List 10. Politiški oddelek. Deželni zbori. Vse leto lani msozboiw;_ali_d^že^^ ^li se sedajjko so^e^šli, ne moremo reci, da bi jih hili posebne , veseli. Znani Schonerer je nekoč trdil, da se tresejo av-2 strijski narodi, kakor se snide državni zbor, ali kar se tiče Slovanov bi to še v večji meri lahko rekli o deželnih zborih. Noben slovanski narod v Avstriji se ne more veseliti deželnih zborov, če prav premisli svoj položaj. Mladočehi se sicer potegujejo za večjo deželno avtonomijo in bi marsikaj, s čimer se sedaj bavi državni zbor, radi dali deželnim zborom; ali to pač prihaja le od tod, ker premalo resno preudarijo sedanje politične razmere. Naj_se le razjirijdeželnim zborom_delokrog. bi Janahi le prebritko čutili Čehi na Moravskem in v_ŠlL-ziii. Mnogo več, nego bi češki narod pridobil na Češkem, zgubil bi v Sleziji in na Moravskem. Tudi Poljakom bi razširjenje deželne avtonomije Bog ve koliko ne koristilo, v kajti pospešilo bi potuičenje poljskega jivlja v Sieziii in Bukiivini. Hrvatje v tostranski državni polovici niso nič na boljšem. V^ Dalmacijj bi sicer večja deželna avtonomija bila HrvataEQ__v__^orist, zato bi pa v Istri utegnila ^koro uničiti slovanski živp.lj pri znani brezozirnosti ister-skih Lahov. Kaj pa naj rečemo o Slovencih. V štirih ^ deželnih zborih imajo naši nasprotniki večino proti nam, ^v jednem smo Slovenci sicer v ednakem številu z na-/sprotniki, ali ugodne razmere pa vendar dajo prevago ^asprotnikom. Samo na Kranjskem se lahko upiramo ^^ini, ko bi bili edini. Pri sedanji razcepljenosti pa tudi nemška klika močno vpliva pri nas in v marsičem odločuje. Javno se že govori, da pride v deželni odbor : namesto gosp. Detele tisti poslanec, kateremu bodo dali ; Nemci glasove, da tako dobimo slovenskega deželnega \ odbornika od nemške milosti. Da taki mož, naj bode še • tako odločen narodnjak, ne bode mogel z vso odločnostjo • postopati proti pretiranim nemškim zaht^j^am, je naravno. Mi sicer danes še ne vemo, kdo se bode poganjal vse za odborništvo, pa tudi ne vemo, bode li konservativec ali naprednjak z nemško pomočjo prišel v deželni odbor, ker Nemci podpirajo sedaj edno, sedaj drugo slovensko stranko, da se tako katera preveč ne opomore. To se je opazovalo že pri raznih volitvah v Ljubljani in na deželi. Mi_tega nismo naveli, da bi hoteli tega ali onega žaliti, temveč le *za to, da dokažemo, da tudi v kranjskem deželnem zboru nikakor nismo gospodarji, dokler se prepiramo mej seboj. Dobro naj obe stranki premislita, da Z razporom delata le za nemški liberalizem. Ce se sedaj sad tega postopanja še tako jasno ne kaže, pa se bode ipokazal v bodoče. Iz povedanega je pač jasno, da mi Slovenci od deželnih zborov nimamo nič dobrega pričakovati v političnem oziru in da je pač čudne pojme o politiki moral imeti tisti, ki je trdil, da državni zbor spridi, kar deželni zbori dobrega store. Pač bi bil hitro pri koncu, ko bi bil moral naštevati, kaj so za nas Slovence že deželni zbori dobrega storili v narodnem oziru. O kranjskem bi seveda bil mogel to ali ono povedati, o goriškem morda še tudi kako drobtinico, ali potem bi pa bil z naštevanjem pač pri kraju in bi bil spoznal, da se je zmotili ko je rabil množino, ko bi mu bila dvojina čez mero zadostovala. Vsako j^azširjenje deželne avtonomije bi bilo Slovencem le v škodo. Reči moramo, da smo se čudili, ko je v kranjskem deželnem zboru neki slovenski poslanec pri priliki se posebno potegoval za deželno avtonomijo in mu je njegov ožji somišljenik pritrjeval. Drugače nismo stvari mogli tolmačiti, da je tisti poslanec jako marljivo prečital kak letnik kacega konservativnega lista sedmega desetletja, ko smo še Slovenci zares bili in tudi lahko bili deželni avtonomisti in je potem ne ozirajoč se na vse poznejše dogodke, katerim menda zaradi preobilnih druzih poslov ni mogel pazljivo slediti, politične razmere si vse drugače predstavljal, nego so v resnici. Vsaj vemo, da neki politik ono stran Karavank še dandanes ne more se odreči misli ob obnovljenji „Ilirije," o katerem je tako lepo čital v nemškem listu, katerega 78 je izdajal pokojni velezaslužni Einspieler. Seveda v mladih letih se komu take stvari globokeje vtisnejo v dušo in se jih tudi pozneje tako lahko ne otrese, da si ga potem mlajše pokolenje še prav razumeti ne more. Že^gokojni Razlag je bil spoznal, da preobširna deželna avtonomija ni posebno ugodna za Slovence in jo je večkrat pobijal. Seveda tedaj mnogi niso razumeli f90i\ možf^, ki je izmei Slovencev skoro naidalje gledal \ prihodnjost, ki je' že spoznal v' začetku osmegiPdeset-TetJa7^da'"'1Srovencem še ne bodo pečene piske v usta letele, ako pade liberalna vlada in da se z glavo ne da prodreti skozi zid. L^_škodLj_daso^gaso^ malo r^umeli in so baš njegovi ožji somišljeniki obsojali njegovo v marsikakem oziru zmerno postopanje in zma-trali za svojo glavno nalogo le zabavljanje proti duhovščini in starokopitnežem, ravno tako kakor še sedaj nekaterniki pri nas.^^ A*»^«*^^ ^^/)^^ /SC^h^' Ravno to, da smo se Slovani avstrijski preveč za-verovali v deželno avtonomijo, je že bilo nam v škodo. v Ker žal Poljaki in Cehi ne marajo popustiti svojih teženj po razširjenju deželne avtonomije, zato tudi še dosedaj nismo prišli do tega, da bi se bil sklenil kak izvršilen zakon k članu XIX. osnovnih zakonov. Stvar je bila že prišla v državnem zboru na vrsto in sicer vsled nekih predlogov z leve strani. Ker je zbor imel konservativno večino, bil bi lahko sklenil tak zakon, kajti zanj ni treba dvetretjinske večine. Ali češki in poljski poslanci so se temu uprli, češ, da stvar spada pred deželne zbore in v tem zmislu stavili svoj predlog. Nazadnje so pali vsi predlogi, ^w ^^ ^lov^nri moramo še posebno veseli biti^ da ie nal nredlop. za katerega so bili Cehi in Iroliak,i. T^akšna binufaTTiarodna ravnopravnost, ko bi joi nam rezali gospodje v Gradci in Celovci, si lahko mislimo.' v Vidno je pa, da niso le grof Taaffe in pa levičarji krivi, / da se za nas Slovane ne izvaja še narodna ednakoprav-Vnost, temveč v veliki meri slovanska nesloga in pa poganjanje za nesrečno deželno avtonomijo, kakor bi od y TTJie^la zavisna vsa blaginja avstrijskih Slovanov. L Dobro je le, da nemški liberalci sami se dozdaj še • niso odrekli od svojih centralističnih načel. Ko bi naši .' nasprotniki spoznali, kako ugodna je zanje deželna avto-; nomija, gotovo bi vse žile napeli, da se vsa važnejša : vprašanja preneso v deželne zbore. To spoznanje pa že prihaja, samo da kar čez noč se ne morejo preleviti v avtonomiste. Starejši se posebno nečejo odreči od svojih prejšnjih načel, češ, da bi se jim ne očitala nedoslednost. Ti starejši možje bodo polagoma zginili s pozorišča, mlajši bodo pa potem lahko popustili centralistično stališče in se postavili na čisto nemškonarodno. Vpliven v ; liberalen poslanec iz zelene Štajerske je že pri neki pri- • liki v državnem zboru svojim somišljenikom pojasnjeval, - da bi bilo želeti povekšanje deželne avtonomije. Da pa nemško-liberalna stranka spoznava, kake važnosti utegnejo zanjo še biti deželni zbori, pokazalo se je že letos. Ko je vlada sklenila, da deželnih zborov ne skliče v decembru, in priporočala, da naj se kar pobirajo dalje dosedanje deželne priklade, oglasili so se posebno liberalni deželni odbori, da se deželni zastopi skličejo vsaj toliko, da dovolijo provizorične budgete, dočim so konservativni bili zadovoljni z vladnim nasvetom. Liberalci s tem nikakor niso hoteli le nagajati vladi, ker se baš sedaj poganjajo za njeno naklonjenost, njim je bilo le zato, da ohranijo veljavo deželnih zborov, ki gtegneio v kratkem postati kaj ugodno fmvjjftzaponemčenje^To-vanov. Zaradi tega pa ne moremo biti posebno veseli, da C se v deželnih zborih vlečejo na dan visoka politična vpra- ^ sanja. S tem se le kaže Nemcem pot, kako da nas ugo- ( nobijo. Ako kakega poslanca le mikajo politične debate * in se čuti sposobnega za visoko politiko, naj se da voliti ^ v državni zbor, tam bode s svojimi znanostmi lahko I koristil našemu narodu. Vsaj se je lani pri državno- / i^orskih volitvah le predobro videlo, da nam gre hudo \ za dobre državno-zborske kandidate. C S tem seveda še ni rečeno, da bi deželni zbor kranjski ne smel nobene ziniti o političnih vprašanjih. V tacih vprašanjih, katere brez dvombe spadajo v deželni zbor, katere tudi naši nasprotniki že sedaj obravnavajo v deželnih zborih, je dolžnost deželnega zbora naše kro-novine, da povzdigne svoj glas in brani narodne pravice. Samo nikakor ne sme v tem oziru hoditi dalje, kakor hodijo deželni zbori, v katerih je nemška večina, ker mi Slovenci sedaj nimamo najmanjšega povoda, da bi se poganjali za razširjanje delokroga deželnih zborov. Pravilo za nas mora biti, da se deželni zbori imajo pečati pred vsem z narodno-gospodarskimi vprašanji. Dosti obširen delokrog imajo še v tem oziru. Le koliko je še storiti na Kranjskem za povzdigo kmetijskega in I obrtnega stanu. Od vseh stranij se čujejo pritožbe, da propada kmetijski stan in gotovo je prva dolžnost deželnega zastopa, da tukaj pomaga po svojih močeh. Narodno- , gospodarska Vprašanja so gotovo tolike važnosti kakor j politična in noben poslanec se jih ne sme sramovati, če ', tudi se ž njimi tako lahko popularnosti ne pridobi nego ; s političnimi. Pravemu zastopniku naroda tudi ne more '^'' liiti toliko na tem, da mu ploskajo poslušalci na galeriji, kakor na tem, (ia rf^s^jčno koristi svojemu narodu. Narodno-gospodarska vprašanja so tudi v tesni zvezi z narodnimi; kajti narod, ki narodnogospodarski propade, se tudi ne bode izognil političnemu propadu. Zaradi tega pa danes izrekamo nado, da bodo naši zastopniki v deželnem zboru pred vsem vso svojo pozornost obračali narodnemu gospodarstvu in s čisto političnimi vprašanji se le toliko pečali, kolikor je neobhodno potrebno. Seveda, če bode tu ali tam zahtevala, korist in čast našega naroda, da deželni poslanci povzdignejo Lesedo v kakem političnem vprašanju, bodemo jim za to tudi mi hvaležni, če pokažejo odločnost in neustrašenost, ali vendar naj bodo v tacih vprašanjih previdni, da ne napravijo kacega nevarnega prejudica in če je le mogoče, naj se poprej o vsaki stvari skupno posvetujejo, da tudi starši in izkušenejši mfžje lahko povedo svoje mnenje, da 79 potem ne stori kacega nepremišljenega korak^ V politiki se vsaka nepremišljenost rada maščuje. /ut-fCA /^^fe