Listek. Na Smolnik! Maribor, dne 1. julija. Na ulici me je z žarkimi smehljaji pozdravljalo krasno jutro. Jaz pa sem hitel na kolodvor, da se z vlakom popeljem v Ruše in odtod v prijetni družbi izletim na Smolnik. Ve6ina mariborskih izletnikov je bila že zbrana na kolodvoru. Z njih obrazov je sicer odsevala čista radost, toda skozi manjčkine odprtine zaspanih trepalnic so soln6ni žarki le z veliko težavo prihajali do o6esnih pun6ic. Moji sopotniki so bili še zaspani.... Poiskali smo si prostore v kupejih. Ker pa še je manjkalo jednega nam dragega sopotnika, ozirale so se naše oči radovedno na mnogobrojna vrata mariborskega kolod*vorskega poslopja. Pri tem sem bil priča ginljivih trenotkov. O6ividno sta bila tnlad gospod in mlada gospa. ki sta se prvikrat v svojem živijenju poslavljala. Ker nisem prijatelj takih prizorov, naredil sera polubrat na desno, moj prijatelj pa mi je začel za hrbtom žvižgati: Kako, kako je to težko, Svoj dom pustiti in njo ... Prišel je, ki smo ga čakali. In vlak je začel drdrati proti RuSam. Zaspanost je izgmjala, le še par slovenskemu jeziku toli ne- priljubljenih zevov pri naših naimanjsih in najljubeznivejših sopotnikih, in milostiva gospa živahnost je bila kraljica našega društva. V Rušah smo po programu izstopili. Ker smo na kolodvoru koj izvedeli, da bo oficielni sprejem in pozdrav mariborskih izletnikov še le na Smolniku. smo hitro zapustili kolodvorsko ozemlje ter jo krenili za nekoliko 6asa Se v Ruše, da tamkaj izvršimo zadnje priprave za izlet v planine. Pripraye so bile končane, in mi smo zapustili Ruše. Pot do Lobnice je precej enolična kakor vse poti po mariborskih okrajnih cestah. Le tu in tam je ob robu v razli6nih novodobnih barvah cvetel mak ter izzival naSe ob6udovanje. Prah se je kadil za nami, mi pa smo korakali pogumno naprej. V Lobnici smo zapustili dolino ter začeli Iaziti v hrib. Ko sem storil prve korake v hrib, zavedal sem se, da sem hribolazec. Ljubi Bog, v kako razli6nih strokah mora dandanes 6lovek delovati! Ko sem se rodil, še gotovo nih6e ni mislil na to, da bom kedaj tudi hribolazec. Tudi narava menda nikdar ni mislila na to, sicer bi raoj telesni razvoj ne izpadel tako neugodno za hribolazstvo. Toda, kaj si hočemo? Kamor te usoda postavi, tam glej, da izpolnis svoje rae.sto! In jaz sem se z naporom vseh moči pehal za avojimi sopotniki v breg. Pot v Smolnik je polna najbolj raznovrstnih sprememb. Kamenje, prah, blato, vse se vrsti v lepi harmoniji. Ob potu pa raste gozd, se razprostirajo senožeti, stoje hiSe, globoko pod teboj v lobniškem grabnu pa ropotajo žage in šumi voda. Meni so se na tem hribolazenju najbolj dopadala po6ivališ6a, mojim sopotnikom pa krasni razgledi. In res, moji sopotniki nimajo Blabega okusa! Mnogobrojni zeleni hribi, tokraj in onkraj Drave, te pozdravljajo, cerkvice sv. Duba, sv. Križa, sv. Urbana in druge ti bliš6ijo v svoji beli priprostosti nasproti, RuSe, Kamnica, Fal leže krotko pred teboj, skozi dolino pa drvi nemirna, neukrotljiva Drava. Gozdi okoli tebe napolnjujejo vzduh z dobrodejno svežostjo, cvetoče senožeti pridavajo tej svežosti prijetnp vonjavo, razgledi ti razvnemajo dušo in človek nehote zapoje: Juhe, juhel Na planinci prav lašno je! Najbolj rni ni ugajalo, da ob poti rastejo tudi orehi. Pod drevesi so ležali zeleni orehki, ki so }ih veverice ali enaki orehojedni tiči nametali na tla. Mene sicer to nikakor ni vznerairjalo, ali naš nežni spol je začel orehke pobirati, čeS, da se potrebujeio za prirejanje orehovega likerja. In zdaj pride, kar mi ni bilo prav. S tolažbo, da sraera priti v6asi orehovega likerja pit, sem bil obsojen, da moram jaz nositi zeleni sad v žepih svoje suknie. V par trenotkih so bili moji žepi polni in izbočili so se, kakor bi nosil lonce v njih. Bilo me je malo sram in tako sem imel že od vsega za6etka bridek predokus prihodnjega likerja ... Bližali smo se proti domovini g. Hleba, cilju naSega potovanja. Noge so se že šibile, plu6a so delala kakor bi jih gonil sopar in mislil sem, da bom zdaj in zdaj obti6al. Toda srečno smo premagali zadnjo strmino. Obrnili Bmo se, da tudi s tega stališ6a občudujemo veli6astni razgled. V istini veli6asten je od tukaj razgled in naša družba je kar obsipavala krasno panoramo z občudovalnimi vzkliki: ah, oh, ah, oh! Tudi jaz sem rzdihoval ah, oh, toda odkritosr6no povedano, ne da bi s takimi globokimi vzdihi občudoval naravo, ampak ker sem bil tako neizmerno zmu6en. Ah, oh! Vsak po svojem! Pri g. Hlebu smo bili veleprijazno sprejeti. Tamkaj nas je pozdravil tudi g. predsednik ruškega planinskega društva ter nas vsprejel v svoje okrilje. Zato moram nehati s svojim zasebnim opisovanjem, kajti vse, kar se je nadalje dogodilo, spada v zgodovino planinskega društva v RuSah. Le toliko Se rečem: Kdor ho6e na Smolnik, lahko gre, kadar ho6e; kdor pa hoče v prijetni družbi na Smolnik, naj gre, kadar bomo zopet mi lazili tje gor. Sklepam z običajnim krepkim planinskim pozdravom! Ljubezen do matere. Poslovenil Ivan Vu—k. Vročega poletnega dne je korakal po zaprašenih dunaiskih ulicah bogat Anglež. Vedno si briše potno Selo in se huduje čez dolge 6rne lase, kateri mu pokrivajo vrat in ušesa. Solnce pripeka čim dalj bolj in tako prisili Angleža, da vstopi k bližnjemu brivcu, proseč ga naj mu kakor mogo6e hitro ostriže lase, ker se mu silno mudi. Brivec postaren mož, neprijetnega obraza in ostrega pogleda, pokaže moiče na stol, kamor se Anglež takoj vsede. V tem vstopi lepa a bleda, slabo oble6ena deklica ter poprosi mojstra za pogovor. Brivec vpraša kaj želi, na kar mu dekle s tihim sramožljivim glasom, na tla gledaje, pripoveduje ter mu ponuja svoje lepe lase na prodaj, «ker» rekla je, «moja uboga mati je zelo bolna in zdravnik ie zapovedal, da mora dobro in te6no hrano dobivati, ako hoče ozdraveti. Ker sem že ves denar porabila za zdravila, sklenila sem prodati svoje lase; 20 gld. mislim ne bo preveč*. Pri teh besedah povesila je otožno glavo in dve svetli solzi potekli ste po njenem bledem obrazu. Brivec trdosrčnež prve vrste in takih slučajev vajen, zapove dekletu lase razvezati. Ko se vsujejo dolgi lasje po hrbtu, re6e, ne gledaje na žalost dekletovo, s trdim glasom: «10 gld. vam dam, ne krajcarja ve6>. Angleža je ta oholi odgovor spekel kakor ogenj v srce. Ranjenemu levu enak sko6il je pokoncu in rekel z odlo6nim pa prijaznim glasom: • Gospodična, meni prodajte svoje lepe lase! Dam vam 100 gld., ter je takoj odrežem*. Kako srečna je bila uboga deklica! S tresočima rokama prejme denar, katerega ji je Anglež hladnokrvno naštel; s tresočimi ustmi in z jokajo6im glasom se mu zahvali ter s pobešenimi o6mi gleda lepe lase, katerih morebiti ne bo več videla. Anglež res prime prav po mojstersko za Skarje, ter odreže — le par, katere previdno v listnico položi. <Teh par», reče prijazno, »obdržim si za spomin na vas, ljuba gospica; ostale pa nosite vi za spomin in da vas vaša gospa mati zopet spoznajo. Ostanite zdravi!» Dekle se mu iskreno zahvali, ter mu roko poljubi in s svetlo solzo hvaležnosti v o6eh se še enkrat ozre na svojega dobrotnika. Mesec pozneje sprehajal se je zopet Anglež; pa ne po prašnih ulicah, tudi ne sam, temve6 po parku z mlado ženo, katera pa ni ve6 tako bleda, kakor tedaj, ko mu je prodala lase za 100 gld. Tako popla6a dobri Bog otroSko Ijubezen do starišev. Smešničar. Dokaz. Cevljarski u6enec (mojstrovi ženi): »Gospa, gospa; ste-li 6u!i Sum v veži! Mojster je padel.« — Gospa: >Za božjo voljo, pa vendar ni padel po stopnicah?!« — Učenec: »Baš po stopnicah, kajti iz nebes še ni padel ni jeden mojster!« Plemenito. Delavec: »Tu sem prinesel, denarnico, katero ste zgubili.« — Gospodar: »Že dobro, saj nič ne manjka, drugi6, ko bodem ve6 zgubil, vam bodem dal kako darilo.«