mmm
Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, četrtek 23. decembra 1920.
Poseimes&ia številka 6@ vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Štev. 290.
Cene po pošti:
zb celo leto . H 8?— za pa! leto . H ‘JZ*— za četrt leta. H Zi'~ za 1 mesec. . H T— Za Ljubljano. tncsEčno 7R
Za Immmstso mesečna R 1Z‘—
OPEdnišfuo in nprsuo: Hopifarjsua ulica št. B
liredn. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin.
Sv. Oče proti odpadlim duhovnikom.
LDU Rim, 22. dec. (Stefani) V tajnem konzistori)u; ki se je vršil dne 16. t, m. v Vatikanu, je imel papež govor; v katerem je med drugim izvajal:	>Dve	veliki skrbi
me težita: Postopanje enega dela češkoslovaškega kiera, ki se zdi, da je pozabil na svoje dolžnosti, Hvalim Boga, da je večina ostala zvesta katoliški Cerkvi. Prišlo je tako daleč, da si drznejo trditi, da je Sveta Stolica sklenila omiliti določbe celibata in da tisti duhovniki, ki kršijo celibat, ne bodo suspendirani. Gotovo je, da so take trditve popolnoma neutemeljeni in izmišljene. Znano je, da se ima rim-sko-katoliška Cerkev za svoj sloves zahvaliti po večini določilom celibata, ki se
izvaja z vso strogostjo, Cerkev ne bo nikdar odpravila ali vsaj omilila teh določil, ravno tako malo, kakor ne bo priznala takozvanih demokratičnih reform.« Papež je opetovano potrdil svoje naredbe, ki so naperjene proti Jednoti in se je izrazil, da mu je edina tolažba pri vsej žalosti, ki mu jo povzroča češko duhovništvo, še vest, da je nemško duhovništvo ostalo zvesto in poslušno katoliški Cerkvi. Kot drugo skrb je naznačil papež dejstvo, da določila ver-sailleske mirovne pogodbe preprečujejo misijonska potovanja. Papež je svoj govor končal z željo, naj bi se odstranile vse zapreke proti katoliški Cerkvi v interesu vere in kidture.
Prisega v konstituanti.
Jugoslovanski klub ni prisegel. — Socialisti in samostojni
so prisegli.
Protest Jugoslovanskega kluba.
Belgrad. 22. dec. Jugoslovanski klub ■se v znak protesta ni udeležil seje, na kateri se je vršila prisega, ter ni prisegel. Pač pa je začasnemu predsedniku konstituante Pašiču poslal sledeče pismo:
»Sedanji poslovnik onemogočuje sodelovanje vseh izvoljenih strank v ustavo-tvorni skupščini, Ker smo že poudarili svoje stališče o nezakonitosti poslovnika, ponavljamo predlog od 12, decembra, da se izpiemeni poslovnik za ustavotvorno skupščino, — Ker predsedstvo ni upoštevalo tega predloga, se je odločil Jugoslovanski klub, da ne sodeluje na seji konstituante, ki ima na dnevnem redu izvolitev predsedstva konstituame in prisego. Klub -je sklenil, da bo nadaljeval boj za izpre-jrnembo poslovnika ter upa, da se bo vsekakor omogočilo Radičevcem sodelovanje pri delu konstituante.«
Belgrad, 22. dec. Z ozirom na trditve dr, Vesniča ugotavljamo, da dr, Korošec ni podpisal poslovnika konstituante.
LDU Belgrad, 22. decembra. (ZNU) Peti sestanek ustavotvorne skupščine je ©tvoril začasni predsednik g. Pašič ob 17, Mesta so po večini zasedena, odsotni so samo poslanci Radičeve skupine, Jugoslovanskega kluba in Narodnega kluba. Začasni predsednik objavi, da je na dnevnem redu polaganje prisege. Vpraša, kdo je za 'to, da se ne čita zapisnik. Večina je za to, — Predsednik: Torej preidemo k prisegi.
Dr. Sima Markovič (komunist) izjavlja v imenu komunistov, da so demokrati in radikalci napravili monarhističen reakcionarni blok, ki poizkuša uveljaviti svojo diktaturo v konstituanti. Začasni poslovnik posega v suverenost skupščine in onemogočuje prisotnost dveh tretjin zastopnikov slovenskega dela našega naroda ter otežuje prisotnost zastopnikov velikega dela hrvatskega naroda.
Pri teh besedah nastane velik nemir in odvzame predsednik besedo dr. Markoviču ter prekine sejo. Ko se seja zopet otvori, hoče dr. Markovič zopet govoriti, predsednik pa mu tega ne dovoli, nakar komunisti demonstrativno zapuste dvorano.
Besedo dobi socialist Kristan, ki pravi, da se postopa brezobzirno po poslovniku in sicer v konstituanti, ki bi morala biti suverena. Protestira proti temu in smatra to postopanje za nelegalno, da pa nima proti temu, brahialne sile in ne more ničesar storiti, — Potem izjavi Mehmed Spaho za muslimanski klub, da bodo muslimani kot monarhisti položili prisego. — Nato izjavi Milovan Lazarevič (republikanec), da bodo republikanci izvršili formalnost in položili prisego v prepričanju, da se jim ta prisega vsiljuje in da je ta 'prisega ponižanje za to zbornco, — Aleksa Žujevič (radikalec) se čudi, da gospoda noče priseči po onem poslovniku, po katerem so se dali volili. Pravi: V tej državi sta dve stranki, ki zastopata dve ideji. Prva hoče državo, druga pa ne in hotel bi videti, koliko je onih, ki nočejo te države.
Za njim povzame besedo dr, Vesnič: Gospodje poslanci, smatram za dolžnost, da izrečem svoje veselje nad zadnjim de-
lom izjave dr. Mehmeda Spaha, Tudi prej nisem dvomil o patriotizmu muslimanov, in ako so me eni v tem delu napačno razumeli, potem jaz to obžalujem. V času, v katerem živimo, in spričo poslov, ki so pred nami, je treba, da v naši državi in zunaj nje vedo, na katere elemente moremo računati in na katere temelje moramo položiti bodočnost te države. (Socialisti; Na nas ne!) Samo radi osebnega obveščanja dodajem, da je bilo nekavalirsko od gosp, poslanca, ki je odšel in ni hotel poslušati odgovora na svoje trditve, da je poslovnik vsiljen in oktroiran. (Socialisti: To trdimo tudi sedaj!) To ni istina. (Socialisti: To trdimo tudi sedaj!) To ni istina. (Socialisti: Istina je!) Vlada, ki ima v tem trenotku še čast, stati pred vami, se naslanja na veliko večino v začasnem narodnem predstavništvu. Dali smo tej državi najsvobodnejši velivni zakon, kar ga pozna civilizirani svet. Na podlagi tega zakona, gospoda, ste prišli v to ustavotvorno skupščino. Po členu 12 j . tega zakona je imela vlada dolž nost, da izdela poslovnik za konštituanto in ta poslovnik je izdelala vlada v duhu volivnega zakona. Izdelala ga je s sodelovanjem začasnega narodnega predstavništva. Potemtakem je po vseh pravnih pravilih ta poslovnik sestavni del vo’’vnega zakona (V centrumu,: Tako je!) vse dotlej, dokler se rednim potom ne izpremeni, redni pot bo pa nastopil tedaj, ko bo konšti-luanti mogoče, da izdela tak poslovnik. Da te še ni mogoče, ste krivi največ vi, ker kričite proti temu poslovniku, ker želite, da vsilite voljo manjšine večini, tega pa ustavotvorna skupščina, kakor tudi nobeno drugo državno zakonodajno telo, ne more dovoliti. Na noben način ne bomo tega dovolili mi, ki moramo dograditi narodno zgradbo. Po tej izjavi, gospoda, moram podati še en popravek. Gospod Markovič je storil meni, zdi se mi pa, tudi sebi, Krivico, ko je trdil, da je ostavka vlade v zvezi z diskusijo in rezultatom diskusije na drugem sestanku skupščine. Naj bi bila ta trditev št tako malo resna, smatram za svojo dolžnost, da v svojem in v svojih tovarišev imenu izjavim, da nima naša ostavka nobene zveze z omenjeno diskusijo; ako bi imela z njo kakršnokoli zvezo, bi smatrala vlada za svojo dolžnost, da ostane na svojem mestu, ker je skupščina dala vladi ogromno večino. (Centrum: Tako je!) Vlada ie smatrala za svojo politično dolžnost, da vodi račun o rezultatu, ki so ga prinesle vojitve v konštituanto in o veliki oJgpvornosti, ki jo ima vlada, katera mora delati s to skupščino, Ker je vlada vo-aila o tem račun, je smatrala za svojo dolžnost, da se stavi kroni na razpolago, Ustavotvorna skupščina mora delati z največjo resnostjo in hitrostjo. Jaz sem smatral za svojo dolžnost, da v svojem in svojih to\arišev imenu dobim pojasnilo po govoru, s katerim se je tudi danes hotelo doseči isto, kakor na drugem sestanku, da se otežkoči delo predstavništva. (Klic: Kdo je podpisal dr, Korošcrf na poslovniku, ko ga m sani podpisal? Ali je g. dr. Drinkovič podpisal?) Meni je zelo ljubo, da se gospodje socialisti tako zelo interesirajo za
gg. dr. Korošca in dr. Drinkoviča. Izjavljam, gospoda, da je dr. Korošec podpisal poslovnik. (Odobravanje v centrumu. Socialisti: Pa dr. Drinkovič? Pa Kovačevič?) Izjavljam, da je tudi g. Kovačevič podpisal poslovnik. (Glasovi: Pa dr. Drinkovič?) Izjavljam, da sem pozval g. Drinkoviča, naj podpiše in pred vsemi kolegi izjavil, ako ne podpiše, da mora izvesti konsekvence. S tem, gospoda, da je g. Drinkovič ostal član kabineta, še do tega trenotka, ko je bil poslovnik sprejet in podpisan po vsem kabinetu, je prevzel moralno in politično odgovornost za ta poslovnik, (Odobravanje v centrumu. Živio-klici.)
Začasni predsednik g. Pašič preide nato k polaganju prisege. Prisego položijo najprej pravoslavni, potem katoliki, za njimi pa muslimani. Pravoslavne je zaprisegel belgrajski prota Milojevič, katolike župnik Wagner, muslimane pa Af-iz Abdul Selaman Gjunbuga, Po zaprisegi se je vršila volitev predsednika. Začasni predsednik Pašič objavlja, da je glasovalo 243 poslancev in da je izvoljen za predsednika g. dr. Ribar s 192 glasovi. Lazič je dobil 31 glasov, Aca Stojanovič 2, dr. Vesnič 1, praznih glasov je bilo 17,
Na poziv g. Pašiča prevzame predsedniško mesto g. dr. Ribar, ki je imel daljši govor.
Zbornica preide nato na volitev podpredsednikov. Od 240 oddanih glasov dobi Čošič Miloš 183, Halibeg Hrasnica 161, dr. Slavko Miletič 185. Prvi podpredsednik se v svojem in svojih tovarišev imenu zahvali za izkazano zaupanje. Pri volitvi tajnikov je dobil Radoslav Agatonovič (d> mokrat) 162 glasov, Živojin Vidanovič (demokrat) 169, Sreten Vuksavljevič (demokrat) 168, dr, Miloš Radisavljevič (demokrat) 168, Hu.sein Alič (musliman) 168, Marko Vilič (radikalec) 168, Miljutin Dra-govič (radikalec) 170, dr, Vojislav Janjič (radikalec) 170, Risto Odavič pa 169 glasov, Ob 21, uri 30 min. zvečer se je seja zaključila ter se je odredila prihodnja seja za jutri ob 10. uri dop, z dnevnim redom: objava vlade.
Posl. Gostinčar na delu.
Belgrad, 22. dec. Poslanec Gostinčar je v imenu kršč. delavske organizacije ter v imenu kluba predložil ministrstvu za trgovino obširno spomenico glede jeklarske in papirniške industrije na Slovenskem. Vsled nečuvene trgovske in carinske politike preti velikemu delu našega delavstva katastrofa brezposelnosti.
Pri finančnem ministru je poslanec Gostinčar posredoval radi krivičnih in previsokih davkov, ki smo ji hdeležni na Slovenskem.
_ Na merodajnih mestih se je zavzel tudi za zopetno upeljavo vožnje pošte iz Kamnika v Motnik.
Iz boliševlškega carstva.
Mednarodna komisija, ki je proučevala zdravstvene razmere v Rusiji in na Poljskem, je dognala, da je bilo samo v Rusiji nad pet milijonov obolelih na tifusu, Ker ni nikakih zdravil, končajo vsi slučaji smrtno. Za izboljšanje zdravstvenih razmer boljševiki niso ničesar ukrenili. Niti za pokopališča niso poskrbeli. Mrliče mečejo v velike jame, ki jih izkopljejo’ kjerkoli. Komisija je našla po takih skupnih jamah tudi dosti okostnjakov. Angležinja ,ga, Snovvden, ki je te dni dospela v Carigrad, pripoveduje strašne stvari o razmerah v sovjetskem carstvu. Pravi, da bi morala zblazneti, ako bi bila še dalje ostala ondi.
VLOM V ČEŠKO POSLANIŠTVO, LDU Dunaj, 22. dec. (DunKU) Kakor javlja »Korrespondenz Herzog« so preteklo noč vlomili v poslopje češkoslovaškega poslaništva v Penzingerstrafie in odnesli vrednostnih papirjev in valut v vrednosti treh milijonov kron. Do sedaj nimajo še nobenega sledu za storilci.
France Ž,;
Godba tjodočnostl?
So ljudje, ki vsak mlad pokret, vsako utiranje novih poti proglase za godbo bodočnosti, poudarjajoč dejanske časovne razmere in načela takozvane realne politike, ki je le prerada sužnja oportunizma in skok na levo od osrednje smernice osnovnih katoliških nravnih načel, ki iščejo v politiki le priliko praktične udej-stitve,
Tako se mnogim zdi vprašanje kmetskega delavstva in naše notranje koloni-zacije godba bodočnosti. Poudarjajo, da bi zahtevala smotrena kolonizacija od strani države ogromno kapitala, ki ga naše slabe finance ne zmorejo. Kdor pa bi na drugi strani imel toliko kapitala, da bi sam zmogel nakup gospodarskega in poljedelskega inventarja ter postavitev gospodarskih poslopij, ta bi pač ne hodil v južno Sr L ijo, ker bi si s tem kapitalom lahko zagotovil doma dostojno in primeroma lahko življenje.
Človek, ki ne pogleda do korenine, bi temu izvajanju potrdil. Kdor pa se zaveda, da je vprašanje kmetskega delavstva in kolonizaci,e eden vogelnih kamen v mimo katerega država ne bo smela in mogla iti, ne da bi se v temeljih zamajala, ternu je jasno, da se država ob izvajanju notranje kolonizacije ne sme strašiti nikakih stroškov, ker gre za življenjski interes najmanj 25 % državljanov, ker gre za ozdravljenje socialnega zla, ki v svojih posledicah ogroža vse druge stanove, onemogoča napredek na narodno gospodarskem polju ter izpodjeda korenino države same in jo slabi dan za dnem,
Časopisi so ravno te dni prinesli vest, da bo belgrajska vlada nastanila v južni Srbiji 7000 ruskih kozakov Wranglove armade z njihovimi družinami. Za kolonizacijo tega visokega števila bo potreb in — kot javljajo iz Belgrada — kredit 120 milijonov dinarjev, ali 430 milijonov kroni Vprašanje notranje kolonizacije, ki so ga sprožili že naši delavci v zvezi s kmetsko-delavskim vprašanjem, torej ni nikaka godba bodočnosti, ker je država na enj strani dovolila že visok kredit, na drugi strani pa se začenja kolonizacija že dejansko izvrševati, še vsaj čisto gotovi načrti leže tozadevno v Belgradu,
Sedaj pa si oglejmo kolonizacijo od diuge strani! Položaj kmetijskih delavcev v Sloveniji je nevzdržen in naravnost obupen. Komaj da si zaslužijo ljudje za vsakdanji kruh in živež, za obutev in obleko nima nihče dosti. Razil gani in razcapani lazijo okrog. Slaba plača in brezposelnost goni kmetijske delavce v industrijska sr:-dišča, francoske šume in amerikanske rudnike, kjer povečujejo bedo ondotnega delavstva in onemogočajo radi nadponudb uspešna mezdna gibanja proti izkoriščajočemu velekapitalu. Ako ostane delavec doma, je socialno mrtev, ako odide v industrijske kraje in si poišče dela, povečuje socialno zlo delavstva. Prvo kot drugo je zlo. Naš jug pa hrepeni po plugu in brani, in naši ljudje bi tako radi imeli lastno hišo in njive okrog! Na tisoče naših naj-bednejših bi z veseljem šlo v južno Srbijo, ako jim priskoči država na pomoč s kreditom za nabavo gospodarskega in poljedelskega inventarja. Toda naši ljudje stradajo, čez mejo jih žene obupni položaj, vlada pa hoče nastaniti v južni Srbiji 7000 ruskih kozakov Wranglove armade. Čujte: 120 milijonov' dinarjev je dovolil Belgrad za kolonizacijo teh ljudi, ki so sicer vredni pomilovanja, ki pa bodo brez dvoma pri nas tvorili stražo militarizma; naši delavci pa so brez eksistenc in brez dela.
Zakaj je po mnenju nekaterih kolonizacija iz preostankov kmetijskih delavcev v naši državi nemogoče? Ali zato, ker je »godba bodočnosti«? Nastanitev ruskih kozakov ovrača to trditev, Ali nekaj drugega je: Pri nas cvete velekapital, impe* rializem in militarizem. Ljudstvo je gl^j sovalna čreda ob volitvah, da postavi ma* terialistične kapitaliste na vladni stol, kat čo goječ na svojih prsih. Jugoslovanski državni mogotci ne razumejo duha časa. Državo hočejo, pa jo razdirajo. Pravijo, da
Stran 2
»Večerni list«, dne 23. decembra 1920,
Štev, 290,
ločejo pravico, pa jo teptajo v blato. Kakšne bodo posledice? Razruvane razmere, nesigurnost v državi, draginja in beda toliko časa, dokler ne zropota mogočna stavba kapitalistične nadvlade na tla, Ta čas ni daleč. Krščansko delavstvo se pripravlja zanj. Pokazalo bo, da marsikaj ni »godba bodočnosti«, marveč živo realno dejstvo. Po adventu je Božič, krona trpljenja našega delavstva bo popolna gospodarska svoboda, ki naj živi!
RADIČ IN TRUMBIČ,
LDU Zagreb, 23. decembra. (ZNU)
Na obojestransko željo je bil danes od 18. do 20. ure v saborskih prostorih jadranskega zbora sestanek predsedništva HRSS in dr. Trumbiča. Od predsedništva HRSS so bili pri razgovoru predsednik Radič, podpredsednik dr. Vladko Maček, tajnik dr. Ljudevit Kozman ter narodni poslanec in tajnik nedavnega odposlanstva HRSS v Zemunu dr. Juraj Krnjevič. Govorila sta največ dr. Trumbič in Radič, ki sta se dotaknila vseh aktualnih vprašanj naše notranje politike. Podrobno so razpravljali o vprašanju sodelovanja HRSS jia konstituanti in o njenih odnošajih na-pram komunistom in drugim republikancem. Dr. Trumbič je v daljšem razlaganju z izredno bistroumnostjo razložil vse razloge, ki govore za to, da pride HRSS takoj na konstituanto. Dobil je podroben odgovor, s katerim so se vsi njegovi razlogi načelno sprejeli; obenem pa je Radič raztolmačil, zakaj in doklej teh razlogov ne more uvaževati. Obe stranki sta bili s tem sestankom tako zadovoljni, da se je za začetek januarja dogovoril zopet tak informativni razgovor.
MAŽARSKA.
LDU Budimpešta, 22. dec. (MKU) Notranji minister je prepovedal delovanje »mažarske nacionalne stranke za kraljestvo«. Ta naredba je izšla zato, ker smatra vlada mnenje mažarskih društev v zadevi razpravljanja o vprašanju kraljestva s pomočjo propagandnih in agitacijskih sredstev, za času neprimerno in kvarno državi.
STAVKE V AVSTRIJI.
LDU Dunaj, 23. dec. (DunKU) Kakor javljajo listi, je na včerajšnji skupščini v pasivni resistenci nahajajočih se delavcev državne tiskarne in kovalnice denarja izjavil narodni svetnik Zelenka, da je pričakovati simpatijske manifestacije brzojavnih in telefonskih nameščencev. Sklenjeno je, počakati še nekaj dni, ako se ne ugodi zahtevam. Potem pa se ustavi brzojavni in telefonski promet za borzo, banke in časopise. »Wiener Zeitung« je danes izšla.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV V AVSTRIJI
LDU Dunaj, 23. dec. (DunKU) Kakor objavlja ravnateljstvo južne železnice, se bo začasno vzdrževal osebni promet iz-vzemši vlake D in brzovlake.
LDU Dunaj, 23. dec. (DunKU) Zaradi stavke železničarjev južne železnice v Dunajskem Novem mestu včeraj niso vozili luksusni in brzcvlaki. Osebni promet se sicer vzdržuje. Ako se ne ugodi do danes opoldne zahtevam, se ustavi tudi osebni promet.
RUSIJA NAPADE RUMUNIJO.
LDU Lvov, 22. dec. (PBA) Listi javljajo iz Tarnopola: Popotniki dohajajoči iz Ukrajine, pripovedujejo, da sovjetska vlada ondi koncentrira krimske čete. Te čete so prej pripadale Wranglovi armadi. Koncentracija se vrši v Kamencu Podolskem, Mohilevvu, Jampolu in v okrožju Odese. Pozornost zbuja zlasti veliko število tehničnih oddelkov. Kakor pravijo ukrajinski begunci, je pričakovati napad na Rumu-nijo spomladi.
GRŠKI KRALJ KONSTANTIN ZA ZVEZO Z JUGOSLAVIJO.
LDU Atene, 21. dec. (Havas.) Kralj Konstantin je objavil grškemu narodu poziv, v katerem stoji med drugim:	Srečen
sem, da se nahajam med vami po triletnih mukah. Sedaj ima moje življenje le en namen, to je, da se pokažem vrednega, čuvati ustavo in parlamentarni režim helenskega naroda. V notranjem stremim po tem, da vzpostavim mir s složnostjo. Na zunaj hočem vzpostaviti narodno preroje-nje, pri čemer se bom opiral na svojo junaško armado. Sploh bo država sledila na zunaj isti’politiki kakor doslej. Z vsemi silami se bom prizadeval, da ojačim zveze z zavezniškimi velesilami, zlasti pa, da ckrepim zvezo s svojim vrlim sosedom, z Jugoslavijo.	,	...e,
NEREDI V MACEDONIJI.
LDU Belgrad, 21. dec, (Presbiro.) — »Radničke novine« so prinesle vest, da v kumanovskem okrožju terorizira ljudstvo
vojvoda Krsta in da' je bilo aretiranih 60 oseb iz kraja Smetova. Ta vest je netočna. Na podlagi prejetih poročil okrožnega načelnika je bila odkrita bolgarska organizacija ter se je uvedla kazenska preiskava. V zaporu se nahaja gotovo število oseb radi prestopkov kazenskega zakona. Zapor je odredilo višje sodišče. — Iz pisarne ministrstva za notranje stvari.
LDU Belgrad, 21. dec. (Presbiro.) — »Radničke novine« so prinesle te dni vest
0 terorju političnih oblasti v ^aseh skop-Ijanskega okrožja. Na podlagi prejetih poročil načelnika okrožja Skoplje so te vesti neosnovane in tendenciozne. — Iz ministrstva za notranje stvari.
LDU Belgrad, 21. dec. (Presbiro.) — Neosnovana je vest »Radničkih novin«, da je v podujevskem okraju ubitih 15 oseb in da terorizirajo komitaši ljudstvo. — Iz ministrstva za notranje stvari.
Polltiine novice.
-j- Proti Hrvatom in Slovencem? »Narodna Politika« na uvodnem mestu razpravlja o sedanjem prizadevanju demokratov, da zvabijo na svojo stran radikalce in z njimi skupno zavladajo proti Hrvatom in Slovencem. Tako je bivši socialist Juraj Demetrovič in sedanji demokratski poverjenik za agrarno reformo na Hr-vatskem, te dni napisal v »Demokratiji«
! članek, v katerem se obrača na »gotove i belgrajske kroge« s sramežljivo ponudbo, naj stopijo v zvezo z demokrati in z njimi
1 zavladajo nad Hrvati in Slovenci. Temu dodaja »Narodna Politika«; »Kakor se zdi, belgrajski krogi v resnici nameravajo, da s hrv. in slov. mameluki vladajo našo državo. Kakor se zdi, so srbske stranke naklonjene temu, da s pomočjo slabih Hrvatov in Slovencev še bolj zaostre plemenska nasprotstva. Toda naj pri tem ne pozabijo, da se vsaka napaka v zgodovini maščuje. Ako ti »gotovi belgrajski krogi« nočejo že sedaj rešiti plemenske napetosti z medplemenskim kompromisom, bodo izkopali grob, ne državi, ki bo te pretrese prenesla, ampak sebi in strankam, ki hočejo v naši državi vladati s pomočjo hrvatskih in slovenskih mamelukov in parasitov proti vsem Hrvatom in proti večini Slovencev.«
Zagrebški komunisti zahtevajo Delavski dom. »Jutarnji List« poroča, da so komunisti minolo nedeljo v obliki ultimata zahtevali od tajništva socialno demokratske stranke v Zagrebu, naj jim izroči prostore Delavskega doma v Iliči št. 55. V ultimatu so komunisti zagrozili, da se bodo, če bo treba, Delavskega doma polastili s silo. Socialni demokrati so zahtevo odbili in sklenili, da porabijo proti komunistični nakani vsa sredstva. Rok ultimata je potekel že v ponedeljek zvečer, vendar komunisti doslej svoje grožnje o nasilni zasedbi še niso izvedli.
Dnevne novice.
— Vračajo se... »Narodna Politika« priobčuje pretresljivo izjavo reškega kapucina p. Filipa Žigerja, ki je bil svoj čas z več tovariši izstopil iz reda. Izjava nosi latinsko evangelsko geslo:	»Oče, grešil sem .,.« P. Filip, ki je opravil duhovne vaje v cistercijanskem samostanu, javno priznava svojo krivdo in krivdo svojih tovarišev in pravi, da jih je samoljubje in oholost prignala v nasprotje s predstojniki. Slovesno preklicuje »Javno izpoved«, ki so jo bili ob svojem izstopu objavili in izjavlja, da je vse v njej ali izmišljeno ali pretirano. Svojim tovarišem v zmoti kliče, naj mu slede v spokornosti.
— Nov tednik pučke stranke v Bosni. Z novim letom prične v Sarajevu izhajati ljudski tednik »Hrvatske Pučke Novine«, ki ga bo izdajala Hrvatska Pučka stranka.
— Ustavljeni vlaki. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Razen že naznanjenih ustavljenih osebnih vlakov izostaneta na progi Zidani most—Ljubljana vsak praznik in vsako nedeljo osebna vlaka št. 41 in št. 46. Št. 41 odhaja iz Zidanega mosta ob 5.54 in prihaja v Ljubljano ob 7.28. Št. 46 odhaja iz Ljubljane ob 14.15 in prihaja v Zidani most ob 15.40. Prvikrat izostaneta ta vlaka v soboto dne 25. decembra,
— Konec »Srpske Zore«. Čokorilova »Srpska Zora« v Sarajevu, ki ima na vesti najgršo gonjo proti hrvatskemu delu prebivalstva, naznanja, da mora radi slabega gmotnega stanja prenehati izhajati. Za sabo pušča najslabši spomin.
— Pol milijona za stanovanje. V Zagrebu je bilo v neki vili v Tuškancu izpraznjeno stanovanje. Zanj so se začeli
trgati milijonarji; nastala je pravcata dražba, na kateri je stanovanje končno pripadlo stranki, ki je ponudila kot najemnino za 10 let 500,000 kron. Stanovanje obsega samo tri majhne sobice.
— Tekma v domoljubnih mladinskih spisih. Na predlog vodstva kr. zaloge šolskih knjig in učil je g. poverjenik za uk in bogočastje g. dr. Verstovšek z odlokom št. 6000 od 15. decembra 1920 izdal na-redbo, da sme vodstvo kr. zaloge šolskih knjig in učil razpisati tekmo za pospešitev patrijotične mladinske literature z nagradami v skupnem znesku 10.000 K za najboljše mladinske spise.
— Poškodba pri sankanju. Na Havptma-novi njivi na Selu je neki nepoznani, 14 do 16 letni fant podrl s sankami na tla ! 3 letnega Stanka Burgarja in ga tako poškodoval, da sc ga morali prepeljati v bolnišnico.
SJubUansk® novice.
lj Musiča sacra božične praznike v župni cerkvi sv. Petra: Pri polnočnici: J. Gruber: »Te Deum«. R. Wagner: »Jubilate Deo« z orkestrom, A. Foerster: »Graciuale«. V. Goller: »Offertc. — Ob 9. uri: P. Grinr-bacher: Missa »Mater admirabilis« s spremljavo vijolin, A. Foerster: »Graduale«, V. Goller: »Offer«.— Praznik sv. Štefana: ob 9. uri M. Ziegelmeier: Missa »Sub umbra illius«, Griesbacher:	»Graduale", Muller-
Foerster-. »O Deus, ego arnc te« za offert. — Pri polnočnici p r ed in po maši, in na s v e t i Dan: različne božične pesmi s spremljavo violin.
lj Umrl je dne 22. t. m. ob 19. uri po kratki mučni bolezni nadstražnik varnostne straže Matija Plevel. Služil je v varnostnem zboru mesta Ljubljane nepretrgoma čez 19 let. Bil je priljubljen ne 'e pri tovariših, temveč tudi pri svojih predpostavljenih, Zapušča vdovo in 7 nepreskrbljenih otrok. Pogreb se vrši dne 24. dec. (jutri) ob 16. uri iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, Naj počiva v miru!
lj Mladinska akademija, ki jo priredi naraščaj Šentpeterskega Orla in gojenke Šentpeterske Orlice na sv. Štefana popoldne ob pol štirih, obeta biti sijajna. Vabimo starše z otroki in vse prijatelje naše mladine na obilen obisk. Predprodaja vstopnic v pisarni Orlovske zveze, Jugoslovanska tiskarna, III. nadstropje.
lj Varnost na poti v Rožno dolino postaja od dne do dne manjša. Vedno pogosteje se dogaja, da napadajo možki v večernih urah brez spremstva idoče ženske, ki se vračajo po končani službi na svoj dom. Posebno so si pa izbrali čas po koncu glediške predstave za svoje napade na domov se vračajoče posetnice gledišča.. Prizadete se zato obračamo z nujno prošnjo na policijsko ravnateljstvo, da poskrbi Za varnostno stražo na omenjeni poti vsaj v večernih in zgodnjih nočnih urah. — Ena, ki je bila tudi napadena.
lj Ljubljanski policiji se je posrečilo zalotiti nekega prebrisanega sleparja, ki je ponarejal uradna punciranja. Pri njem se je našlo orodje za punciranje ter veliko amerikanskih double verižic, katere je nameraval prodati za zlato. Taki ponarejeni predmeti so še sedaj v prometu, vsled česar se občinstvo svari pred nakupom iz privatnih rok in se ponovno poživlja, vsako sumljivo osebo takoj naznaniti policijskemu ravnateljstvu oz. izročiti naj-bližjemu stražniku.
lj Umrli so v Ljubljani: Vinko Ogra-jenšek, tov. delavec, 16 let. — Stanko Šimnovec, sin mizarskega pomočnika, en mesec. — Josip Podkov, mesar, 41 let, — Anton Backer, čevljar, 44 let. — Anton Tomšič, lesni delavec, 58 let. — Ivan Jaklič, gostilničar, 64 let. — Matija Plevel, polic, nadstražnik, 43 let. — Anton Hribernik, vrtnar in posestnik, 59 let. — Jožefa Kopitar, učenka mešč. šole, 16 let.
lj Velik izgred. Varnostni stražnik Ivan Baudaž je aretiral dne 19. t. m. Andreja Žnidarja, ki je hodil okoli kot podnarednik, dasi ni vojak in Franca Baltižarja. Brez vsakega vzroka sta navedenca z drugimi tovariši povzročila v gostilni Frančiška Meze na Vidovdanski cesti velikanski izgred in so mahali z bodali, pri čemer je bil ranjen Franc Meze in Josip Kovačič. Meze ima škode 3500 kron. Na cesti so razgrajači kričali: Jugoslovanski bolj-ševiki smo! in so šli z bodali nad stražnika Baudaža, ki je bil prisiljen, da se je branil z mečem. — Nadstražnik Teger je v Škofji ulici aretiral od 4 boljševikov Josipa Boleta, ko je mislil napasti neko žensko. Boljševiki so razbili tudi 6000 kron vredno šipo pri kavarni Stritar.
Ljubljanska porota.
Sinoči ob 10. uri zvečer je razglasil g. nadsveinik Žebre sodbo proti zelo nevarnemu in predrznemu tatu Ignaciju Mo-žeku, rojenemu Kamničanu, ki nam je predstavil zelo nevaren tip. Aretirala sta ga orožnika Ciril Lenarčič in Peter Zule 26. julija 1920, ko je v neki gostilni prodajal žganje, katero je bil ukradel na Šmarni gori. Orožniki so tudi dognali, da je Možek ukraacno blago prinašal Ivani Jenkovi in njeni materi Česnovi, pri katerih so našli blaga v vrednosti 18.801 krone, katero so okradeni ljudje spoznali za svoje. Možek je predrzno tajil in rekel: »Nisem kradel; verižil in tihotapii sem; če sem kradel, mi dokažite!« Po pričah, katere so spoznale svoje blago, katero jim je bilo ukradeno in se je našlo pri Jenkovi, se je dokazalo, da je Možek res ukradel celo prodajalno razne obleke in so porotniki na nje stavljeno vprašanje potrdili soglasno. — Dalje je bil včeraj obsojen Ravnihar Vincenc iz Izlakov, na 1 leto težke ječet ker je ukradel ročno blagajno z vsebino 29.419 kron 33 vin. Ravniharja je zagovar-ial g. dr. Krisper.
Sirite »Večerni list“
Preložena razprava.
Danes je vodil poroto g. nadsvetnik Bulovec, državno pravdništvo je zastopal g. državni pravdnik dr. Modic. Po kratki razpravi je porotni senat sklenil, da se razprava proti Ferdinandu Kučera (23 predkazni) in Francu Zakotniku (27 pred-kazni) preloži, ker ni prišla k glavni razpravi glavna priča Ivan Mohar. Kučera in Zakotnik ostaneta v preiskovalnem zaporu.
Tatvine v Kranju,
Na to je otvoril g. nadsvetnik Bidovec glavno razpravo proti Jakobu Bernardu iz Stražišča, Francetu Kavčiču iz Stražišča (zagovarja ju g. dr. Jerič) Albinu Rozmanu s Prebačevega in Francetu Rozmanu s Prebačevega (zagovornik g. dr. Sajovic), kateri so obtoženi, da so vsi štirje ukradli 29. oktobra letos Francetu Sircu 2000 kron vreden železen sod z vsebino 165 kg petroleja vredega 4702 krone 50 vin. Dalje je Bernard tudi obtožen, da je v noči na 3. junija 1920 tudi vlomil v Sirčevo skladišče in ukradel raznega blaga v vrednosti okroglo 67.000 kron. Tatvino pri Sircu Bernard zanikava.
Razne nogice.
r Mož, ki je zavrgel milijon dolarjev.
Ameriški listi poročajo:	Človek,	ki nima
nobenega smisla za denar svojega očeta, je Charles Garland, drugi sin bostonskega milijonarja, James A. Garlanda. Ta sin je ravnokar zavrnil milijon, katerega bi moral dobiti iz zapuščine svojega očeta. Njegov vzrok za ta korak je, da ima rajše delavno kot pa postopaško življenje. Ta čudni človek stanuje s svojo ženo in otrokom na Bay Ern farmi, Bizzards Bay, kjer se nahaja poletno stanovanje njegove matere, ki je izgubila leta 1912 vse pravice do Garlandovih milijonov, ker se je poročila z nekim Francis Cushing Green. Premoženje se je nahajalo od onega časa naprej v rokah zapuščinskih oblasti. Najstarejši sin, James, ki je star sedaj 22 let, je sprejel svoj del. Mlajši brat, ki študira na Har-vard vseučilišču, je takega mnenja, kot Charles, ki je zavrnil milijon dolarjev, ki so mu pripadali na temelju oporoke njegovega očeta. — »Svoje življenje hočem urediti na krščanski podlagi in vsled tega nočem sprejeti tega denarja,« je rekel. — »Privatna lastnina je glavni vzrok našega nemira in naše nesreče,« je nadaljeval. »Življenju vzame vsako vrednost. Zakaj bi imeli gotovi ljudje kontrolo nad deželo in živili? Z isto pravico bi si tudi lahko lastili kontrolo nad zrakom, katerega vdihava človek.« Mladi Garland je zrastel v izobilju in ko je bil star trinajst let, je potoval s svojimi brati po celi Evropi. Študiral je na Harvard vseučilišču ter se poročil z neko Miss May Wrenn,
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinose Vam Fellerjev pravi Elza-fluid! 6 dvojna-tih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 kron. Državna trošarina posebej.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? Ta: zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza-krogljicami. 6 škatljic 18 kron. — Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica. 20 kron! Omot in poštnina posebej, a najceneje. E u g e n V. Feller. Stubica d o n j a,-E i s a t r g št. 245, Hrvatska.	D.
Odgovorni urednik Jože Rutar.
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubi ani.
vseh vrst po najnižjih cenah dobavi tvrdka
Centrala Ljubljana, Mestni trg št. 25.