvobojenem ozemlju Bosne. Ze od prvih dni je bil zbor, razen manj-ih presledkov, pod organizacijskim ln umetniškim vodstvom tov. kape tana Silvija Bombardellija. Skupno z njim je prešel vse najvažnejše in naravni tudi najtežje laze partizanskih bojev.
Grupa se danes nahaja res na dostojni umetniški višini in lahko sigurno zastopa našo produktivno in reprezentativno zborno glazbo. Na svoji doljfi turneji skoraj po vseh krajih naše domovine je žeta vedno velike uspehe.
Slišali smo zelo discipliniran In izučen pevski zbor, ki nastopa sigurno in poje svoje skladbe na pamet, kar nam je dokazalo, da se je
bil program vestno in temeljito pripravljen, ter znanstveno dobro preučen. Vokalizacija je bila jasna, tehnika odpiranja ust in vdihavanja zraka pa na najboljši vlšin^ Dirigent pa je držal nit aparata sigurno in trdno v svojih rokah.
Gledališče Narodnega osvobboje-nja Hrvatske za Dalmacijo bo priredilo svoj drugi vokalni koncert v »redo 23. maja 1945, -
Delitev krompirja
SEJPRAL (bivši pokrajinski odsek za prehrano) javlja, da se bo z jutršnjem dnem 23. maja načela razdeljevanje krompirja in .sicer po 1 kg na osebo za tiste osebe, ki spadajo v XI in XIII skupino, proti odvzemu nakazil (buoni di prelevamento) St. 37-38 živilske karte za razna živila, XI. izdaje.
Cena krompirja je: na debelo po 6 lir kg, na drobno pa po 7.40 kg. Razddevanje se bo zaključcilo v soboto 26 t. m.
* * »
Urad za živilske karte javlja: v teku današnjega dne morajo vsi razprcdajnlcl racljonlranlh živil iz
11.	in 13. skupine, dvigniti pril občin.-, kem preskrbovalnem uradu sdrbavljlce (spezzatl) za krompir. Občinski urad bo za to odprl od 8. do 12. ure.
Menze v podjetjih
Urad za živilske karte porova: tekom današnjega dne morajo vsi ruvnateljt menz za člane podjetij (mense azlendall) predložiti občinskemu preskrbovalnemu uradu Ircbovonje za raclonirana živila potrebna za prvo polovico prihodnjega meseca Julija.
Interesirani bodo lahko takoj dobili nabavnico za suho sočivje za prvo. polovico meseca junija.
Občinski urad bo za to odprt, od S. do 12. in od 10. do 19. ure.
Pomagajte v borbi proti zločincem!
Tik pred svojim zlomom so Nemci izpustili iz zaporov na svobodo vse tržaške kriminalce. Ti sedaj skušajo nadaljevati s svojimi zločini ter se pri svojem nečednem poslu poslužujejo vseh mogočih sredstev. Cesto nastopajo tudi preoblečeni v partizane. Tako so 19. t. m. oh 9 uri zjutraj vdrli v vilo dr. Exner-Sossa na Via Crispi 63 trije neznanci, izmed katerih sta bila dva oblečena v partizanske u-niferme. S streli v ključavnico so odprli vrata ter odpeljali dva kamiona blaga. Odnesli so med dru. gim tudi razne dragocenosti ter srebrnino in zlat nakit.
Vse, ki jim je pri srcu javni red in varnost, pozivamo, da pomagajo naši ljudski oblasti v borbi piV>ti tem zločincem. Opozarjamo vse, da odvzem blaga brez obveze dati stranki potrdilo velja le glede vojnega plena, kakor tudi glede predmetov, ki tvorijo predmet kaznivega dejanja (n. pr. tihotapljeno blago itd.). Glede predmetov, za katere narekujejo vojaške ali druge javne potrebe da se stavijo na razpolago, je potrebno, da se organ izkaže z dovoljenjem pristojnega oblastva (Komande mesta ali O-svobediinega sveta za Trst) ter da izda o rekviziclji ustrezno potrdilo.
Pozivamo vse, pri katerih bi se zglasili ljudje, ki bi hoteli na kak drug način rekvlrirati ali odvzemati blago, da jih nemudoma javijo poveljstvom Narodne zaščite ali na načeldtvp sektorjev Narodne zaščite, kriminalni oddelek, ki so v I. sektorju: Via Cicerone št 10, v II. sektorju: Vlila Segre, via U-niversita, v III. sektorju: Caserma antiaerea, via Donadonl, v IV. sektorju: S. Sabba, rižarna, ali pa na Načelstvu Narodne zaščite za mesto Trst, kriminalni oddelek, via Nizza št. 19, III. nadstropje. Vse take primere lahko javijo tudi na Javno tožilstvo, via Cicerone št. 10 oziroma v pisarnah javnega tožilstva, ki se bodo kmalu osnovale. Prav tako prijavite takoj vsak primer neupravičenega odvzema blaga z natančnim popisom storilcev. V vsakem primeru, ko bi hotel kdo izvajati rekvizicijo, zahtevajte, da se legitimira.
RADIO TRST
Torek, dne 22. maja
7. Jutranja godba. 7.15 Poročjla v slovenščini. 7.30 Lahka godba.
8.15 Poročila v italijanščini. 8.30 Konec oddaje. 12. Napoved časa ki lahka godba. 12.15 Poročila v slovenščini. 12.30 Ritmi in melodije, igra radijski mali orkester pod vodstvom dirigenta Erlach-a-
13.15 Poročila v italijanščini. 13.30 Karakteristična godbe. 14. Konoc oddaje. 18. Objavo in pozdravi. 1S.10 Mladinska oddaja. 18.45 Četrt ure s Carduccl-jem. 19. Poročila v slovenščini- 19.15 Pestra glasba. 19.30 Harmonikaši, ki jih dirigira Saverio Zaccutti. 20. Napoved časa in poročila v italijanščini. 20.15 Govor Maria Abram politkomisarja 24. Garibaldinske brigade »Fonta-not*. 20.30 Koncerj sopranistke Ane Sbisa, pri klavirju jo spremlja, g. Valdo Medicua. 21. Glasbeni govor. 21-15 Pregled slovenskega ti,tka. 21.30 «Lumle di Steilia* enodejanka Luigi-ja Pirandella, režiser Giulio Rolli. 22.10 Pevski zbor. 22.45 Pregled tiska v italijanščini. 23. Plesna glasba in pozdravi.
KINO
ROSSETTI. s soboto ob 18.30 bo prof. Schaffer vprizoril s pomočjo Licije, predstavo »Orjental-ake fantazije*.
NAZIONALE^ 15.30: »Zaljubljena neugnankas, C. Lombard, C. Ro-mero.
SUPERCINEMA. 15.30:	«Tovarna
teka*, Oharlot.
FILODRAMMATICO. 15:	»Prva
žena (Rebecca), L. OHver, J. Fontaine. Zadnja predstava ob 19.15.
ITALIA. 10.30 »Trije, kadeti*, poln mladosti. Fontaine, L. Hayward.
ALA BARDA. 15.30: »Večna iluzija*. F. Capra, J. Artur in L. Stevert.
IMPERO. 15: »Odkritje*, Stan Lau-rel in Oliver Hardy.
VIALE. 15.30: »Kadar kdo ljubi*, K. Hepburn in Charles Boyer.
MASSIMO. 15.30: »Ponarejevalci*, C. I-Tughee, J. Newill.
CDEON 15:	»Iščem svojo ljubc-
z<:n», Gings r Rogers, Fred Astairc.
SAVONA. 15:	»Pripravljeno	za
dva*, B. Stanwvktn, H. Marceli.
MARCONI. 15: «Roža iz Rio Gran-de», J. Carol In Ridollnl.
AZZURRO, 15.30: «Car zapada*, Smith Ballew in Lon Gehrig.
RADIO. 15: »Hrabri ljudje*, R. Ar-lcn, L. Palmer. '
V1TTORIA. 15.30: »Crni oder*, J. Marloh in R.<; Mas»ey. Ob zaključku komičns predstava Rldo-linlja-
CENTRALE. 15: »Gosar - plesalec*, S. Dunn, C. Collins, F. Morgan.
ADUA. 15: «Meja brez zakonov*, J. Wajnc in Buff. Bill.
VENEZIA. 15: «Zločlnec sem*, J. Carrol.
CARDUCCI. 15; »Strah z zapada*, Tom Kerne. Sledi Ridollnl. Jutri oh lO.h. velika komična matln Ja.
BELVEDERE. 15:	»Gangsterjev
sin*. J. Cooper in L. Gilman.
ROMA. 16: »Jahanje v ranču*.
V sodni palači
Lepo stavbo sodne palače so bili fašisti spremenili v prostore, ki so dihali smrt. Po vseh sobah so visele na stenah slike dveh največjih zločincev kar pomni zgodovina. Ker se je v prostorih te palače izreklo proti «ribelom» in ♦banditom* toliko obsodb, da se očuva «novi visoki evropski red», ki ga prinašata od »boga izvoljena* fašizem in nacional socializem, poglejmo malo, koliko poškodb je pretrpela ta palača v borbi za Trst.
Ob osmi url in štirideset minut
Velika, dva metra visoka sto-ječca salonska ura v dvorani sodne palače v Trstu. Počasi niha veliko nihalo. Malo čudno je danes obnašanje sodnikov. Bledi in do smrti preplašeni tekajo iz sobe v sobo. Ne morejo verjeti, da bi oni, bledi, izčrpani in izmozgani človeški okostnjaki, katerim so bile izraz življenja samo še tajinst-veno plameneče oci, bili zmožni napadati Trst- In vendar je resnica? Srdito tolčejo naši na višinah, ki obkrožajo Trst. Tik tak, tik tak, opozarja ura v kotu, šteje minute oblasti, ki se ruši. Tik tak, tik tak, tolče v možgane krvnikom, sodili ste krivično, zato prihajajo zdaj po odgovor obsojenci. ♦Juriš, juriš na Trst*, grozeče odmeva od bližnjega pobočja. Ne vzdržijo več sodniki, bežijo iz teh dvoran. Tik tak, tik tak, tolče ura za njimi, iztekel se je vaš čas, prihaja maščevanje. Prihajajo nosilci svobode, puške, bombe, zbro-jevke, breni, tanki, topove imajo. Vi ste jih obsojali, ker ste v njih žepih »našli* naboj, podtaknjen od zapitega in izkvarjenega SS. ovca.
Silovita eksplozija, granata je prebila balkon in se v kotu dvorane raztreščila. Mize, stoli, slike, omet iz stropa, vse je za hip zaplesalo po zraku. Ko se je dim razkadil, glej čudo. Ura stoji nepoškodovana na mestu, niti velika šipa Bi zdrobljena. Nihalo pa je obstalo, kazalec kaže točno osmo in dvajset ®iinut To je čas, ko so naši udeli v mesto in je sovražnik pričel obstreljevati palačo.
Soba št 387., se je pritrjen na vratih napis: maler atelje. Celi kupi propagandnih letakov je raztresenih po tleh. Kdo ve kakšgen moralno in fizično izkažen SS. ♦slikar* je deloval tu. Ce bi sodil po številu praznih botiljk vina, vermuta, konjaka, šampanjca, dejal, da je bil prav navadna zapita cestna baraba. Iz fotograflij, ki ležijo raztresene med drugimi papirji razberemo, da je naša domneva resnična. Najbrže se mu je tu zelo mudilo, ker bi sicer takih intimnih dokumentov ne bil ♦pozabil*. Pa je verjel v svojo pijansko umetnost. Imel se je za nadumetnika. Saj so njegove stvari, ki jih v tem ♦maler ateljeju* napackal ija papir a pomočjo desetin kozarčkov raznih dražečih pijač, javno lepili po zidovih Trata. Zdaj leži tu njegova vermutska, žganjarska, cinzanovka umetnost, po njej pa hodijo vojaki naše Jugoslovanske armade. Trda, jeklena pošteno misleča volja našsega borca je zmagala nad tevtonsko-blazno in ldijotsko propagando.
Cez štiristo dvoran in sob ima palača. Sipe v oknih teh prostorov so večinoma razbite, drugačce pa je notrajnost skoraj nepoškodova-
na. V dvoranah, ki gledajo na trg Oberdan je deloma pokvarjeno pohištvo, ker je nekaj izstrelkov prebilo zid in se v notrajnosti raztreščilo. V krasni zborovalni dvorani z umetniškim rezljanim stropom sta bila pritrjena na steni liktorski znak in zlati orel. Priletela je njih granata, prebila zid rjtvno tam, kjer sta visela zn a. k a tiranstva. Razdrobljena ležita zdaj na tleh in naši vojaki hodijo po ostankih. Sami so sestrelili znake svoje tiranske oblasti,
Ogarev
Zaključek kongresa madlarske ljudske zveze v Rumaniji
BUKAREŠTA, 21.
Kongres madžarske ljudske gve-ze, ki ima preko petsto članov, je po petdnevnem delu zaključil svoje delo. Na kongresu je prišla do izraza volja demokiatskega madžarskega prebivalstva sevet-ne Transilvanije, za zbližanje in tesno sodelovanje z rumuskim prebivalstvom, kakor tudi volja do borbe za demokratizacijo dežele na podlagi političnih smernic demokratske koncentracijske vlade Rumunjski mi-nistersVi predBBdnik dr. Peter Groza, minister Thoti Georgescu in Vlascu Pakasa, generalni tajnik narodno demokratske fronte Luka, glavni tajnik Arius (svet za konsolidacijo odnosov s Sovjetsko zvezo), dr Geriu so prišli iz Bukarešte, da prisostvujejo zaključku kongresa. To zaključno zborovanje je otvoril z govorom pomočnik presednika Cluja Coeder, ki je pozdravil člane vlade z Grozo na čelu in glavnega tajnika narodno demokratske fronte Luka. Predsednik Madžarske
narodne zveze Gyarfas, ki je govoril za njim je dejal: »Zahvaljujoč silni in junaški rdeči armadi, njenemu velikemu voditelju, maršalu Stalinu in zavezniškim armadam pe svetovna vojna končana. Prvi dan miru je našel madžarsko notcdno fronto pri intenzivnem delu. Naš kongres je pretresal vse probleme, ki jih je trete rešiti pri ustvarjanju nove demokratske Ru-munije, v kateri ne bo nobene obtožbe proti kateremukoli državljanu. Potem ko je obsodil šovinizem, ki skuša preprečiti bratske odnose med obema narodoma je Gyarfas dejal: «Mi moramo imeti demokratsko Transivanijo. Ne želimo živeti v osamljenosti. Naš cilj je sedaj rumunjsko-madžarsko bratstvo in zveza. Na področju zunanje politike si želimo zavezništva z vsemi.
Popačeni priimki
Prihajajo nam vprašanja, kaj bo s tistimi priimki, ki so jih svoj čas fašistične oblasti nasilno in proti volji njihovih nosilcev spremenili v italijansko obliko. Odgovor je preprost: popravljene bodo vse krivice, ki jih je fašizem storil našemu narodu, popravljena bo tudi ta Trenutno je po nekem odloku AVNOJ-a vsako uradno spreminje-vanje priimkov nedovoljeno, da bi se vojni zločinci ne mogli skriti pod kako drugo ime in tako ubežati zasluženi kazni. Vendar pa lahko vse prizadete osebe privatno uporabljajo svoj priimek v stari, slovenski obliki, dokler ne izide odlok, ki je v pripravi in ki bo z enim zamahom popravil, kar so zagrešili fašisti z namenom, da bi nas pokazali pred svetom drugačne kot smo v resnici.
Hitlerjevi
vedno
MOSKVA
Dopisnik za mednarodna vprašanja lista »Pravda* sporoča: Ni se še posušilo črnilo na pogodbi o brezpogojni kapitulaciji nemške armade in mornarice, ko že pričenjajo pokvarjeni vodilni krogi nemškega generalnega štaba ljub svojemu popolne mu porazu vsojo igro znova. Očivid-no jih ne moti dejstvo, da imojo njihovi poskusi na sebi žig iz lela 1918. Nasprotno, ta žig vzbuja v njih popolnoma določena upanja. Ali ni dejstvo,"da jfe po porazu 1918 končno uspelo nemškemu generalštabu obnovil! so nemški generali zalrje-iali, da so bili porazu krivi ♦ politični* vzroki*. Zgovodina se ponavlja. Pokvarjenci iz Hitlerjevega generalštaba sedaj zopet poskušajo pripisovali krivdo zi nemški poraz in za brezpogojno kapitulacijo poiitičnemu vodstvu Hitlerjevske polit, stranke, nikakor pa ne generalštabu. Cilj te igre je prozoren. Strategija teh ljudi, piše britanski list ♦Revnold-Ncvvs*, obstoja v tem, da pripisujejo vso krivdo za. poraz, ki si ga obživeli generali, Hitlerjanski Nemčiji,
Delovanje takoimenovane Donitzo-
ve vlade, generalov in fe id marša lov, ki so se zatekli v ujetništva, ne predstavlja nič drugega kot nadaljevanje politike, ki so jo pričeli hitlerjevski politiki v tistem momentu, ko so vslcd zgodovinskih zmag Rdečo Armade uvideli, da je popoln zlom nemških oboroženih sil neizbežen.
I
Trenutni ustavitev odpora na zahodu in nagel bog fašističnih vodilnih krogov in zastopnikov generalštaba v ujetništvo so samo členi enega in istega izprijenega načrta. Nerodni poizkus igrati banalni trik 'bo-Ijševiškega strašila* spada v isto kategorijo. V Flcnshurgu so se porodile
lopovi še upajo
r.cve iluzije med hitlerjevskimi vodilnimi krogi, ki se jim je posrečilo, da so obdržali glivo nad vodo. Tem iluzijam je treba napraviti konec. Javno mnenje v zavezniških držav,;h vstrajno zahteva, da se takoj preneha sodelovanje vojaških oblasti v «Efsatz-viado» Donitza. Nikogar ne bo premotila cenena maska Donitza jn njegove druščine Irot antinacistov. Grossadmiral se je razgalil s svojimi govori in povelji, ki jih je svojčas objavil. 21. Julija 1944, je DOiiitz kot vrhovni zapovednik nemških pomorskih sit naslovil na moštvo mornarice ob priliki atentata ni Hitlerjevo življenje sledeči p a govor: »Svfla jeza in brezmejni srd nas navdajata, i.dkar smo zvedeli za podli atentat, 1: bi lahko zahteval življenje našega priljubljehcga Kiihrerja. Zakon vašega življenja naj bo: Naj se pripeti karkoli, moje načelo je brezmejna 'vernost Fiihrerju.*
Diinifz je ravno tako neločljivo po-vt za n s Hitlerjevo tolpo kot Je po vezan nemški generalštab in Hi tl erje-v. partija z nemškim imperializmom. \ skladu s historičnimi sklepi krimski onferenoe voditeljev treh zn vozniških velesil, se mora enkrat za vselej uničiti nemški generalštab, naci-slična stranka, nacistični zakoni in ustanove se morajo zrbisati z obličja zemlje, vsi vojni zločinci pa poklicani n pravičen in čimprejšen zagovor. Izpolnitev teh sklepov zapovedovalno zahteva popoln in hiter moralni m politični poraz fašistovin odstrarfitev vseh njegovih vplivov in sledov. Vojno izkušnje iz 1. 1914-1918. so bilo dobra lekcija ni; samo za hitlerfcvc-a temveč tudi za svobodoljubne narode sveta, ki so Irdno odločeni, da po-[Olnoma izkoristijo zgodovinske odločitve krimske onferenee. (Tass)
Sestanek bolgarskih strokovnih zvez
Konzorcij časopisa «Trud» je 19. maja organiziral sestanek predstavnikov sovjetskega in tujega ii. ska. Predstavniki aliruženih bolgarskih strokovnih zvez, na čelu z glavnim tajnikom bolgarskih združenih delavskih strokovnih zvez Jurijem Tankov-om, so zastopali zvezo tekstilnih delavcev, železničarjev rudarjev; šoferjev, arhltek. tov i. dr. To odposlanstvo ki se je mudilo v Sovjetski zvezi dva tedna, je proučevalo delovanje sovjetskih strokovnih zvez in življenske pogoje’ tovarniških delavcev. Obiskalo je Leningrad. Cankov je na kratko označil organizacijo in delovanje združenih delavskih strokovnih zvez. Več kot dvajset let, je »lejal Cankov, bolgarsko delovno ljudstvo ni imelo civilnih in političnih pravic, vendar pa ni omagalo pod jarmom reakciie in ni nikoli prenehalo z bojem za obrambo svojih pravic. Njih boj je postal posebno silovit od 1. 1941., ko je hitlerjevska Nemčija izdajalsko napadla Sovjetsko zvezo in ko je Bolgarska zaradi na. pa k svojih vladajočih krogov postala izhodišče nemžko-fašisličnega napada proti ruskemu narodu-osvo. bcditelju Bolgarov. V tem času so bolgarski rodoljubi z vsemi sredstvi krepko delovali proti hitlerjevskim okupatorjem in njihovim pomočnikom po Bolgariji. Množične sabotaže so se začele pri železnici, v industriji in poljedelstvu. V boju so se združili delavci, kmetje, razumniki in najodličnejši predstavniki bolgarske armade. Partizanski pekret je dobival vedno večji obseg. Preko 42.000 oseb se je pridružilo partizanskim oddelkom, preko 220.000 bolgarskih patriotov je de. jamsko podpiralo partizane in jim dobavljalo živila; jih skrivalo pred zasledovanjem policije in orožni-štva in izpopolnjevalo partizanske vrste; v septembru 1. 1944, potem ko je Rdeča armada razbila nemške posadke na Balkanu, je prišla do oblasti demokratična vlada rodoljubne fronte. Naš narod je globoko hvaležen osvobodilni Rdeči armadi. Prav tako pe hvaležen armadam združenih narodov.	*
Z 9. septembrom so začele nastajati strokovne zveze tako v tovarnah kot v drugiih zavodih Boi-garske, ustvarjajoč s tem podlago združenih delavskih strokovnih zvez. 16. marca 1945; je bil sklican v Sofiji prvi kongres bolgarskih strokovnih zvez. Deldgati na tem kongresu so bili izbrani na najbolj demokratičnem način iz vseh tovarn in obratov dežele. Kongres je potrdil statut in opredelil naloge organizacij strokovnih zvez, odločil se je; da bo brez počitka nadaljeval boje proti ostankom fašizma v deželi. Podal je tudi mere za izbolj-sanje gmotnega in kulturnega položaja delovnega ljudstva, kakor tudi smernice za gospodarsko obnovo dežele. Tcčasno znaša število vpisanih članov pri bolgnrskm strokovnih zvezah več kot 350.009, kar odgovarja več kot tretinl vser, bolgarskih delavcev in nameščencev. To je velik uspeh, nikdar pc-preje, niti pod fašističnimi diktatorji niso imele združene bolgarsko strokovne organizacije tako veliko število vpisanih delavcev in nameščencev.
groznih, strašnih pa tudi veselih in prijetnih dogodkov je izpolnjevalo ta del njegovega življenja. In sedaj ta smagoslavni pohod četrte jugoslovanske armade! Kaj naj bi še hotel več vsakdo, ki mu pe napredek sveta količkraj pri srcu? Pohod k soncu, svodobi — zlom mračnjaštva ta nazadn jaštva.
Kot ptica lahko so mu letele misli iz kraja v kraj, iz dneva v dan o preteklosti, od ljudi do ljudi, ki jih je v teh letih spoznal. Z grenkobo se je spomnil očeta, matere, žene in sestre, otroka ter vseh svojih najbližnjih, za katere že dolge mesece ni vedel ali »o sploh pri življenju; če jih morda izdajalci in o-kupator ji niso pobili ali odgnali. Le bežno se je spomnil, da je nekoč imsl tudi nekaj imetja. Raznesli so mu ga Nemci. Kar 6i je pridobil pozneje, so mu pokradli italijanski fašisti, nato izdajalci in zopet Nemci. Ne bi mogel prešteti kaj in kolikokrat so ga oropali. V taki vojni, kot j« bila ta, to še ni najhuje. Mnogo njegovih znancev je izgubilo večdastna življenja.
C.as se je nagibal k večeru in Janez je že komaj, komaj hodil. Truden, lačen in žejen se je privlekel v mestece, ki ga je naša vojska pred dnevom covobodila. Aktivistu je poskočilo srce, ko je ugledal lepe hiše in cvetoče vrtove pred njimi. Sklenil je, da bo tu prenočil in nasljednjega dne nadaljeval pot, Ob vodnjaku je opaz^ debelušasto žensko in stopil k njej.
«Zdravo, tovarišica! Kako je kaj? Bi mi povedati, kje je vaš krajevni odber?* je vprašal.
Namesto odgovora je ženska zajokala, tako miio zajokala, da se je Janezovo gorja in bolečin vajeno junaško srce stisnilo od sočutja. Komaj se je obvladal in vprašal: «Kaj se vam zgodilo, tovarišica?* ♦Oh, kolo, moje kolo!*, je htela. Janez ni mogel razumeti, kaj naj to pomeni. Počakal je, da se je malo pomirila, nato je zopet obzirno vprašal:
♦Kaj se je zgodilo? Kakšno kolo? Povejte mi! Morda bi vam lahko pomagal*.
Pri teh besedah je dvignila glavo in iz vse dušo ji je privrelo kot olajšanje:
«Res, morda bi mi lahko pomagali. Pomislite, vaši so mi vzeli kolo. Vso vojno sem ga skrivala pred Nemci, Italijani in domobranci, sedaj sem ga pa izgubila. Poiščite ga. prosim, in vernite mi ga!»
«Ali ste 5e kaj drugega izgubili v tej .vojni, ali ste še drugega žrtvovali za našo osvoboditev Slovencev?* je vprašal.
«Ne, ne! Sedaj so mi vzeli kolo, ch moje kolo! Kako se bom sedaj vozila na izprehod!*
Jok jo je zvijal in stresal. Janez je brez besed odšel. Obogatil se je s spoznanjem, da se dolga borba nekaterih, a zelo redkih, ni niti dotaknila.
Trubar
Spoznanju aktivista Janeza
Aktivist Janez je hodil že tretji dan. Pot mu ni bila predloga in krvavi žulji na podplatih ga niso motili Z vedrimi mislimi je šel dalje in dalje po pravkar osvojenem ozemlju na novo službeno mesto.
Vnepol porušeni vasi se je malo odpočil. Razbitine in pogorišča so ga spomnile dolgotrajne a preživele borbe. Toliko doživetij, toliko
Prihod Štafete v Zagreb
ZAGREB
Danes ob 6 popoldne bo pritekla v Zagreb na Jelačičev trg štafeta tekačav, ki nosijo pozdrave iz vseh krajev naše domovine.
Prva štafeta nosi pozdrav iz Dubrovnika preko Splita.
Druga š-tafeta nosi pozdrav iz Čakovca preko Varaždina.
Tretja štafeta nosi pozdrav iz Istre in Slov. Primorja preko Karlovca.
Četrta štafeta rosi pozdrav iz Trsta in Ljubljane.
Tekači iz Zagreba in iz vseh krajev Hrvatske se bodo pridružili štafetam, ki nosijo pozdrave v Beograd.
Objava
Gledališče nG. Verdi"
Danes zvečer ob 17 30 se bo vršila predstava Verdijeve opere «Rigoletto». Izgrali bodo: Oesare Bardelli, Alda Noni (Gllda), Ro-dolfo Moraro (Mantovanski vojvoda), Nevia Predonzani (Magdalena), Mario Tommasini in drugi.
Dirigent Giuseppe Antonicelli.
»Primorski dnevnik"
Od 22. V. se prevzemajo oglasi, objave, osmrtnice itd v pisarni u-prave »Primorskega dnevnika*, Piazza Goldoni n. 1.
Vsi uslužbenci, osrednjega ravnateljstva Združenih Jadranskih ladjedelnic (CRDA), ki so bili odsotni do 1. maja in niso še začeli z delom so povabljeni, da se javijo gori omenjenemu ravnateljstvu do 25. t. m. V nasprotnem slučaju bodo smatranl za odpoklicane.
Kdor se bo javil po določenem rokir bo moral predložiti dokumente, ki opravičujejo njegovo odsotnost, Tisti pa, ki so se oddalili z dovoljenjem bodo sprejeli na dom ukaz kdaj naj se vrnejo na delo.
OGLAS
Kupimo kitaro violino, saxofon, prvovrstno, dobro ohranjeno ne glede na ceno. Ponudbe na: Propagandni odsek pri štabu II. brigade Narodne Obrambe, Trst, Piazza Oberdan.
Poizvedbe
Od 24. septembra 1944 nimamo več poročil o Albinu Ma«e in Juliju Sauli. ki sta se nahajala v Sestjani. Kdor bi kaj vedel o njih je naprošen, da javi v Buffet Mase - Via Carlo Ghega 9 qji pa telefonira na št. 33-88 ali pa 26277.
Kdor ima novice o Vigiliju Mi-coli, ki je bil dn'e 2. oktobra 1944 odpeljan v taborišče Buchenwald in o Lucijo Micoli, ki se je nahajal v Madurijl naj sporoči družini Mi-celi, Via Galleria 6 Trst.
Kdor ima- vesti o Armandu Loi-
ge, ki je bil interniran v taborišču Racjkezburg je naprošen, da to sporoči njegove mu bratu Guido Loigo, Via Commerciale 90 Trst.
Kdor ima vesti o Malt! Žiberna, ki je bila že zaprta v Koroneju in je bila odpeljana v Nemčijo je naprošen, da to sporoči družini Ziboma, Strada dl Fiume Trat.
Kdor ima vesti o Brunu Har-rauer, ki je šel v partizane v septembru 1943 je naprošen, da sporoči njegovi materi Albini, Piazza Impero 7.
Za tiskovni sklad
Od kurzistov Partijske šole smo prejeli za naš tiskovni sklad Lir 100. Tiskovni sklad znaša Lir 1163.
Kdor bi kaj vedel o usodi dijaka Pavla Cunje, ki je bil deportiran v Nemšijo 28. novembra naj javk njegovemo očetu, na ime Karel Cunja, ulica Guido Corsl (Blizu evangelijske cerkve).
Mali oglasi
IMe s« pisarniška moč s prefekt-r.im znanjem itijanščine, slovenščine in strojepisja.
Iščemo perfektnega in dobrega organizatorja, veščega v davčnih zadevah in računovodstvu. Interesenti naj se javijo v Ljud-cken domu (Casa del popolo) II. nadstropje, soba 136.
Jevgenij Petrov:
Vojaški
Njegov bataljon pa se je bojeval na obeh straneh vasi. Nenadoma se je v vas prebila kolona nemških tankov.
Vaški trg je bil popolnoma poln nemških tankov. Nemci so predlagali kapetanu, da naj sc preda. Junak pa je skupaj s svojim radiotelegrafistom odgovoril - z ognjem. Kapetan je takoj razumel kakšna nevarnost grozi njegovemu bataljonu in celi formaciji, k‘ se nahaja v zaledju, pa tudi fronti- V slušalko je izdal komando:
— Ogenj na mene! — Orientacijski točka nhj vam bo cerkven) stolp. — Bila je Idealna.
Vaški trg pa je bil prepoln nemških tankov.
— Zbogom tovariši, je rekel v slušalko.
Na njega se je zrušil vihar artilerijskega ognja.
September 1941.
Duh vojne.
Dnevi in noči minevajo tukaj popolnoma neopaženo — v, stalni napetosti težkega in krvavega dela. Evo, zopet se je zdanilo v
grmenju topov, ki nikoli ne preneha. Rodila se je jutranja zarja, nenavadno lepa. Medtem rem se zalotil pri tem, da sem sprejemal to lepoto samo z umom? ♦Verjetno, da je to lepo.* — sem si mi; 1 ■!. Vendar mi srce ni nič govorilo. Dokler je vojna ni lepote. Tisti dan — ko bo Hitler premagan —• prvi dan miru — bodo ljudje zopet rnzunjeli, kako je lepa narava, ki jih obdaja. Sedaj pa ta goli, dolgočasni in valoviti hribček, ki je bil še kratko pred tem v zarji jutranjega svitanja vijoličaste barve in je postal sedaj nenadoma, od blC3ka sončnih Žarkov rumen kot limona, ni hrib. To je kota ši. ta in ta. Od tam vidiš Smo-lensk. 7. e dva tedna se ljuto borijo za ta koto. A ruska breza, ki stcjl poleg ce.de — ni breza, ampak posamezno drevo. Tako je zapisano v karti. Reka ni rekica, amfak črta. Rob gazela   ni gozd, ampak odličen položaj za mitraljczko gnezdo. 1	,
Vojna je vzela naravi vse. Predvsem pa njeno dišave, Ni jih več. Obstoji sanm s? vojni duh
On je vedno enak — ponoči in podnevi, poleti in v jeseni... duh sodobne vojne, to je mešanica dišav:	predelanega	bencina, duh
smodnika in saj.
Na fronti se vedno pogovarjamo z različnimi ljudmi: z rdečoarmej-ci, s komandanti, z generali, zdravniki, šoierji, avijatičarji, intendanti Tudi oni mislijo isto kot mi vsi. Naj bo vojna Še tako težka, je vendar hudo vsak dan izgubiti tovariša in prijatelja, težko je imeti stalno zavest, da živiš mogoče zadnji dan na tem svetu, ki sicer diši po dimu in bencinu, pa je vendar prekrasen. Toda občutki mržnje proti hitlerjevski Nemčiji so močne jši kakor vsi drugi. Ali se moremo čuditi, da ni zmožen niti eden od toh proslavljenih nemških a-sov, profesijonalnih morilcev, da bi se vrgel na sovjetski avijon. Nasprotno pa se mečejo na nemške bombnike čisto navadni sovjetski av jatičarij lovci.
Sovjetska avijacija tolče sedaj na zapadni fronti sovražnika v zraku, čeravno so Nemci prve tedne vojne razširili, vest, da je uničena. Obhodil sem skoraj vso fronto, povsod sem našel isto sliko.
Prvi preokret v tej vojni — Nemci so bili prisiljeni, da se deloma c ikncjo v obrambo. Nemška iz-
guba nadmoči v zraku pa je drug, nič manj važen preokrat. Do sedaj se še ne ve, kako naj se to tolmači. Ali je vzrok temu pomanjkanje letal, kadrov ali bencina (najbolj verjetno je prvo, drugo in tretje). Toda važ/no je dejstvo; v začetku vojne so gonili Neme! vsak avtomobil, ki so ga na poti srečali, vsakega otroka na polju, sedaj pa so začeli previdneje uporabljati svojo avijacijo.
Obstoja še ena možnost, to je začetek moralnega razkroja nemške nrmade. V tem vprašanju moramo biti posebno previdni. Bila bi neumnost če bi mislili, da je zajel moralni razkroj nemško armado. Ne, če bi bilo tako, bi bila vojna že končana. Toda obstoja začetek mO-ralncga razkroja ali še točneje-predznaki samega začetka. S kakšno hitrostjo se bo proces razkroja Vršil, bo pokazala bodočnost sama.
Pred menoj stoji mlad človek, srajco ima raztrgano in zamazano od zelenkaste ilovice. To je staslt, lep mladehič. Zelo je umazan. Ušesa se mu od umazanosti komaj vidijo. Zvedeli smo, da »e že celih osem dni ni umil. Zajet je bil pred eno uro, mod napadom, ki se jo pričel ob jutranji zori. Skupno s štirimi vojaki je, z dvignje-
no! rokami prihitel nasproti rde-čearmejcem. Pripeljali so ga sem. Spotoma je vsa petorka izjavila, da so se že davno tega odločili, da se predajo in da bi radi napisali svojim tovarišem pismo naj se tudi oni predajo Vojne so se naveličali. Odločno ne želijo več vojskovati se. Mimogrede so zvedeli, da ne bodo ustreljeni njihovi (oficirji pa so jim govorili, da jih bodo mučili in ubili). Sedaj so zelo živahni in zgovorni. Stojijo poleg šotora, govorijo brez konca in kraja, mahajo z rokami in se neprestano prekinjajo.
Stab mi je ljubeznjivo dovolil razgovor s katerimkoli izmed njih. Enega med njimi sem poklical na stran, sedla sva pod drevo in začela razgovor.
Imenuje se Hans Dobat, je kaplar, star Je 24 let. Ni rezervist. Služi svoj vojni rok, prišel pa Je iz Francije s svojO . enoto pred 14 dnevi. Bil je motociklist. Ko se Je vojskoval v Franciji, ee je počutil zelo dobro na svojem motorju. Plašil in gonil Je skupine beguncev. Sedaj pa so ga poslali direktno v jarke. To ga je neprijetno porazilo. V splošnem ni bil zanimiv ujetnik. Popolnoma navaden, umsko zaostal sodoben mlad hitlerjevski človek. Vendar Je zelo zanimi-
vo, ko pojasnuje svojo odločitev za predajo. Očlvldno so jih Nemci poslali na drugo mesto. Danes ni bilo tankov in Hans Dobat se je moral vojskovati brez njih.
— Kdo je že kdaj kaj takega videl — vojskovanje brez tankov — je govoril malodušno, kakor kakšen farmar. Ce nam ne morejo dati tankov in nas hraniti kakor ljudi, zakaj je začel potom Hitler sploh vojno!
Nad našimi glavami se je zaslišal ropot motorja. Hans Dobat se je stresel m sklonil glavo. Ko pa je zapazil na krilih rdeče zvezdice, se Je hitro umiril.
Pripovedovali so nam, da je sovjetska avijacija uničena, vendar mi nismo tega verjeli — pripoveduje. Poskušal se mi je prikupiti.
Potem je govoril to, kar govorijo skoraj vsi pjetniki. Nastopila je jesen, Tudi zima bo hitro tukaj. Voj-skoraj vsi ujetniki. Nastopila Je Je-težje. Po cele tedne se mora ležati v jarkih in ne smeš pomoliti ven ni-t1 glave, sovjetska artilerija ti greni življenje. Tako se no more vojskovati. Pravi, da so tudi Nemci ljudje, kakor drugi |n da so vojske krivi nemški »voditelji*.
Povem mu o sovjetsko angleški pogodbi in o sestanku Churchlll-Roosevelt.	(Dalje prihodnjič j