Leto IT. V Celju, dne 21. jannvarja 1909._Št. 3. NARODNI UST 'shaja v«ak četrtek- ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena pet« vrsta. — Vie pošiljatve (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojna naslov- „Barodni List" v Celju. — Reklamacije so Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka bine za oglase je plačevati po posti na naslov: „J» arodni poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. _stane 10 vin._ List ? Celju. Predrznost nemčurjev in Nemcev v Vuzenici. V Vuzenici se je nedavno dogodilo od strani tamošnjih-nemčurjev in Nemcev nekaj tako nezaslišanega in predrznega, da skoro ne bi mogel nihče verjeti, kdor ne pozna našega sovražnika na meji. Člevek se mora nehote prijeti za glavo in vprašati, če res pripadajo ti divjaki tistemu narodu, ki se povsod ponaša na polna usta s svojo kulturo. Kaj enakega so zmožni le po-turice, ali pa k večjemu divji črnci tam v osrčju Afrike. Vuzeniška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je priredila svoj občni zbor z običajno veselico. Po občnem zboru se je razvnela živahna zabava med udeleženci, ki so prihiteli, razun domačinov še v posebno lepem številu Mutčani in narodni Št. Primožani onkraj Drave ter vrii Vuherčaui, ki so s svojim sodelovanjem mnogo pripomogli do uspeha. Vse je kazalo, da bodo vžili Slovenci tudi na meji enkrat par veselih uric med seboj ter se vsaj nekoliko oddahnili od vednih bojev, ki jih imajo z ljutim sovražnikom. Pa ni jim bila pripuščena niti ta malenkost. Ko so namreč sedli gostje k večerji večinoma v stranske sobe, so naenkrat pridrli v veselično dvorano posili Nemci iz Vuzenice ter začeli prepevati nemške pesmi, katere so zabelili s heil-klici. Na zahtevanje Slovencev, naj se mirno odstranijo, od koder so prišli, so kar zdivjali. Med tistimi razgrajači se je posebno odlikoval HOlbl Jožef sin gostilničarja in najemnika lova na slovenski zemlji. Za njim seveda ni smel zaostati znani razgrajač Korp Oto, kateremu sta vrlo pomagala' oba Salecl-nova fanta, katerih oče se je čutil še nedavno zavednega Slovenca. Ti fanta-lini s par železniškimi delavci so prišli izzivat stotino Slovencev. Ker se niso hoteli odstraniti, so bili seveda potisnjeni iz dvorane ter po stopnicah iz LISTEK. Nos. • Spisal N. V. Gogolj. Prevedel Gregorij C. (Dalje). Ni se še utegnil Ivan vrniti v svojo sobo, kar se je zaslišal v prednji sobi neznan glas: „Ali tukaj stanuje kolegijski pristav Kovaljev?" „Kar noter, major Kovaljev je tukaj", je rekel Kovaljev in hitro skočil, da bi odprl vrata. V sobo je stopil policist lepe zunanjosti, z neprevee svetlo in ne preveč temno brado in z zadosti polnimi lici, — prav tisti ki je stal / začetkn naše povesti na koncu Izaakovega mostu. „Prosim ste vi izgubili nos?" ,.Da, jaz sem ga". ,, Sedaj smo ga našli". „Kaj pravite?" je zakiičal major Kovaljev. Veselje mu je zavezalo jezik. prvega nadstropja v vežo. Tu se je videlo, da je bil cel napad dobro organiziran in premišljen. Pred hišo je bilo namreč že polno sumljivih ljudi, ki so čakali oboroženi z latami in palicami, kdaj se bode začel pretep. Tudi so kaj pridno vtikali glave pri vežnih vratih ter pazili, če bode kak Slovenec skrivil v razburjenosti las kakemu nemškemu razgrajaču. Vendar so bili Slovenci kljub vsej tej nesramnosti toliko razsodni, da se niso dejanski lotili poba-linov, ker si niso hoteli omazati rok in nakopati potov in sitnosti. Poslali so po žandarmerijo, katera je napravila z velikim trudom red. S tem pa še ni bil konec. Predstraža razgrajačev je šla v spremstvu žandarmerije v gostilniške prostore g. Mravljaka; v zgornjih prostorih se je pa vršila veselica. In kmalu na to so prišli očetje iu menda pravi organizatorji napada za razgrajači ter so tudi sedli v senco bajonetov. Pred vsemi je bil znani ljubimec Joža Mettinger po domače Stopar, ki zna tako imenitno streljati, kakor je nedavno pokazal na restavraciji. V zadnjem času se pa vadi ponoči ogledovati konje po tujih hlevih. Morda se hoče priučiti znani ciganski obrti, ker z lesom tako ne bode mogel dolgo več tržiti; zakaj, če ga v Mariboru ne zapro, zna nekega dne zapeti boben. In potem gre lahko k svoji lepi restav-raterki za točaja ter bosta še nadalje lahko pela, kakor nekdaj v srečnih zaljubljenih časih svojo najljubšo pesemco, ki se glasi od začetka do konca takole: „Ti si, ti si eno tako tele!" — Seveda ni smel manjkati vsenemec Pušnik, kateri je postal kot ključar slovenskega denarja že presit, in katerega mati še nemško znala ni. Zdaj pa je on ,.freisinnig in strammdeutsch", ki skuša prikriti svoje izdajstvo lastne krvi s „heil" klici. — Čuda ni bilo, da je prišel tudi restavrater Germuth s svojo ženo, kateri se je menda sto- Bnlil je v policista, ki je stal pred njim in na katerega polnih licih je jasno odsevala trepetajoča svetloba sveče. „Na kakšen način?" „Slučajno, prav čudno: prijeli smo ga na cesti. Že je stopil v poštni voz, da bi se odpeljal v Rigo. Potni list je bil že pred časom izgotovljen na ime nekega uradnika. Čudno je tudi to, da sem ga tudi jaz smatral najprej za pravega gospoda; no, k sreči sem imel pri sebi očala in precej sem spoznal, da je to nos. Jaz sem namreč kratkoviden in če stojite tako pred menoj, vidim le toliko, da imate obraz, a ne vidim niti nosu niti brade niti ničesar drugega. Moja tašča, to se pravi, mati moje žene tudi ničesar ne vidi". Kovaljev je bil ves iz sebe. „Kje je nos, kje? Takoj pohitim za njim!" „Ne vznemirjajte se! Vedel sem, da ga potrebujete, zato sem ga prinesel s seboj. Čudno je, da je glavni krivec pri vsej tej stvari tisti sleparski žilo za ljubimcem. Germutli pa bi bil rad vendar enkrat poskusil vuzeniško domačo jed ,.mežerle", katere ne zna napraviti njegova žena, ker je Nemka. Pa je le ni mogel dobiti. Zaostati ni smel železniški uslužbenec Musil Anton, ki vedno povdarja, da je „internatio-nal" in vendar je v svoji mednarodnosti blagajnik vuzeniške šulferajnske podružnice. In tako bi se dalo našteti še celo vrsto samih nemških gospodov in dam, ki nosijo po koncu nosove ter se štejejo med inteligente, a vendar pomagajo moralno in -"morda tudi gmotno takim nesramnim razgrajačem, kakor so bili oni golobradi fantalini. — Bilo jih je lepo število, ki so prišli v slovensko gostilno prepevat nemške pesmi, da bi razdražili mirne Slovence ter potem lahko kazali svoje rane pred sodnijo ter kričali po nemških časnikih o surovosti Slovencev. Pa zaenkrat so se zmotili. Slovenci se niso brigali za nje, saj so bili ti veliki otročaji v varstvu orožnikov, ampak so se lepo zabavali naprej. Le kadar se je kateri izmuznil rokam pravice ter pokukal v veselično dvorano, je moral rad ali nerad pobrati šila in kopita, pa četudi je bil vsenemec Pušnik, ali pa impo-zantni internacijonalni „Sackelwart" Musil. Okrog polnoči pa so jo le pobrisali, ko so se uverili, da ničesar ne opravijo. Drugi dan se je opazilo, da sta ponoči izginili tudi obe občinski tabli na Mravljakovi hiši. Ena se je dobila v nekem jarku blizu hiše, druga pa blizu Drave. Seveda ne more nihče trditi, da bi jih bili ti taktni in galantni Nemci vzeli s seboj! Posebno ne sme nihče misliti na Mettingerja, če tudi je lesotržec, vendar on zna ponoči dobro streljati ter si ogledovati tuje konje, za občinske table pa se ne meni... Zdaj pa resno vprašamo: „Kaj bi napravili Nemci, če bi jih prišla peščica brivec na Vnebohodni ulici, ki sed zdaj v ječi. Že davno sem slutil, da je ta človek pijanec in tat in pred nekaj dnevi je ukradel iz neke izložbe precej gumbov. Vaš nos je popolnoma tak, kakršen je bil". Po teh besedah je posegel v žep in prinesel na dan nos, zavit v papir. „Da, on je!" je vzkliknil Kovaljev," on in nihče drug! Prosim, izpijte danes z menoj čašo čaja." „Zelo rad bi vam ustregel, zelo rad, toda nikakor ne morem, takoi moram oditi v prisilno delavnico .. . Strašna draginja je nastala sedaj za vse. .. Doma imam taščo in otroke; posebno najstarejši sin mi vzbuja velike nade, zelo razumeti dečko je; toda sredstev za odgojo nimam popolnoma nič". Po odhodu policista je bil Kovaljev nekaj trenutkov skoro nezavesten in šele čez nekaj časa je mo£.el zopet videti in čutiti: tako ga je presenetila Slovencev na tak način izzivat an njihovo veselico?" A Slovenci smo mirni — žal da često premimi — vedno pa dostojni ter popolnoma nezmožni tako nesramnih pobalinstev. Tako oliko in tak takt poznajo le naši Nemci v zvezi z nemčurji. Za ves nastop so jim Slovenci še prav hvaležni. Čim grše delajo, tem prej se bodo odprle še precej mlačnemu narodu na meji oči. Priprosto ljudstvo bode iz-previdelo, kakšnega gada je redilo v svoji sredi, in potem bo hitro konec vsem nemškim budalostim. Zakaj, z lačnim želodcem in praznim žepom se tudi takim glavam ne. bode zljubilo dolgo rogoviliti, kakoršne nosijo vu-zeniški Nemci in nemčurji. Za dober korak k temu cilju so ravno zadnjič pripomogli s svojim nesramnim nastopom, katerega se vsi pametni in trezno misleči Nemci v okolici naravnost sramujejo, kar se more pripoznati resnici na ljubo. Iz političnega sveta. d Zveza čeških poslancev je imela 19. t. m. sejo, v kateri so zastopniki agrarne, mladočeške, napredne, ljudske in klerikalne stranke sklenili, da pošljejo na češko-nemško anketo svoje zastopnike, ker je ta anketa samo informativna in ker bi češki stvari to zelo škodilo, ako bi se vlada o življenjskih vprašanjih češkega naroda ne informirala naravnost pri čeških poslancih. Proti zakonskemu načrtu Axmannovem bodo vložili Čehi skupno interpelacijo (vseh čeških strank) ter jo predložijo tudi vsem ostalim slovanskim poslancem v podpis. Deputacija čeških soc. demokratov na Nižjeav-strijskem je izročila ministerskemu predsedniku resolucijo proti Aiman-novemu zakonskemu načrtu. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta na petih shodih čeških delavcev na Dunaju. Bar. Bienerth je depntaciji izjavil, -a nepričakovana radost. Previlno je vzel najdeni nos v obe roki in ga še enkrat pazljivo pogledal. „To je on, to je on!" je govoril major Kovaljev. Tudi prišček ima na levi strani, ki se je naredil včeraj*'. Samega veselja se je major komaj zadržal smeha. Toda na svetu ne traja nič dolgo in tudi radost ne; že čez nekaj časa ni več tako živa, malo pozneje je še slabejša, a nazadnje prejde v navadno dušno razpoloženje, prav tako kakor prejdejo vali, ki jih povzroči padec kamenčka, nazadnje v gladko površino. Kovaljev je začel razmišljati in domislil se je, da vsa reč še ni končana. Nos je res že najden, toda treba ga je šel postaviti, pritrditi, kamor spada. „A kaj, če se nebi hotel prijeti?" Pri tem vprašanju je major pre-bledel. Dalje prihodnjič. ibde skrbel zato, da se bode o tej re-sdtacijt tudi posvetovalo. Minister Žaček je dejal, dadobrove.da je Azmaanov ^oft* nedopusten ia da bodeonspolnil -v~ "tem' ©žiru svojo dolžnost,- Deputaeija potem obrnila tudi na nemške -šefe: demokrate. * vi)-, ■ ;Vi f -t^šff?i- u 'Madiarizaoija - a« Hrvatskem Lodwig; vrhovni ravnatelj kr. ogr. drž. železnic je izdal okrožnic«,.kateri pravfe *da vsi Hrvatje-železničarji, kateri službajejo na hrvatskem ozemlja in ki ae znajo popolnoma madžarski, naj V roku :6 mesecev prosijo. za pre- - meščeHj« aa postaje; ležeče na Madžarskem, da se tam tekom dveh. let nauče madžarski« k i -j.e služben i., j e-z i k r *r.; org*.j.drž. železni«, ker bodo 'sicer odpflš&ni. ker ne zadoščajo;$ah- .< " tevain železniške pragmatike, izdane aa tetoeljn 49. zak. čl od 19Q7.4etaT. Tako -daleč smo že pritirali pod vlado 'Vekerlovega eksponenta, da se. na fiirvatafcem goni Hrvate i* službe, ako. ne znajo madžarski h;- ^ s a fat ogrskega parlamenta. Poslanci ogrskega državnega zbora nemadjarske narodnosti so odložili .vsi svoje, man-" date v odseki z motivacijo, da jih. - jfe Večina namenoma izkljačila^iz dveh - najvažnejših odsekov, iz aneksijskega in h odseka za preosnovo volilnega reda. — Poslanci neodvisne • &>f7 o Dunaj, 21. jan. • ■ .T " s. >m tAm^!^ .j. !.-..-■' ■ i, stopi, Jf!W. priobčiti. Pri »as so pn- gosp. Korošec Ue-. dano dvodnevni soeijalni tečaj. Da se .gj^toj .girilika »porabila zopet za huj-: jskanje zoper vse, kar količkaj napredno jai^Jji. bi ne imeli nič proti tema, a g. doktor. (,so.',spravili na C. Metodovo ,družbo in n«,..Sokola" kot »liberalne" naprave. ...m: in Met. družba' je libe- * ralna, ker |>ri .njej "sodeluje duhovnik, »Ji "je bil škofa nepokoren (!). (Kaj pa, ko bi naš Škof ne bil tako prizanesljiv, ali bjj še dr. Korošec bil sploh dohoVnik). J . . Da . pa dvodnevna predavanja ne bi ^postala predolgočasna, so g. Korošec inseenjralj igro „Poslančkanje." Kakor ^povsod ob takih prilikah, so groroeli d^tovpškim, poslancem gn^moviti „ živijo" idiei, a poslancem narodne stranke, „dol ž njim," ,.vnn ž njim." Tako ; kukanje zoper ?-narodna društva in zoper drugače misleče .ljudi, je gotovo : * po dogodkih v Ljubljani na mestu in r,jpada v delokrog socijalnega „izobra-.... itev^nega^^dela. ' ^ ? ' ,s . .. Gosp. doktor so baje tUdi rekli, da . mora sčasom vse, vsa draštva, vsi obč. in okr. zastopi, d*ž. in državni zbor, , .postati.„ naše," namreč d uho v niška last«., ne mogoče narodna kmečka. O j ' fouri. oj srečna bodočnost! Kako , dobro se ti bo godilo, dragi kmet! Ne .f,..-|)oV;ti".trebalo, zidati ne žitnic, ne piv-... nje; ogromni stroški za šole se bodo (Odpravili, iz šol. poslopij bodo postala . , skladišča za tvoje pridelke. Cela fara bo velika zadmga, nje zadružni oče g. župnik in njega hlapci zadružni poslovodje. Denarja ne boš potreboval, vse boš odpravil z biro, desetino in robo-tanjem. Koliko bridkih uric ti prizadene tupatam pomanjkanje denarja in glej, jasni se tudi za t«, tudi tebi se bližajo boljši časi. — Da boste ostajali bolj zdravi, pili boste vodo. Gospodje krog skladišč pa bodo neumorno delali, seveda vse brezplačno iz gole ljubezni .>•: do vas; skrbeli bodo, da. se ne bo po- * kvarilo vino, skrbeli tudi za to, da bo prišlo zrnje in drugo blago v roke <■ pravim Židom, ne pa mogoče kakemu liberal. trgovcu. o Vabilo k Ciril-Metodovi slav-nosti v Ptiju je povzročilo škandale in roparske napade Nemcev ter je torej kaznjivo" — tako približno Je včeraj utemeljeval e. kr. sodni dvor mariborski svojo razsodbo, v kateri je * obsodil trgovca Havelko iz Ptuja, ker je imel dne 11. sept 1908. to vabilo v svoji izložbi I Neverjetno je, kaj se že vse ne upajo nemško- nacijonalni sodniki na Sp. Štajerskem! o Mestna občina celjska je sklenila v povekšanje svojega pokopališča na Čretu pri Celja nakupiti takozvani ,Bosenh6gel", prej last g. Žimjaka, za 40.000 K. Ravno to zemljišče je bilo pred par leti na ponudbo, a za par tisoč kron — ceneje. Tačas ni Slo. Zopet dokaz, kako izvrstno znajo gospodariti naši mestni očetje! o Tudi tu nastavimo vodi Nedavno smo poročali pod tem naslovom, kako nesmiselno in brez vsakega čuta za izvrševanje narodnega gospodarskega programa polnijo nekaterniki žepe raznim nemškim zavarovalnim zavodom kakor PhOnix, Donau itd. Pozabili smo takrat omeniti tudi družbi Franco-Hongrois in Nort Bri-t i s h, ki sta ravnotako tnja nam za voda, katera podpiramo, dasi dobro vemo, da gre ves ta naš denar v ži dovske žepe! o Šola v Novi cerkvi pri Voj-nikn je zaradi škrlatice še vedno zaprta. o Okrog Vojnika, v ŠkoQi vasi in Šmarjeti, pojavili so se novi slučaji škrlatice. o S sanmi povozil je v Ločah posestnik Rok Lončar iz Vojnika 82 letnega starčka p. d. Šetleka. Lončar ni imel zvoncev in je šele v zadnjem hipu zaklical Šetlek je bil tudi nekaj gluh, :se!%i«re-3iaw4, -i-a bflo je že. prepozno, i» ga je podrlo o« .tla.. Na tleh ležečemu še konj stopi s t poostrenimi kopiti na glavo. V nekaj ire-notkih je bil mož mrtev. • i« _ 4 ' o Deželni šolski svet je izrekel g. Ernstn Slaneu, bivšemu nadučiteljn pri Sv. Bolienku bi. Središča, sedaj v Petrovčah, za njegovo uspešno delovanje v prid sadjereje svoje priznanj«, d Pasja kontumaca se je odredila za vse občine sodniškega Okraja šmarskega in celjskega, izvzemši mesto Celje, Griže, Petrovče, • Žalec, Sv. Pavel pri Preboldu, • Sv. Peter v Sav. dolini, Gotovi je, Svetino in Kalobje. Priklatil se je namreč v Št: Jnr ob J. ž. stekline sumljiv pes iz HrvaŠkega, katerega so vstrelili in je potem raztelesenje dognalo, da je bilstekel. istotako se je uradno dognala steklina pri nekem psu V Vojniku.' ' - > o Od Velike nedelja Nemški p o v e 1 j n i j e z i k pri n o v e m v e -teranskem društvu. Tukaj je bil v nedeljo ' ustanovni shod veteranskega društva. Ker se je na istem dor lo&l poVeljni jezik nemški in to po iniefjativi g. upok. stotnika T. Senjorja, katerega smo doslej smatrali za do-* bregk Šlbvettifca. vsi zavedni vojaki Slo- j. M.HM MBA^niklHimn '^»/if i 1 n t' u .VI11 >/an/i. I P ■/- ■'a ■ iz Žepov skopaj 120 K. O tatu ni,sledu. ' ^ ;f ..d ©robne noviee. Za ž^ika pri Svetinjah je imenovan ondotni provizor g. Bratnšek. — Klerik. ^izobraževalni" I društvi ste se ustanovili v Poljianah in pri Sv.Emi. d Konkurz je dovbliib mariborsko okrožno sodišče na premoženje trgovca Fr. Laha v Ormoža. Komisar je okrajni sodnik dr. Presker, upravitelj konkunine maše odvetnik dr. I. Omnlec.: d Nesreča v lede^fel. Pri Mesarju Zangin v Gornji Radgoni je padel pri spravljanju ledu delavec Pintariž iz Plitvičkega vrha v ledenico in si stri venci protesnramo proti"'takemu zapostavljanju slovenskega jezika, ter zahtevamo, da mora biti1 naše povelje slovensko, sicer bode število društve-nikov tvorila peščica notoričnih nem-škutarjev. o RuSe. Lobniški župan M. Repo-lusk je M minuli pondeljek pb opravkih na Činžat. Domu grede stopi „h Goričann". t. j. kmetija nad Falo. V veži najde vojaka dragonca. Kmalu zve, da se je možakar naveličal pokoren biti strogim vojaškim postavam in da je ušeL Občinski predstojnik ga prigovarja, naj gre ž njim na dom. Res s^ da pregovoriti. Tako gresta ob Dravi proti Rušam. Ž njima je tudi šel Goričanov sin, ki je bil namenjen k mesarju v Ruše. Pred ruško vasjo se poda M, Repolnsk z vojaškim be guncem proti svojemu domu. Šla sta po strmini skozi gozd. Žnpan je kot dobra duša begunen spredaj svetiL Naenkrat zažene vojak žnpanu nož v vrat Začela sta se ruvati in begunec jo je popihal. Žnpan je šel silno krvaveč V Ru5e k zdravniku. Ta ga je obvezal. Rana ni smrtno nevarna. Begunec je baje doma iz Slovenjgradca in ga dozdaj še niso ujeli. v v2etozflSca »kozi Ture. V soboto, 16. jan; so dodelali predor na severni strani; na južni bodo dela okrog 20. febr. končana. Po 20. febr. je otvoritev železnice le Še odvisna od končanja dela na kolodvoru v Beljaku in dovr-šitev novega mosta čez Dravo pri Beljaki. Drl poslanec solnograškega mesta dr. Sjlvester se je v tej zadevi mndil na Dunaju in predlagal železnišk. mi-nisterstvu, naj bi se železnica na vsak način ^otvorila pred začetkom letne sezona o V konkurz je prišel celjski urar Almoslechner. V tozadevni vlogi na okr. sodišče v Celju navaja kot vzrok bojkot Slovencev. o Potres. V nedeljo dne 17. t m. ob 6. uri 32 minut čutili smo v Celju dva bolj lahka, par sekund trajajoča podzemska sunka. Smer od vzhoda proti zahodu. o Kandidaturo v celjskem mestnem vol. okraju je odložil dr. Delpin iz Ormoža. Nemški listi različno pišejo d tem. „Vahtarica" pravi, da Delpin kot nepristranski predsednik nemškega „Volksrata" na Sp. Št. ne more kandidirati, graški listi pa še dostavljajo, da kot tak ne more prevzeti kandida ture. Torej bo prišel vendar Aistrich na površje. o Tatvina Na zadnjem sejmu v Konjicah je pokradel neznan uzmovič d Nagloma je umrl 18. t ia. v Botričnici pri Šv. Jurju ob j. i. ob 7. uri zvečer 60 let stari Frane Bata je. Zadela ga je najbrž kap. d Ogenj je izbruhnil 15. t mes. okoli: pol 10. are zvečer vsled neprevidnosti v Doberni v hiši celjske hranilnice, kjer se nahaja prekajevalniea Vnela se je namreč maščoba za pre-vojenje c obešenega mesa in je povzročila ogenj, katerega je "pa požarna bramba še pravočasno ttdafiila, tako da je samo okoii 260 K škode. ' j u o Polzela. Vranski sodnijski ad-junkt Nemec jany ni vsem po volji-Baje nadleguje priče 2 nepotrebnim vmešavanjem in neumestnimi *(zia sodnika namreč) opombami Imamo še n^aj takih slačajev. Pridemo še Že na dan, g. JanyT : !: o Podpora irivaitt V južni Italiji. V Gradcu se je osnoval odbor pod protektoratom e, k. namestnika grofa Claryja, ki bo zbiral prispevke za žrtve potresa v južni Italiji. o Podpora po suAi. Nekateri meščanski krogi v Gradcu so sklenili, da bodo dei čistega dobička raznih plesov in veselic obrnili vprid onim okrajem na Južnem Štajerskem, ki so naj-bolj trpeli vsled suše. (Ali si ne bo-demo tnintam Slovenci mislili: Timeo Danaos. — Op. uredn.) o Za državni obrtni svet želi imeti Zveza nemšk. štaj. obrtnih zadrug kot zastopnika bivšega štaj. dež. poslanca Krebsa. a Posledice letošnjega vina. -Mesto domu — v kaj ho. Iz Ptnja nam pišejo: Minulo nedeljo se je mndil nek posestnik od Sv. Lovrenca na Dr. p. v Ptuju, kjer je nakupoval različne domače potrebščine. Preti večeru se je odpeljal iz Ptnja in se ustavil v znani krčmi na Hajdini, da bi se pokrepčal za dolgo pot doma. Mož se ga je pa preveč navlekel in obrnil kobilieo mesto domu v Ptuj nazaj. Konj se je ustavil pred mitnico, naš možek jo je pa mirno „ žagal" na voza naprej. Slednjič se ga je policija usmilila in ga spravila v „kajho" na ro-tovžu, konja pa v hlev. To j« mož gledal drugi dan! Imel je še povrh tega za 1420 K papirnatega denarja pri sebi, katerega bi si lahko kdo na večne čase izposodil. a Novice od Sv. Bolfenka pri Središču. Ko je posestnik Fr. Kolarič začel kopati na svojem posestva v Kogu, da bi si poiskal kamen za neko stavbo, je prišel v globočini l1/» m na staro apnenico. Natančnejša preiskava je dognala, da je apnenica zidana v tako velikem obsegu, kakoršnega v novejšem časa ne dajejo več apnenicam. Ker se niti najstarejši ljudje ne vedo spominjati na kako apnenico v tem kraju in ker se je pred leti na ravno istem mestu podrla nad 100 let stara jablana, zato je soditi, da so stavili to apnenico pred davnim, davnim časom. Lahko je mogoče, da je ta apnenica še iz rimskih časov, kajti v bližini se nahajajoči ostanki rimske ceste, ki je vodila iz Petovija (Ptnj) v Sabario (Sombotelj na Ogrskem) in dalje v Carnuntum nam kaže, da je vodila skozi naš kraj velika prometna proga. Njeni ostanki se Še poznajo J&a mhogih krajih; najboije pa pod Humom, V Godenincib in pri Presiki. Mri, s> Rimljani, ki so rabili mnogo apna za svoje stavbe, so menda našli v tem kraju dober apnenec; so ga žgali Ja ga potem odvajali po veliki cesti v drtfge k^aje. Stvartem zanimivejša ker je to druga taka apnenicv ki se je našla pri^lv. Bolfenku. Zato se bodo o tem Obvestili strokovnjaki, ki bodo to zadevo natanko preiskali.- Leto^ se je pridelalo zelo mnogo in dobrega vina. A kaj, ko nam leži v kleti in ga ne moremo prodati. Zato pozdravljajo Bolfenčani gibanje za ustanovitev ^Vinarske zadruge*v < >5.: a Tinogradno premije -v znesku po 70 K je dobil za vzorni amerikan-ski trsni nasad g. Matevž Cokel* po-sestnik^ pri Sv. Štefana, iz driUkvnihia deželnih sredstev. Vinogradniki, pqpri-mite se te tako dobičkonosne panoge gospodarstva, da bode v nažih krajih to leto več obdarovanih. - ^ v Iz Studenle. Kmetijski poučni tečaj. Dne 7, in 8. t nk priredila je tukajšnja podružnica nKmet. družbe", kakor vsako leto, kmetijski poučni tečaj. Prvi dan je govoril g-Jelovšek o živinoreji in opozarjal v vzorno urejenih govejih in svinjskih hlevih tukajšnjega samostana posebno na dvakratno vsakdanje krmljenje avinj Popoldne je bil nauk za gospodinje katerih radovednost je potolažil g. Jelovšek s svojimi priznano strokovnimi izvajanji kar najboljše. Drugi dan je predaval g. Goričan in nam povedal marsikaj koristnega o davkih s posebnim ozirom na olajšave, katerih se naši kmetje prav malo poslužujejo vsled svoje nevednosti ali malomarnosti. Obisk je bil sicer nekaj slabeji ko drnga leta, vkljab tema, moramo priznati da naši kmetje napredujejo in da je že marsikatera beseda gospodov potovalnih učiteljev padla na rodovitna tla. Imamo že danes dva vzorna goveja in svinska hleva, vzorno gnojišče, trsnico, najrac-noličnejše gospodarske stroje itd. Pa tadi v bodoče hoče km. podražaica delovati za poVzdigo kmečkega stana. Posebno pozornost bo obrnila na pov-zdigo sadjereje in živinoreje, in bo zato ustanovila v najkrajšem času bi-korejsko zadrugo. Ker so vsi dosedanji poskusi uspeli tako izborno, pričakujemo tndi od bikorejske zadruge kar najboljših uspehov. b Ljudska knjižnica v Mariboru leta 1908. Na obenem zboru ^Slovanske Čitaluice" v Mariboru dne 27. grudna 1908 je poročal g. dr. Poljanec o poslovanja ljudske knjižnice v preteklem letu. Koncem leta 1908. ima knjižnica 983 vpisanih slovenskih knjig, torej za 377 več ko koncem 1.1907. Po vsebini pripada 75 knjig pesništvu, 43 dramatiki, 442 pripovednemu leposlovju, 231 knjig je poučnih, 192 pa določenih mladini. V programu lanskega letnega poročila je bila ustanovitev mladinskega oddelka. S pomočjo g. dr. Rosine in sL mariborske Posojilnice se je izvršil ta načrt tako, da je skoro ni mladinske knjige na knjižnem trgu, ki bi ne bila tudi v naši knjižnici. Temu oddelku je treba posvečati tudi zanaprej največjo pozornost! Z mladinskimi knjigami se je pridobilo precej okoliške mladine in tudi doraslih. Člani ljudske knjižnice so prebrali leta 1908. 4675 knjig (lani krog 1800) in sicer 367 knjig pesništva, 196 dramatike, 3228 pripovednega leposlovja, 369 poučnih in 517 mladinskih. Najbolj 80 čitali člani Sienkievricza (478), Jurčiča (327), Kersnika (230), Cankarja (115), Tavčarja (105), Aškerca (56), Stritarja (50), Gregorčiča (42), Levstika (39). Knjižničarja dr. Poljanca so podpirali dr. Pivko, M. Stajnko, F. Do-bravec in E. Weixl. Knjige se izpo-sojujejo po nedeljah od 9—11. ure dop., po torkih od 7 — 8. ure zvečer in po četrtkih od 7—8. ure. o Zginil je kočar Jakob Pišek iz Št. Petra na Medv. selu, ne da bi ga bili dozdaj živega ali mrtvega našli. V noči od 25. do 26. grudna 1908. je zapustil ob 12. uri precej dobre volje. gostilno Jožefa Znpan.ec v Mestinjah in vsa poizvedovanja po njem so bila do danes brez uspeha. Kako zločinstvo je popolnoma izključeno, ker ni imel denarja in tudi ne osebnih sovražnikov. o Iz Trbovelj. (Nesreče v rudniku. Posledice pijanosti.) Neštete nesreče. ki so našo dolino obiskale v nekaj dneh, so tembolj žalostne, ker so se iste zgodile po neprevidnosti ponesrečencev. Pred nekaj tedni je iz-vrtaval v jami kopač Ernest Čepelin pokaženi strel (kar je strogo prepovedano); ko privrta do streliva, se to užge. in revež je ležal v krvi na tleh. Vendar so ga poslali še živega v Ljubljano. kjer se mn v bolnišnici obrača na bolje. Zgubil je pa eno oko. Pred par dnevi se je ista nesreča ponovila v kamnolomu, kjer sta enak strel s krampom izkopavala delavec J. Špende in A. Smodič. Vgžani strel je vrgel toliko kamenja v nju. da bode prvi težko okreval in tudi drugi je dobil nevarne rane. Najnesrečnejša noč je bila od 14. do 15. t. m. Pri enakem proti postavnem delu izvrtanja pokaže-nega streliva je ubilo na mestu delavca Martina Zaverla, doma iz Polš-nika v litijskem okraju. Zunaj jame sta prišla isto noč med premogove vozove (hante) Jožef Štravs in Jožef Vozel, katere so takoj preuesli v rud. bolnišnico in je upati, da okrevajo. — Vzlic vsem tem skoraj vsakdanjim nesrečam ima še demon alkohol dosti opravila. V noči od 14. na 15. jan. so prinesli težko ranjenega Martina Tre-bašnika v bolnišnico. Zdravniki so ga šivati in zraven je še zgubil tri zobe. Prišlo bi do groznih pobojev, ako ne bi pravočasno došli varuhi postave in odpeljali vinjene ljudi v rnj treznosti. v Občinske volitve v Šlov. Bistrici se vrše koncem meseca januarja. Ali bi ne bilo dobro, da bi Slovenci vsaj prešteli svoje glasove? v Vranskega. Bodoče deželuozbor-ske volitve mečejo svojo senco tudi že na naš kraj. V naši cerkvi, kjer je bilo- doseči »j le jako malo slišati politike in se je v veliko priznanje in veselje vseh faranov večinoma oznanje-vala le beseda božja, je začelo pri pridigah padati po liberalcih''. ..brezvercih". Nismo bili dosedaj tega vajeni in upravičeno se vprašujemo od kod piha ta novi veter, po katerem se je začel ravnati priiiigarski plašč našega gosp. župnika. Da se celo strašna nesreča v južni Italiji slika kot kazen božja za te strašne liberalce in brezverce, je sicer malo neokusno, vendar smo pa prepričani, da g. župnik tega sam ne verjame. Če je vseusmiljeni in vsepra-vični Bog res hotel ..brezverce"' kaznovati potem nam ni umljivo, in menda tudi gosp. župniku ne, zakaj da je poleg tega porušil toliko cerkva in sa-mostanov in po nedolžnem ubil toliko nedolžnih otrok in toliko svojict zvestih služabnikov, duhovnov, menihov, in nun. Svete vali bi gospodu župniku, naj o-stane vsaj tak kakor je bil in naj ne pusti ua svoje pridige uplivati politike in potresov, potem bo užival med nam ugled in spoštovanje. Če pa hoče delati politiko, potem jo naj dela zunaj cerkve in naj pride na politične shode ki so vsakemu pristopni. v V Radvanju pri Mariboru je izvoljen za župana hud nemškutar A. Lesjak. o Kot notar se je naselil v Slovenj-gradcu s 15. jan. dr. Hans Winkler, dosedaj v Rožeku na Koroškem. Izvažanje svinj iz celjskega okraja na Hrvaško je zopet dovoljeno.- /o V Ribtarovcib pri Radgoni so zmagali pri občinski volitvi dne 12. januarja t. 1. tuk. združeni Slovenci z ogromno večino nad nemškutarji na celi črti. Tako je prišla v gornjerad-gonskem okraju zopet ena nemšku-tarska občina v slovenske roke. Slava zavednim volilcem in vzornim organizatorjem! o Iz Vučjevasi. (Požar.) Požar je vničil v soboto zvečer 9. t. m. ob pol 10. uri veleposestniku Ostrcu v Buče-čovcih skedenj in velike zaloge slame. Škoda znaša okoli 3000 K in je tem občutuejša, ker je letošnjo zimo slamo sploh težko in le po horendno visoki ceni dobiti. Zažgala je skoraj brez-dvomno hudobna roka. d Družbi sv. Cirila in Metoda sta poslala g. Ernst Slane, nadučitelj v Petrovčah in ga Ana Stuhec, naduč. vdova vsoto 4 K mesto venca na grob umrlemu sorodniku g. Franu Hanželiču iz Hardeka pri Ormožu. o Iz Frama pri Mariboru. Kraj. šolski svet v Framu je v svoji zadnji seji požrtvovalnemu dobrotniku in blagemu prijatelju šolske mladine fram-ske in planiške, rojaku gospodu dr. Pavlu Turnerju izrekel svoje priznanje in prisrčno zahvalo. o Iz Ormoža. Prostovoljno gasilno društvo za ormoško okolico s sedežem v Hardeku priredi v nedeljo 31. t. m. v gostilni gospe Kalchbren-ner veselico s tombolo in društveno zabavo. Svira društvena godba. o Iz Ormoža. Glasom sklepa tuk. kmet. podružnice prevzelo je okrajno vinorejsko društvo težavni posel, da priredi vinski sejem v mesecu febr. t. 1. Sejem bode v prostorih „pri solncu'1 gospe Kalchbrenuer ter bode obsegal lanske vinske pridelke ormoškega okraja. Sestavil se je poseben odbor, ki bode vse potrebno ukrenil iu dan pravočasno naznanil. Do sedaj se sliši, daje že oglašenih nad 200.000 1. vina. Vrsta vin bodo različna in izvrstna. Krčmarji in drugi vinski kupci se bodo lahko osebno prepričali ter si lahko nabavili svoje potrebščine. — Pozor tedaj! — rn. o Iz Hoč. Vesela družba je nabrala v gostilni g. Šalamuna 1'50 K za Ciril-Metodovo družbo in 1'32 K za Narodni skla. Dar za C. M. družbo je dopolnil družbino pušico. o Iz Slivnice. Tukaj je prišel nemčurski gostilničar Wregg, nekdaj Breg, popolnoma na kan t. Čeravno mu ie zalegel njegov svak notar Wies-taler v SI. Bistrici z več tisoči kron, se vendar ni znal rešiti gmotnega propada. Slovenec Žigart mu je ponujal za vso gospodarstvo 30.000 K a mu ni dal, ker so nemški mariborski cčaki rotili, naj ne stori takega narodnega greha na njih posesti. No Wregg se je dal preprositi in je prodal vso lastnino mariborskemu bogatašu Scher-baumu. Tako se je vendar rešil nemški značaj Slivnice. o Iz Razvanja. Pri prisilni prodaji se je prodala lastnina edinega slovenskega posestnika podjetnika gosp. Šanko. Tako je tukaj padla zadnja trdnjava Slovencev. Ponesrečene špekulacije so ga uničile. Lastno domovje je kupil bogataš Scherbaum a opekarno Nemec Kandolini. o Beračil in zdravil je ljudi po Zagrebu neki Miha Zaje iz Celja, Hodil je po hišah in grozil ljudem, ki mu niso hoteli ničesar dati, da jim bo ..zacopral". Tudi je lahkoverne ljudi „vražil". Zagrebška policija ga pošlje po odgonu v Celje. v Slov.-amerikanske novice. Ponesrečil se je v Oat Hillu v Kaliforniji Lovrenc Petruš iz Vivodine na Dolenjskem. Našli so ga na potu mrtvega. — Ponesrečil sa je v Claridge (Pen-silvanija) rudar Fran Šuštaršič. Poškodbe so bile tako hude, da je umrl. Šuštaršič je doma iz Št. Mihela na Dolenjskem. a Ptnjski izgredi pred prizivnim sodiščem. Kakor smo že pred časom v „Domovini" poročali je sodišče obsodilo radi pretepanja Slovencev filozofa Brataniča na 40 K globe in 10 K odškodnine za bolečine, visokošolca Kasimirja na 30 K globe in znanega :: nika ptujskega ..Štajerca" Karla Linharta na 8 dni zapora. Ker so vsi vložili prizive je razpravljalo o tem mariborsko okrožno kot prizivno sodišče. Brataničev priziv je zavrnilo, Kasimirja je oprostilo, obsodbo Linharta je razveljavilo in odredilo novo obravnavo pred ptujskim okrajnim sodiščem. v One ki plačujejo vojaško takso, opozarjamo, da se morajo tekom meseca januarja zglasiti pri domači občini, četudi so bili oproščeni osebnega dohodn. davka. Priglasitev je lahko pismena ali pa ustmena (pismena poštnine prosta). Toliko na znanje, da ne bo nepotrebnih glob! v Poslanec Ježovnik in poobl. zakon. Ker se ptujski ^Štajerc* tako širokoustno zadira v drž. posl. Ježov-nika. bodi mu povedano, da g. Ježov-nika zaradi bolehnosti isti čas ni bilo vobče na Dunaja in da torej ni mogel glasovati proti poobl. zakonu. o Nova podpora po suši za šoštanjski okraj. G. drž. poslanec V. Ježovnik nam naznanja, da se je dobilo za šoštanjski okraj znova po znižanih cenah 17 vagonov slame in 7 vagonov sena. o Na Vranskem, tako se nam piše, je še vedno videti — samonem-ska napisa. Skrajni čas je že, da se to odpravi! — Na Vranskem v slednjem času par nemčurjev glavo prav oholo po koncu nosi. Vrančani, bodite budni, da vas ne doleti presenečenje! v Kompromis. ..Straža" priobčuje napol oficijelno, da odbor ..Kmečke zveze" še ni imel seje. da bi se bavil s tozadevnim predlogom Narodne stranke ker še stvar sploh ni akutna. Volilna reforma bo dobila komaj koncem februarja ali začetkom marca pravno moč. Vse govorice, da se je kompromis sprejel, odlonil ali da se sploh kaj sklepalo, ne sloni na resnici in so le svobodna ugibanja, a Dar deželn. odbora nemškemu „Schulvereinu". Te dni je bilo v nemških listih poročilo, da je dež. odbor nakazal ..Schulvereinu" v letnem proračunu dovoljenih K 400'— O tem smo že govorili v štaj. listih in menda tudi pripomnili, da ni bilo v deželnem zboru prav nikakega odpora proti tej nas Slovence sramoteči postavki. Omenjamo pa danes ta dar znova z ozirom na vojniški slučaj, ki tako kričeče jasno oznanjuje „Schulvereinov" namen. In mi slov. Štajerci prispevamo z deželnimi dokladami za to društvo. a Od Št. Petra v Sav. dolini se nam piše: Tukaj imamo misjon, katerega vodijo trije jezuitje iz Ljubljane. Ob tej priliki se pridno agitira za klerikalno časopisje. Prišli .smo tudi pri nas tako daleč, da se naprednjake pdganja iz cerkve in od spovednic, ker se jih naravnost sili, naj si na-" ročnjejo klerikalne liste, ki so vse kaj drugega, sa konca istega leta. Konečno se mora tako vino posebej označiti kot s sladkorjem pripravljeno. Ostre so določbe proti prodaji umetnega vina. Izdelovanje vina iz grozdja, mošta in vina za trgovino je podvrženo strogemu knjigovodstvu. Te določbe bodo na Nemškem zelo obteževale vinsko trgovino in olajšale stanje malih vino-rejcev. — (Ne bi škodovalo, ako bi v smislu nekaterih revidirali tudi naš avstr. vinski zakon. Op. ured.) Kako je mogoče zgraditi popolnoma ustrezajočo uad-zemeljsko vinsko klet po ameriškem načinu? Da se more s pravilno napravljenim vinom tako naprej ravnati, da ostane stanovitno, to je, da se ne pokvari in da postane vsled staranja takorekoč od dne do dne boljše, je treba poznati umno kletarstvo, ter to dejansko izvrševati. Prvi pogoj, takorekoč predpogoj izvrševanja umnega kletarstva je pa popolnoma namenu ustrezjoč vinska klet. Taka je pa tista vinska klet, katera ustreza sledečim pogojem, oziroma zahtevam: 1. Vinska klet ne sme v zimskem času premrzla, v poletnem pa ne pre-gorka biti. Njena toplota naj ne znaša v zimskem času nikoli manj kakor -j- 8 stopinj po Reaumur-jevem toplomeru, v poletnem pa ne več kakor 12 po istem toplomeru. 2. Ona ne sme prevlažna, pa tudi ne presuha biti. kajti v pre-vlažni kleti se vino prepočasi razvija in posoda — eodi — trpe preveliko škodo; v presuhi kleti se pa vino preveč osuši. 3. V dobri vinski kleti nahajati se mora vedno čisti, ae za-trhli, ali pa še celo smrdeči zrak. Da se to doseže, mora biti zgrajena vinska det tako, da se jo more zlahkoma in hitro popolnoma prezračiti. Imeti mora torej dobro zračilno pripravo ali ventilacijo. kakor se tehnično pravi. 4. Klet mora biti na mirnem prostoru, da se vsled bližnjih, potresanje sveta po-vzročujočih predmetov kakor železnice, fužin itd. vino v sodih ne vznemirja, potresa. Da bi morala biti dobra vinska klet tudi svetla, toraj imeti okna, ni nikakor potrebno, kajti uzorni nemški kletarji velijo: v vinski kleti naj sveti predvsem pamet, razum in za tem sveča ali svetilka. Tudi zaradi vednega vzdr-žavanja čistega zraka v kleti niso potrebna okna. ker v ta namen je treba, in drugod. V najnovejšem času se je pričelo popolnoma nadzemeljske vinske kleti zidati še na drug način, namreč na ameriški način in to popolnoma namenu vstrezjoče na slovenski zemlji, v Vipavski dolini na Kranjskem. In sicer najbrž tukaj v prvo. V Vipavskem trgu se nahaja namreč prav dobro delujoča vinska zadruga, pod imenom: „K me t i j s k o društvo v Vipavi, registrovana zadruga z omejeno zavezo". Ta zadruga je potrebovala lastno vinsko klet, katera naj bi bila pa zgrajena nad zemljo. V zemljo se namreč tam zaradi na-danje vode in preplavljenja brez velikanskih stroškov ne more kleti zgraditi. Iz poslednjega vzroka pa tudi ne v skalovito goro Nanos, v katere podnožju ravno leži vipavski trg, sedež zadruge. Delalo se je torej na zgradbo nadzemeljske vinske kleti, katera naj bi pa k večjemu 1600 kron stala ter bila za shrambo 1000 hI dovolj velika. Ker si pa načelništvo vinske zadruge ni bilo na jasnem, kako naj bi se taka klet zgradila, se je obrnila na pisatelja Podoba št. 1. Poprečni presek nadzemeljske vinske kleti. kakor že zgoraj pod točko 3. rečeno, dobre zračilne priprave ali ventilacije. Da vinska klet vstreza zgoraj naštetim pogojem, osobito da ima pravo zimsko in poletno toploto, so se zidale do novejšega časa vinske kleti v primerni globočini zemlje, ali pa se jih je dolblo v gore, hribe. V vinskih krajih, teh vrstic s prošnjo za dotični svet. In nasvetoval sem popolnoma nad-zemeljsko klet, zgradljen po ameriškem načinu, po kakoršnem so zgrajene pri nas vse ameriške ledenice, kakoršnih se poslužujeio naši mesarji in pivo prodajajoči gostilničarji. Vodilna misel mi je bila pri tem nasvetu ta-le: ako V u Podoba št. 2. Tloris nadzemeljske vinske kleti. v katerih se vinogradi v ravninah nahajajo, ker gor ali hribov niti nimajo in kjer se, osobito ob času velikih nalivov že blizo pod površjem zemlje nahaja voda, takozvana nadanja voda, se zidajo vinske kleti tudi še na drug način in sicer: Klet se zgradi popolnoma nad zemljo in ko je gotova, jo zasujejo čez in čez v podobi holmca zadostno debelo plastjo zemlje ali pa peska, v katero končno še zasade drevje — najrajše akacije — prav na gosto. Takih kleti se nahaja dosti po Ogrskem, pa tudi po Nemškem, v Italiji je mogoče s pravilno uporabo slabih prevodnikov toplote, take nadzemeljske ledenice zgraditi, da se v njih v poletnem času led ohrani, zakaj bi se ne dala na isti način zgraditi tudi vinska klet, v kateri bi se vino dobro ohranilo? Na podlagi te misli sem izdelal dotični načrt in leta 1903 se je izgotovila po tem v središču Vipave, t. j. v središču vipavskega trga klet zgoraj označene velikosti, t. j. za 1000 hI. Klet obstoji sedaj že šesto leto in zadruga je z njo jako zadovoljna, ker namenu popolnoma vstreza in to, dasi- ■tM ravno vlada Y': Vipavi v: zimskem č*sn dostikrat najeilnejša ter kaj mrzla barja v poletnem pa skoro vedno neznosna vročina. Ker je prav mogoče, ^a ^bi^ai tudi na Štajerskem kaka ; vin ska - zadruga,' ali pa kak vinski trgovec ali posestnik vinogradov nad novo vinsko klet,bolj ko mogoče po "eeni omislil, priobčujem v sledečem popis že večkrat omenjene vipavske zadružne. pO načinu ameriških ledenic • zgrajene vinske kleti. Popis naj pojasnita;, podobi št. \. in Priobčim pa ta! popis feadi zato, ker se na enaki način, s prav malo spremembami, katere bodo na kOfcčo tega članka navedene — tudi lahko ameriške ledenice, namesto iz lesa, iz opeke zgradijo. Take iz opeke zgrajeno ledenice pa inwyo to veliko prednost, da jih ni treba nikoli popravljati, t, j'.da jim ni treba notranjosti vsako 4rngo ali Vsaj tretje leto prenoviti kakor je to pri lesenih ledenicah neizogibno. Kakor podoba št 1. kaže, predstavlja se klet po svoji zunanjosti popolnoma navadni pritlični hiši le, da je brez vseh oken in pa da jjha čez streho, po velikosti kleti, tri do Štiri oddušnike, katerih enega črka a, v tlorisu pa črka & zaznamuje. Dolgost kleti se ravna pač po potrebi. Čimvečjo klet se namreč potrebuje, tira daljšo se zgradi. Visokost kleti naj ne znaša nikoli manj nego tri metre. Toliko prvič zato, ker cerkve, hiše in vinske kleti nikoli ne morejo biti previsoke, drugič pa zato, da se more v prav dobrih letinah med velike sode še manjše zasedlati. Širok ost kleti mora pa znašati: trikratno dolgost najdaljših sodov, kateri naj v njej ležijo in pa še dvakrat po 60 cm. Trikratna dolgost najdaljšega soda mora zato v širokosti kleti za-popadena biti, da je mogoče vsak sod vsak čas iz kleti vzeti, ter ga zopet v njo spraviti, ne da bi bilo treba i druge sode v ta smoter kaj premikati. Še dvakratna dolgost po 60 cm. v širokosti kleti pa je potrebna zato, da se more za sodi hoditi, v slučaju če se jih snaži ali morda tndi maši, ako puščajo. Vse štiri stene so, kakor že povedano, brez vseh oken ter iz opeke sezidane, to pa tako, kakor obedve podobi kažete, namreč da so stene pravzaprav dvojne, v sredi votle. Med zunanjo in notranjo steno, kateri ste po 26 cm. debeli — torej toliko, kolikor je navadna zidna opeka dolga — se nahaja še špranja, votlina 15 em (ši-rokost opeke), katero se mora pa, sproti ko se zida, od vseh strani .kar le mogoče dobro z portland cementom ometati, ter prav gladko zlikati. Ta prostor med stenami, ostane vedno prazen, le z zrakom napolnjen, kateri ima nadomestovati slabe prevoditelje toplote navadnih lesenih ameriških ledenic, obstoječih iz žaganja, ali pepela, Šote. Med stenami zaprt zrak služi kakor slab prevodnik toplote in to neprimerno boljše kakor pa navedene tvarine, žganje itd. Tega zraka ni treba tudi nikoli z novim svežim zrakom nadomestiti, kar se mora pa pri naštetih tvarinah, katere se pri lesenih stenah ameriških ledenic uporablja, kakor že rečeno v desetih letih vsaj trikrat popolnoma premeniti. Strop kleti obstoji iz na železne traverze oprtega, enostavnega oboka iz opeke. Prostor nad obokom noter do strehe pa mora biti napolnjen s slabimi prevodniki toplote, torej z žaganjem, šotnim drobirjem ali listjem, slamo, slabo krmo. V klet vodeče duri, naj si bodo umeščene kjerkoli, morajo imeti takozvano durno vežico z dvojnimi durmi. Dvojne duri, katerih vsake morajo iz dvojnih dil narejene biti in pri katerih se mora med dilami zapažba (Fullung) žaganja ali pa šotnega drobirja nahajati, so potrebne zato, da se :,; ^ h ^ vedno ene lahko zapre med tea»:ke;se druge odpira. Poglavitna stvar pri taki'<-kleti' pa skoraj priprava.za prezračenje njeno ali ventilacija. Ta obstoji iz oddušnikov, ki privajajo sveži zrak; ti so zaznamovani'v podobi št. 1. * črkami K K, v. podobi št. 8. pa 's črkami K K1 K?\ in pa že. segreti zrak odvajajoeih oddušnikov a v poprečnem preseku ter d ¥ tlorisu. - Zrak odvajajoči -oddušniki se- nahajajo na vsake tri metre, tik pri kletnih tleh in ti odvajajo, kakor to pušice L podobe l. in L1 & L3 podobe 2. kažejo\zrak deloma za sodi, deloma pa .v srednjem hodniku v klet. Zrak odvajajoči od-dušniki se nahajajo pa po sredi kletnega stropa, oddaljeni 4—6 metrov drug od drugega, ter vodijo čez sleme strehe. f M' Ker < je odvajajočih oddušnikov veliko več kakor pa odvajajočih, imajo prvi le četrtinko prethera drugih. Zapirati pa se morajo prvi i dvojnina,' t; j. z zunanjimi in notranjimi vratmi ali zapahi« drugi pa s popolnoma tesno-zapirajočimi zaklopnicami. Kdaj naj s« klet zrači, tOInfifOra učiti človeka rpre-vdarek Gotovo: ne poleti ob najhujši vročini, istota.ko.pa tudi ne po zimi ob največjem mrazu. Istotako pa tudi he ob časn silnega vetra bodisi juga, burje, ali seVerja. Tlakana mora biti klet z betonom, da je mogoče istega popolnomasnažnega vzdržati ter ga v ta namen večkrat z vodo izprati, to že celo v poletnem časn. lidor bi si hotel na - ta način ledenico napraviti, bi jo moral zgraditi popolnoma tako, kakor klet, toda v čveterokotu, ne pravokotno in pa brez vseh oddušnikov. Na ta način zgrajena ledenica pa bi morala imeti tlak, viseča od vseh štirih strani proti srednini, v sredini pa bi se moral umestiti vodnik (kanal) tako napravljen, da se po njem voda lahko iz ledenice odteka, da pa zrak ne more po .njem v ledenico dohajati. * R. Dol6nc. i ' '•"«•-' -MS*! ** K hudič ' zopef;% pekla; KO Časa jiklatil po zemlji in premišijfv^i, kaj bi naj stbrlL Končno si domisli, da je najboljše.alko stopi pri onem siromaku" v" službo: Kmet se je dolgo časa obotavlja! fti ga Jni hote) sprejetit ker je trdil' da he potrebuje nikakega hlapca; slednjič obljubi hudič, da bode služIl zastonj. Ker je vrag delal za dva druga, se je kmet jako veselil, da je dobil tako marljivega delavca v hišo ter se je: često z njim razgovarjal o domačih poslih. Neke spomladi nasvetuje kmetu, naf poseje svoje njive za isto' leto le v rližavah. Kmet ga je ^slušal rn storil tako, ter je bil jako-vesel, da so njegove njive tako bogato obrodile, njegovih sosedov setve pa so skoraj vse vsled grozne suše pogorele. Drugo leto mu svetuje, naj seje le bolj po hribovitih krajih. Kmet je storil, tako in bito je zopet dodro; vreme je bilo skoz in skoz deževno, v nižavah je vse propadlo, le njegove njive so obrodile tako bogato letev; da ni vedel, kam z žitom. ' :, Sedaj je naučil hudič kmeta, kako se kuha iz žrta žganje. Gospodar je bil pokoren sluga svojega peklenskega hlapca ter storil tudi to, kakor mu je hudič rekel. Skuhal je žganje, ga poskusil piti in ker mu je dopadlo, ga je ponujal tudi drugim. Nato je izginil hudič svojemu gospodarju pod zemljo. ; Stari hudič radoveden, kako bode upi ivalo delo njegovega sluge na ljudi, odide z njim zopet na zemljo. Oni kmet pri katerem je hudič služil, je ravno povabil svoje sosede na žganje, da bi jih pogosti). Kmet sam je postal po pijači jako zgovoren in njegova žena je stregla gOstom. Nato zadene z rokavom v vrč in ga prevrie; kmet se razkači in začne vpiti nad ženo: »Kaj delaš, ali si znorela, to ni voda da bi se tako polivalo.« Stari hudič, ki je bil tudi med gosti, pošepeče svojemu mlajšemu sovragu na uho, češ, dobro si storil. Prej ko mu je bil kruh odnešen ni preklinjal, a sedaj za malo žganja ie preklinja in psuje. Ta človek bo skoraj naš. Mladi hudič reče nato svojemu vodji: »Čakaj to je šele začetek, skoraj boš videl kaj dela žganje. - , Kmet je pil s svojtmi sosedi dalje. Postali so zelo zgovorni ter hvali i i drug drugega. Stari peklenščak reče na to: glej jih, so že postali lisjaki, lažejo eden drugemu, kakor bi jim nalil lisičje krvi v žganje. Kmetje 90 pili dalje. Govor je postajal čimbolj hrupnejši, dokler se niso stepli in bili vsi v krvi. še bolj je pohvalil stari vrag svojega mlajšega tovariša In rekel: »Vidim da si s svojo pijačo jim nalil že nekaj kurje krvi, ker so postali že ljuti kakor petelini.« Kmetje se pomirijo in pijejo dalje. Niso se več tepli in zabavljali drug na drugega. Noge so se jim. že šibile in ko so odhajali so skoraj vsi med potjo počepali na tla. Kmet ki jih je tako pogostil, jih je skušal spraviti vsakega posebej domu, a padel je v neki jarek v blato ter mlatil z nogami po istem kakor svinja. "Stari vrag, poln peklenske radosti reče svojemu slugi: »Ti si še pravi hudič, ker si me nadkrilil s svojo iznajdbo in pijačo, ki naredi človeka najprej lisjaku podobnega, potem petelinu in slednjič svinji enakega. Tvoje delo je izvrstno; dokler bo na svetu kaj žganja in dokler ga bodo ljudje pili, ne morejo biti božjega poko-lenja in mi hudiči boderno z njimi gospodarili.« Prosto po »CpncK« šopa«. Kako je nastalo ? Naše .slovensko ljudstvo pozna pogubonosni vpliv žganja, zato si pripoveduje o njegovem početku marsikatere jako zanimive dogodbice. Mislim da ne bode morebiti odveč, ako navedem eno izmed takih tudi v »Z'£-drugi«, ki je v marsičem sorodna našim, saj je nastala med našimi jugoslovanskimi brati, med Hrvati. Evo jo: Nekdaj se je napotil v prvi jutranji zori nek ubogi kmet s svojimi voli na njivo, da bi oral. V suknji je imel,, kos kruha za zajutrek in ker mu. je postajalo vroče, jo je odložil na bližnji grm. Dolgo časa je tako oral. Ko je bil že precej utrujen, je izprege! vole ter jih spustil na bližnjo trato, sam pa je šel v suknjo iskat kruha, da bi se malo okrepčal. Najde suknjo, a v njej ni bilo kruha. Ubogi kmet se je čudil, kam bi neki kruh izginil, ko vendar ni videl nikogar iti mimo. Ko ga ne najde, reče sam pri sebi: »Jaz sicer ne bom poginil od gladu, onemu, ki ga je vzel, je bil še gotovo mnogo bolj potreben.« Kruh pa je vzel hudič. Mislil si je, ako kmet ne najde kruha, bode začel preklinjati in psovati. Jako mu je bilo težko, ko je videl, da tega ni mogel doseči. Sramoval se je sam pred seboj in izginil pod zemljo ter potožil najsta-rejšemu hudiču, svojemu vodji, da kmeta ni mogel zapeljati v greh. Peklenščak se hudo razjezi ter opsuje svojega slugo: »Kak hudič si ti, ko nisi mogel v greh pripraviti niti enega ubogega kmeta? Tako ne sme dalje, ako hočeš ostati še dalje med hudiči; idi takoj zopet k kmetu in delaj kaj znaš, samo da spraviš kmeta v greh.« r. i&j, *1r Jj. Šw. Vid pri Naš kaplan se je ibadnjič vsled svoje nerodnosti malo potolkel.- To je -bil tako važen dogodek, da ga ^je moral „Slov. Gospodar" svoji® Oveaarrgpo-Tbčittf "•' " ' ^ -, Čast bogu, zdaj je dober. Od samega veselja smo hoteli streljati, toda ponikoVški klerikalci še nišo vrnili „štukov" ali „kanonov*. s katerimi so mislili 18. decembra m. 1. slaviti zmago, ko bi se jim ne bila tako grdo zlagala. Pravijo, da je smodnik zmrznil, in da je Lončarjev .Toka zavoljo tega ves potrt Mi bi pa vendar le .adi „kanone- nazaj dobili, ker utegne tadi pri nas vojaka nastati. 8a£i kaneni so sieer starega kopita ia le slabo pelisknejo, pa boljše nekaj kot nič. Zatoraj Vas še enkrat prosimo; vrnite nam kianone. Radi Vam jih bomo zopet posodili, kadar se bo Vam pri kakih volitvah slabo godilo; Ponikva ob jni. Id. Cel mesec so potrebovali naši kike, da »c prišli zopet do sape, ki jim jo je bil zapri izid Obč. volitev. Potrti ia jezni so, to se jim vidi iz vsake beeefte, ki. jo zabrusijo naprednjakom v obraz. — Dolžijo jih goljufije in kličejo državnega pravdnika na pomoč. Toda fantički, ne kličite vraga, da oe pride — po vas. Če boste predrzni In sitnosti stresali, vam bomo koj pomagali. — Ponikovljani so še vedno taki „mogotci* da primejo kakega kaplana za predolgi jezik. Tintomazu ležijo prav posebno »liberalni učitelji" in nmladi, neizkušeni dohtarski koncipienti" v želodcu, če bodo Ponikovljani potrebovali v posvetnih stvarek kakega sveta ali poduka, bodo se že raji obračali do kakega „dohtarjau kakor pa do kakega kapucina, ki je komaj nižje gimnazijo dovršil, ali kakega kaplana, kterega sta gnala lenoba in „brihtnost* v lemenat Ponikovljani so zmagali brez dob-tarjev in učiteljev — proti farovž«, kakor se lahko prepričate. Iz Št. Petra pod sv. gorami. Meseca februvarija vršile se bodo pri nas občinske volitve. Duhovniška stranka se grozno trudi in peha, da bi zmagala V ta namen lazijo zvezarski agitatorji od volilke do vo-lika, pobirajo pooblastila pri nerazsodnih udovkah ter hočejo s prilizo-vanjem doseči svoje sebične namene. Posebno si prizadevata sladkobesedni Logar in naš prepirljivi c. kr. pošta/ Stadler. Da Vaju ne bi ljudstvo poznalo, kaka možakarja sta, znabiti bi Vama še šlo na limanice, a tako je ves Vajin trud zastonj. Zlasti g. Stadlerju bi svetovali, da si v tem volilnem boju ne bode preveč svojih živcev razburjal, lahko bi ma v tretjič Škodovalo. — Pamet je boljša kakor žamet Vam pa, somišljeniki, polagamo na srce. ne dajte se begati od takih ši-rokoustnih ljudi, ki imajo za Vas sladke besede le na jeziku, a v srcu pa nosijo skrivne načrte, kako bi Vas izkoriščali in izprešall — Na dan volitve vsi na volišče! Iz slovenjegraSke Okolice nam piše odličen kmet: Dne 10. t m. dopolane je bil v Reitterjevi trgovini v Slov. Gradcu moj hlapec. Zahteval je močnesra blaga za hlače. Trgovski pomočnik mu hitro postreže, a s prav slabim blagom. Fant se izgovorja, da je blago za nič, pomočnik pa pravi; „če ga pretrgaš, ti ga dam zastonj." Fant prime za sukno, malo potegne, sukno se precej pretrga. Nato pravi pomočnik, da mora fant blago plačati, fant pa reče, da tega noče, in ko ga pomočnik le še sili, pravi fant: „Saj tako nimate nikogar tu noter, ker imate za nič blago in ste nemčurji". f Zdaj pa skoči [Reitteržev sin z meril-aikom in misli fanta udariti, na drogi strani skoči podočnik čez polt in hoče tasta ktofatatU jFant. jo je pa pravo-popihal in nebošel nikdar več ] »kel up|m j% tiidi druigi hlapči %£dekfe.-i^bod<^ člaii pretrpeti v -Reitterjevi trgovini. -'..' St. i«r ob Taboru. V zadnjih ttevilkih *3k»v.. Gospodarja" i^ „Straže' |e-začel zopet nekdo kaliti dosedanji mir in blatiti osebe, katere niso dru-fega zakrivile, kakor to, d^ so v politiki nasprotniki gotovi, osebi." •> Ni težko uganiti odkod" izvirajo -Mfutdi).'.' . Dopisa tako dišita po župnišču,da -je bilo popolnoma odveč, jih soliti še « biblijskimi izreka,. Da. ugotovi" gosp. e dopisi nekaj namerava,; je jasno. Bližajo se občinske volitve in treba gla-tndi Svobodno Vam politizirati, gosp. Sapniki Glejte-le, da ne doživite poraza, kakoršnega ste, že. enkrat doživeli pri jednaki priliki v. Vašem" St. Jnrjn. ... . S, Na napade sedaj Je ne odgovarjamo, » bodite prepričani, da si nadaljnega Vašega hujskanja ne bomo pustili do-figttvTndl., na Vaši osebji se bode našla Ahilova pete.> ; ,. .,,, v!,..„..; Ho«a Štifto pri Gornjem-gradu! Skoraj bo minnlo dve leti, kar so se vršile volitve za državni zbor. človek bi mislil, da je sedaj mir. Pa kaj še! Niti dogodki meseca sep-r tembra niso odprli oči nekaterim našim aebičnežem, ki jim je vse drugo več nego skapno delovanje za tlačeno tjudstvč. Skoraj ni tedna, da bi glasilo dr. Korošča »Slovenski Gospodar" ne tlapadlo tnkajšnega vrlo delavnega g. nadučitelja Kelca, moža, ki ima za naše prebivalstvo veliko zaslug, bodisi v #oli ali izven nje. Vi vsi, ki obreku-jete za blagor ljudstva vnetega moža, povejte nam, kdo je vodil občinskp tajništvo nad 20 let skoraj brezplačno, kdo je ustanovil šolsko kuhinjo, ki daje v zimskem času ubogim in oddaljenim otrokom toplo kosilce, kdo je tzvojeval ugodnejšo poštno zvezo itd? Mnogo neprilik je bilo, predno se je poistavila nova dvorazredna ljudska Šola. — Kdo se je trudil, da se je res dovršila krasna šola, in obenem pripomogel gmotno, kar je .bilo v njegovi moči? Mi kmetje dobro poznamo g. Kelca in tudi prav dobro vemo, kaj je( storil za kmečki stan. Zato mu kličemo: Živili! Obrekovalcem pa svetu:, jemo, naj pometajo pred svojimi pragi ter delujejo rajše za narod. f f - > „ Več kmetov. , Še tri osebe žive pod razvalinami. ■ ^, 0 K«et!m,Y15., jan. Danes je prilezel razvalin "dietni lečfck Pr. Mipisalle. iSres^ se je na Z največjo, skrbnostjo so Povedal je .potem z zelo' som, da sta še njegovi dve živi pod razvalinami. Ko so ju ;rešili in spravili na ladjo nčkvojaV8ta; pripovedovali, da so se živeli' s čebulo, vinom, oljem in vodo. Njih mati je umrla .pri potresu, njih oči pajev Ameriki. ,.. , m Položaj v o Hesina, 16. jan. Pretečeno noč se je čntilo več. lahnih potresnih sunkov. katerim je ob; 7. ari 40 min.; sle* dil precej močen valovajoč sunek, ki je razrušil nekaj ie prej. razpokanega zidovja. Ker je razpisanih več nagrad, ljudje pridno iščejo, če bi še našli koga živega pod razvalinami. Mesto zadobiva vsak dan bolj živo lice, f 8mrt ameriškega konzula '"J^f'" _ dr. Cheneya. •■ ■ o Uberoi, 16. jan. Ameriški poslanik v Rimu je brzojavil tdkajšnjemu amerifikemu,, konzula, d« so med mrtvimi spoznali tadi' trupli ameriškega konznl.a dr. Cheneya in njegove žene,; rojene Pfefter iz Liberc. Trupli sepre- nAliotu v >J«m4iftvfin v Am«riki.' ' " 1 Potres y južni Italiji. Položaj v Mesini. ; , ' o Mesina, 14. jan. Od torka naprej dežuje neprenehoma. Včeraj so čutili nov sunek,- vendar v noči ni ni-kakega potresa. Štetje onih, ki so v Mesini še \.stali v življenju, je skoraj končano. ; « Prevažanje ranjencev. o Rim, 14. jan. Sanitetni vlak, ki ga je oskrbel viteški red Maltežanov, je dospel sem s 70 ranjenci. Drugih 80 ranjencev so nastanili v Napolju. Darovi. 4 Hfallsee, 14. jan. Nadvojvoda Fran galvator je dal izročili .italijanskemu poslaniku za ponesrečence v Mesini enesek 2000 K. j! : Dar iz Maroka. t o Pariz, 14. jan. General d'Amade javlja iz me>ta Casablanca: Francoska vojska je skupno s plemenom Šauja žrtvam potresa dala Uraziti svoje so-Žalje in' se zavezala dati za iste 5000 frankov. peljeta v Newhaven v Ameriki Nov milijonski dar Amerike. o Rim, l%jan. »Agencia Štefani14 objavlja dopis poslanika Združenih držav na generalnega tajnika v zuna-njem ministerstvu Rplattija, v katerem se pravi, da je poslanec,dobil iz Wa-shingtona brzojavko, v kateri se mu' naznanja, da je mornariški minister po naročilu. Eooseveltovem nakupil za 500.000 dolarjev materijala ,za sezi-danje in opravo 3000 solidnih hiš za žrtve' po potresu. , Šest parnikov bo spravilo gradivo in če mogoče tudi tesarje »^orodjem; na kraj nesreče. Dva parnifca sta že danes odplula, ostali štirje pa odrinejo v jednem tednu. o -Rim, 18. jan. Včeraj sta se ponovila V Mesini zopet dva močna potresna snnka, katerima sta, sledila dva lahnejša. Dve precej razpokam hiši sta se sesuli. Med prebivalstvom je nastal nepopisen strah. Ljudje so bili celo noč na prostem, Včeraj ?e je v Mesini našla mjanicip&lnst blagajna, v kateri je bilo l mjlijon lir. : . I * Požar ur'Mesini. I9.;s jan. Pretočeno noč o Šteeeij m ftebogatov nista po-mftoščena. Kakor javljajo iz Petro-grada, je car odbil prošnjo generala Steselja in admirala Nebogatova za pomfloftčenje;^ iMa cf ata8«vm Markiov stolp v Benetkah, katerega sedaj na npvo zidajo, bo \ dograjen L J#1L Cela zgradba bo stala preko poldrugi milijon kron. o ŠtevHo odvetnikov v Budimpešti. Budimpešta ima relativno največ odvetnikov. Na 500 prebivalcev pride že en odvetnik, dočim odpade na Dunaju komaj na 600 in v Berlinu še le na 2500 prebivalcev en odvetnik. "" " ; a Samomori na Dunaju. Preteklo leto, je bilo na Dunaja 1236 samomorov. 816 oseb med samomorilei je moških, 420 Ženskih. Obesilo se je 152 moških in 21 ^nsk; ustr^ilo se je 108 moških ia 14 žensk; drugi so se zastrupili, utopili itd. Najmlajši samo-morilec je bil 7 letni deček, najstarejši 80 letni starček. ; '; ' - o Anaifabet župan na Češkem. Da klerikalci dokažejejo, kako nepotrebno je vse'znanja in torej tudi kako odveč so vse šole in njihov mnogoleten obisk, so te d»i izvolili županom v Jizibicah pri Nachodn, v volilnem " okraju župnika Rudolfa Hraskega, njihovega on-dotttega vodftelja Františeka Stylerja, moža, ki ne žna ne čitati ne pisati. ■ o Ruska vlada proti pijančevanju. Pred'kratkim objavljena odredba, rpske .vlade nastopa popolnoma nova načela v upravi monopola n« alkohol. Pridelovanje in prodajo Žganja ima ^'Ruskem, kakor je zn,ano,^i v rokah vlada, ki je dosedaj zmiraj le gledala, kako bi dal ta monopol državi več dobička. Nova odredba pa aloni na načelu, da naj ta monopol tudi v idatni meri pospešuje protialkohOlhO gibanje. Žganje se naj prodaja le V Večjih množinah in tako se naj odvrnejo od žganjepitja nsjubožnejši sloji; ki so dosedaj zadnjo kopejko odtegnili svojim dražinam in si kupili zanjo vodke. Državne žga-njarne bodo skrčile prodajalni čas ih vasi bodo imele praVico, da v svojem področju točenje- žganja popolnoma prepovejo. Iz tega se kaže, kako bla-gonosno bi lahko deloval na treznost monopol na žganje, ki so ga tako dolgo izrabljali samo v fiskalične svrhe. , d 15000 klobučarjev štrajka v ri&nih tovarnah V Severni Ameriki. d Imenovanje. Deželnosodni nad-svetnik v Zadru dr. Anton Guglielmi je imenovan dvornim svetnikom pri najvišjem sodišču. je našitki'.v potušenih hišah ob Mesini ogenj/' katerega"' je Se bdlj podnetil precej ' močžifr veter: Ker- požara ni bilo mogoče pogasiti,' so delali samo nato, da so1 gfe omejili:— J..... ^ ^ovi potresni snnki. ;n ^ v Rim, ia. jan. ^Giprnale dltalla" poroča, da se je preteklo noč v For--' liju čutil precej močen potresni sunek, ki jo pač povzročil strah, a nikake škode. 1 Nov potres v Mesini "o Mesina, 20. jan. Danes ob 3. uri 4:5 min. popoldan je bil lahen potres; ki je trajal S sek. Ob 4 uri. 15 sek. je sledil močnejši sunek, ki je trajal 6 sek. Še vedao je zelo mrzlo in neprestano dežuje. Sedaj ko so -op spele -nove pošiljatve lesa se zopet začnejo zidati kolibe. Še dva živa so rešili. o Rim, 20, jan. .Avanti'1 poroča, da so, včeraj pri raziskavanju podrtij na Corso Vittorio našli dva mrtva in dva še dihajoča starca, ki so ju takoj prenesli v bolnišnico. Razne novosti. d Francoska poslanska zbornica je dovoMa 74 žStve potresa v južni Italiji 100.000 fraukov. v Povalejeva zadeva v državnem zboru. Poslanee drl Korošec in tt. so stavili včeraj na vodjo finančn. mini-sterstva interpelacijo zaradi tatvine do-^ kumentov pri predRedstvtl finančn; rav-.nateljstvu v Gradcu. Dr. P6 vale j finančni komisar v Maribora,1 je prišel V disciplinarno preiskj^tJ' in jSei' poslal akte, ki bi naj Blužili V njeg^Vo opravičilo, na dežefno finančno ravnateljstvo v Gradca. Pozneje ga je nMarb. Zek" hudo napadli' vsled čfesar je Vložil proti listu.'tožbo. Rabit je akte'za . svojo pravdo in jifi je zahteval od finančn. ravnateljstva nazaj. Pri tem se je pa skazalo, da jih je med "tem nekdo ukradel, interpelantje vprašajo vodjo finančnega ministerstva, kaj je s to zadevo ? d Ogenj je V Zabukovci pri Grižah 18. t. m. popoldne upepelil posestniku in lovcu Janezu Oblaka hišo. Zgorelo je bankovcev za 200 K, slanina in nekaj svinjine. Ker ni bjlo vetra, "ogenj ni segei na gospodarska poslopja. Pri ga šenju so vrlo pomagali rudarji bližnjih premogovnikov. b Srečni poročnik". Nek poročnik v Gradcu je dobil decemberNki glavni dobitek turških srečk v zneska 600 tisoč kron. v Bogata beračica. V stanovanju neke 82 letne starke Schleffer v Gradcu, katera je uživala podporo od občine iu so jo pred nekaj dnevi prepeljali v mestno bolnišnico kot siroto, so našli hranilne knjižice za 46 tisoč kron iu mnogo zlatnine ter srebrnine. Schleffur je imela nekoč zastavniro, a je takrat nabrano premoženje skrbno skrivala. v Ponarejen denar. V Središču so prijeli moža, kateri je menjal v trgu 6 komadov po 50 kron. Narejeni so precej slabo in se hitro poznajo, ker so zelo bledi. Mož je iz Gorice. d Pečnakovo posestvo na Te-hferjlh je kspila nemškutapika dočjna ŠkMa tat lepo posestvo,- ki bi-lahko prišlo v slovenske; roke! . ; , ^ . j & V Vulkanski izbruh na provinci Tajabas na filipinskem otoku Luzon je bruhal vulkan LagnaTur je napravil veliko škodo. Uničil je V8o žetev in česiel *•"; •" ■•" b I milijon' 40B.I84 Mr je dobU dozdaj na prispevkih za ponesrečence v južni Italiji papež.. 4 , b Predsedniku 3 lienlh držav v Severni Ameriki se zviša plača od 75.000 na 100.000 dolarjev na leto. a Hetuzalemovo starost je dosegel Martin Svetenovič v vasi Rovišče v Okraju Kruševac na Srbskem. St^ur je 143 let, a je še vedno živahen, te eno ga žalosti; izgubil je ie zadnji zob. Ii sodne dvorane. o Eksplozija benzina v Bobteutovi Mči v Celju — kolodvorske ulice. Tr govec Josip Matič je imel V svoji vinski, popolnoma nezadostno urejeni kleti, shranjen bencin, Začettom avgusta ti. sta šla Matičev sin Hein-rich in vajenec Mihael Oset v klet po bencin. Iz nerazjasnjenega vzroka se je pri prelivanju bencina v malo sla-tinsko steklenico zlomila posoda, v kar teri je bil bencin, bencin se je razlil po kleti ia se, začel s hitrostjo prokra-jati v pline. Ko je potem kakor po navadi Šel vajenec Oset zvečer v klet po vino in vzel seboj ; svetilko, užgali So se plini, nastala je strašna eksplozija, ki je klet deloma razrušila, v trgovinah nad kletjo pa je nastal ogenj, katerega so gasilci s pomočjo vojaštva komaj ugasili. Dne 14. prosinca se je v tej zadevi pred Okrožnim sodiščem v Celju obravnavalo zoper trgovca Josipa Ma-tiča, njegovega sina Heinricha in trg. vajenGa Mihaela Oseta, proti katerim je dvignilo državno pravdništvo obtožbo zaradi neprevidnega ravnanja z bencinom. Sodišče se je o krivdi vseh treh obtožencev prepričalo ter je obsodilo Josipa Matiča na 200 K, Heinricha Matiča in Mihaela Oseta pa vsakega na 100 K denarne kazni ter vse tri na plačilo precejšnje odškodnine. , a Porotne obravnave v Celju. 18. t. m. se je razpravljalo o obtožbi Franca Med-vedca v Velikem Obrežn radi hudodelstva uboja. Dne 11. novembra 1. 1. so ga precej čez mero pili v gostilni T. Paulič v Velikem obrežju. Ko sta odhajala tesarja Škofca in- Molan se je vnel med njima in med Fr. Med-vedcem in Hrvatom Debogovičem prepir in pretep za neko sekiro, ki jo je imel s seboj Molan. Gostilničarka jim je sekirp komaj" vzela in spravila na varno. Medvedec in Debogovič sta svoja protivnika podrla na tla in dočim je Mglan še vendar mogel uiti je Medvedec tako udaril Škofco po glavi z nekim drogom, da je nato umrl. Med-vedee je obsojen na 5 letno težko ječo poostreno z 1 postom na mesec in vsakp leto na Martinovo s temnico. o Porotne obravnave v Celju. — Uboj v Dežnem selu. Janez Ra-danovič, star 26 tet in Franc Radano-vič, star 20 let, posestniška sina v Dežnem selu sta obtožena radi hudodelstva. uboja, V noči od 29. na 30. novi so pili fantje v gostilni Alojza Zorčiča v Dežnem selu. Ko sta ga Ra-danoviča že imela zadosti, sta se namenila iti domov. Jjžef Pšeničnik je šel za njima, ter jima prigovarjal, naj gresta nazaj pit. Ker ga nista ubogala, se je vnel med že precej"3 vinjenimi prepir, pri katerem je Pšeničuik Ra-danoviča sunil v prsa in mu s škarjami razrezal suknjo. Radanoviča sta se nato odpravila domov z besedami: „Ti Pšeničnik, ta rekelc bo te kaj koštal." Za njima je šel tudi Pšeničnik, ki je tu pa tam z glasnim kričanjem dal duška svoji dobri volji. Ra-(tanoviča, da se maščujeta,, ga počakata in se obon.žir^ s plaukami in ročicami. Ko pridu Pšeničuik do njiju, ga Janez Radaimvič vrže na tla, kjer ;>ta ga tako dolgo obdelaVala, da je umrl. Obotženca sta deloma priznala svojo krivdo in sodni dvor ju je obsodil vsakega ua 20 mesečno ječo. Zveza narodnih društev. b »Slovensko, delavsko podporno društvo v Celju" ima svoj redni bbčni zbor v soboto, dne 23. januarja 1909 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu razgovor zaradi opustitve društvene gostilne. Z ozirom na to važno točko je pričakovati obilne udeležbe. b Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju se je konstituiral sledeče: Predsednik: tov. Milko Hrašovee, podpredsednik: tov. An te Kosi, blagajnik: tov. Kari Laznik, tajnik: tov. Lju-devit Zupančič, knjižničar: tov. Matej Suhač, namestnik: tov. Fr. Hrašovee, revizorja: tov. Al. Hočevar in t. Vičar Leopold. b »Bralno društvo" na Bregu pri Celju priredi svoj redni občni zbor v soboto, dne 30. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni g. Radeja na Bregu z običajnim sporedom. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. d Klubu naprednih akademikov v Celju izreka odbor dr. Vošnjakove javne ljudske knjižnice v Slov. Bistrici za poslanih 100 kron iskreno zahvalo z željo, naj bi klub z ozirom na dober uspeh »Narodne zbirke" i v bodoče ob vsakem novem letu stopil s slično akcijo pred slovensko javnost. d Plesni venček trgovskih sotrud-nikov v Žalcu se vrši dne 7. svečana t. 1. v restavracijskih prostorih gosp. Kukeca. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen zakladu za bolniško blagajno slov. trg. društva v Celju. o Plesni venček priredijo hrast-niški samci v nedeljo dne 24. januarja t. 1. v gostilni gospe M. Loger. Svirala bode godba na lok. Začetek ob 6. uri popoldan. Vstopnina prosta. Kmet. bralno društvo v Vučji vesi ima v nedeljo 24. t. m. popoldne ob 2. uri v šoli svoj redni občni zbor z običajnimi poročili in volitvijo novega odbora, s petjem in poučnim predavanjem iz kmetijske stroke. K mnogobrojni udeležbi vabi vse domačine odbor. v »Brežiški Sokol" priredi na sveč-nico 2. svečana t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma" v Brežicah veliki kostumni venček. Svira polnoštevilna godba c. kr. pešpolka št. 53 iz Zagreba. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 2 krone za osebo, 5 kron za o-bitelj. — Vstop je dovoljen le vabljenim in po,njih vpeljanim gostom. b Občni zbor bralnega društva »Naprej" pri Sv. Barbari v Halozah se je vršil v nedeljo, dne 10. t. m. ob zelo veliki udeležbi, kakor že dolgo ne. Navzočih je bilo nau 200—300 ljudi. Govoril je jurist g. Alojzij Trstenjak iz Celja. V svojem, skoraj eno uro trajajočem govoru je razpravljal o vsestranskem izobraževalnem delu v naših društvih ter kako dosegajo društva ta namen. Burno odobravanje in »živio"-klici so pokazali, da je govor vsestransko ugajal. Iz društvenih poročil smo posneli, da je imelo društvo naročenih 11 različnih časnikov, da je imelo prometa nad 300 kron in da šteje knjižnica nad 400 najraznovrstnejših vezanih in nevezanih knjig, ki so se tudi prav pridno čitale. Predsednikom je bil izvoljen gosp. Jožef Stumberger, podpredsednikom pa gosp. Fr. Jurgec; ostali odbor je sledeč: g. Mirko Kosi, tajnik; gosp. Ivan Kocbek, knjižničar, gdč. Herg, blagajničarka; gg. Jožef Ko-lednik, Ant. Stumberger, Mihael Koled-nik, Jožef Kolednik, odborniki; namestnika pa sta gg. Fran Šmigec in Anton Arbeiter. — Društvu, ki je pokazalo na tako krasno uspel način prave življenjske pogoje, želimo mnogo najlepših uspehov tudi v tekočem letu. Listnica uredništva. Polzela: Prijatelj, ali ne veš za ukaz miniaterskoga predsednika, da se imajo vse take stvari takoj zapleniti. Naznani ime, da opravimo to zasebno z bojkotnim odsekom. Zdravo! T. Č., Novaštifta: Skusili bomo napraviti enkrat tečaj v gornji savinski dolini. Žetale t Ono drago o „Kmet. in br. dr." ni mogoCe. Je vendar že precej staro. Z veselju pa drugikrat, ko bo spet kaj — a prosimo, jako kratko! L.oterijsife številke. Gradec, 17. jan. 1909: Dunaj, „ „ „ 84, 63, 16. 89. 72. 74. 6. 14. 50. 12. V Častna izjava. Jaz podpisani Maks Lipovšek, posestnik v Nledlogu preklicem vse obdolžitve napram mojemu bratu Anton Lipovšek kot popolnoma neosnovaue in neresnične in ga prosim javno za odpuščanje ter mu izrekam zahvalo za to, ker je od tožbe zoper mene odstopil. Celje, dne 20. jan. 1909. Maks Lipovšek 1. r. 1700 hmeljskih drogov 7—13 metrov dolgih, smrekove kapnike, na katerih je že 2 leti hmelj rasel imam naprodaj. Dalje 106 der za sušenje hmelja, 80 kg kovi-nastih cevi za hmeljske sušilnice. — Prodam po ugodni ceni vse skupaj ali na drobno zaradi preselitve iz Špitaliča pri Motniku v Spodnjo Hudinjo pri Celju. Kdor si gre sam v Spitallč ponje. dobi ceneje; kdor pa želi, mu te reči tudi na dom za primerno ceno postavim. Mihael Podbevšek Spodnja Hudinja št. 17, pošta Celje. BENCINOV-MOTOR 20—24 k. s., kateri je bil samo 6 mesecev v obratu in izvrstno deluje se vsled nabave električne moči takoj po ceni proda. Kje pove upravništvo ..Narodnega lista". 10 3-1 Kupujte narodni kolek! 1200 ducatov že zarobljenih la. rjuh brez šiva 150 cm širokih in 2 m 25 cm dolgih, zajamčeno lanene, napravljene iz najboljše lanene preje porabnih za najfinejše oprave za neveste, se proda radi zmanjšanja proizvajanja za = Z broni 80 vinarjev = komad. Najmanjši nakup 6 komadov proti povzetju. 8000 metrov najfinejših, brez napak, beljenLb rnmburških platnenih ostankov (platno za perilo), ostanki so 4 do 18 m dolgi, porabni za najfinejšo telesno in posteljno perilo, se prodajo po SO vinarjev 1 met. Izbrani ostanki, dolgi 14 do 18 m 55 v. Najmanjši nakup 40—50 m proti poštnemu povzetju. Pozor! Za neugajajoče pošljem takoj denar nazaj, torej nobenega rizika. S. Stein. tkalnica platna, Nachod na Češkem. flnton flrčan Melj iiiiop in m u Sl M oii i i se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih mlinov in žag najboljšega sistema — tudi za male vode. — Delo izdelujem solidno in po ceni. Na zalite vanje so spričevala na razpolago. 9 25-2 T najem se da trgovina dobro idoča z mešanim blagom v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem pri državni cesti. Naslov pove upravništvo tega lista. 10 3-2 Učenec boljših starišev se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji pri Rafko Salmič, nrarju v Celju. 10 50 radarjev se sprejme takoj v velikem rudniku za svitli premog pri Gradcu. Dober zaslužek, rudniška stanovanja. Vpraša se pri: inž: Mat. Želesny v Celju (poStni predal 46). 235 10-10 Odpoved pooblastila. Zakonca Leopold in Marija Črnko, posestnika v Dieošah pri Mariboru, imata skupnost svojega premoženja. Marija Črnko pa je svojemu možu Leopoldu sodno odpovedala zakonito pooblastilo, opravljati njeno premoženje. Vsled tega Leopold Črnko nima več pravice brez izrecnega privoljenja svoje žene iz tega skupnega premoženja karkoli prodati, zamenjati ali na dragi način odsvojiti in tudi ne to premoženje obremeniti. Kdor bi vkljnb temu sklepal ž njim pogodbe, je v nevarnosti, da bode se pogodba od Marije Črnko kot neveljavna razdrla. Da bode se vsakdo vedel po tem ravnati, se to javno razglaša. i 3-3 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perj«! 1 kg sivega, pulje-nega 2 K. boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80h; belega 4K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, _____snežnobelega, pulje- nega firK 40 h; 8 K; l;kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg. dobi franko. Zcgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga. 11K cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po* 10 K. 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 3 K, 3"K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za ueagajajoCe se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch. Deschenitz, št. 773, Šumava, Češko. 8 25-2 Učenec iz poštene hiše, s primerno šolsko izobrazbp, sprejme se takoj v trgovini mešauega blaga A. Pogačnik, Cerknica (Kranjsko). 10 3-1 5000 kron zaslužka plačam vsakomur, ki mi dokaže, da moja čudežna zbirka 300 komadov za samo gld. 2 50 ni priložnosti kup in sicer: 1 pristna Švicarska patent žepna nra, sistem Roskopf. nat&ufno idoča in točno regul. z pismeno 3 letco to-varnsko garancijo. 1 amerikanska zlata-donble verižica, 2 amer. zlata-double prstana (za gospoda in damo). 1 angl. pozlač. garnitura roan?etni. ovratniški in prsni gumbi). 1 amerik. žepni nožič 5 delni. 1 eleg. svilnata kravata, barva po želji, najnovejša fazona. 1 krasna kravatna igla z simili-brilantom. 1 divna damska broža. zadnja novost. 1 koristna potovalna toaletna garnitura, 1 eleg. pristni poitemone iz usnja, 1 par amerik. boutonov z imit. dragulji. 1 at. angl. vremenski barometer. 1 salonski album 1 06 umetniškimi in najlepšimi razglednicami sveta, 1 krasni ovratni ali lasni kolir iz pristnih orijentalskih biserov. 5 indijskih prerokovalnih hudičkov zabava vsako družbo in še 250 komadov raznih predmetov, ki so v vsaki hiši ltoristni .in nenadomestni. so gratis. Vse skupaj z eleg. sist,. roskopf-patent žepno uro. ki je sama vredna dvakrat toliko, stane sama gld. 2'50. — Dobi se proti povzetju ali proti vnaprej plačilu (tudi v znamkah) pri S. 1'rbachu, svetovna razpojiljalnica, Krakov 16. NB. Pri naročilih 2 paketov se priloži gratis 1 prima angl. britva ali 6 !inih lanenih robcev. Za neodgovarjajoče se vrne denar brez odloga, torej vsak riziko izključen. jpif Zenite* ali možitev ne sme zmotiti nobene slovenske neveste in nobenga ženina, da bi Sla kam drugam balo kupovat, kakor v narodno trgovsko hišo na debelo in drobno R. Sfermeckš, Celje, kjer je velikanska zaloga finega volnenega blaga za nevestine obleke, snkna in kamgarna za nioSke obleke, svllnenih robcev, belega platna za perilo in rjuhe in različnega drn-gegamaonfaktnrnega blaga. Velikanska zaloga, čudovito nizke cene. 2 52-3 ¥abiSo k III. rednemu občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice v Vuhredu pegistrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se vrši v nedeljo dne 31. januarja 1809, ob 11. uri dopoldne t = posojilniških prostorih. ===== Onevni red: 1. Odobritev računskega zaključka za leto 1908. — 2. Volitev načelstva. — 3. Volitev nadzorstva. — 4. Slučajnosti. • Načelstvo. mmmmmmmm > V. Yj 52-3 Največja in najcenejša izbep v in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnitfln sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. Pfl?(IS>f Predno si kupite uro, " • oglejte sl mojo veli- kansko zalogo pravih švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cesaifce, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izboma in točna. Rafael Salmič v Celju, »Narodni dom'.