i ju viak dan rgv-u u« iu prnsalkov. teti doily esecpt Huutiavs «11 <1 iloltdsVH. VETA J glasilo slovenske: narodne: podporne jednote -YEAR X(I. C«M list« Min« i> itrrond-rUi* mat ter Juiwry SS, ISIS. »t t ho |K>»t-«li-« i« $4.00 ' at CliUavo. llllnuia, u»d«r th« Aot uf CMurreaa nt Mairh S, IS,'S. CHICAGO, ILL., sobota, 4. januarja (Jan. 4) 1919. M 00 STEV.—NUMBER 3. PublUhad aad dutribuUd undar p«rnt (No. 14») »ulhori—SI Wy tke Act of Octobar 6. 1>17, o« f»U at tka f*o*t OfOca of CUcaf, lllinou. By orsUr of tko Prasld*«', A. S. BurUaon, Pnatmoiter Gonorol. __Accoptanca for mailing itipacial r«U of SMt«|r l»a«MM tor in rt Ho,« 1103, Act o O. t 3, 1917, authorti*«! on Juno 14, 191S. sw UPRAVA jt mZXLT WILS0N V RIMU; JUGOSLOVANSKO «5; kongres je m*uiaumuumi tila svojo nalogo ™ec,l* < ________________ fcli nnoniiun nnn htforiialiio skie- VOJNEM LETU JE BILO JLANIH 10,800,000 TON I ŽIVEŽA V EVROPO. mtnje je omogočilo večje pošiljat ve za vernikom. hington, D. C. — Preden lo razglašeno vojno stanje , Združenimi državami in ijo, mo iz njih izvozili 1111 leto iroglo (>,000(000 ton živeža, roglašenem vojnem stanju ničle Združene države le po-ti veliko armado na bojišče pravilno opremiti z orožjem, so imele tudi nalogo za anjevanje vojakov iu eivili-v zavezniških državah, živilskega upravitelja je bil m Herbert Jfoover, ki je irre-jeaede: "Živež bo izvojeval je hotela Amerika pomnožiti živeža, je morala varčevati i». Varčevanje je bilo zanjo S premogom. SKRBELA JE LANI ZA PRAVILNO RAZDELITEV PRE-MOOA. Letos nc pojde trda za premog. VPRAŠANJE JE V OSPREDJU. SM OGROMH(1 DEl0'' «ma PRED MIROVNO KONFERENCO PRIDE DOLGA VRSTA TERITORIJALNIH SPOROV. Waahington, D. C. — Zvezno kurivua uprava je imela v vojnem času kontrolo mul produkei-jo kuriva' premoga, naravnega olja iu naravnega plina. Scf kuri vne uprave je dr. Ilarrv A. (»ar Rim, 3. jan. — Predsednik \YU-lbo tam govorilo. Ameriška delo luaeija smatra /.n "javno /borova- PREDSEDNIK JE OOVORIL SE DEMKRAT O GLAVNIH ZA DEVAH r Podpisal je vč vasnih eakonov, toda vetirol jt štiri. Wuahiugton, D. O. (v progle- PODJETNIKI TOŽIJO O PRIHA. JAJOCEM BANKROTU Vojni tajnik ln drugi priporočajo predlogo. Wiuhington, D. 0. Zbornični son je danea *jntraj prišel \ Rim. V> mesto jI , Odeto n praznn nio nje11 tO, da se vsi zaključki taW|dat" ' Z7SSZ v^el',. Iftlfi J* l"« '"^«'. M Nff« možica drugi dan objavijo v časopisih. To-i V . . 1 ,, \ ,1 , S*''« neformalno sklenjene »m •i" l>il.Vla,,di vtemonruim, XV i ........a-1 ^ ^ \{tS^i^ a ' ^^ » sprt 11 uike. jRl«. i» jo predloži takoj ,v.....»vem obleko in velikanska množi« ka na kolodvoru. Vre »ti® lepo. Na vseli hišah je poleg it al i jan 7 v-..........razobežena ameriška zastava- 25 teritorijalnih sporov ^ehl Njen,uho dh ptarejeni dr- kolodvorom je bil Pnfi*, 3. jan. A Ur ovna /,m" "........ kuHv,,i U,>nm,°\ postavljen slavolok, ki ima mod ji™« ima pre,I seboj najmanj ... 'drugimi tudi grlie Kelte, Splets in teritorijalnih sporov, ki jih mora ° uprave je bila Tnjta /"odrešenih tl«v*elah". kini-j rešiti, nko hoče tloseči to, za kar se »ki občinski svel bo sledil puriš-; je sešl i — mil-. Ti spori hoj kurivo za jcem„ \u podelil \Vilsonu naslov 1. »vedska, Finska iu Uusija sc M" čast nega občana". 1'nsopisje je j prepiru jo zaradi Alandskih »V o* danes prineslo v slavnostnih jr.da- kov« jah slike \Vashingtona, l.iueolna 2. Vprašanj« llclgolandn; mIIAI|Poviti kongres, in \Vilsona v sredi. da pa hoče Anglija. Nunski,župan, ki jc pozdravil j 3, Danska zahteva Slezvig. ••«« NVilsoua na kolotlvoru, ga je na- 4. Helgija zahteva deželo l.im-M»o zval "moža, čigar plemenitii iuter-jhurg tal llolantlske. vodenih jc bilo tl)w l*. * Naloga kurivue ► lede«"-«; Preskrbeti je imela vojno industrijo, ladje, donmtV vporabo iu tjevojno iiuluatrijo. . Ooiočut i je imela ecnc kurivu, da j,, bilo špekulantom nemogoče nagnati eenc navsgor do oderuške višine. , . ineseeih, kot kater! drugi prejšnji 'Ani ' , TV7 V .. , ,r 1 •v . | ameriški kongres. , f1" UF*1"^ l»)nfe. ' 1 J Ipodtajuika t n»well iu Stoiti lMj ^ Kongres seje ^oraj skozi vse -ki so povdnrjali, ,la je ti^ba I Za domače konzunicute je bilo sredstvo, s katerim lahko|določanje een največ vredno, kaj-o/i živež, določen za izvoz, j1' lansko zimo bi ljudje plačevali hoover se je odločil, da se s premog po nedosežni ceni, ko so snežni VHiarji ustavili promet na železnieah, oslal lO.KOtMMMt ton v Kvropo. Večino jeh živil 'jcli zavezniki. V sedanjem i konča dne 20. junija, upa r poslati v Kvropo 20.000,-živeža. Večina te ogromne e živil prihaja od varčeva- veneija je txlločila usodo človeštva". Zvečer Imi mesto razsvetljeno iu predsednika prfrediHiakljn- «*iji n H ostati samostojiia. do. Italijani so skuštsll prekositi " • Franeoze in Angleže v t»\aeijah in •r». r,ukscmlmr*k« ima otlhičiti, šanj in večina njih je bila v#svcxi dali hoče spatlati k IMgijf, l-Van- * vojno. gostoljubnosti napram ameriške-j. ... 4 H 1Ul inu predsctlniku. Povstul med pot- »uf i i premoga. jo so bile zbrane velikanske množi- \ sled kaosa v zelezmske.., oeljutUtva nft |x>Htnji,l,. V Tt.rlmi bratu, k, ga je povaroe.la privat- jo 1)0/(ll,lvilo wi,Kolin okrog 0(H) oseh. ua kontrola uat snežnih viharjev železnicami, in je hiln kurivua uprava prinioruna ustaviti za nekaj dni delti v industriji in uvesti 1». IVaueija želi levi breg Reiie. 7. Vpi-ašanje saarske doline oh fterii- H, Italija zahteva ju?ne Ttrole iu Neu.Rka Avstrija se prot M teinn. [ J^a^ ^ u^Vv.M^t pml^dnrlv !». Oster spor med Italijani lu •Jugoslovani zaradi Trsta, Oortfikc, lst»'e, Reke iu Dalinaolje.- ^idnjili dvanajstII,|r:h7 J" »Tn? ^ ^ ,.,°VnU i......i ......v. j,[''lu *bnri»lel. Odseku no pripora er hi ttiulns, . n - ... i....................r ."-»a M trt« | u vil s postavami ki so se Uravnati vse pogodbe, kar poaloji nanašale na uspešno uatRil evanje v nekaterih industrijah nevarnost vojne. Davčna pirati log«, kl prino- /t, f|tt-IHt„i ,H)|onl i; *v™,u fIMtaj.dk < Wll je rekelr «1« 000, je hll« /adnja predloga. tMca-lhotl« nekatere indiuirlje baukro jO«'« se vojne, s katero je imel «.|Mrals». ČO se liitls, stvar ue i»r«v Nadaljeval Je, da se posledice V /mliijem letu je bilo sprejetih zavlačevanja le oln-iitljo v naras •I loO javnih postav, ki s«» val- čajtiči bresposelnostI delavcev, po . in na«l :I0 valuili resolucij. V. le« je pa vedno več vojakov odpu-devetnajst zasll- AtVuili lz armade, Dejal je. da je kapital teh pod jetnikov pridržan lu saveauM. T«» je vzrok, da ne morejo nsdaljeiV ti s tleloni. Oepariiiient Je npfjel od več p«wljetnikov hriojavke, da ji mi v Anic fi ki. dneve, t»b katerih niso gorele luči živilska jipj;aya l>y*io«-i., glaiuo vlogo pri ljudski i brat u, tako «la sc letos ui bati, da ranit vi. Ko je živilska uprava j zastane želežničnl ibrat iu bo tre-la z delom, je preiskava do- ,ba ustaviti tihrat v industriji. Pa i, da *je le'20,000,(MI0 bušljev j tudi *al«»ge premoga v tovarnah it»e na roki. Pričela je kam- letos v«čjc kot lani. u na ta način za prihranitev Po letošnjem programu vpora-l<;e, da %u morali ljudje rabi-jhijo . Mehkega premoga je tiolt»čene-otkov manj jiaeniee k o V ponn-' ga za domačo vporabo 7.'»,000.000 ^čevanje ntesa se je vršilo z lljo prostovoljnih brezmesnih Pred »ojno je konzum mesa al v Združenih, državah p«»v-110 na osobo iu leto ItiH.H fuu-Z varčevanjem se je pa zni- ton, g ]ta poj«l strani jugoslovansko 17. Uumtuiei iu Ogri sti \ boju vlade v Zagrebu iu protestiranja zaradi S«»dmog»aškc. ic ni konec. , Rumuuei iu I krajine! so si Pričakovati je, da bo \Vilsoi. po v laseh aaradi Itesarablje in Hu-segel v italijansko-jugoslovansk^ kovine, spor na konferenei v ni so izvozili iz Amerike I,-OO.OOO lunio\ nirMi zavetni« iljih, 27. maja t» potrebi novega davčnega zakona, itO. septembra o ženski volilni pravici, II. novem* hra o podpisanem 'premirju iu nje-govili pogojih. Med frrjne jaialava, ki jih podpisal )iredsednlk v letu HHtf, spadajo sladeče: podjetnikov nn finančni polom tudi resnittui. kajti govorilo lu pisalo hc je tlosti o vojnih profltnr« jih iu vojnih profltlh. .Mr. Crovvcll je odgovoril, tla imajo Izjave resnico /,a podfago, kajti vojni de, partiue.it ima svoje računovodje t industiiji. INsitajuik HlvMiulus jt; |to|t,eal? Dent, predsednik zborničnega ne finančna kopporneije, 10, aprila zakon xa.internacijo sovražnih tujcieiuk, 20. aprila postavo pro. ti sabotaži 10. maja zakon o pri stojhinnh za arakoplovno pošto, vojaškega talsek«, iu kougrtmuik Kolin iz Kalifornije so priporočili odseku, d« hitro |Nalvzame skele Jo, Mr. Hl.erley je Ae pristavII, »la naj kongres hitro izravna stvar, oo te- bolj težk«i j«» bilo živilski u-prip.aviti ljutistvo «l«» variš s sladkorjem, kajti Ijud-jTueHki je preveč »iayi§e-sladčiee, ki s«i bile Američa-pre«I p«»l sioletj« tuja reč, ,emu j«« k«,rjeni. spornavsi. da je to (|o , ta v in eresu znutge. Preti , . - so Vmer^ani |H.r/fbili n« le- |V «' iu ,4" , lh vrfil (Hi (M....... sladkorja, ko so "i. »-je^ ; os:e je Ijmlst vo potegni- .laS^Mp-s. in njegovo \i varčevati / njim pa k«.i,- PIHctričnl dovtsltdk ili are- |koi»fe,-,ranje /. m.vn.k. |l IZGREDI RADI POVIfiANE VOZNINE. Denver, Colo. Povišanje voz-niuč rta «'estnib železnieah nn sedmi centov jc silno razburilo tu ia je pri- OV. Hi,imi in mor/j 10. Bolgari hi radi obdržali D«.< •In pride do kakšpega sporazuma. brudžO' \Vilsou in ost«li ameriški delegatjcL 20. Poljaki iu rkrnjiiiei so v so bili doslej zelo oprezni in niso j ju rarndi vzhodne On lir i je dali Italiji nikakoiinili obljub. ' 21. 1'krajinel in Knmuiiel s« —— pej«» rStll llukovilie. I ,Prvo formalno zborovanje v pon- 22. Nemci iu Poljaki so v boju deljek. za Poznanj. Pnri/., j«u, ivrne VVilson i/. Hiina in pričnko-1 ozemlje ob reki Vlsli. vati Je, da se bo ta din vršila prva 04 |»0lj«ki bi radi dobili vzhod-I preliminarna koiifercnea. Dali boJ„M Primko, . I zborovati j«* javno aH tajno, ui še ^ j^-ejo anektlratl IJ. jtlič gotov«(ga. HI. maja postavo proti špIJouJtfl,!če Je stvar športu,, Dejal Je, če se 20 maja Overmauov zakon za m* sprejme postava, se bodo tn>.ii-p«»dredit«'\ vladnill birojev, 20 po sodnih ra«ll. vojnih m aro , maja re/olmdjo, po kateri so 21 leta iu leta, Priporočil Je, da' se postavi rassotllšče, kl Ima o«l ločilno lu končno besedo, hi dosegel niti l k f ZA mornarske čast ',(i M(,j(,.(nl drugega |H»li« aja areti- daj, kad«r sc zadopniki vseh de-Jna Angl« škeoi, je lzj«vil v inu-r-i v obrežni službi. ■ ;.M, n(VI);nkl j«- prtrecal e*ii j j,. ls„Ur*M|n ljudska množka, ki j* |e loisiieiic mize sploh ne 1».». i/, izv««ljen. Kekel je, «la je za str«n,( je objavil novo pUčilup MA<| oaeb P..li,aja ata vremii ......1»» koncu, ko 1». |e «1 l»o(j raioo alevllo oddanih so za ofi«'irje» na trgovskih;^, u,lfBi||a fjndske množi«*.' vae sklenjeno b» kadai povabijo h velikosti ln«ljo — ~ ||f ||H<4,fl Kjerkoli ae Je prikazal v«z ulične Irltodcf* je Ijudsivti pmegnll« uloll dovodnik. Kompa- rsit ss tli prejmejo do » jk«. ptvl niiišinisti po 1212.-VI ui rezolm ija d«»1f»ta potrebnega . poalane trgoveam a Jealvlliaml, j# števila glasov. Zanjo j«- bHo o«l«la. »azvldcll, «1« ht»čejo mes.rjl spr«. nih ,Vt, proti p«» :il glaMiv, ; viti počasi,.....m cvaje in sig.trn«, 1 ______trgovino t Jestvbuoftl |hmI svoj«« ___j oblast. Mesarji v nekaterih me- VAŽNO ZA AVTOMOBILISTE Ulil| tpf(Vlll p.Nl sv.tj«, «»blast U I d« .'»o odstotkov trgovine z jesl Denvar. Colo ,l«« k Psy»»»« ut.| vltsMissl« ki je avtoritet« /a giiinija»te «b <'„|Ver je dejal, da j«' čas, r«»/'i, pravi, d" moker in k«»ulčaatl Jrt ^ |>0AetJii mesarjev napravi le«r ve/' frkisfiij« uUrtthm k«t p« |io«U>c*. kamenje. Vsle«| teg« prip« »h7 -'»0 prvi oficirji in pr i llij<( y u»«čno ustavil«'elektroni nMi 25 tlo kcr w d« bo ljn«M\o »fi.drji in drugi |WMoini j »^miovalo voaove. isti IlitJO d« #IK7,'«0, tre-' _________ in tretji pMSOl umetno namakanje zem frrt7:» d«» »iw.7r». »vtrti o- u!^. zapadU. in ČHrti JHOMO/Iii »naštni^i. ______—...... ::»' |>lllal®il., Ha pri katerih t»««l" ^«b'lc dHegaclJc da se bo Uny& i.« «.»-gcva k«.«ll« i glavnih z«veznlk«»v ztlaj tukaj U» j« rastopil« kakor «.»»cg »i»» Mw»-zduj tam, /daj poMtm«'-/no 11» z/laj mlsd«u_«fk»»M oolocn, čim pride pr akupno Mlrorna konferenc* še 1"» t« g«»spodat*k« kriza v deželo l»» v resnici vršila v Parizu, I<00» jasno konferenco, T« ps ttc poni« 1 I 'II m ma 1 Vi,/,a»n KAJ B6 BODOČI VZROK ZA ZAKONSKO L00ITBV? VREME ^««1 po ledenem |«««t»i, Druga ao|»aka. ki J«» napravijo av totnohlHstl |h» njegovem oioe Akron, 0 Th.Mi.as t Si.nga««« njii jc t«, da »maj« poalosl prenia fM^lkotiiiaurj« na navadnem -uli l«» /raka 1 obročih. Poleti skrbe ft/o okraja Huiiimlt. s« vpraša M AKlonn^^io, da jtiao obrobi a 1 UMn* s »roke '».al«. i»a*«ijaH » zim k oni pPfveč napol ueniTIfPf Imaiiakonsko btčltfi', kmlai jmafns- —NajdrŽsvs ^ddo iMiha. Ur u? m Imdo fnmr v lHnoi t., 4$]0tž p^.zjblj« oioogi in vo- mogli f$i aklicail o« pljaii- evaig. I «I< spremene v /lj«i |H»*lml las v tnrslrui vreioenu z obro/4, ki nimajo d««ti zra/n» in> f. m ročam. I/, navado. TiMilgan j« «algovor1l. tla »e ne Imi prav 1»IČ MU. ee lm>d«t navajali *« vžlsanje paten-tiranih »»ediMo lf navade, .A&L*: 19360231 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JKPNOTK C*ne oglasov po dogovoru. Rokopisi — nc vračajo. N. Juina: Zedinjme države (izven (Jicsgo) i n ( 12 00 za pol leU in »1.00 za tH niesece; Chicago »6.50 na leto, »Z.7& za poi r inozemstvo »7.00.__ leta 10 za po , »1-40 za tri m*hteve, in za N..lov u v»e, kar im« »tik • lUtoai "PROSVETA" 2657 So. LawnJaU Avnu«. CKk»»o, lllinoU. "THE ENLIGHTENMENT" Orgpn of t H« Slovnic National B«»afit Socletjr. čina je prišla torej iz industrijalnih držav. In tako najdemo vzroke tam, ki učinkujejo v prilog razvoju človeške družbe, kjer jih mnogo ljudi ne vidi. Tak je zakon evolucije. Pospešovati jo moraš, če ne, pa pogineš. Nazaj ne moreš, obstati na enem mestu tudi ne, torej moraš naprej. Z. Dopisi. Superior, Colo. — Delavske raz mere so precej povoljne in dela ae Own«d by tb« Slovnic National Bn»nflt Society. Advertising rates on agreement. SubK. ription: United States (*xcept Chicago) and Canada »4 per year; Chirngc »S./iO. and foreign countrie* »7.00 per year. st pr. (Januar 31-10) po _________________1 d im.no, dn •• Hm nn mtnvi li»t. Danim e oklnpnnju n. pr. (Jnnunr 31-1»; poing vnanga pomnni, da vam je • tam dn.vom potakla naročnina. Ponovlto Jo ag vaaaga imana 'la nnalova pravo- VARSTVO OTROK. do takega spoznanja, je treba % vsemi silami širiti izobrazbo in razredno zavest med proletarijatom. Vae dotlej, dokler bo delavstvo duševno zaostalo, dokler bo samo nudilo najboljše orodje proti izbo!j okrevanju. Jan Petan se zdrahi v sistema, ki vzgaja iz ljudi dušen bolnišnici. 1 ne suiuje. Kadar jc pa človek du, Delavske razmere so sc nekako poslabšale. V rovih ne dela le ml tri do štiri dni v tednu. Cementarne pa obratujejo le s polovično močjo, pu še te so nam dele zadnjič nekaj neprostovoljnih počitnic. • Alojzij Višuikur. sak dan. Influeneo jc tudi tu razsajala, teda žrtev ni zahtevala, kar je Vnendu /.usluga zdravniške vztrajnosti. Ljudje so razglasili, da je žganje zelo dobro zdravilo proti tej bolezni,velo ne^ci'zdravnik je o potrdil, seveda če se gu spije e toliko, kolikor je potrebno. Ampak žganje jc v tej državi že red-kosi in se ga silno težko dobi. Sedaj so še iz sosedne države ustavili vsako importiranje žganja in piva vColorOdo. Kdor bo sedaj hotel biti v tej državi pijan, rte bo moral napiti kakega ulkoholičnegu strupa. Pametni ljudje nikakor ne razumejo prohibieionistične poli -tike. Prepovedovati ljudem,' kaj smejo in kaj ne smejo piti ne pomeni niti od daleč osebne svobode. Po mojem mnenju ne bodo brez dobrih alkoholnih pijač tisti, ki so vedili propagando /.a prohibieijo iu0odvzeli delaven pravico spiti par rrčkov piva, kadnr si ga zaželi. Pri zadnjem splofctetn glasovanju za prohibieijo so bile glasovnice zelo zvito urejene. Pa so mešali pojme ljudem, ki zelo slabo čitajo angleščino, sploh ljudem, ki ne polagajo na. volitve nobene posebne važnosti, je bila glasovnica spisana tako, du so tisti, ki so podčrtali "yes" glasovali za suho iu tisti, ki so podčrtali "no", za mokro. Mnogi volilei so podčrtali "yes". ker so mislili, do glasujejo na ?n način "za nvokro". (Ce so se motili pristaši "mokrote" s takimi glasovnicami in glasovali ravno uurobc kot so mislili, kako dn se niso motili tudi tisti, (ki so glaso-vtfli zu popolno prohibieijo? Po vašem zatrdilu so bili samb pristo* ši "mokrote" tuko nerazsodni volilei, da niso razumeli glasovnice. To je zanje zelo slabo sprlČeValo in dokazuje, du so se zanimali za pijačo bolj. kakor pa za glasovanje. Nasprotniki prohibieije so pojasnili volilcem glasovnice in jih 'pripo-roČuli, kako naj glasujejo, če hočejo oddati svoj glas proti prohi-bieiji. Čc volilei tega niso storili kljub temu, da so nasprotniki prohibieije, so dokazali s tem svoje nezanimanje za volitve in nad rezultatom se nimajo pravice jeziti. Ured.) Države, v katerih je vpeljana prohibicija, niso bile se nikdar po volji delavstvu in kdoHe inore, se preseli v "mokre" države. Se nekaj imam na aren in ne mo. rem drugače, kot du izrazim svoje misli. Tisti, ki so pričeli prvi propagirati žensko volilno pravfco iu jo tudi uvedli, bi morali priti najmanj tisoč let pozneje na svet. Se boljše pa, ako ne bi nikoli prišli. N> mislim metati naših Slovenk v en koš z Američankami, ki so uaj-večjn opora prohlbieionističnl propagandi. Zu trdo delo tako niso. toda pri volitvah so odločilna moč. kajti mnoge imajo avoje soproge pod komando, pa morajo glasovati tako, kot jim žene ukaže jo. To me je spravilo v tabor nasprotnikov Ženske volilne pravice. Kljub prohibieionisiičnlm bole Ludlow, Colo.—Mesecu decembru je nuni influenca vzela dva rojuku. Prva žrtev je bil Jakob šunju svojega stanja, toliko časa j Valenčič, star 47 let, domu iz vabo v veljavi sedanji družabni si - si Klana v Istri, kjer zapušča so-stem brezmejne konkurence in po- progo in otroke. Drugi je bil John hlepa po profitu, vse na račun delavca. Na žalost morumo priznati, da je še silno veliko delavstvu, posebno v Ameriki, ki se brani sode-lovuti v vsuki delavski politiki. Slevc, star 27 let, samec, doma iz vasi Praprot na pri Sv. Primožu nu Gorenjskem. Tu zapušča sestro in bratu, v domovini pa stariše, brate in sestre. Oba stu Vae kar store 1i delavci na polltič- bila člana društvu Pivka, št. 201 nem polju je, da oddajo svoje gla- S. N. P. J. sove kandidatom, katere so jim po-J Sedaj, ko pišem ta dopis, ni in-starili interesi, ki so navadno v na- fluencu v južni Colorftdi še nil vskrižju z interesi proleturijal o.. V štrujku premogarjev v južni Colorudi se je porabilo tisoče do larjev v pomoč štrajkarjev, ti,da vse te žrtve so bile silno sluha investicija, kajti premogarji v drugih krajih Unije so ostali na delu iu proizvajali dovolj premoga za Industrijo, coloradrtki premogarji pa t.udi ne morejo štrajkati (Jes&T-letja, da bi na ta način izsilili priznanje svojih pogojev od druRbe. Vse tuke stvari nam jasno dokazujejo, da je treba iz dosedanje dc- Odkar je najvišje zvezno sodišče proglasilo Kenyonov zakon za varstvo otrok protiustavnim, se je agitacija za varstvo otrok podvojila. Proglasitev zakona neustavnim je učinkovala agitatorično, da je trebi izdelati postavo, ki je najvišje sodišče ne bo moglo proglasiti, da ne soglaša z ustavo Združenih držav. Ta akcija najvišjega sodišča je podžgala senatni finančni odsek, da je dodal davčni predlogi dodatek, po katerem bodo izdelki, izdelani od otrok, obdavčeni z desetimi odstotki. Proti temu dodatnemu predlogu je glasovalo dvanajst senatorjev, iznied katerih jih enajst zastopa južne države. ..... __ Marsikomu se zdi čudno, zakaj senatorji iz južnih držav nasprotujejo varstvu otrok in jih smatra za največje nazadnjake v Združenih državah/medtem ko prišteva vse senatorje med napredne elemente, ki so za varstvo otrok. Taka sodba je krivična. VziokL za ta pojav so v gospodarskih razmerah, v nerazviti industriji na jugu. Kjer ni industrija razvita, tam najdemo tudi največje nasprotnike varstva otrok. Nasprotstvo proti varstvu otrok, kot ga vidimo danes v južnih državah, smo lahko opazovali v vseh deželah, v katerih je bila industrija šele v razvoju. Podjetniki v takih deželah sodijo, da lahko vodijo uspešen konkurenčen boj proti podjetnikom v industrijalnih državah z izkoriščanjem otrok. Otroško delo je poceni in ker je tako delo poceni, se jim zdi najuspešnejše konkurenčno sredstvo. To je vzrok, da se drže tega sredstva kot klop kpže in nočejo za nobeno ceno popustiti od njega. Podjetnik v industrijalno razvitih državah ni nič bolj mehkega ali trdega srca napram delavskim otrokom kot podjetnik v industrijalno zaostalih" državah. Njemu so delavski otroci ravnotako tuji kot njegovemu tovaršu na • jugu. Ali nekaj ima p otroškem delu, kar nima njegov tovariš v deželi, ki je zaostala v industriji. On ima skušnje za sabo. Prepričal se je, da je v industriji mnogo takega dela, ki ga res lahko opravljajo otroci. Najel je otroke, da so delali zanj, kakor jih najema zdaj njegov tovariš na jugu. Otroci so odrastli, toda ostali so otroci, pravzaprav mladi starčki. Ce so učakali dvajseto leto in njih šibka telesca niso poti legla enakomernemu in duhamomemu delu v tovarniškem zatohlem zraku, so bili podobni starčkom. Njih teio je bilo sključeno po enakomernih gibljejih pri stroju. Razvilo se je tako, kot je zahteval stroj. Njih oči so bile vdrte, obrazi bledi, bili so kost in koža in na njih ni bilo opaziti krepkih mišic. Ce bi otroci lahko izvršili vse delo v industriji, ali pa starčkom podobni mladeniči, v katerih očeh ni .življenskega ognja, poteta bi mogoče nc prišli podjetniki v industrijalno razvitih deželah do spoznanja, da je za industrijo škodljivo, če odhajajo otroci pod šestnajstim letom v tovarno, da so tam priklenjeni k enakomerno gibajočemu stroju. Ali industrija potrebuje tudi krepke može, brez krepkih mož sploh ne more obstati industrija in potrebuje jih tudi več kot otrok. Ce bi otroci dtjavskih staršev drug za drugim odhajali v tovarno, mora končno vzrasti popolnoma degeneriran rod, ki ni sposoben opravljati težkega dela v industriji. Tako bi se ceneno otroško delo spremenilo ščasonm v prokletstvo za podjetnike, mesto dobička bi jim prineslo izgubo, kajti današnja tehnika še ni tako razvita in tudi še tako kmalu ne bo, da bi vsako ddo lahko opravljal stroj pod nadzorstvom otroka. Ce se podjetniki v industrijalnih državah potegujejo za odpravo otroškega dela, ne store tega, ker so mehkega in usmiljenega sira do otrok, ampak ker jih uče skušnje, da otroško delo v splošnem škodi industriji, torej tudi njihovim interesom. > o V političnih krogih pravijo o obdavčenju izdelkov,.VMjrti dru|bc v ,.ok, tr nikdar propadla. Na žalost moram priznati, du v tem kraju taki ljudje niao v, manjšini) ampak tvorijo Večino. Prijatelj čitatclj. ti veš, kake občutke ima človek, kadar Juz ne n« k m suženj, postane tudi fi j suženj, orodje izsesevaleev. s, mnogo stvari bi luhko navedel bi dokazale duševno zuostulnsi nekaterih .Slovencev, brunečih biti Slovenci, toda to naj zudo st u je. Mursikdo je i? opazil, kako /j vahna je italijanska propagand ameriškem časopisju, in nekat« ri so vpruaevaJi: "Ja, kaj pa >|0 lajo Jugoslovani? Mar med njim ni ljudi, ki bi znali pisati propa gutorične članke v velike umori ške liste f" Nekoliko Im-i var lahko da sledeču dogodbiea, ki j mu za nus to nupako, du je m nična. Predsednik\nušegu društv je poslal uredništvu dnevnik "The Denver Post" članek "Tli Italo-JutfOslav Issue", kater,, je spisal Ivan Molek. Ta člane je bil v angleškem originalu pri občen v Prosveti in pozneje "Sloveniuu Kevievv", kuteregji gori omenjeni izrezal, gu posli uredništvu imenovanega lista pripombo, da ako za priobčite kaj računujo, naj povedo con. Kuj mislile, kuk odgovor je d« bil prizadeti? Uprava dnevniki "The Denver Post" je odgovori J11, du za priobčitev dotjeiifv članka zahteva #56 (šestinpetdi set. dolarjev). Kajne, to je dovol velik dokaz, zakaj imajo Italiji ni toliko gradiva nagromadenejj v ameriškem časopisju, v kateroi propagirajo italijanske aneksi, ske namene iu napadajo Jugosli vane. Denar je tisto .sredstvo, di nar, ki odpira vrata v urednifiiv ntclropolitanskega časopisju. Sv< te seveda nismo zmogli in siva ni bila priobčena, medtem, ko list prinesel cele sej-ije Članka italijanske propagande. Kakor vsi ljudje, tako-tudi nestrpno pričakujemo zaključit mirovne konference, ki bo odloči la o bodoči usodi narodov. T< za naše pravice moramo ostati boju, kiflti od naše lastue^energ je in aktivnosti odvisi bodoč n« Jugoslovanov, t" boju za pravu in poštene zahteve nasegu ljm siva nas ne sme usilaviti noben sila, nas ne smejo ostrašiti nol» ni zaključki. Z zaključki niiioj nc konference še ne pride konJ sveta, še manj pa konec boje Izobruzujmo ne, organizirano, učimo «e vstrajnosti in naša stvi nc bo nikoli izgubljena. John Kozel. SNPJ. Na društvenem kukor občuje s takimi ljudmi tudi na delavskem polju je bil morem ,)a m. momn r.npop/iHti, navdušen delavce in v njem je ln ; 1.ij cio\ek ta/uma ljunezen|He morejo izhajati v danast draginji, kakor trdi dopisnik Joliet, IU. V 302. št. X sem čital u dtjpis nekega tukaj njega pečlarja, v katerem pra\ da so tukajšnje delavske raznie povoljne, pS tudi plača ni p resi ba; nikakor se pa nc strinja z v liko draginjo, ki' vlada vso|n vsod. Pritožuje se čez visoke eei za bruno in stunovunje (bourd) pruvi, da je samcem sedaj skoi nemogoče izhajati. S tega razlog so ustanovili bečlarski klub, izboljšajo svoj položaj, ozirom znižajo stroške. Za božjo volji ako samci ne morejo izhajati, ki ko naj izhajajo družne! (loapod nje, ki'juiajo fante na hrani stanovanju ucvdelujo tako sija nih dobičkov, da bi se številk vlog nu buučnili knjižicah vidom večale. Niti pošteno niso plačal za svoje delo. Koliko je dela z gospodinjo, če ima na stanovanj ju hrani fante, vedo vse tiste n jnkinje, ki so s tem delom že IX sl#sile. Uranu je nu slovenski hrauiliščih navadno veliko bni ša, kakor pu jo dobite v restm racijah, in kur je glavno, cene( ša. Poleg tega imajo tudi sIhim vanju, in perilo jim n» treba I* šiljuli v prnlnieo. Vse to bi mori li fantje pomisliti, predno krit zijjajo slovenska hranilišča. Sici pu je zanje ena pumm*. katera I tako .'cžko dosegljiva. C< ....... ., . . . . jakom Hubert Dolarjem okoli tu- Liodo "prišli ven vsled svoje 7 uiunjšlnd stroški, al^o ImmIo ienjeni. Tu je precej sloven^ i sko avtokruei ' .. ' 1 " J ....../eu «lo države, ki je poleg ruske- 11 i « ilS"nu ter prostovoljne prtsp<«v- „„ delovati 7.11 zatrt jel. ■ ul>v .... ' K* «'0rst\a irialističnih sil, ps P M , t !T ™ "1 d l^nri 1- T ir 1,1 " j svetu, mi je nerazumljiva Iz do- j deklet, kuterilj cilj me^ida ni s lvil ^ , : e f^r Mmrr*k" VOj"C PH,M>- v saoiskem stanu vae življenj slavije. Po končanem miru je na- vedujejo, da so nekateri čmei na mera val obiakoti domovino, t<»da jvaak^očin M katere je edino zdrs vi- I*reodo za-niške ladje i/kreale čete na ku-nsko obrežje. Pariz, 3. jan. — Tukaj javljajo, a se bodo zavezniki bolj resno bali k problemom boljševizma čim vrne VVilaon iz Italije. Mogoče bo vršila konferenca h Kerenski-m in Lvovom, ki sta zdaj v Pa-zu. Iz Petrograda in Moakve ni cer nobenih vesti, toda sumiti je, imajo ruski boljševiki že velik liv v Nemčiji, Nemški Avstriji na Ogrskem. Položaj na Poljem je silno kočljiv. Lenin je po-al eele čete agitatorjev na l'e-oslovasko- Poročilo, da so se zavezniki od-ili za militaristično intervenci-v Rusiji, še ni potrjeno. I/. Pekinga je prišla včeraj brzo-vka, da so sibirske čete okupi-•ale Omak, kjer je sedež vsferuske dade v Sibiriji. Kakšne so te "sibirske čete", ni jasno. Po zadnjem poročilu iz Vladivo-Itoka je Število vjetih boljševikov r Permu naraslo ua 31,0()() in med ijimi je tudi več voditeljev. Iz Berlina poročajo, da je Ebcr-ava vlada ukazala aretirati bolj-viškega poslanika Kadeka, ki je iŠel na čelu ruske delegacije na )artakovski kongres v Berlin. — ljub vsemu prizadevanju ga pa e morejo nikjer najti. daj no skupščino z uamciiom, da va nesrečna roka. Pobeljen grob dobi vpliv na skupščino. Rosa je te baic lažujiva samouprava iu Lukaeiuburgova je pa v plamene- za t?m hlestečiiu imenom ae vam čem govoru pobijala predlog in lahko skriva iu gnjije eelo oni u- zahtevala, da mora stranka za vsa pravno-ustavui škandal, katerega nitu oilgovornost xlaati deželnemu ko eeno preprečiti skupščino. —Ujau za dnevom v ljubljanskem de-Predlog je |)il poražen s 63 glasovi j želnem dvoren vprizarja kranj proti 23- j skega deželnega odbora četvero # J1 peresna deteljica! Kongres belgijskih socialistov. A kako si predstavljam to uvto-Brusel, Belgija, 3. jan. Belgij- nopiijo? sku socialistična stranka je imela Avtonomija v Jugoslaviji, zadnji teden prvič po štirih letih Vstuva kake države, še bolj |*a svoje zborovanje. Vuudervelde, njena uprava mora se prilagoditi minister brez portfelja, je poročal, naravnim razmeram, lie tedaj je u- da je izvrševal ni odbor stranke o-dobril prisost vovanjo socialistom pri koalicijski vladi. Nato je Van- razvoj. Ip baš radi tega je zrlo dervelde razložil program koulicij-ske vlade. Tekom debate je neki delegat protestiral proti namera j ne bi povsem nespremenjena brez vaneinu anektiranju holandeskegu očitne škode nioglu vpeljati se ob stregla svojemu namenu, zasigura ti prebivalstvu varni obstanek in •i' verjetno, ua uprava sistema, docela primerna Ercegovbii ali Sremu, fRANCOZI 80 ZAMENJALI I TALIJ ANE V DALMACIJI. Pariza 3. jan. — Bataljon frun-oskih vojakov je okupiral Kotar, je bil dos*j v rokah Italijanov, rancoski general Veral je prevzel hovno poveljništvo niedzavczrii-e armade v južni Dalmaciji in ni flori. Francoske čete so za-dle tudi Dubrovnik. London, 3. jan. — V tukajšnjih litičnih krogih javljajo, dn je ovaitovič, srbski poslanik v Lon-flonu, odpuščen i/, službe, toda vest se ni uradno potrjena. Iz nekih nerazumljivih razlogov nI nobenih poročil iz Belgrada. dasiravno jc zveza čez Reko v zavezniških rokah. Diplomat je slutijo, da marsikaj ni v redu s starim Pašičem in voditelji nove Jugoslavije. Angleški političarji, ki se zanimajo za Jugoslavijo, bi najrajši videli, da se Pašič za vselej umakne, iz političnega življenja- Kavno tako nerazumljivo je, zakaj ni nobenih vesti iz Bolgarske. Rim, 3. jan. — V tukajšnjem Augusteuniu sc je vršila zadnjo nedeljo velika demonstracija v prid "italijanske Dalmacije". To; nclli, ki je čital svoj govor, je obžaloval, zakaj ni Italija vključila vse Dalmacije v program svojih uhtev. teritoriju; Vandervelde jc potola žil kritika, da ne bi on ostal niti eno uro v ministrstvu, če bi vlada res mislila na aneksi je. Kongres je sprejel resolucijo, v kateri obsoja vsako imperialistično politiko in zahteva* da se pripozna vsem narodom načelo samoodločevanja- (Jlede vprašanja 'Ltrksemburške je kongres zaključil, dn se mora dati Luksciuburžauoui vsa priložnost, da se sami izrečejo, dali hočejo združitev z Belgijo ali Nemčijo, a-li pa samostojno republiko. Dalje se je kongres izrekel /a svobodno plovbo po vseli morjih iu svetovnih rekah, h katerima spadati tudi Schelde in Masa. Kongres se jc tudi bavil z revizijo belgijske ustave, kl Je vse kuj druzega kakor demokratična. Ena glavnih zahtev belgijskih soeiall- Soči ali Krki. V tem pogletfti ni-kur nobene tesnosrčnosti med zakonodajalci in organizatorji naše samostalnosti! Zgodovinsko in drža vtiopravno ločeni skozi toliko stoletij sc bomo ločeni privadili eden drugemu, ako sc Ihuiio mogli prosto gibati po svoje. Prepotreb-ua asimilacija vseh treh vej, iz katerih je sestavljen troimeni narod jugoslovanski, bo s* morda naj -bolj pospešila, ako se vsakemu plemenu omogoči svobodni razvoj na uaraVui podlagi. Stoječ nn tem stališču pridem do zaključka, du bi kazalo, jngoslo-vansko našo skupino deliti na tri upravna ozemlja: Slovenijo, Hrvatsko v ožjem smislu in Bosuo-llercegovino, združeno z Dalmacijo. Naravno, da slovenski skupini prisvajam tudi istrske Hrvate, saj druge pa, toda omejeno na čiato deželne zadeve ter na izvršitev deželnih zakonov, tudi deželnemu zboru. In skrbeti je za to, du zuko stov je splošna volilna pravica od smo z njimi itak združeni v bratski 21. leta starosti za oba spoln. Mednarodna socialistična ljubezni preizkušeni v neprestanih bojih proti skupnemu sovražniku. Du se Dalmacija administrativno zveže h svojim zaledjem Bosno in konferenca v Lausannu, Švica, ki HPr0egovino, zagovarjati sc du s sc je imela otvoriti 0. januarja, lehtnimi razlogi. Hrvatski skupini je preložena na 12. t. m. Franeo-1 i ||ku (n on,t 000 premogarjev še vedno »» j 1(M.0 se ^ajo skupno bolj opravljati štrajku na NVesttulskem. |n(lg0 ,(mV||0< p() Kku|)nih zakonih Kitajski "poslanik v Belgiji in kupnih državnih organih. Vse Intetata namerava razkosati Nemčijo in Ogrsko. Ženeva, 3. jan. — Z Dunaja po-cajo, da jc prof. Masarik, pred-dnik čehoslovaške republike, iz-fev Pragi kmalu posvojeni pri- ttdu iz Amerike, da so sc predsed-l - . . .„., Wfleon, Clemenceeu iu Uo>d gu kralja m njegovo familijo v ■eorge sporazumeli za ustanovitev smrtno nevarnost, fe hI Objavita ovc nemške konfederacije pod vse zločine bavarske dinastije odstvom Bavarske in Prusija se]Ljudstvo bi bilo tako ogorčeno, ia ločiti od Poznanjske, Šlezij« dežel ob Reni. je dejal ,da je Ki/tajska ravnokar izvcŽbala armado, da jo pošlje zaveznikom na pomoč, ko je bilo podpisano premirje. — Angleška dcluvsku strunku bo imcln v prihodnjem purlunieu-tu t>5 poslancev, dočim jih* je deset pridruženih koaliciji. V zadnjem parlamentu je imela de[uv-sku strunku 4.r> poslancev. —• Iz Sjockholma poročajo, dn jc nemški general Ludendorff po-begnil v — Rusijo. — Veliki nemški top, ki jc metu! grunutc iz Flaudrije nu frun-cosko obrežno mesto Dunkirk, jc zdaj v Bruslu. Belgiju namerava top podariti mestu Dunkirk zu spomin. — Volitve poslhncev zu belgijski parlament sc vrle meseca junija t. 1. Vprašanje splošne in enake ter ženske volilne pravice jc pridržano bodočemu parlamentu, da gu reši. — Vladimir Ltdoeltovvski, vodju jezuitov ali takozvani "črni papež", je dobil dovoljenje od i-talijanske vlade, du sc lahko vrne v Rim. Doslej jc bival v Nemčiji. • • • — Kurt Eisner. predsednik socialističnega kabineta ua Revir-|skem, jc izjavil zadnje dni%da bi vlada spravilu bivšega bavarske Dalje sc ima po leni sporazumu stanovi t i podonavska konfederacija pod direktivo Čehosiovakije Ogrska iina razpasti v več de-v. da bi pobilo vse člane dinastije Eisner priporoča, da sc ustanovi posebno sodišče, ki naj obravnava in sodi dinastijo. — Irski aiunfcinovci so organizirali velike demonstracije po j vsej Irski prihodnjo nedeljo za London, 3 jan. — lz Sviec po-1 oavohodilev lrwkih rebelov, eio aYajo, da so čehoslovaške čete o „ov njihove stranke, ki še Opirala Požini, in sc nahajajo v /ap„ru. Kakih 6000 sinnfeiiiov še milj od Dunaja. Zveza m< d ...,.x j,. fe liprtih izza revolucije hinajem In Budimpešto jc pretr- L Dublinu, ki jc bila spomladi le ina in v zadnjem mestu divja pa- LB J916. lika z izgredi vred. Depeša iz Curiha pariškemu' 'Tempsu" ae glasi, da jc 20001 francoskih vojakov okupira o Budimpešto in eden vojaški od-1 V ZA2ELJENI DEŽELI. ostalo pa naj sc mirno prepusti za konodajstvn in upravi posameznih državnih skupin. Oglejmo si sedaj ono zahodno skupino, katero po pretežni veČini stanovništva lahko uazivamo slovensko. V njej bodo združene Kranjska, Spodnje Štajerska, slovenski del Koroške, potent Primorska. Po zadnjem ljudskem štetju imela bi okroglo dva mUJong pre-bivulcev s 40.000 štirijaškimi kilo-metri. N\čclu jej stoji deželni po-glavar kot šef uprave, ua njegovi strani deželni zbor kot zakonodaj ui organ. Ali po mojem mnenju jc to ozemlje že preveliko in pre raz-lično, da 1)1 gu uspešno mogel vo-diti in upravljati en sam človek. Radi tegu uvedejo se naj okrožju, b roječa šest do sedem sto tisoč duš. Zadostovulo bi v tem pogledu ako razdelimo slovensko ns tri o-krožja: Kranjsko, potem Atajer-sko s slovenskim Korotanom h) kouečuo Primorsko. Da pri ureditvi tega ozemlja odločno odklanjam takozvano dvojno upravo, po krat ki oceni tega u pravnega nestvora, izraženi že y prvem članku, pač ui treba izrecno naglašati. Razsodno upravo naravnost onemogočuje; pri tem stro-ju tečeta dve kolesi drug poleg druzega. brez notranje medsebojne vezi, čcatokrat v direktni na-sprotni smeri. Nepraktična pa Je ta delitev upravne oblaatl iu vrli tega neprimerno draga celo v popolnem mirnih docela urejenih razmerah. Toda kako kvarne po slfdlee lahko nastanejo iz lažujj •ve "deželne avtonomije", ako pride v roke brezobzirnemu d ran vi -temu aamosllniku, o tem imamo najžalostncjše dokaze baš dandanes v skrajno zsvoŽeili samosvoji upravi na Kranjskem. "fV pa odpraviš deželno avto nomno oblast vo. kifko lo»š varoval samoupravo proti birokratizmu!" utegnejo me vprašali. S tem organično in aieer v vseli Inatan cah, uradniški hi lajiški živelj, i-meno va ne funkcionarje in od ljud stvs izvoljene. Ze v najvišji dežel-ni instanci t Pač bodi deželni |»o glavar Imenovan od državne cen parlamentu ue ostane golu fikeija, kakor na primer ona nušu papirnata ministrska iMlogvoruost, katere se še nikoli ni bil zbul noben avstrijski minister, Deželni glavur z dežefnimi svetniki skupaj reprezentujc deželno vlado, To hi pa sestavil tako, du eno polovico vladnih svetnikov pu imenuje centralna oblast ii državnih uradnikov, druga polovica pu bodi sestavljena iz deželnih po-slaftecv, za volilno dobo izvoljenih od deželnega zbora ter od istega ter iz dežcluo*l>orskih sredstev plačanih. Torej pod predsedst vom deželnega poglavar)u naravnost kombinacija sedanje deželne vla le iu sedunjega deželnega ml bora. Prednosti take sestave so-cvl • lentne. Kakor sovražna sila sc dandanes narodnemu vzletu zoper-stuvlja p reši ni a birokracija. Naroda ne razume, ljudskih potreb ne pozna. Stopi enkrat v stik z bi-rojuutskiml našimi upravitelji in ostrmcl boš, kuko malo in kuko slabo pozna večina izmed njih pač .jc dokaj časi nih izjem—praktično življenje iu njegove potrebe, 'oleg tega pri premnogih, zlasti politiških uradnikih, vlada neka posebna sorta nadutosti, čut vzvišenosti nuj plehejsko maso, kutero "vladati" mu je stanovski poklic iu uradna dolžnost. Oblastnu nasproti ljudstvu jc pu ta gospoda izrecno povdarjitnp, ne vsi — čestokrut obenem preponižua nasproti višjim, slepo orodje v mkoh birokratskih mogočuežcv. Tc razmere so skozinsknzi nezdrave ter kriče po reformi. Po mojem mnenju bi se glavni nedo-atatkl dali odpraviti po mojem predlogu, ljudske potrebe rado-bile bi svoje glasne zagovornike ln brunitelje v vladnih svetnikih, izvzetih iz krogov deželnih poslancev. V'stiku z njimi izginila bi ona "svetovna odtujenost", katera označuje zagrizenega birokratu, lu omililo bo se razmerje deželnega glavarja k podrejenim UTndfii-kom, manjšala bi sc pretirana nadvlada njegova, ker z ene strani bi ga vezala odgovornost nasproti deželnemu odboru, z druge nc bi mogel pometati vsuj z onimi svetniki ne, katero si jih je izposodil iz deželnega parlAmeuti. Deželni zbor nuj bo izvoljen na podlugi splošne, enukc, tajne volilne pravice iz cele dežele, torej Iz vsega ozenUju od Spielfcldu po-čcuši doli do jadranske obull. -Predsednika si izbere sam, v kome petcuco njegovo spadajo ušj vse zadeve, katere niso po osnovem zakonu izrecno pridržane osrednjemu parlamentu cele Jugoslavl-Je. - Važno je tudl vprašanje deželnih financ. Kaj posebno hudo tlači vse dežele Avstriji, o čem bridko jadikujejo vsi deželni zbori! Povsod ista pritožba, da je država pač cel kup bremen navslila deželam, sebi pa pridržala vse davke in dohodke, tako du deželnim zborom v pokritje deželnih potrcbščln ne preostaja, nego pomagati si z dokladami ua cesarske davke. V tem pogledu t rebulo bo intenzivnih finančnih lu duvčnoplačiluih študij, da pri preustroju naše Ju-aoalavije pravočasno urediuo problem aamostalulh deželnih dogod kov ter na trdno podlago posta* vlmo deželno gospodarstvo " Podporna Jednoti. l»kM*. IT. junij« l»Ot v 4rt. Illlaou. Ameriške vesti OLEDE MUNICIJiKIH TO-VARN IE NI ODLOKA Washington, D. 0. Vojni tajnik llnker je Izjavil, da še ui odločeno, katero miiulcijsko tovarno olslržl vojni department Izmed dveh, ki ju šele grade Eno tovarno grade v Nashvillu. Tetin., drugo pa v fliaflestoiiu, W. Va. ALBANCI VR2ENI IZ DVO-RANE GLAVNI STANi >087-10 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. Izvrievalni odbor. i UCSAVNI OOStlK. raKDSEONIKi Vinrm« C.njk.r, »HRT 8» s«. Uw*0.U Av«.. ChU«,«. III. eoDraeosKDNiKi a«u., ur««. a»« uo, c«n«mbura, r«. TAJNIKI Jalta V.itlarSar. STUS U. La»a parat, ki daje znamenja, kadar meglu leži na morju, je uničen^ Požar je hlj tako velik, da sc je bilo butl, da uniči popolnoma svetilnik. Ladje z gasilnimi aparati niso mogle hllzo, ker Jc vodu zelo plitka lil se jc bilo buli, da nasedejo na kleči. Po sedemurucm napornem delu so imeli požar pod oblastjo. Na svetilniku obesijo najbrž velik zvon, ki bo svaril mornarje pred nevarnim obrežjem, dokler nc zgrade novega aparata z varnostnim rogom, ki bo dajal svarilna znamenja v meglenem vrelim. V prostoru, v katerem jc nastal ogenj, je bilo I, ni# teden. DIVIDENDA FORD MOTOR KOMPANIJE. s i , Detroit, Mioh. Ford Motor kompanija je naznanila, da Izplača 200-odstotuo dlvldcndo, Haz-delila ho med delničarje 4,tMM),(NH) dolarjev, 2,(KKM*K) dolarjev jc že Izplačanih, še «2.000,000 pa izplačajo 1. februarja. Uradniki Izjavljajo, du bo družba po nekaj mesecih izplačala še eno dlvldcndo, Ford Motor kompunljs Je ka|it taliziraua / |tt,CK)()l000 llmiv Ford, njegovt fteni ht nj«gov sin Edsel Imajo odstotkov del- .nic. Vseh delničarjev je sedem. PRIDELEK SLADKORJA NA HAVAJSKEM OTO0JU JB 00R0MEN Honolulu, Havajsko otoOjo. — V letu 1910 bodo pridelali ua llo-rajskem otočju ft03,ft00 ton sladkorju, ali 22,000,000 ton več kot v letu lili H, Po novi cpnl stane funt 7.2* centov. Havajski nasad-uiki bodo jircjell za sladkor 418,400. LOUISVILLE DOBI OBČINSKO ELEKTRARNO (Konec.) / elek je zasedel Karoljrijev grad.l jir., cas. ubad. btasmihoto«. n ierieintcniiran nemški fcldmar-llirugo iu poglavitno načelo se pihalne oblasti, vendar nikakor ni Meckensen glaai: Hočemo deaaokrsUko upra ,t*H»H In utm.tu. jamčijo ya njegovo mmt 1 iati - Kari Lleb-'nehllojeno. ne.pačeno avtepomijo. „ost ra irn^oo mu težavno nal« Jecht ie predlagal v '.rek na'nikakor pa ne ono «fmkedrano skr- (Mgovorn^t njegovs led, onaresi sna rt a k ovce v. da se naj puclo. kakor g. jc n. primer V 'd vojna ( z ene stran, nsj, Im -Igoj fcuankaudbie^ volitev ao «-Uvo Av.tr.ji bile uvedla Schmerl.ngo- ,oren eentralnemu oblast v,i r POSTA OROPANA ZA $«1,000 Boston, Maas. Narodno vpra šaujc in meje tnNločih držav malih narodov silijo fmvsod v ospredje in povzročajo razprave, Tukaj se je olntržaval kongres Vseh epirotaklh društev v Združenih državah. Ko Je neki govornik naglstal, da v severnem Kpircju zrlo faiailjant« živi HO lalalotkov Orkov, ao Al |iošti. baini v/kliknili "NI Mrkov, ni' NV/nsnl zllkovd Loulavllle, Ky. Dl#. kl ao / razmerami ua ima svojo elektrarno POLET NA R/teDAUO Ml MI U. vdrli ns po- stopi i New York, N T. -» AmerUkl n a4« j ^ ta I s k l Vi iib 11« / i i s n s dsT* mor" aj uarUkl oficir P, N L. Bclllnger rok ampak si se takoj konslittU Ui šli I" stopnicah nav/g..r v jnapravil polet (».11 milj daleč, ne raii kol kougroa Di legel je sv zi- drug hodnik In lz |eMs lualulka v da bi mi spuaUl na tla, Urfr,,.«" Alhnn^ »e li»Wtra što .kozl okne V klel, ,, ao vstop nili iz dvorane - ' v _ j II v tajnik hodnik, ki služI ns. Al Kanci ps nino d.žali krOem zo» sikom za opazovanja . na-ilnik ni bil plemeni. 4 tež, ae jo atvar aamo zamotala ter ni poslal« nevarna; na Kozaku pa je hilo težavno odmerili pra- ' vi«-o* zakaj težko ga je bilo dobiti v pesi, ko navadno ae vedel nini. kje naj ga i »res. Zbežal jc navadno v stepe, kjer ga ni mogla doseči človeška i roka. Le takrat se je ae dal videti, Če je izbruhnila vojaku s Tatari. Takrat je zločinec zopet prišel na dan. ker je takrat pravica spala. Na tuk način | »e je in ogel odtegnili praviei i udi Bohun in gu--pod Zagloba mu pri tem drznem činu ui bil po-trebeu; tudi ni hotel prevzeli /a to nase odgovor-»tOHtl. Oit ni odobraval tega radi nepristojnosti^ ( da bi moral v družbi s Kozakom postopati proti plemiču in to pot proti HKretuskemu, katerega i« poznal ter pil ž njim. Oospod Zagloba je bil sicer velik lahkomišljenec, toda njegova 'lalikoiuialje -tiost je imela gotove meje. Znal je pupivati po čehrinskih krčmah / Bohunom iu drugimi kozaški m i veljaki, zlasti /a njihove novce; ugajalo mu je celo, da ima taksno ljudi ze prijatelje. Hal m- je kaj močno za svojo, dasi tudi ze nekoliko opraskano kožo; uu sedaj pa je opa/il« da je h takim pajiiaatvoni prišel v okrutno blato. Bilo mu jc jasno, če Boluin ugrabi dekle, izbrano uc veslo knezovega poročniki in ljubljencu, imel bo opraviti h knezom; takrat mu ne bo ostalo ni«'- boljšega, nego zbežali v tabor llmelniekcgu ter pridru2iti.se vtyta*em. V, takem slučaju pa /a nobeno ceno ni hotel Uodil^z Bohuitom, zlasti ker sc jc rudi bal knezu, kakor oguja. "PntJ'! Pfuj!" mrmra sam za sebe Zagloba; "zlodja sem ruval zn rep. on p« me bo sedaj ru-val za glavo iu mi vral zavil! Da bi strela udarila v tega razbojniku z ženskim obličjem iu tat ar« I ikb roko! Na pravo pasje gostovanj«« grem, kakor vljim, Da bi strela te Kurčcvičc iu vse njihovi JjuUiccJ ICoj mene brigajo? Ne potrebujem jih. Va koga pa hc zvali vse to ' Vam*'. A čemu T Sc grhr jaz hočem ženili? Naj hc vrag ženi. meni je eno... samo mene ui treba /.raven. fl če lat liil v koži konja, ua katerem sedim, nego v svoji lastni . . . Delal sem se trape/a, hotel sem t ruščini živeli; zalo pu potegnejo kolo sedaj z mene na obe strani." Zagloba se jc močno polil, ko j«* premišljeval tvoj položaj. Vsa zidana volja ua jc mniila. Hilo je vroče; konj je težko nosil svoje brnite, ker jc bit gospod Zagloba debeluh. Moj llog! koliko bi Idi dal /.a to, dn bi sedel v hladu, pri stckleuici hladne pijače, nc pa jczilaril in drvil v vročini po pekoči stepi! t'vravno j« Bohun neprestano priganjal, jeli 0 vendar je/diti počasneje, »ker je bila slrašna ' vročina. Spustili mi nekoliko konje ua pašo! la čas ra/govarjal se jc llohnu z csuuiumi ter jim >i'ijal naročila. Doslej šc niso vedeli, kam gredo. V> Zoglohovn ušesu so doletele besede: '.'čakajte ua atreJ," " "Dobro, oče." "Nn, tipa pojdeš z menoj!" s temi besedami ' obrne sc UohltUifkZaglobi. . "•lati^" fcač-tidi se Zagloba: očitno nejevoljen, "znano ti jc, kako tc ljubim, da sem že polovico duše znit i/potil, čemu bi imel še druga i/potili? ! Midva že tako spadava skupaj, kakor pes in gre-benica . . . zato naju pa tndi skujiuj pošljejo v krt ovo deželo. Meni jc to tndi že vse eno, saj men« dn v peklu ni bolj vroče, nego j«- Inka j." ----* "Naprej'" "Da si zlom i \ a vratove! . . ." OdditOals in zm njima tudi Ko/.aki. Poslednji kmalu zaostali iu popolnoma izginili njunim očem Bohun in Zagloba jezdita vštric ter oba za-mišljena molčita. Zagloba si je griacl brke; bilo je videti, da mu hudo misli rojijo py glavi. Nemara "je premišljeval, kako hi se mogel himotati iz za- ' drege 1'nsili zamomlja polglasno zasč. pa zopci , pogleda I tolmun .na čegur licu je bila opaziti hu- i da je/«. "t'udno." misii ni, "lak ghitlirnličncž, pa si | šc deklet« ni znal pridobiti! Mes jc Ko/a k; »odti , /namenit vite/ iu podpolkovnik, ki se popne prej ) i}]i pozneje Ae višje, zlaatl, Če se ne pridruži vsta-Daoilavno je gospod Skre^uski odličen junnk in pl«»mrnitaf, vendar se a brhkim iV tov odjem nc nore kosali. Ilej, ko prideta skupaj, akočita si * ' I<»m\ ker si« «»lia močno bojevita!" Itolinn. poznaš li dobro go«pod« Skritiiskc-.■<»'" \ ;»r«ša nenadoma Zagloba. * Ve." odvrne Kozak kratko ' 1'cšak |mmo1 I miš imel z njim. \ klel sem. kako « u le cill t aplinekega skoxi%\rats Kar se boja U« • rrs pravi Ooljat." .UhuiflifMfovoritrob« m /opit zatopita v ^ »te 111 te/. nekaj essn začne trospod Zaglo-•a kimati In ponavljati "Tnko. tako, ni je po-■n« m'" \ILiie /i»pet nekaj ur Snlm e «u- j, Še ungiiil«* >t'»n. Dd vakodn je pihljal hladen veiri«- iJo* Zagloba niianie kih-iuo, potegne r roko p«« p««t 1 'tbiM ter |H»novl še enkrat' TiAn, tako, ni je potnivr" ' Knj ni rekel?" >praš« Itohun. kakor ptebn-m > m hc h snu 'l'ra\i)ti, d« b«» kmalu no«' Ji« 4»« f|a'eet" "Ni o« duleč. ' »>* dobroTiro se je res sleinnUu T 11(1 i sta >e— »j udu > jn^ek, ol»rnš>'en ^ g«ii'n\o, n n »egir uon> i bloM-nln Itn'-. T(» «m» Kotdogi," n-re naglo lloliun "iloflogl* llrrr' nekako hladno je v teni ( jarku "Počakaj!" rcee Itobun, pridržavai konju. Zagloba gu pog'eda. (Vresi liohunu ate žareli | kakor <|ve sveči. Oba stojita ne^uj časa nepremično na koncu jarka. Naposled se /r.sliši prakanje konj iz daljave, j Kolumovi Ko/.aki so prihajali )>olagouiu iz goščg-. ve. Bohun /ašcpe<'f nekaj ua uho csaiilu iti Ko-I za k i obstoje. , l "Pojdi z menoj!" reče.Zagltfbi, 56 DNI NA 8AM0TNEM OTOKU. t'ez trcuotek ugledala iernuo dvornko poslopje. Na dvoru je bilo vse tiho; psi.niao lajali. Polna srebrna luna je obsevala poslopje. Iz sudov-nj«J a I nekdaj trgovec ga av-. pouu>l*ile v Portlandu, Ore. Ko jc prišel poziv za prostovoljce v 4r-govsko mornarico, se je priglasil tudi WHeox. Vkrcal se jc uašrkano j" Aiinle Larsen", ki ae jc potojnja v bližini ottikn Maldeno. MoštVo se je rešilo ua otok. kjer je našlo že moštvo h škune "Johnv Mur-rfir." Moštvo je preživelo na otoku M dni. predea je bilo rešeno: Romarji so hc preživeli z liženi in fižolom. Tako pHpovei^tje Wil- cojc, ki sc je ravnokar vrnil z. o- j poročilo. Oglasite si' na loka.. ; Pheiston Ht., Telefon M. POGORBLg, 7 W. Mad i so n Stt Room 605 CHICAGO, ILL. LETALCI POLETELI V WASH-INGTON POTREBUJEMO: Dekle za splošno hišno delo pri mali družini ;zahtevamo spričevalo ali pri- IUI44 ikle-llighland .Vihti J., Piltsburgh, Pa. ■ ■ ■ ■ JEJTE RIBE! RIBE! RIBE! Pri na« vedno dobite sve-rimi letali De HuvilflnUovegn si- ^ vsakovretne okajene in :*tem« v AVashington. Prva s post a- Arkad ia, Fla. Od tukaj so id II. kurčgviči ho rrtvno sedeli pri večerji v oni veži, ki sc jc razlegala čez vse poslopje, od untj-daua do saduuosniku. Pri )ioglcdu na Bohu na in Zaglobo vsi poskočijo. , Na knjeginjinem licu sta sc videla začudenje in strflli. .Mladih kuezičcv sta bila doma »amo dva : Simeon in Nikolaj. "Bohun! Kšj pa delaš/tukaj?" vpraša kne-ginjfl. "Prišel sem sc vam poklonit, mati. Marine nimate več rudi/" lja je Jacksonville, 200 milj ; Dovra. I * Letalci so napravili pol iz San Diega, t'ol., <16 Dorra, zato sodijo, da dospo brez negode v NVashing- t on. • PLINSKA RAZSTRELBA S SIJ. NIM UČINKOM. Lebanon, N. J. — V poštnem ]xislopju se .jc dogodila plinska eksplozija, ki je ubila dvanajst* in ranila tucat oseb. Prva razstrelim je vrglo streho v zrak, druga jc nasoljene arnike. Edino pri nas pri trgovcu s ribami tem mestu. Ako ne morete osebno k nam, telefonirajte po nje, prinesemo na dom vsaki petek. WILKIES FISH & 0YSTER , TRGOVINA, 523 Pulaaki St. Telefon 791. LINCOLN, ILL. ■■■■■■■■■■■■■i Idaanar, Pa. — Kakor izgledu pod pisanje premirja ni veliko v prid t ujegovorečim delnveciu o-ziremu premogu rjo m. Kakor lutm je znano sedaj, je že veliko število rudnikov prenehalo delati s pol no paro iii s tem odvzelo delo marsikateremu rudarju, to šc posebno v državi Ohio. W. Virginiji in Kc.ntuckyju. Ako se bodo i< razmere nadaljevale, tedaj bodc-mo zopet prišli \* delavski položaj kakoršen jc bil pred dvemi leti, ko še uiti |>o^ovicu rtnlarjev ni delala. Sicer pa ravno v letu času, ko prilmju ta slaba novica, smo prejeli iz ludianu okraja pomočilo, tla rudniki fani pšn jc okolice p romajo kontrakte /ji premog, ki )\> do dali delo za več let. Skoro .M vredno omeniti, da oni. ki so d^i izgubili v eni državi, si lahko pomagajo v drugi. Kakor je razvidno ldamar Coal Coni pa ny iz lndiana okraja v Pennsylvaniji je prejela kontrakt za premog, kateri hode omogočil njih rudnike za stalno delo za več let po šest dni v tednu. To je prijazna novica, ko sc sliši, du ta družba potrebuje do petdeset .stalnih dclavt •cv. To bode vsekakor dalo s*alno delo novim petdesetim premogarjem za bodočih par let. NAPREDEK "Kade tc imate« rada, samo čudim sc, do le • "X)H igrinila ntene. Po drogi ck^plo- j "Prosveta" piše za blagostanje vidim tukaj, ker sem slišala, da stružiš v Oehrinu. 7y^x jz|,r«}mi| agenj in trelm je i ljudstva. Ako se strinjaš z njeni-A koga nam je poslal Bog s teboj?." bilo naporih ga del« ognjegascev .j idejami, podpiraj trgovca, ki da so' ubranili druge hiše pred po- oglašajo v Prisveti. — V ralogi imam vse za vsakdanje potrebščine po zmerni ceni. "To jc plemič Zagloba, moj prijatelj." " l.iobro došli, gospod!" reče kneginjo. "Dobro d«4l«!" ponovita Simeon in Nikolaj "Vele možna .gospa! odvrne plemič. "He šc.vrneta kdaj; gotovo me bos ve pomilovali, ker ste moji prisrčni tovariši« jeli res!" "Da, ie <«1 mladosti te poznamo." "Ti si naš brat?" dndn Simetu tega plemiča, mojega prijatelj«, da ote Ho posinovil ter mi dal svoje ime tt trrh; Tfcr-m ^-r v.tm ur ttlln irebn man vati ICagii» »i« Zagloba ie voljen to ilriniti; |«atem «e •»'»» jm». t naliva, da dobiva n^voljetije /birališ<«a. Po voj-■r katerimi je oaleparila ra/ne slroukc zn ^88,000. na moj naslov: Frank Česnik. li. K. 3, Box 30, Warrem»ville, Oliio. Veliko število rudarjev se bode vrnilo iz vojne in iz raznih ve/lin-liščnih vojaških »kemp. Prva ptica dobi prvega črva, hi zato želimo, da ste vi med prvimi, ki bode dobil to priliko. (Adv.) SLOVENSKI RUDARJI! v . / Tu je vaša prilika postati sam svoj gospodar. . Tukaj se vam'hudi prilika, da postanete aolaatnik v enej najboljših pre- mogo-rudnika v Ameriki, kjer je ena najboljših premogovih žil od 8 do 10 v čevljev visok« čiati premog, dobra streha« z dobrim uhodom, ni vode ne plina. Rudnik je opremljen i dvigalom in ee nahaja v New Genova, Fayette County, i Pennsylvania. ^ , uu SLOVENSKI RUDARJI !!!!!! še je čas« da »e zdramite in ti prihranite nekaj sami zase. Ta rudnik se je organziralo za vaa in nihče od vas ne ame izostali« da ne bi postal solastnik. Delnice stanejo le po $50.00 in vsakdo jih lahko kupi kolikor hoče. \ ' Kadar želite delnice« potrudite se odrezati tu »podni kupon in pošljite ga nam v priporočenem (registriranem) pismu in priložite denar ali poštni Money Order. t \> j i t % hA k V t. Ako želite še več natančnosti ali nadaljših pojasnil« tedaj nam pišite ali pa ac osebno isglaeite v našem urfft v Pittaburghu« Pa. NAROCILNI KUPON Pril(i/cii